15. julij 1981 leto XV. - št. 7 (131) Novo nabavljena vozila FAP 2226 BK/6 x 4, edina domača vozila te kategorije. Tovarna FAP iz Priboja je predvsem poskrbela za zboljšanje voznikovih delovnih pogojev, ki v gradbeništvu niso lahki (foto Janez Kastelic). 13. julij-dan avtomehanikov in šoferjev » Bliža se 13. julij, dan, ko šoferji in mehaniki praznu-Jpj° svoj stanovski praznik. Prav je, da se ob tem dnevu tudi mi spomnimo na voznike pri SGP PIONIR, ki s° člani združenja šoferjev in avtomehanikov. Sekcija društva ZŠA ^GP PIONIR deluje v ota ru združenja ZŠAM Noi •ncsto, vodja sekcije pa anez Jeriček, dolgolet °znik in član združen šofeijev in avtmehanikov Novo mesto. Delovanje sekcije je ozko povezano z ZŠAM Novo mesto po pro- -Ar-K-k-K-^-K-^-K-K-K-K-K-K-K-tc-K-K-K-tc-K-KA- J * * Za 22. julij, dan vstaje* * slovenskega naroda, v ju bi-* * lej nem letu naše socialisti-* * čne skupnosti tovariško po-* J zdravljamo vse delavke in* * delavce SGP PIONIR. Zdru-* * žujmo tudi vnaprej vse naše * * sile in sposobnosti za uresni-* * čitev vseh nalog, ki so zdaj* * pred nami. Tudi poslej zve-* £ sto nadaljujemo Titovo pof£ * v socializem, mir in srečo * * delovnih ljudi! * Vodstva vseh družbeno* * političnih in samouprav-* J n ih organov v SGP* * PIONIR * * * ★-K***************-***** gramu, ki je bil sprejet na redni letni skupščini društva. Na skupščini je bil sprejet sklep, da si bodo še naprej prizadevali za večjo varnost v prometu in uresničevali skupne cilje in akcije, ki jih veleva zveza ZŠAM SRS in SPV. Na skupščini so se tudi dogovorili, da bodo z sodelo- vanjem društev priredili večje praznovanje 30—letnice obstoja društva, ki bo v Novem mestu. Preostane nam še, da izročimo vsem članov ZŠAM prisrčne čestitke ob njihovem prazniku, mnogo uspehov pri delu in srečno vožnjo! JANEZ KASTELIC Iskrene čestitke za 13. julij - dan šoferjev in avtomehanikov Želimo vam srečno vožnjo in uspešno poslovno sodelovanje pri SGP Pionir Novo mesto! Srečno! SGP „PIONIR ”Novo mesto TOZD Strojno prometni obrat Potrebujemo „zeleno resničnost" Svet se že skoraj celo desetletje giblje na robu naftne krize, ki je uničila ali pa močno načela ekonomijo marsikatere države. Vendar pa je stalno naraščanje cen in psihoza pomanjkanja umetno ustvarjena — po dogovoru držav proizvajalk. Res je, da bo nafte kmalu zmanjkalo, zato pa skušajo oljne družbe, v senci monopola bogatih naftnih držav, zaslužiti v čimkrajšem času čimveč. To njihovo slast pred potopom pa drago plačujejo vse tiste nerazvite in revne države, ki nimajo lastnih virov in morajo nafto za drage devize uvažati. Isto, kot se dogaja z nafto, se dogaja tudi v preskrbi prebivalstva s hrano. Razlika je samo v tem, da nafta ni nujno potrebna za človekov obstoj, brez hrane pa človek ne more živeti. Že mnogokrat je bilo dokazano, da monopol lahko pripelje do usodnih katastrof. Znano je, da so zaloge hrane, tako kot zaloge nafte, zelo neenakomerno porazdeljene po zemeljski obli. To prihaja zlasti do izraza zaradi večkratnih razdelitev sveta na politične in vojaške bloke ter na razvite in na nerazvite. Že to ima svoje posledice, saj vemo, da kljub temu, da ne moremo reči, da hrane primanjkuje, na svetu vseeno umira za lakoto na milijone ljudi vsako leto. Še bolj se lahko razmere zaostrijo, če bi se zaradi tega ali onega vzroka naftna kriza zaostrila tako, da bi bila oskrba z gorivom motena. Obdelovanje velikih poljskih površin je dandanes že tako mehanizirano, da si moderno poljedelstvo brez nafte komaj še lahko predstavljamo. Kakšne posledice bi to imelo za preskrbo zemeljskega prebivalstva s hrano, si lahko predstavljamo. Že zdaj se v malem pojavljajo politična izsiljevanja, v katerih je nagrada ali kazen dobava hrane. Kaj sledi iz povedanega? Da je za vsako državo življenjskega pomena izkoristiti vse možne površine za pridelovanje hrane in da je uničevanje obdelovalne zemlje zelo kratkovidno in politično napačno ravnanje. Naša neodvisnost je že v mirnem času odvisna od tega, kaj in koliko lahko ustvarimo, da sodelujemo s svetom v enakopravni izmenjavi dela in sredstev. V vsakem kriznem obdobju pa bo- mo še bolj odvisni od lastnih zmogljivosti in od pridobivanja lastne hrane. Te možnosti ne smemo zapraviti. Res je, da nam primanjkuje naftnih vrelcev, da nimamo dovolj energije in da nam primanjkuje industrijskih surovin. Zato pa imamo lastno zemljo, ki je že tisočletja prehranjevala svoje prebivalstvo. Obdelana strokovno in z izkušnjami, predvsem pa, če bo obdelana vsa, bo tudi v bodoče lahko prehranjevala vse, ki živijo na njej. To nam bo prihranilo pomemben delež deviz, ki jih zdaj namenjamo uvozu. Še več: z našimi obdelovalnimi površinami bi hrano prav gotovo lah- ko izvažali in s tem izboljšali našo zunanjetrgovinsko bilanco. Hkrati s tem bi seveda tudi pripomogli k reševanju celotne, svetovne krize s prehrano. Zeleni plan nam to zagotavlja, vsi pa se moramo truditi za to, da ne bo ostal le plan, ampak da bo postal zelena resničnost. Vse kmetijske površine, najsi bodo v zasebni ali družbeni lasti, morajo dati vse od sebe, kar lahko dajo. Če to zahtevamo od stroja, ki ga drago kupimo in drago vzdržujemo, zakaj ne bi zahtevali tega od zemlje, ki smo jo dobili v dar od naših dedov, ne zato, da bomo z njo razmetavali, ampak da jo bomo z ljubeznijo in preudarno obdelovali. Delajmo z zemljo tako, kot so to že delali oni, s pomočjo sodobne tehnike in znanosti pa bomo dobili iz nje mnogo več — kajti ne pozabimo: zemlja lahko postane naša, jugoslovanska nafta. N. S. Vabilo na dri^go srečanje „Dneva planincev GIPOSS” Kot smo se dogovorili na prvem srečanju planincev GIPOSS-a v lanskem letu, bo organizator drugega srečanja v letu 1981 Planinsko društvo SCT v okviru Športnega rekreacijskega društva SCT. Vabimo vas na II. dan planincev Giposs—a, ki bo predvidoma 12. 9. 1981 v prvi polovici septembra. Za letošnji skupni pohod predlagamo Veliko Planino, z ciljem na Zelenem robu, kjer ima naše podjetje počitniško planinsko kočo. Zbirališče vseh pohodnikov bo v Kamniku na avtobusni postaji. Od tu dalje bomo pohodnike z avtobusom prepeljali do dveh predvidenih izhodišč: Kopiša, čez Dol na Zeleni rob. Stahovica — Pasje pečine, Mala Planina do Zelenega roba. Za pohod po obeh poteh bo organizirano vodstvo. Obe poti nista težki. Vsem udeležencem priporočamo planinsko opremo. Čas hoje je predviden 3 ure4 Časa za prijave in sodelovanje je dovolj. Ker pohod ni težaven vas vabimo, tako člane Planinskega društva kot tudi ostale člane kolektiva GIPOSS-a, ki so ljubitelji planin. Prijave o sodelovanju pošljite na naslov: Planinsko društvo SCT, Ljubljana, Kajuhova 35, do sredine avgusta. Za vsa pojasnila se obrnite na naslov: Belščak Stjepan ali Smel Franc, tel. 061-42—565. Športni pozdrav! Na srečanju mladih smo bili spet prvi Naši mladinci so se tudi to leto udeležili Srečanja mladih iz organizacij združenega dela občine, ki ga je organizirala Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS 13.6. 1981. Lansko leto so naši mladinci v skupnem plasmaju osvojili prvo mesto in prehodni pokal srečanja. To leto na 3. srečanju so mladinci Pionirja delili z mladinci IMV prvo mesto. Prehodni pokal srečanja pa so osvojili mladinci iz IMV. Mladinci smo se trdno odločili, da bodo naši rezultati na teh srečanjih, ki so postala že tradicionalna, tudi drugo leto najboljši, tako bi dobili prehodni pokal v trajno last. — Na sliki: naši mladinci na srečanju mladih iz delovnih organizacij naše občine. Oblikovanje cen v gradbeništvu Zvezni izvršni svet je na podlagi svojih pooblastil izdal odlok o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov zanje v overovitev Skupnosti za cene. Ta odlok pravzaprav pomeni začasno zamrznitev cen, saj dokler skupnosti za cene ne bodo izdale svojih dopolnilnih predpisov, ki so jih po tem odloku dolžne izdati, cen za proizvode in storitve ni dovoljeno povečevati. Odlok zveznega izvršnega sveta tudi pomeni delno nezaupnico samoupravnemu načinu določanja cen za proizvode in storitve TOZD, kot ga določa zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Zvezni izvršni svet se je za tak ukrep verjetno odločil zato, ker je ntenil, da je zaradi silnega porasta cen ogrožena politika stabilizacije in skupna ekonomska politika, določena z družbenim planom Jugoslavije za leto 1981. Dogodilo se je namreč, da so cene v prvih petih mesecih letošnjega leta tako narasle, da je bilo v tem času že izčrpano 3/4 predvidenega povečanja cen za celo leto 1981. Ni naš namen, niti nismo Poklicani razpravljati na tem mestu o vzrokih, ki so pripeljali do takšnega porasta cen, čeprav se nam zastavlja vprašanje, ali je zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen v praksi sploh uporaben in kakšni bodo pozitivni rezultati, ki jih bo Prinesel omenjeni odlok. Bojimo se, da bodo kaj pičli, saj odlok nesorazmerij med posameznimi cenami sploh ne razrešuje, zlasti še ne tistih nesorazmerij, ki gospodarstvo najbolj težijo, to pa so nesorazmerja med cenami surovin in nepro-dukcijskega materiala in končnimi izdelki. Nesorazmerja med cenami, ki so se nakopičila v prejšnjih obdobjih, so torej °stala, so le začasno zamrznjena. Obstaja torej bojazen, da se bodo vse TOZD po prenehanju veljavnosti tega odloka z vso Zavzetostjo lotile popravkov — beri povišanja cen. Odlok je določil, da se lahko do konca leta 1981 povišajo cene največ do ravni cen, določene za vso državo z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981, in sicer: ~ cen proizvajalcev indu-srrijskih proizvodov ... .7 % — cen na drobno ... .7 % — cen za storitve ... .5 % vendar tako, da skupna rast življenjskih stroškov zaradi učinka teh cen ne sme biti večja od 7,5 %. S tem v zvezi nas najbolj zanimajo cene gradbenih storitev. Menimo, da odlok zveznega izvršnega sveta nima neposrednega vpliva na cene objektov, katerih cena se določa z zbiranjem ponudb oziroma na podlagi javnih licitacij. Ne smemo namreč zamenjavati vzrokov in posledic. Obračun razlik v ceni gradbenih storitev namreč ni vzrok, ampak posledica inflacije, ki pesti našo družbo. Če bi bila stopnja inflacije O, potem tudi razlik v ceni gradbenih storitev ne bi bilo. Na veliko večino razlik v ceni izvajalci gradbenih del sploh ne morejo vplivati. Te razlike torej nastajajo brez njihove krivde, zato bi bilo v skladu z načelom vestnosti in poštenja v pogodbenih odnosih, da bi investitorji pristajali na obračun razlik v ceni, ki nastopajo kot rezultat spremenjenih okoliščin, v skladu s sklenjenimi pogodbami z izvajalci. V tem smislu so zgrajeni tudi nekateri naši zakonski predpisi; tako na primer zakon o obligacijskih razmerjih omejuje pogodbeni riziko izvajalca zaradi spremenjenih okoliščin na 2 %. Razliko do dejanskega povišanja cen zaradi spremenjenih okoliščin nad 2 % pa bi moral potemtakem nositi investitor oziroma naročnik del. MARKO SVETINA DAN SLOVENSKIH GRADBINCEV Vsako leto 3. junija praznujemo gradbeni delavci Slovenije svoj praznik. Letošnji ni bil kot so prazniki običajno: bil je v znamenju gospodarskih in stabilizacijskih ukrepov. Praznovanje dneva gradbincev je bilo letos 6. junija v Novi Gorici, kjer so delavci tamkajšnjega Splošnega gradbenega podjetja Gorica praznovali 30 let dela in samoupravljanja. Program prireditev seje začel s proizvodnim tekmovanjem. Zbrane je pozdravil predsednik sindikata slovenskih gradbincev Željko Humar, ki je vsem zaželel kar največ uspeha pri tekmovanju in pri delu v njihovih organizacijah. Proizvodnega tekmovanja se je udeležilo 12 gradbenih organizacij. Veliko vprašanj in začu- denja pa je bilo: kako to, da ne tekmuje Pionir? Torej, kdo je kriv, da se nismo udeležili proizvodnega tekmovanja? Med samim potekom proizvodnega tekmovanja pa je bila v kulturnem domu skupna seja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in delavskega sveta SGP Gorica. Na tej svečani seji so bila podeljena priznanja RO, Kavčičeve nagrade ter priznanja jubilantom SGP Gorica. Med dobitniki priznanj RO je bila tudi konferenca 00 S naše delovne organizacije, ki je prejela plaketo za organizacijo III. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, kot posebno priznanje za uresničevanje delavskih interesov in za pomembne uspehe v dolgoletnem sodelovanju. K. B. Dih časa (Novo mesto 1365 — 1981) Nekdanjih časov dih je starodavni les, je bron pozeleneli, je v kamen vrezan ples. Nekdanjih časov dih je zibka ročno narejena, je v pravljicah Trdine, je pesem v radosti rojena. Nekdanjih časov dih v ljubezni Ketteja drhti, je večno šepetanje Krke, ko se čez stari jez spusti. Nekdanjih časov dih — v dolenjskih srcih bdi. RUDI ROBIČ r-------------------- 'n PRED NAMI: DESETLETJE PITNE VODE Prihodnjih deset let — od 1981 do 1990 — je proglašenih za mednarodno desetletje pitne vode. Čeprav nam skoraj vsak dan pada z neba, postaja pitna voda že marsikje problem in to ne samo v puščavskih afriških in azijskih deželah, temveč tudi v razvitih industrijskih državah, kjer je vode sicer dovolj, podtalnica pa je marsikje zaradi onesnaženega okolja že zdravju škodljiva. Mednarodno desetletje vode naj bi pospešilo človeška prizadevanja za čisto pitno vodo in za odstranjevanje onesnaževanja in okužb, ki na mnogih krajih naše zemlje tarejo prebivalstvo. v _____________J Ostanimo zvesti delu in ideji! Stališča konference komunistov SGP PIONIR Novo mesto z dne 11. aprila 1981 o nalogah komunistov pri nadaljnjem razvoju in uresničevanju ciljev srednjeročnega usklajenega razvojnega programa ter uresničevanju nalog gospodarske stabilizacije. Doseženi rezultati v razvoju delovne organizacije SGP Pionir so dokaz, da so bila dosedanja prizadevanja komunistov pozitivna, da pa jih moramo v naslednjem petletnem obdobju glede na nekatera dejstva s še po-gumnejšo aktivnostjo zboljšati. 1. Konferenca je veliko spregovorila. daje delovna organizacija s svojimi kapacitetami daleč presegla občinske, medobčinske kakor tudi republiške meje. Da bomo uspešnejši na širšem področju znotraj in zunaj meja, se moramo samoupravno organizirati, komunisti pa strmeti za tem, da bomo s sodobnejšo tehnologijo ter z mobilnostjo to lažje dosegli. Odpraviti moramo s tega področja nelojalne medsebojne odnose, zgraditi sistem medsebojnega zaupanja in poštenega ter enakopravnega sodelovanja. 2. Komunisti moramo preseči in odpraviti sedaj že vse preveč zakoreninjeno podjetniško miselnost posameznih TOZD in zavreti zaposlovanje administracije in režije. 3. Komunisti se moramo zavzemati za izdelavo enotnih meril in normativov za razporejanje skupnega prihodka, obstoječo samoupravno zakonodajo o delovni organizaciji dopolniti, konkretizirati ter uvesti kriterije odgovornosti za izvajanje. 4. Komunisti v samoupravnih organih in delegati se bomo zavzemali, da bomo ocenili oz. dogradili samoupravno organiziranost tako, da bo delovna organizacija kot celota še sposobnejša pri celovitosti svojih ponudb in poslovanja. 5. Problematika delitve nalog na nivoju uprave TOZD. DSSS in IB V zvezi s problematiko naraščanja fiksnih stroškov TOZD, DSSS in IB je potrebno: 5.1— Vsa strokovna in administrativna pomožna dela, ki so kot dela skupnega pomena za vse TOZD opredeljena v 2. členu samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO in so kot taka definirana v zakonu o združenem delu, se morajo v celoti opravljati v DSSS, IB in TOZD TKI. 5.2 — Potrebno je dopolniti razmejitve nalog med TOZD, DSSS in IB ter ustrezno uskladiti organizacijo, ker bomo le na ta način odpravili obstoječe stanje podvajanja služb na TOZD, DSSS in IB. 6. Realizacija investicijskih programov TOZD, DSSS in IB v obdobju 1981-85. 6. 1 — Strokovne službe naj takoj pripravijo prioriteto izvajanja investicijskih naložb za posamezne objekte, opredeljene v planih TOZD, DSSS in IB za srednjeročno obdobje 1981—85. Pri tem se mora upoštevati: a) opredelitev, kriterije in kazalce, ki so določeni v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85. b) razvojne usmeritve DO SGP Pionir kot celote in posameznih TOZD. 6. 2 — Za nove proizvodne objekte se naj sredstva združuje s sovlaganjem na osnovi samoupravnega sporazuma z udeležbo v skupnem dohodku. 6. 3 — V kolikor do združevanja ne pride in je s tem ogrožena realizacija investicijskega programa, se skliče problemska konferenca članov ZK. 7. Uresničevanje dohodkovnih odnosov. 7. 1 — Komunisti v vseh OOZK pri SGP Pionir ugotavljamo, da je stanje na področju samoupravnega povezovanja in uveljavljanja dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji nezadovoljivo. V zvezi s tem je potrebno, da strokovne službe v DSSS in IB v sodelovanju s TOZD pripravijo: a) analizo dosedanjih dohodkovnih povezovanj v DO in izven; b) predloge za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, ki obravnavajo to področje; c) pripraviti je potrebno merila in standarde za ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku ali skupnem dohodku na podlagi živega in minulega dela; d) pripraviti je potrebno konkretni model za nadaljnje povezovanje in odnose. Rok: do konca leta 1981. 1.2 — Komunisti v samoupravnih organih, delegacijah ter organih širših družbenopolitičnih skupnosti, SOZD in poslovnih skupnostih se morajo zavzemati, da se prične akcija za širše povezovanje na osnovi dohodkovnih odnosov v celotni gradbeni dejavnosti, vključujoč pripravo, gradbeno operativo in zaključna dela. 8. Uveljavljanje samoupravnih odnosov v DO. — Informiranje za potrebe samoupravnega odločanja je potrebno bolj odgovorno zastaviti. Ustanoviti odbor za obveščanje, ki bo deloval v skladu s sprejetim poslovnikom. — Predlogi, ki jih izdelajo strokovne službe DSSS in TOZD ter služijo kot podlaga za odločanje samoupravnim organom, morajo biti tako oblikovani, da so znane vse pozitivne in negativne posledice. Potrebno je nenehno zasledovanje takih postopkov. — Samoupravne delavske kontrole v TOZD in DSSS si morajo zastaviti program dela ter s pomočjo ZK in ostalih DPO delovati v smeri odpravljanja družbeno škodljivih primerov. Naloga ZK in DPO je, da ustvarijo take odnose v TOZD, ki bodo omogočali SDK uresničevanje vloge, katera ji je namenjena. — Zaostriti je treba odgovornost delegatov na vseh področjih, neodgovorne delegate klicati na moralno in politično odgovornost. Delegatom je treba omogočiti pomoč strokovnih služb, pred sejami jim posredovati stališča do problemov, ki se obravnavajo in so primarnega značaja za TOZD in DO. — Komunisti moramo delovati v smeri razvijanja nadaljnjega zaupanja med TOZD in DSSS. Strokovne službe DSSS in TOZD si morajo s svojim vestnim, odprtim in predvsem strokovnim delom pridobiti medsebojno zaupanje. - Komunisti DO in druge DPO ter samoupravni organi moramo ustaviti ekspanzijo zaposlovanja v skupnih službah. Zagotoviti moramo delitev dela med strokovnim službam DSSS in TOZD ter tako preprečiti podvajanje posameznih nalog. Ravno tako je potrebno ustaviti zaposlovanje režijskih delavcev na upravah TOZD. 9. Nagrajevanje po delu Komunisti se moramo zavedati. da je pravična delitev po delu zelo močan dejavnik pri stimuliranju delavcev k boljšemu delu, da je pravična delitev po delu stabilizator in pogoj za dobre medčloveške odnose v delovni skupnosti. Komunisti moramo bolj radikalno poseči v urejanje tega področja in svojo akcijo ismeriti v naslednja področja: - ustrezno ovrednotiti proizvodno delo, ki ne more biti slabše vrednoteno od administrativnega dela; - izobraževati vodje (brigadirje) posameznih delovnih skupin, da bodo sposobni voditi skupino z boljšo organiziranostjo, s tem pa tudi dosegati boljše delovne rezultate; — dopolniti in ustrezno korigirati akordne cenike ter izvrševati obračune OD v odvisnosti z doseženimi rezultati delovne skupine; — izdelati objektivne normative za administrativna dela. Osebni dohodek administrativnih delavcev naj bo odvisen od doseženega učinka; — zasledovati izvajanje sprejetih skupin osnov in meril, s tem pa tudi zagotavljati pravično delitev po delu. 10. Stanovanjska gradnja. Da bi zavrli nenehno rast cen stanovanj, moramo komunisti delovati v naslednjih smereh: — zavzemati se, da se pred vsako stanovanjsko gradnjo zemljišča ustrezno komunalno opremijo; — organizirati in projektirati izgradnjo stanovanjskih sosesk za daljše obdobje, s tem pa tudi preprečiti prepogostost selitve gradbene operative; — stanovanjske objekte projektirati racionalnejše. Poiskati možnosti pocenitve v večji standardizaciji objektov; — delovati v smeri čimprejšnje dohodkovne povezave z izvajalci gradbeno-obrtniških in instalacijskih del, vzpostaviti dohodkovne odnose med TOZD znotraj delovne organizacije; — z dobro pripravo gradbišča, ustrezno izbiro tehnologije gradnje ter opreme (mehanizacije) in dobro organizacijo fizičnega dela doseči usklajen delovni proces, ki ima za cilj skrajšanje časa gradnje. 11. Organizacija dela. Predlagam, da strokovne službe izdelajo analizo in sestavo stalnih mobilnih delovnih skupin, specializiranih za vsa operativna dela (tesarji, beto-nerci, železokrivci, zidarji itd.). 12. Razprava je pokazala, da je potrebno spremeniti sistem izobraževalnih seminarjev za de-lovodski oziroma za tehnični kader, in sicer glede na specializirani sistem dela. Za delo-vodski kader in skupinovodje je potrebno organizirati seminarje s poudarkom na organizaciji dela in pravilno tolmačenje tehnične dokumentacije (projektov). 13. Zahtevamo dosledno izvajanje obstoječega pravilnika o primopredaji tehnične dokumentacije in odpiranju gradbišč. 14. Predlagamo, da strokovne službe takoj pristopijo k izdelavi sistemske kartoteke materialov gradbeno-inštala-cijskih del, kjer bi bile zajete mesečne cene in roki dobave. 15. Zahtevamo, da delo-vodski kader na gradbiščih dosledno spoštuje in izvaja obstoječa samoupravna določila gle- (Nadaljevanje s 4. strani) de nadzorovanja in izvajanja del na gradbišču (kvaliteta). 16. Predlagamo, da oddelek za razvoj TOZD PB in TOZD Togrel začno razvijati a b montažno konstrukcijo za male razpone. 17. Predlagamo, da se za karakteristične objekte izdelujejo pokalkulacije. 18. Potrebno je izdelovati popolnejše in preciznejše kalkulacije za pripravljalna, gradbena in zaključna dela. 19. Potrebno je povečati strokovno sodelovanje TOZD PB in TOZD TKI. 20. Povečati je treba delovno disciplino na vseh ravneh. 21. Tečaje za pridobitev internih kvalifikacij je treba voditi z večjo strokovnostjo. 22. Strokovne službe bi morale stalno delati na reševanju organizacijskih metod dela. 23. Posvetiti je treba več pozornosti življenjskemu standardu delavcev in boljšemu vzdrževanju obstoječih, danih jim dobrin. KOMISIJA ZA SKLEPE SKLEPI sestanka sekretarjev 00 ZK TOZD, DSSS in IB z dne 27. maja 1981 Vabljeno je bilo 13 sekretarjev in glavni direktor Slavko Guštin. Na stališča konference komunistov DO SGP PIONIR v predlagani obliki so bila podana naslednja mnenja: — DSSS: brez pripomb. — TOZD Ljubljana: dodati točki 6 alineo „c”, ki naj se glasi: - upoštevati tržno ekonomske odnose na področju delovanja TOZD. S to pripombo so se strinjali vsi prisotni. - TOZD TOGREL: v točki 16 naj se doda beseda „velike”, kar v tekstu pomeni spremembo na ........konstrukcijo za male in velike razpone. — TOZD Novo mesto: brez Pripomb. — TOZD SPO: brez pripomb. - TOZD PB: brez pripomb. TOZD MKO: brez pripomb. Vsi prisotni se strinjajo, da se doda 24. točka in sicer kot stalna naloga: 24. Vsaka OOZK naj posveča Več pozornosti uresničevanju nalog SLO in DO. Dogovorjeno je, da koordinata OOZK na ravni DO tudi Vriaprej poteka preko rednih sestankov vseh sekretarjev OOZK. SKLEPI sestanka OOZK DSSS in IB dne 15. 6. 1981 1. Glede na varnostno-poli-tične razmere v SAP Kosovo sprejme OOZK DSSS naslednji akcijski program aktualnih nalog v lastnem okolju: — sprotno in natančno seznanjanje delavcev o gospodarskem položaju v DO (informator, glasilo „Pionir”); — nadaljevati in nenehno dopolnjevati sistem nagrajevanja po delu; — urejanje standarda delavcev (samski domovi, bivanje na gradbiščih, prehrana delavcev); — aktivirati delo sindikata in mladinske organizacije pri reševanju družbenopolitičnih in ekonomskih problemov; — Komite za SLO in DS naj takoj ažurira varnostno politično oceno na DSSS; — nenehna budnost in delovanje komunistov na terenu; — povečana budnost vseh članov kolektiva in obveščanje o sumljivih situacijah OOZK 2. Vzame se na znanje informacija o splošnem stanju DO SGP PIONIR Novo mesto. 3. Potrdijo se stališča konference komunistov SGP PIONIR Novo mesto z dne 11.4. 1981 v predloženi obliki in dodatkom 25. sklepa, ki ga je sprejela koordinacija na svojem sestanku dne 27. 5. 1981. ki se glasi: 25. — več pozornosti posvetiti uresničevanju nalog SLO in DS. Koordinacija naj do konca junija izloči glavne naloge in jih konkretizira z nosilci nalog in roki izvršitve. 4. Iz sklepov konference naj se izločijo sklepi, ki zadevajo skupne službe in IB in za te naloge določi nosilce in roke. 5. Zaradi ustanovitve samostojne OOZK v IB se imenuje v IB sekretariat v sestavi: — Žlogar Jože — sekretar — Stevič Draginja — namestnik — Milojevič Friderika — članica. Za nadomestna člana v OOZK DSSS se izvolita: — Štokič Zdenka, - Račečič Albert. 6. Evidentirajo se kandidati za novo vodstvo ZK: a. OOZK v DSSS — Tomazin Vlasta — sekretarka — Rozman Jože — namestnik — Račečič Albert — član — Štokič Zdenka — članica — Medle Sonja - članica b. za člana občinske konference: Žlogar Jože c. za člana v osrednje organe ZKS: Berger Alenka d. za delegata kongresa: Guštin Slavko. Za kandidate pod točko c. in d. naj koordinator tov. Pungerčar Martin uskladi predloge skupaj s sekretarji OOZK na področju Novega mesta, da se predlagajo enotni kandidati. EDO FRANTAR • ... Koliko sredstev lahko porabimo sa prehrano delavcev? Sindikati se dobro zavedajo pomena, ki ga ima pravilna prehrana delavcev med delom za ohranitev njihovega zdra\ja in delovne zmožnosti, zato so bili glavni nosilci družbenega dogovora o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški. Ta družbeni dogovor je bil sklenjen letos v maju. Mesečni znesek za prehrano delavcev sme znašati največ 10 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v republiki oziroma v Jugoslaviji v preteklem letu. Znesek bo torej v bodoče višji, saj je 10 % poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka več kot 640 din, ki se sedaj troši za prehrano delavcev med delom. Zaradi netočne opredelitve višine tega zneska v družbenem dogovoru pa ne moremo spremembe takoj uveljaviti v samoupravnih splošnih aktih TOZD, ampak smo prisiljeni čakati na dogovor v Sloveniji, ki bo točno določil osnovo, od katere se računa omenjenih 10%. Sredstva za prehrano delavcev se lahko namensko uporabljajo v okviru družbeno organizirane prehrane delavcev med delom. V zgornjo omejitev sredstev ne spadajo izdatki za močnejšo oziroma zaščitno prehrano na delu, ki se zagotavlja delavcem na podlagi zakona ali drugih predpisov, da se odpravijo škodljivi vplivi delovnega procesa na zdravje delavcev. Pod materialnimi stroški se v družbenem dogovoru razumejo izdatki za prehrano delavcev v materialni proizvodnji in iz datki za prehrano d n cev drugih družbe^1, dejavnostih ki delajo pri delih in nalogah škodljivih za zdravje, in pii de lih, ki terjajo močnejšo hrano Družbeni dogovor določa go spodarslc^eje oziroma grupaci je v materialni proizvodnji ii družbenih dejavnostih, ki imajo pravico do toplega obroka. Po tern družbenem dogovoru bodo imeli pravico do toplega obroka v breme materialnih stroškov delavci vseh naših TOZD, razen TOZD Projektivni biro. Invest-gradnja Sarajevo in Tehnična komerciala in inženiring. Izdatki za prehrano delavcev med delom v delovni skupnosti skupnih služb in strokov n ih službah TOZD, po domače bi ekh upravah TOZD, se ne štejejo za materialne stroške ampak jih bo kot do sedaj potrebno naprej planirati in izločati iz dohodka v sklad skupne porabe. Družbeni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški pomeni olajšavo, saj velika večina teh sredstev v bodoče ne bo več obremenjevala sklada skupne porabe in se bodo ta sredstva lahko porabljala za druge namene. Samoupravne splošne akte bomo dopolnili takoj, ko bo znana odločitev Slovenije s tem v zvezi. Ker pa se določbe zveznega družbenega dogovora uporabljajo od 1. januarja 1981 dalje, bo to prerazporeditev stroškov možno upoštevati že v zaključnem računu za letošnje poslovno leto. MARKO SVETINA Priprave na volitve v letu 1982 Priprave na nove volitve za mandatno obdobje 1982—84, oziroma do 1986, ki bodo predvidoma v februarju naslednjega leta, so se v občini Ljubljana Moste—Polje, kjer je sedež TOZD Ljubljana, začele že v začetku tega leta in bodo potekale še vse leto. Obsežnost priprav narekujeta obseg in vsebina predvolilnega dela tako za delegacije SIS kot za delegate samoupravnih organov. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD Ljubljana je zato že 11. 5. letos imenoval, na pobudo občinske konference SZDL, koordinacijski odbor, ki bo vodil obsežne naloge predvolilnih priprav. V odbor so bili izvoljeni: Perme Matjaž kot predsednik odbora, Tivadar Jadranka kot evidenti-čarka in člani: Fonda Maijeta. Devic Dušan in Kočevar Jože. Odbor ima pred seboj odgovorno delo; sprejeti mora program dela do izvedbe samih volitev in na podlagi tega programa koordinirati delo predvolilnih konferenc. Sestavljene morajo biti volilne liste za preko 60 delegatov v samoupravnih organih in sindikatu TOZD oziroma delovne organizacije in za več kot 20 delegatov, članov konference delegatov za občinske samoupravne interense skupnosti. Odgovornost je predvsem v pravilnem usmerjanju in evidentiranju najbolj odgovornih samoupravnih in delegatskih funkcij, na katerih, po dosedanjih praksi sodeč, sloni največja odgovornost in obseg dela. Pasivnih predstavnikov ni mogoče predlagati za odgovorne naloge, zato je dolžnost nas vseh. da na predvolilnih konferencah predlagamo res tiste, od katerih lahko pričakujemo ustvarjalen odnos do svojih samoupravnih odločitev. PAVLE HOLOZAN ^nxxxnxx\nxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxn Bo stanovanje za vsako družino? V zadnjih desetih letih se je število stanovanj v Jugoslaviji povečalo s 5,043.000 na 6,147.000 ali za 22 odstotkov. Najhitreje so gradili v Makedoniji, kjer je število stanovanj v zadnjih desetih letih naraslo za 36,3 odstotka. Najmanj so zgradili v SAP Vojvodini — 13,6%. Slovenija je s 24,2 % na četrtem mestu, pred njo pa sta še SR BiH in SAP Kosovo z 28,4 in s 27,8 odst. *'• % ys • - • #" . Na osrednji ljubljanski proslavi ob dnevu borca so v Mostah slovesno odprli DOM ŠPANSKIH BORCEV. Otvoritve so se udeležili vidni družbenopolitični delavci, govoril pa je član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. - Dom je zgradila naša TOZD, gradbeni sektor iz Ljubljane; projektanta sta bila Irena Didek-Pregl,dipl. ing. arh., in Oto Jugovec,dipl. ing. arh., oba iz TOZD PB DOM ŠPANSKIH BORACA otvorili su u Ljubljani za dan borca u Mostama. Govorio je član presjedništva CK SKJ Stane Dolanc. (Foto Katjuša Borsan). Dan mladosti 1981 v Beogradu ■______i Za ogled prireditve ob dnevu mladosti je republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije organizirala prevoz s posebnim vlakom, imenovanim MLADI TURIST. Metliški mladinci, bili so to učenci, dijaki in delavci, smo v nedeljo v poznih popoldanskih urah odpotovali iz Metlike proti Novemu mestu in od tu skupaj z novomeškimi mladinci proti Sevnici, kjer nas je čakal MLADI TURIST. Nočno potovanje je bilo sicer utrudljivo, a kljub temu prežeto s pesmijo in dobro voljo. Beograd smo zagledali v jutranjih urah prvega delovnega dne v tednu. Do začetka prireditve smo imeli veliko časa za ogled grobnice tov. Tita, muzeja 25. maj in znamenitosti glavnega mesta, da smo v grobem občutili življenje v njem. Dobro uro in pol pred pričetkom prireditve smo se v nepregledni množici obiskovalcev počasi bližali vhodu na stadion. In ko smo s pogledom objeli razsežnost stadiona in pisano množico nastopajočih, smo v trenutku pozabili na gnečo in neprijetno hlajenje po hrbtu. Ob začetku prireditve je bil stadion z več kot šestdeset-tisočglavo množico Jugoslavija v malem, kakor živi spomenik, ki je izžareval pripadnost in ljubezen do tovariša Tita. Ogled prireditve, ki so jo popestrili dijaki, vojaki in otroci iz vseh republik, je bil za vsakega izmed nas posebno doživetje. Zagledali smo prihajajočo štafeto, ki je bila višek prireditve. Predati štafeto predsedniku mladine ni kar tako. Za mnoge je to povezano z nepremagljivo tremo in občutkom strahu. In ko več kot šestdesettisoč ljudi zapoje pesem ,,.Druže Tito mi ti se kunemo. .. "je to več kot samo obljuba, zakletev. Je to neuničljiva ljubezen do našega velikega voditelja ali še kaj več? Lepo je pripadati tej skupnosti. Po končani prireditvi smo odpotovali domov - v šole in na delovna mesta, polni delovnega zaleta in z veseljem, da smo živeli skupaj s Titom. IVANKA MATAŠIČ GO Me dika Verjetno bi malokdo kdajkoli slišal za majhni naselji Martin- ščica in Miholaščica na zahodni obali otoka Cres, če ga pot ne bi vodila proti Malemu Lošinju in ga o tem ne bi obvestila tabla na križišču, približno 20 km od mesta Cres proti otoku Lošinj. Od križišča je sicer še 8 km do obale, do vasic, ki skupaj ne štejeta dosti več kot 100 prebivalcev, s pošto izredno skromnih dimenzij, trgovinico, šolo s tremi učenci v štirih učilnicah in cerkvijo. Premoreta tudi nekaj lokalov, ki pa so odprti le v sezoni. Pozimi vlada tu običajno mrtvilo obmorskih krajev, zato pa se prebivalci v sezoni radi pohvalijo z celo več kot 600 turisti dnevno, ki kdo ve kako vedo za te kraje, čeprav velika večina Jugoslovanov ne ve zanje. Nudijo jim predvsem mir, beg od vsakdanjega hrupa in tempa, prijetno klimo in čisto morje. Vsi prebivalci so po vrsti ribiči, vendar bolj zase kot pa da bi vlovljene „dragocenosti” prodajali. V novembru 1980 pa je ta običajni mir nenadoma skalilo brnenje težkih strojev na zelo strmih pobočjih med obema vasicama. Pričela seje izgradnja „Stanovanjskega naselja Miholaščica — Zagrav”. Tak je namreč uradni naziv gradbišča, na katerem so se po presledku približno 4 let v teh krajih spet pojavile Pionirjeve barve. Verjetno se še vsi spomnijo gradenj v Malem Lošinju in v Nerezinah, kjer sta celo naši počitniški hišici. Kdo in kaj gradi? (Nadaljevanje s 6. strani) V septembru prejšnjega leta je bila s stanovanjsko zadrugo ..STANOGRAD” iz Zagreba podpisana okvirna pogodba o izgradnji stanovanjskega naselja. Po prvotnih zamislih je bilo naselje mišljeno precej manjše, vendar je kasneje z novo urbanistično zasnovo število stanovanjskih enot naraslo tako zaradi izkoristka zemljišča kot tudi zaradi pocenitve kvadratnega metra. Predvideni kupci so razne delovne organizacije za svoje počitniške kapacitete kot tudi zasebniki. Zaradi prevelikega obsega del za tako kratek rok in pa finančnih težav je gradnja razdeljena na dve fazi. V maju letos je bila po velikih težavah končno definirana pogodba v vrednosti 411,519.716,00 din po sistemu „ključ v roke” za vse objekte visokogradnje, po dejanskih količinah pa še infrastrukturo (ceste, kanalizacijo, zunanje instalacije itd.). Objekti visokogradnje v I. fazi: — 70 vrstnih hiš P+l, po 52 m2 površine na enoto; — 22 terasastih pritličnih apartmajev, površine 38 m2 na enoto; — 30 večjih garsonjer v objektih P+l in P+2, površine 28 m2 na enoto; — 114 manjših garsonjer v objektih P+2, površine 21 m2 na enoto; — 19 družinskih samostojećih pritličnih hiš, površine 64 m2; — 33 družinskih samostojećih pritličnih hiš, površine 54 m2; skupno torej 288 stano- vanjskih enot s površino 11960 m2. Objekti infrastrukture pa zajemajo v I. fazi izgradnjo: — ceste in parkirišča ter ureditev obstoječe ceste, — zunanja vodovodna in kanalizacijska mreža, — zunanja razsvetljava in vse zunanje instalacije, — vodovodni rezervoar 300 m3. Kot pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja pa je potrebno izvršiti še: — izpuste kanalizacije nekaj sto metrov v morje, — pošto in ambulanto, — lučico oziroma razširitev obstoječe lučice za 150 nave-zov. Rok za izgradnjo I. faze je določen na 1. 8. 1981. Tehnologija gradnje je liti beton v OUTINORD, NOE in HUENNEBECK opažih, kar za take objekte ni primerno. Strehe so pri vseh objektih dvo-kapne s siporex ploščami, krite z mediteran strešniki, pri družinskih hišah pa ravne. Polnilni zidovi so iz siporexa. Lahko rečemo, da so vsi objekti predvideni za celotno bivanje in so temu primerne tudi vse izvedbe toplotnih izolacij. Laiku bi pred približno 8 meseci težko dopovedali, da bo na gosto poraščenih bregovih z vmesnimi gromačami zraslo to, kar je videti danes. Prvi objekti so pričeli rasti v februarju; do takrat so potekala predvsem zemeljska dela. Na gradbišču praktično ni bilo ničesar, kar bi se dalo izkoristiti, celo vse nam je bilo v napoto. Zato je bilo potrebno: — prestaviti vodovodno mrežo in kablirati obstoječi elektri- čni vod, oboje v dolžini preko 1 km, — postaviti dve trafo postaji, — očistiti teren za izredno obsežna zemeljska dela, — pridobiti zemljišče za betonarno in naselje. Projektna dokumentacija je bila nepopolna, lastninska vprašanja niso bila v celoti rešena, finančna konstrukcija ni bila urejena do pred nedavnim. Celo prebivalcem nismo bili pogodu, saj smo obremenili z delom pošto, trgovino, turistični urad itd., hkrati pa skalili zimski počitek. Z medsebojno pogodbo je bil nastop na tem gradbišču fizično razdeljen na tri TOZD ude-leženke * — TOZD Ljubljana in TOZD Krško izvajata po 50 odstotkov objektov visokogradnje, — TOZD Zagreb izvaja vso infrastrukturo in zemeljska dela za objekte obeh TOZD s sodelovanjem TOZD SPO, ki pa ni podpisnik pogodbe. Razen teh obvez skrbi TOZD Ljubljana za nastanitev in prehrano delavcev. TOZD Krško pa je postavila in organizirala betonarno. Naselje je instalirano v kontejnerjih in barakah za skupno 260 ljudi. Hrano dovažajo, zato je v sklopu naselja samo jedilnica. Postavljena je betonarna „Arbau” in „Gradis” s kapaciteto približno 15—20 m3 na uro in s silosi za 210 ton cementa. Gramoz dovažajo z ladjo v luko Martinščica, ki pa je izredno zasedena. Na gradbišču je postavljenih 8 žerjavov vseh tipov, ki pa jih je potrebno glede na veliko raztresenost objektov pogosto prestavljati, kar terja velike stroške in zastoje. Pri ze- ' «,W ■ . ■ ' • • 1 Gradnja nase - na otoku Cresu. — Izgradnja naselja na otoku Cres (foto: K. Borsan) ■H meljskih delih je bila angažirana večina težke mehanizacije strojnega parka, ki pa jo je izredno težak teren tudi primerno zdelal. Da bi v teh sušnih mesecih normalno lahko delali, smo morali napeljati vodo iz več kot 3 km oddaljenega rezervoarja. Za izdelavo približno 800 montažnih strešnih elementov pa smo pri betonarni organizirali ,jnini TOGREL”. Trenutno dela na gradbišču približno 400 naših delavcev in kooperantov. Naj povemo še, da II. faz.a izgradnje še ni precizirana, izvršena pa so že zemeljska dela in del infrastrukture. Po predvidevanjih bo zajemala enake tipe objektov, in sicer: — 102 apartmaja, — 4 hiše v nizu, — 110 večjih in manjših garsonjer, — 12 individualnih samostojećih hišic in — trgovski center z restavracijo. Lahko povemo še to, da je tako organizirano gradbišče prvič pri PIONIR—ju. Vsaka TOZD udeleženka ima namreč svojega odgovornega vodjo gradbišča, za vršilca koordinacije in nastop navzven pa je izbran Oražem Milan. dipl. gr. ing. Ocena takega sistema je, da je potrebno določene stvari izpopolniti, da bi lahko zaživel v stalni praksi oddaljenih gradbišč. Vse, ki niso bili na obisku bodisi poslovno bodisi z DGIT vabimo, da gradbišče obiščejo, če jim ni težko nekajurno čakanje na trajekt. Ostali pa „lahko” še kupijo katerokoli stanovanjsko enoto v naselju in nato redno prihajajo na ta košček naše domovine. SANDI STRUPEH XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\XXX\XXXXXXXX Stabilizacija tudi bitka za sposobne kadre . Kdo pravzaprav vodi kadrovsko politiko, ki je zagotovo razvojna politika? Pri .zaspalih' organizacijah zagotovo vidijo samo fizično rast podjetja, zato se marsikje dogaja, da vlagajo samo v zidove, medtem ko nimajo kadrov. Tako zgradimo tovarno z najsodobnejšo opremo, nismo pa poskrbeli za sposobne kadre. Razumljivo je, da nas taka politika pripelje do izgub. Bitka za stabilizacijo je navsezadnje tudi bitka za gaosobne kadre. In še eno vprašanje, ki se ponudi samo ob sebi: kaj so delale in kaj ob tem delajo družbenopolitične organizacije? " FRANC ŠETINC (v „Ml a- dem valu", 22. 12. 1980) '■ v —--S88-8.8- . > Regijski posvet kulturnikov 4. junija 1981 je bil v domu JLA regijski posvet o kulturni dejavnosti, ki ga je sklical Medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko. Na posvetu so sodelovali predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, delavci kulturnih skupnosti iz Novega mesta, Metlike in Črnomlja in tudi organizatorji kulture, iz novomeških podjetij. Razgovor je potekal najprej na splošno o kulturni dejavnosti in težavah, s katerimi se srečujemo na tem področju, nato pa je tekla beseda še o kadrovski problematiki (predvsem primanjkuje profesionalnih delavcev) in s tem v zvezi tudi o finančni problematiki. Ugotovljeno je tudi, da je ne le v Novem mestu, ampak tudi drugod premalo primernih prostorov za razne razstave, kulturna srečanja, folklorna, dramska, recitacijska in ostala društva. Na sestankuje bila tudi predstavnica iz novomeške knjižnice, ki je govorila o težavnem položaju pri nakupu knjig, saj so drage, finančne zmožnosti pa omejene. Razveseljivo pa je, da potrebe po knjigah vedno bolj rastejo, kar kaže na povečano zanimanje širših množic za branje dobre knjige. Potrebno pa se je bolj posvečati uvajanju v uporabo strokovne literature. MARIJANA KLEMENC Usmerjeno izobraževanje na startni črti »k.. i&fcvir- v.: Ko bo jeseni zopet zazvonil šolski zvonec, bo zazvonil tudi pričetku pomembne šolske reforme: usmerjenemu izobraževanju. O pomenu in vsebini usmerjenega izobraževanja smo govorili že več let, bolj pospešeno pa zlasti zadnje leto, ko smo ugotovili, da ta nujni korak v našem izobraževanju zahteva tudi veliko praktičnih priprav in ne samo teoretičnih razglabljanj. Samo usklajenost teoretičnih in praktičnih priprav nam zagotavlja uspešen start usmerjenega izobraževanja in s tem preprečuje, da bi cele gene- Predsednik konference OSS Milan Kapetan prejema plaketo za organizacijo kulturnega srečanja v Novem mestu ob dnem gradbincev (foto: Katjuša Borsan). racije naših osmošolcev zakorakale v negotovost. Usmerjeno izobraževanje je še en korak k podružbljanju našega šolstva. Srednja šola bo tako postala del okolja, v katerem deluje, in se ravnala po njegovih potrebah. Učenci se bodo vpisovali na smeri, katere bodo delovne organizacije v bližnji okolici potrebovale. Zato bodo delovne organizacije bolj živo udeležene pri pouku in se tudi bolj zanimale za boljšo kvaliteto pouka. Pri dobro razvitem usmerjenem izobraževanju naj bi torej šlo za kvalitetno sožitje med šolo in združenim delom v kraju, občini in v pokrajini. Priprave za pričetek usmerjenega izobraževanja so zahtevale veliko sredstev, saj je bilo treba zgraditi več novih šolskih poslopij in domov ter opremiti in obnoviti že obstoječe, zato si moramo vsi zares prizadevati. da bo ta reforma uspela. Odpovedati se moramo tudi sebičnim interesom posameznih šol, organizacij ali ozkim, lokalističnim gledanjem, ampak moramo dobre in nadarjene učence res usmerjati v poklice, v katerih bodo lahko največ koristili naši družbi. Zato se mora usmerjanje pravzaprav pričeti že v osnovni šoli, kjer naj učenci pravočasno dobijo vpogled v poklicno življenje in delo vseh poklicev. Že tu jim moramo pomagati, da bodo spoznali možnosti, ki jim jih nudi usmerjeno izobraževanje. Izkušnje letošnjega vpisa so pokazale na nekatere pomanjkljivosti, katerim se bo treba v bodoče izogniti. Zgodilo se je, da se je na nekatere smeri vpisalo veliko preveč učencev, na druge pa veliko premalo. To je povzročilo, da se morajo ponekod ubadati z izbiranjem in izločanjem kandidatov in s preusmerjanjem viška na druge smeri. Drugod spet grozi, da celotne smeri ali nekateri oddelki ne bodo mogli pričeti delati zaradi premajhnega števila vpisanih učencev. Zgodilo se je celo, da se je vpisalo premalo učencev v smeri, ki bi jih dejavnost na določenem področju ali regiji izredno nujno potrebovala. Ža novomeško področje velja to za gradbeno in kmetijsko usmeritev. Seveda bi se nekaterim izmed teh nevščenosti lahko izognili, če bi se bolj in pravočasno posvetili individualnemu usmerjanju. Zdaj je napake težko popravljati in prenekateri učenec se bo moral v zadnjem trenutku usmeriti v dejavnost, ki še ima prosta mesta, v skrajnem slučaju pa se lahko zgodi, da jih bo nekaj ostalo celo brez vpisa v srednjo šolo. Del krivde za tako stanje nosijo tudi organizacije združenega dela, ki se niso pravočasno vključile v dogovarjanje za pripravo usmerjenega izobraževanja in niso dovolj spodbujale vpisa na tiste smeri, iz katerih bodo potrebovale kadre za svoje potrebe. V bodoče se bodo morale še bolj zavzemati, in to dati vedeti učencem in vzgojiteljem že na osnovni šoli, za kadre iz domačih krajev in po-dročja.____________________N. S. Koliko nas je v gospodinjstvu? V Jugoslaviji ima poprečno gospodinjstvo že manj kot štiri člane, natanko povedano 3,61. Tudi tu so seveda velika odstopanja navzgor, pa tudi navzdol. Tako ima poprečno gospodinjstvo v SAP Vojvodina najmanj družinskih članov — komaj 3, SAP Kosovo pa kar še enkrat več -6,89. Republike so se zvrstile takole: SR Makedonija 4,39, SR Črna gora 4,08, SR BiH 4, ožja Srbija 3,42, SR Hrvaška 3,23 in SR Slovenija 3,1 7. Na dvorišču TOZD SIT) (foto: I Formiran)« cijena u ■■■■*. građevinarstvu Savezni izvršni savjet je na temelju svojih punomoći izdao odluku o najvišem nivou cijena za sve proizvode i usluge i o obveznom slanju cjenika za njih na ovjeru Zajednici za cijene. Zapravo, ta odluka znači privremeno zamrzavanje cijena, jer dok zajednice za cijene ne budu izdale svoje dopunske propise, koje su dužne izdati po ovoj odluci, cijene za proizvode i usluge nije dozvoljeno povećavati. Odluka Saveznog izvršnog savjeta također znači djeli-mično nepovjerenje samoupravnom načinu određivanja cijena za proizvode i usluge OOUR, kao što ga određuje Zakon o osnovama sistema cijena i društvenoj kontroli cijena. Savezni izvršni savjet se je za takvu mjeru odlučio vjerovatno zbog toga, jer je mislio da je zbog velikog porasta cijena ugrožena politika stabilizacije i zajednička ekonomska politika, određena društvenim planom Jugoslavije za 1981 godinu. Naime, dogodilo se da su cijene u prvih pet mjeseci ove godine toliko porasle, da je u tom vremenu već bilo iskorišteno 3/4 predviđenog povećanja cijena za cijelu 1981 godinu. Nije naša namjera, niti smo pozvani da na ovom mjestu raspravljamo o uzrocima, koji su doveli do takvog porasta cijena, iako nam se postavlja pitanje, da lije zakon o osnovama sistema cijena i društvenoj kontroli cijena uopće upotrebljiv u praksi i kakvi će biti pozitivni rezultati koje će donijeti pomenuto rješenje. Bojimo se da će biti prilično slabašni, jer odluka uopće ne rješava nesrazmjes. između pojedinih cijena, a posebno ne one nesrazmjere, koji najviše terete Privredu, a to su nesrazmjeri između cijena sirovina reprodukcijskog materijala i konačnih proizvoda. Ne srazmjer u cijenama koji su se nakupili u Prethodnim razdobljima, dakle ostali su samo privremeno zamrznuti, postoji dakle bojazan da če se sve OOUR poslije prestanka važnosti te odluke Punom parom prihvatiti popravaka — čitaj: povećanja cijena. Odluka je odredila da se do kraja 1981 godine cijene mogu Povećati samo do nivoa cijena koje su određene za cijelu zem-ju dogovorom o sprovođenju Politike cijena u 1981 godini i ~ cijena proizvođača indu-' rijskih proizvoda . . .7 % — cijena na malo .. .7 % — cijena za usluge ... 5 % ali tako da zajednički porast životnih troškova zbog učinka tih cijena ne smije biti veći od 7,5 %. U vezi s tim nas najviše zanimaju cijene građevinskih usluga. Mislimo da odluka Saveznog izvršnog savjeta nema neposredni utjecaj na cijene objekata, čija se cijena određuje sakupljanjem ponuda, odnosno na temelju javnih licitacija. Naime, ne smijemo zamjenjivati uzroke i posljedice. Naime, obračun razlika u cijeni građevinskih usluga nije uzrok, nego posljedica inflacije, koja tereti naše društvo. Kad bi stupanj inflacije bio 0, onda ni razlika u cijeni građevinskih usluga ne bi bilo. Na većinu razlika u cijeni izvođači građevinskih radova uopće ne mogu utjecati, dakle te razlike nastaju bez njihove krivice, zato bi bilo u skladu sa načelom savjesnosti i poštenja u ugovornim odnosima, kada bi investitori pristajali na obračun razlika u cijeni, koje nastaju kao rezultat promijenjenih okolnosti, u skladu sa zaključenim ugovorima sa izvođačima. U tom su smislu napravljeni i neki zakonski propisi, tako na primjer zakon o obligacijskim odnosima ograničava ugovorni riziko izvođača zbog izmijenjenih okolnosti na 2 %. Riziko do stvarnog povećanja cijena zbog izmijenjenih okolnosti iznad 2 % onda bi morao snositi investitor odnosno naručilac radova. MARKO SVETINA 3. juna svake godine građevinski radnici Slovenije proslavljaju svoj praznik. Ove godine taj praznik nije bio običan, kao što su bili prethodni, bio je u znamenju privrednih i stabilizacijskih mjera. y < • - Dodelitev priznanja za prvo mesto na srečanju mladih iz OZD. — Dodjela priznanja za osvojeno nrvo mjesto na susretu mladih iz OUR. Proslava dana građevinara ove je godine bila 6. juna u Novoj Gorici, gdje su radnici tamošnjeg Splošnog gradbenog podjetja Gorica proslavljali 30 godina rada i samoupravljanja. Program priredbi počeo je proizvodnim takmičenjem. Prisutne je pozdravio predsjednik sindikata slovenskih građevinara Željko Humar, koji je svima poželio što više uspjeha u takmičenju i u radu u njihovim organizacijama. Na proizvodnom takmičenju učestvovalo je 12 građevinskih organizacija. Mnogo pitanja i čuđenja bilo je oko toga, kako to da se ne takmiči Pionir. Tko je dakle kriv da nismo učestvovali na proizvodnom takmičenju? Za vrijeme odvijanja proizvodnog takmičenja bila je u kulturnom domu zajednička sjednica republičkog odbora sindikata građevinskih radnika Slovenije i radničkog savjeta SGP Gorica. Na toj svečanoj sjednici bila su podjeljena priznanja RO Kovačičeve nagrade, te priznanja jubilantima SGP Gorica. Među dobitnicima priznanja RO bila je i konferencija OOS naše radne organizacije, koja je dobila plaketu za organizaciju III. kulturnog susreta građevinskih radnika Slovenije, kao posebno priznanje Republičkog odbora sindikata građevinskih radnika Slovenije za ostvarivanje radničkih interesa i za važne uspjehe u dugogodišnjoj suradnji. K. B. * + ** * * 4 ** * * * * * * X- * * *><-* * Prirastek prebivalstva je zelo različen V vsej Jugoslaviji je, v primerjavi s popisom pred desetimi leti, letošnji popis zabeležil poprečno 8,9 odstotno rast prebivalstva. Seveda pa je naraščanje števila prebivalcev od republike do republike zelo različno. Najvišjo rast so zabeležili v SAP Kosovo, kjer znaša kar 27,4 odstotka, najnižjo pa v SR Hrvaški, kjer znaša desetletni prirastek prebivalstva 3,3 odst. Druge republike in pokrajine so se zvrstile takole: SR Makedonija — 16,2, SR Črna gora — 10, SR Bosna in Hercegovina 9,8, SR Slovenija — 9, ožja Srbija — 7,9 in SAP Vojvodina — komaj 3,8 odst. Več kot 22 milijonov nas je Popis prebivalstva, ki so ga po vsej Jugoslaviji opravili v začetku aprila, je pokazal med drugim: vseh prebivalcev SFRJ je 22,352.000, od tega jih je v ožji Srbiji 5,666.000, v SAP Vojvodini 2,028.000 in v SAP Kosovo 1,586.000. V SR Hrvaški je 4,576.000 prebivalcev, v SR Bosni in Hercegovini 4,116.000, v SR Makedoniji, 1,914.000 in v SR Sloveniji 1,884.000 prebivalcev. Ostanimo vjerni radu ■ ■dej"! h. r------------------------\ Stanovišta konferencije komunista SGP PIONIR Novo mesto od 11. 4. 1981 o zadacima komunista na daljnjem razvoju i sprovođenju ciljeva srednjeročnog razvojnog programa, te ostvarivanje ciljeva privredne stabilizacije. V—______________________/ Postignuti rezultati u razvoju radne organizacije SGP Pionir su dokaz da su dosadašnja nastojanja komunista pregalačka, ali da u narednom petogodišnjem razdoblju obzirom na neke činjenice moramo naš rad još odvažnijom aktivnošću poboljšati. 1. Na konferenciji se mnogo govorilo o tome da je radna organizacija svojim kapacitetima daleko premašila općinske, međuopćinske kao i republičke granice. Da bi bili uspješniji na širem področju unutar i van granica, moramo se samoupravno organizirati, a komunisti moraju stremiti tome da suvremenijom tehnologijom i mobil-nošću to lakše postignemo. Na tom području moramo ukloniti nelojalne međusobne odnose, izgraditi sistem međusobnog povjerenja i poštene i ravnopravne suradnje. 2. Komunisti moraju prevazi-ći, ukloniti več sada previše ukorjenjeno podutetniško shva-tanje pojedinih OOUR i spriječiti zapošljavanje administracije i režije. 3. Komunisti se moraju zauzeti za izradu jedinstvenih mjerila i normativa za raspoređivanje zajedničkog prihoda, dopuniti postojeće samoupravno zakonodavstvo o radnoj organizaciji, konkretizirati i uvesti kriterije odgovornosti za izvođenje. 4. Komunisti u samoupravnim organima, delegati, zauzimat će se da ocijene odn. dograde samoupravnu organiziranost, tako da će radna organizacija kao cjelina biti još sposobnija u cjelovitosti svojih ponuda i poslovanja. 5. Problematika podjele zadataka na nivou uprave OOUR, RZZSi IB. U vezi problematike porasta fiksnih troškova OOUR, RZZS i IB potrebno je: 5. 1. Svi stručni i administrativni pomoćni radovi, koji su kao radovi od zajedničkog interesa za sve OOUR određeni u članu 2. samoupravnog sporazuma o udruživanju OOUR u RO i kao takvi su definirani u zakonu o udruženom radu, moraju se u cijelosti obavljati u RZZS, IB i OOUR TKI. 5. 2. Potrebno je dopuniti razgraničenje zadataka između OOUR, RZZS i IB, te na odgovarajući način uskladiti organizaciju, jer ćemo samo na taj način opravdati postojeće stanje udvostručavanja službi u RZZS, OOUR i IB. 6. Realizacija investicijskih programa OOUR, RZZS i IB u razdoblju 1981-85. 6. 1. Stručne službe treba odmah da pripreme prioritet izvođenja investicijskih ulaganja za pojedine objekte, određene u planovima OOUR, RZZS i IB za srednjoročno razdoblje 1981—85. Kod toga se mora uzimati u obzir: a) opredjeljenja, kriterije i pokazatelje koji su određeni u dogovoru o osnovama društvenog plana SR Slovenije za razdoblje 1981 - 85, b) razvojne smjernice RO SGP Pionir kao cjeline i pojedinih OOUR. 6. 2. Za nove proizvodne objekte neka se sredstva udruže suulaganjem na temelju samoupravnog sporazuma sa učešćem u zajedničkom dohotku. 6. 3. Ukoliko ne dođe do udruživanja i time bude ugrožena realizacija investicijskog programa, sazove se problemska konferencija članova SK. 7. Ostvarivanje dohodovnih odnosa. 7. 1. Komunisti u svim OOSK u SGP Pionir konstatiraju da je stanje na području samoupravnog povezivanja i uvažavanja dohodovnih odnosa u radnoj organizaciji nezadovo- ljavajuće. S tim u vezi je potrebno da stručne službe u RZZS i IB u suradnji sa OOUR pripreme: a) analizu dosadašnjih dohodovnih povezivanja u RO i izvan nje; b) prijedloge za izmjene i dopune samoupravnih općih akata, koji obrađuju to područje; c) potrebno je pripremiti mjerila i standarde za učešća u zajedničkom prihodu, ili zajedničkom dohotku na temelju živog i minulog rađaj d) potrebno je pripremiti konkretni model za daljnje povezivanje i odnose. Rok: do kraja 1981 godine. 7. 2. Komunisti u samoupravnim organima, delegacijama i organima širih društveno političkih zajednica, SOUR i poslovnim zajednicama moraju se zauzimati za početak akcije za šire povezivanje na temelju dohodovnih odnosa u cijelog građevinskoj djelatnosti, uključujući pripremu, građevinsku operativu i završne radove. 8. Sprovodenje samoupravnih odnosa u RO. — Informiranje za potrebe samoupravnog odlučivanja potrebno je odgovornije zacrtati. Formirati odbor za obavještavanje, koji će djelovati u skladu sa usvojenim poslovnikom. - Prijedlozi koje izrade stručne službe RZZS i OOUR, te službe samoupravnim organima kao temelj za odlučivanje, moraju biti tako formirani da su poznate sve pozitivne i negativne posljedice. Potrebno je neprekidno pračenje takvih postupaka. — Samoupravne radničke kontrole u OOUR i RZZS moraju zacrtati program rada, te pomoču SK i ostalih DPO djelovati u smjeru uklanjanja društveno štetnih slučajeva. Zadatak SK i DPO je u tome da ostvare takve odnose u OOUR, koji će SDK omogućiti ostvarivanje uloge koja joj je namjenje-na. — Treba pooštriti odgovornost delegata na svim područjima, neodgovorne delegate pozivati na moralnu i političku odgovornost. Delegatima treba omogućiti pomoć od strane stručnih službi, prije sjednica im dostaviti stanovišta za probleme koji se obrađuju i koji su od primarnog značaja za OOUR i RO. — Komunisti moraju djelovati u smjeru razvijanja daljnjeg povjerenja ozmedu OOUR i RZZS. Stručne službe RZZS i OOUR moraju svojim savjesnim, otvorenim i prije svega stručnim radom steći međusobno povjerenje. - Komunisti u RO i druge DPO te samoupravni organi moraju zaustaviti ekspanziju zapošljavanja u zajedničkim službama. Moraju osigurati raspodjelu rada između stručnih službi RZZS i OOUR, te tako spriječiti udvostručenje pojedinih zadataka. Isto tako potrebno je zaustaviti zapošljavanje režijskih radnika na upravama OOUR. 9. Nagrađivanje po radu. Komunisti moraju biti svjesni toga da je pravedna raspodjela po radu jako važan činilac kod stimuliranja radnika na bolji rad, da je pravedna raspodjela po radu stabilizator i preduvjet za dobre međuljudske odnose u radnoj zajednici. Komunisti morajo radikalnije poseći u ure- (Nastavak na slj. stranici) Pogled na del obnovljene Ceste Herojev v Novem mestu. - Cesta heroja u Novom mestu (foto. K. B.) (Nastavak s prij. stranice) đivanje tog područja i svoju akciju usmjeriti na slijedeća područja: na odgovarajući način vrednovati proizvodni rad, koji ne može biti slabije vrednovan od administrativnog rada; — obrazovati rukovodioce (brigadire) pojedinih radnih grupa, da budu sposobni da vode grupu organiziranije, a time postignu i bolje rezultate rada; - dopuniti i odgovarajuće korigirati cjenike po akordu, te obavljati obračune OD u ovisnosti od postignutih rezultata radne grupe; — izraditi objektivne normative za administrativne radove. Osobni dohodak administrativnih radnika neka bude ovisan od postignutog učinka; — pratiti sprovođenje usvojenih zajedničkih osnova i mjerila, a time osigurati i pravedni raspodjelu po rada 10. Stambena gradnja. Da bi spriječili neprekidni porast cijena stanova mi, komunisti, moramo djelovati u slijedećim smjerovima: — zauzeti se da se prije svake stambene gradnje tereni za gradnju odgovarajuće komunalno opreme; — organizirati i projektirati izgradnju stambenih naselja za duže razdoblje, te time spriječiti česte selidbe građevinske operative; — stambene objekte racionalnije projektirati. Potražiti mogućnosti pojeftinjenja u večoj standardizaciji objekata; — djelovati u smjeru što bržeg dohodovnog povezivanja sa izvođačima građevinsko— obrtničkih i instalacijskih radova, uspostaviti dohodovne odnose između OOUR unutar radne organizacije; — dobrom pripremom gradilišta, odgovarućim izborom tehnologije gradnje i opreme (mehanizacije),'dobrom organizacijom fizičkog rada, postići usklađen proces rada, koji za cilj ima skraćenje vremena gradnje. 11. Organizacija rada. Predlažemo da stručne službe izrade analizu i sastav stalnih mobilnih radnih grupa, specijaliziranih za sve operativ-ne radove (tesari, betonari, armirači, zidari itd.). 12. Rasprava je pokazala da Je potrebno izmijeniti sistem obrazovnih seminara za poslovodni, odnosno za tehnički kadar i to obzirom na specijalizirali sistem rada. Za poslovodni kadar i vođe grupa potrebno je °rganizirati seminare naglašavajući organizaciju rada i pravilno urnačenje tehničke dokumen-acije (projekata). Dela na cesti ob novi hali TOZD SPO (foto: K. Borsan) 13. Zahtijevamo dosljedno izvođenje postojećeg pravilnika o primopredaji tehničke dokumentacije i otvaranju gradilišta. 14. Predlažemo da stručne službe odmah pristupe izradi sistematske kartoteke materijala građevinsko—instalacijskih radova, gdje je bile obuhvaćene mjesečne cijene i rokovi dobave. 15. Zahtijevamo da poslovodni kadar na gradilištima dosljedno poštuje i izvodi postojeće samoupravne odredbe obzirom na nadziranje i izvođenje radova na gradilištu (kvalitet). 16. Predlažemo da odjel za razvoj OOUR PB i OOUR Togrel počnu razvijati a b montažnu konstrukciju za male raspone. 17. Predlažemo da se za karakteristične objekte izrađuju po kalkulacije. 18. Potrebno je izrađivati potpunije i preciznije kalkulacije za pripremne, građevinske i završne radove. 19. Potrebno je povečati stručnu suradnju OOUR PB i OOUR TKI. 20. Treba povećati radnu disciplinu na svim nivoima. 21. Tečajeve za stjecanje internih kvalifikacija treba spro-voditi uz veću stručnost. 22. Stručne bi službe morale stalno raditi na rješavanju organizacijskih metoda rada. 23. Treba posvetiti više pažnje životnom standardu radnika i boljem održavanju postojećih dobara koja su šobili na upotrebu. KOMISIJA ZA ZAKLJUČKE ZAKLJUČCI SASTANKA SEKRETARA 00 SK OOUR, RZZS I IB DANA 27. 5. 1981 — Bilo je pozvano 13 sekretara i glavni direktor drug Slavko Guštin. — Na stanovišta konferencije komunista RO SGP PIONIR u predloženom su obliku bila iznesena slijedeća mišljenja: — RZZS: bez primjedbi, — OOUR Ljubljana: dodati 6. točki alineju ,,c“ koja treba da glasi: — uzimati u obzir tržno ekonomske odnose na području djelovanja OOUR. Sa ovom su se primjedbom slagali svi prisutni, — OOUR TOGREL: u 16. točki treba dodati riječ „velike" što u tekstu znači promjenu na ... konstrukciju za male i velike raspone. - OOUR Novo mesto: bez primjedbi. OOUR SPP: bez primjedbi. — OOUR PB: bez primjedbi. OOUR MKP: bez primjedbi. Svi prisutni se slažu da se doda točka 24. i to kao stalni zadatak: 24. Svaka 00 SK neka posvećuje više pažnje sprovodcnju zadataka ONO i RO. — Dogovoreno je da se koordinacija 00 SK na nivou RO i nadalje obavlja preko redovnih sastanaka svili sekretara OOSK u RO. ZAKLJUČAK SASTANKA OOSK RZZS I !B DANA 15. 6. 1981 1. Obzirom na sigurnosno-političke odnose u SAP Kosovo OOSK RZZS usvaja slijedeći akcijski program aktualnih zadataka u vlastitoj sredini: — tekuće i točno obavještavanje radnika o privrednom položaju u RO (Informator, glasilo Pionir), — nastaviti i neprestano dopunjavati sistem nagrađivanja po radu, — sređivanje standarda radnika (samački domovi, boravak na gradilištima, prehrana radnika), — aktivirati rad sindikata i omladinske organizacije na rješavanju društveno političkih i ekonomskih problema, —’’ Komite za ONO i DS neka odmah ažurira političku ocjenu sigurnosti u RZZS, — neprestana budnost i djelovanje komunista na terenu, — povećana budnost svih članova kolektiva i obavještavanje OOSK o sumljivim situacijama. 2. Uzima se na znanje informacija o općem stanju RO SGP PIONIR Novo mesto. 3. Protvrđuju se stanovišta konferencija komunista SGP PIONIR Novo mesto od 11.4. 1981 u predloženom obliku i uz dodatak 25. zaključka, kojeg je usvojila koordinacija na svom sastanku 27. 5. 1981, a koji glasi: — 25. — više pažnje posvetiti ostvarivanju zadataka ONO i DS. Koordinacija treba do kraja juna izdvojiti glavne zadatke i konkretizirati nosioce zadataka i rokove za izvršavanje. 4. Iz zaključaka konferencije treba da se izdvoje zaključci koji se odnose na zajedničke službe i IB i za te zadatke odrediti nosioce i rokove. 5. Zbog formiranja samostalne OOSK u IB imenuje se u IB sekretarijat u sastavu: — Žalogar Jože — sekretar — Stević Draginja — zamjenik — Milojević Friderika — članica Za zamjenike članova u OOSK RZZS izaberu se: — Štokič Zdenka i Račečič Albert. 6. Evidentiraju se kandidati za novo rukovodstvo SK i to: a) OOSK u RZZS — Tomazin Vlasta — sekretarka — Rozman Jože — zamjenik — Račečič Albert — član — Štokič Zdenka — članica — Medle Sonja — članica b) za člana općinske konferencije: Žlogar Jože c) za člana centralnog organa SKS: Berger Alenka d) za delegata kongresa: Guštin Slavko. Neka koordinator Martin Pungerčar za kandidate pod točkom c) i d) zajedno sa sekretarima OOSK na području Novog mesta uskladi da se predlože zajednički kandidati. EDO FRANTAR Koliko se sredstava može trošiti za prehranu radnika Sindikati su svjesni važnosti koju ima pavilna prehrana radnika za vrijeme rada, za očuvanje njihovog zdravlja i radne sposobnosti, te su zato bili glavni nosioci društvenog dogovora o izdacima za prehranu radnika, koji su materijalni troškovi. Taj društveni dogovor bio je zaključen u maju mjesecu ove godine. Mjesečni iznos za prehranu radnika smije iznositi najviše 10% prosječnog mjesečnog čistog osobnog dohotka radnika zaposlenih u republici, odnosno u Jugoslaviji u prošloj godini. Dakle, iznos će ubuduće biti veći, jer je 10 % prosječnog mjesečnog čistog osobnog dohotka veći od 640 din, koliko se sada troši za prehranu radnika tokom rada. Zbog netočnog određivanja visine tog iznosa u društvenom dogovoru ne možemo promjenu odmah uvažiti u samoupravnim općim aktima OOUR, već smo prisiljeni da čekamo dogovor u Sloveniji, koji će točno odrediti osnovu od koje se računa pomenutih 10%. Sredstva za prehranu radnika mogu se namjenski upotrebiti u okviru društveno organizirane prehrane radnika tokom rada. U gornje ograničavanje sredstava ne spadaju izdaci za jaču, odnosno zaštitnu prehranu na radu, koja se osigurava na temelju zakona ili drugih propisa, da se uklone štetni utjecaji radnog procesa na zdravlje radnika. Pod materijalnim troškovima u društvenom se dogovoru podrazumijevahu izdaci za prehranu radnika u materijalnoj proizvodnji i izdaci za prehranu radnika u drugim društvenim djelatnostima, koji rade na radovima i zadacima koji su štetni po zdravlje i na radovima koji zahtijevaju jaču hranu. Društveni dogovor određuje privredne grane, odnosno grupacije u materijalnoj proizvodnji i društvenim djelatnostima, koje imaju Pogled v notranjost novega doma španskih borcev v Mostah. - Unutrašnjost doma španskih boraca u Mostama u Ljubljani. pravo na topli obrok. Po tom društvenom dogovoru imat će pravo na topli obrok, na teret materijalnih troškova, svi radnici naših OOUR, osim OOUR Projektivni biro, Investgradnja Sarajevo i Tehnička komercijala i inženjering. Izdaci za prehranu radnika tokom rada u radnoj zajednici zajedničkih službi i stručnim službama OOUR, po naše bi rekli uprava OOUR, ne računaju se u materijalne troškove, već će ih kao i do sada unaprijed trebati planirati i izdvojiti iz dohotka u fond zajedničke potrošnje. Društveni dogovor o izdacima za prehranu radnika, koji su materijalni troškovi, znači olakšanje, jer većina tih sredstava ubuduće više neće opterećivati fond zajedničke potrošnje i ta će se sredstva moći trošiti u druge svrhe. Samoupravna opća akta dopunit ćemo odmah, kada bude poznata odluka Slovenije u vezi s tim. Zato jer se odredbe saveznog društvenog dogovora upotrebljavaju od 1. januara 1981 dalje, to će se prerasporedivanje troškova moći upotrebljavati već u završnom računu za ovu poslovnu godinu. MARKO SVETINA odnosno do 1986, koji će kako se predviđa biti u februaru slijedeće godine, počele su u općini Ljubljana Moste -Polje, gdje je sjedište OOUR Ljubljana, već početkom ove godine i odvijat će se još cijelu godinu dana. Obimnost priprema diktiraju obim i sadržaj predizbornog rada, kako za delegacije SIZ, tako i za delegate samoupravnih organa. Zato je izvršni odbor osnovne organizacije sindikata OOUR Ljubljana već 11. 5. ove godine, na podsticaj općinske konferencije SSRN, imenovao koordinacijski odbor koji će voditi obimne zadatke predizbornih priprema. U odbor su bili imenovani: Matjaž Perme, kao predsj. odbora i Jadranka Tivadar kao evidentičar, te članovi Marjeta Fonda, Dušan Dević i Jože Kočevar. Odbor pred sobom ima odgovoran posao, mora usvojiti program rada do izvođenja samih izbora i na temelju tog programa koordinirati rad predizbornih konferencija. Moraju biti sastavljene izborne liste za preko 60 delegata u samoupravnim organima i sindikatu OOUR, odnosno radne organizacije i za više od 20 delegata, članova konferencije delegata za općinske samoupravne interesne zajednice. Odgovornost je uglavnom u pravilnom usmjeravanju i evidentiranju najodgovornijih samoupravnih i delegatskih funkcija na kojima se, sudeći po dosadašnjoj praksi, temelji najveća odgovornost i obim rada. Pasivne predstavnike nije moguće predlagati za odgovorne zadatke, zato svi mi imamo zadatak da na predizbornim konferencijama predlažemo zbilja one, od kojih možemo očekivati stvaralački odnos prema svojim samoupravnim odlukama. PAVLE HOLOZAN NE BODO ME STRU NE BODO ZLOMILI Pripreme za nove izbore za mandatno razdoblje 1982-84, SILE SE NOVE V MENI BUDE JOŽE MOŠKRIĆ V notranjosti doma španskih borcev je plošča z gornjim posvetilom. - U unutrašnjosti doma španskih boraca u Ljubljani nalazi se ploča sa posvetom (foto: Katjuša Borsan). Dan mladosti 1981 u Beogradu Republička konferencija Saveza socijalističke omladine Slovenije organizirala je prijevoz posebnim vlakom, nazvanim MLADI TURIST, za gledanje priredbe povodom Dana mladosti. Omladinci iz Metlike, učenici, daći i radnici, u nedjelju u kasnim popodnevnim satima otputovali su iz Metlike prema Novom mestih a odatle zajedno sa omladincima iz Novog mesta prema Sevnici, gdje ih je čekao MLADI TURIST Doduše, putovanje noću bilo je dosta zamarajuće, ali uprkos tome prožeto pjesmom i dobrom voljom Beograd smo ugledali u jutranjim satima prvog radnog dana u tjednu Do početka priredbe imali smo mnogo vremena za razgledanje grobnice druga Tita, muzeja 15. maj, znamenitosti glavnog grada, a mogli smo malo osjetiti i život u njemu Dobar sat i pol prije početka priredbe približavali smo se ulazu u stadion u nepreglednom mnoštvu posjetilaca. A kada smo pogledom obuhvatili prostranost stadiona i šareno mnoštvo učesnika u sletu, u trenutku smo zaboravili na gužvu i neprijatnu hladnoću po leđima. Prilikom početka predstave stadion je sa više od šezdeset-tisuća posjetilaca bio Jugoslavi-N u malom, kao živi spomenik noji je izražavao pripadnost i ljubav prema drugu Titu Gledanje priredbe, koju su učinili šarolikom, daći, vojnici i djeca iz svih republika, bilo je za svakog od nas poseban doživljaj. Ugledali smo štafetu koja je bila vrhunac priredbe. Predati štafeti predsjedniku omladine nije tek tako. Za mnoge to je Povezano sa nepobjedivom tremom i osjećajem straha. A kada više od šezdesettisuća ljudi zapjeva pjesmu „Druže .to mi ti se kunemo . . .“to je v‘še od samog obećanja, to je zakletva. Da li je to neuništiva jubav prema našem velikom v°đi, m i nešto još više od oga? Lijepo je pripadati toj tjednici. Poslije završene priredbe otputovali smo kući - u škole i a radna mjesta puni radnog °fta i veseli što smo živjeli ijedno sa Titom IVANKA MATAŠIČ GO Metlika Pogled na gradbišče na Cresu. - Sa gradilišča na Cresu. Gradnja na Cresu Vjerovatno bi malo tko bilo kada čuo za mala naselja Mar-tinščica i Miholaščica na zapadnoj obali otoka Cresa, ako put ne bi vodio prema Malom Lošinju i o tome ga obavijestila tabla na raskršću, oko 20 km od mjesta Cres prema otoku Lošinju. Doduše, od raskrsnice ima još 8 km do obale, do zaseoka, koji zajedno ne broje mnogo više od 100 stanovnika, sa poštom izuzetno skromnih dimenzija, trgovinicom, školom sa tri učenika u četiri učionice i crkvom. Imaju i par lokala koji su samo u sezoni otvoreni. Zimi tu vlada uobičajeno mrtvilo primorskih krajeva, ah se zato stanovnici za vrijeme sezone rado pohvale sa čak više od 600 turista dnevno, koji tko zna kako znaju za te krajeve, iako većina Jugoslavena za njih ne zna. Uglavnom im nude mir, bijeg od svakidašnje buke i tempa, prijatnu klimu i čisto more. Svi stanovnici su redom ribari, ali više za sebe nego da bi ulovljene „dragocjenosti11 prodah. U novembru 1980 taj je uobičajeni mir iznenada poremetila buka teških strojeva na jako strmin obalama između dva seoceta. Počela je stambena izgradnja „Stambenog naselja Miholaščica — Zaglav“. Takav je naime službeni naziv gradilišta, na kojem su se poslije prekida od skoro 4 godine u tim krajevima opet pojavile Pionirove boje. Vjerojatno se još svi sjećamo gradnji u Malom Lošinju i u Nerezinama, gdje čak imamo naše kućice za odmaranje. Tko i što gradi? Prošle godine u septembru bio je sa Stambenom zadrugom ,,STANOGRAD“ iz Zagreba potpisan okvirni ugovor o izgradnji stambenog naselja. Prema prvobitnim zamislima naselje je bilo zamišljeno dosta manje, ali je kasnije novom urbanističkom zamisli narastao broj stambenih jadinica, kako zbog iskorištenja zamljišta, tako i zbog pojeftinjenja kvadratnog metra. Predviđeni kupci su razne radne organizacije, za svoje odmarališne kapacitete, kao i privatne osobe. Zbog prevelikog obima radova za tako kratak rok i financijskih teškoća, gradnja je podijeljena na dvije faze. U maju ove godine konačno je poshje velikih teškoća definiran ugovor u vrijednosti 411,519. H 6 din po sistemu „ključ u ruke“ za sve objekte visoke gradnje, a po stvarnim količinama još i infrastrukturu (ceste, kanalizaciju, vanjske instalacije itd.). Objekti visoke gradnje u I. fazi: — 70 kuća u nizu P+l, površine 52 m2 po jedinici — 22 terasasta prizemna apartmana, površine 38 m2 po jedinici — 30 većih garsonjera u objektima P+l i P+2, površine 28 m2 po jedinici — 114 manjih garsonjera u objektima P+2, površine 21 m2 po jedinici — 19 obiteljskih samostalnih prizemnih kuća, površine 64 m2 — 33 obiteljske samostalne prizemne kuće, površine 54 m2 Dakle, ukupno 288 stambenih jedinica površine 11960 m2. Objekti infrastrukture u I. fazi izgradnje obuhvataju: — ceste i parkirališta, te uređenje postojeće ceste — vanjska vodovodna i kanalizacijska mreža — vanjska rasvjeta i sve vanjske instalacije — rezervoar za vodu 300 m3. Još je kao uvjet za dobijanje dozvole za upotrebu potrebno izvršiti: — ispuste kanalizacije nekoliko stotina metara u more, — poštu i ambulantu, — lučicu, odnosno proširenje postojeće lučice za 150 vezova. Rok za izgradnju I. faze određen je za 1.8. 1981. Tehnologija gradnje je ljevani beton u OUT1NORD, NOL i HUENNLBECK oplatama, što nije odgovarajuće za takve objekte. Krovovi su kod svih objekata dvostrešni sa siporeks pločama, pokrivene sa medite-ran krovnim opekama, a kod obiteljskih kuća su ravni. Zidovi za punjenje su od siporeksa. Možemo reći da su svi objekti predvideni za stalni boravak, a tome odgovaraju i sve izvedbe toplotnih izolacija. Laiku bi prije približno 8 mjeseci bilo teško dokazati da će na gusto obrastenim obalama sa gromačama između njih, nići to što se danas može vidjeti. Prvi objekti počeli su se graditi u februaru, a do tada su se uglavnom obavljali zemljani radovi. Na gradilištu praktički nije bilo ničega, što bi se dalo iskoristiti, čak nam je sve smetalo. Zato je bilo potrebno: — premjestiti vodovodnu mrežu i kablirati postojeći električni vod, oboje u dužini od preko 1 km, — postaviti dvije trafo stanice, — očistiti teren za izuzetno obimne zemljane radove, — dobiti zemljište za betonarn i naselje. Projektna dokumentacija je bila nepotpuna, pitanja vlasništva nisu u cjelini bila riješena, financijska konstrukcija do nedavno nije bila uređena. Čak ni stanovnicima nismo bih po volji, jer smo opteretili radom poštu, trgovinu, turistički ured itd., a ujedno smo omeli i zimski odmor. Međusobnim ugovorom nastup na tom gradilištu bio je fizički podijeljen na tri OOUR i ippcnicp’ — OOUR Ljubljana i OOUR Krško izvode po 50 procenata objekata visoke gradnje, — OOUR Zagreb izvodi svu infrastrukturu i zemljane radove za objekte obiju OOUR u suradnji sa OOUR SPP, koja nije potpisnik ugovora. Pored tih obveza OOUR Ljubljana se brine za smještaj i prehranu radnika, a OOUR Krško je postavila i organizirala betonarn. Naselje je instalirano u kontejnerima i barakama za ukupno 260 ljudi. Hrana se (Nastavak s prij. stranice) dovozi, te je zato u sklopu naselja samo blagovaonica. Postavljena je betonara Arbau i Gradis kapaciteta oko 15—20 m3 na sat i sa silosima za 210 tona cementa. Šljunk se dovozi brodom u luku Martinščica, koja je izuzetno zauzeta. Na gradilištu je postavljeno 8 dizalica svih tipova, koje je zbog velike rastresenosti objekata potrebno često premještati, što iziskuje velike troškove i zastoje. Za zemljane radove bila je angažirana većina teške mehanizacije strojnog parka, koju je izuzetno težak teren dosta iscrpio. Da bi u ovim sušnim mjesecima mogli normalno raditi, morali smo dovesti vodu iz više od 3 km udaljenog rezervoara. Za izradu oko 800 kom. montažnih krovnih elemenata smo kraj betonare organizirali „mali TO-GREL“. Trenutno na gradilištu radi oko 400 naših radnika i kooperanata. Reći čemo još i to da II. faza igradnje još nije precizirana, a već su obavljeni zemljani radovi i dio infrastrukture. Prema predviđanju obuhvatat će iste tipove objekata i to: — 102 apartmana — 4 kuće u nizu — 110 većih i manjih garsonjera — 12 individualnih samostalnih kućica i — trgovački centar sa restoranom. Možemo reći još i to da je ovako organizirano gradilište prvi put u PINIRU. Naime, svaka OOUR učesnica ima svog odgovornog rukovodioca gradilišta, a za vršioca koordinacije i nastup prema vani izabran je Milan Oražem, dipl. gr. ing. Ocjena ovakvog sistema je takva, da je određene stvari potrebno usavršiti da bi mogao oživjeti u stalnoj praksi udaljenih gradilišta. Sve koji bilo poslovno ili sa DGIT nisu bili na gradilištu pozivam da posjete gradilište, ako im nije teško da nekoliko sati čekaju na trajekt. Ostali »mogu“ još da kupe bilo koju stambenu jedinicu u naselju i zatim redovno dolaze na taj dio naše domovine. SANDI STRUPEH Regionalno savjetovanje kulturnih radnika 4. juna 1981 u domu JNA bilo je regionalno savjetovanje o kulturnoj djelatnosti, koje je sazvao Međuopćinski savjet saveza sindikata Slovenije za Dolenj sku. Na sa\jetovanju su sudjelovali predstavnici republičkog savjeta Saveza sindikata Slovenije, radnici kulturnih zajednica iz Novog mesta, Metlike i Črnomlja, a također i organizatori kulture iz novomeških poduzeća. Razgovor se najprije odvijao općenito o kulturnoj djelatnosti i teškoćama sa kojima se susrećemo na tom području, a zatim se vodio razgovor o kadrovskoj problematici (uglavnom nedostatak profesionalnih radnika), a u vezi s tim i o financijskoj problematici. Bilo je također konstatirano da ne samo u Novom mestu, već i drugdje ima premalo odgovarajućih prostorija za razne izložbe, kulturne susrete, folklorna, dramska, recitatorska i ostala društva. Sastanku je prisustvovala i predstavnica iz novomeške knjižnice, koja je govorila o teškom položaju prilikom kupovine knjiga, jer one su skupne, a financijske mogućnosti ograničene. Uveseljava to da sve više rastu potrebe za knjigama, što ukazuje na povećano intereso-vanje širih masa za čitanje dobre knjige. Potrebno je više se posvetiti uvođenju upotrebe stručne literature. MARIJANA KLEMENC Usmjereno obrazovanje na startnoj ■ ■ ■ ■ ■ liniji Kada na jesen opet zazvoni školsko zvono, zazvnoti će i početku važne školske reforme: usmjerenom obrazovanja O značaju i sadržaju usmjerenog obrazovanja govorili smo već više godina, a više posebno u zadnjoj godini, kada smo utvrdili da taj hitni korak u našem obrazovanju zahtijeva i mnogo praktičnih priprema, a ne samo teoretska razmišljanja. Samo usklađenost teoretskih i praktičnih priprema osigurava nam uspješan start usmjerenog obrazovanja, a time i sprečava da bi čitave generacije naših osmo-školaca zakoračile u nesigurnost. Usmjereno obrazovanje je još jedan korak u podruštvljavanju našeg školstva. Tako će srednja škola postati dio sredine u kojoj djeluje i ravnat će se prema njenim potrebama. Učenici će se upisivati u smjerove, koji če trebati radnim organizacijama u bližoj okolini. Zato će radne organizacije življe učestvovati u nastavi i više se interesirati za bolji kvalitet nastave. Kod dobro razvijenog usmjerenog obrazovanja radilo bi se dakle o kvalitetnom saživljavanju između škole i udruženog rada u mjestu, općini i u pokrajini. Pripreme za početak usmjerenog obrazovanja zahtijevale su mnogo sredstava, trebalo je izgraditi više novih škola i domova, te opremiti i obnoviti već postojeće, zbog toga zbilja svi moramo nastojati da ova reforma uspije. Moramo se odreći i sebičnih interesa pojedinih škola, organizacija ili uskih, lokali-stičkih gledanja, ali dobre i nadarene učenike zbilja moramo usmjeriti na zvanja, u kojima će najviše moći koristiti našem društvu. Zato se, zapravo, usmjeravanje mora početi već u osnovnoj školi, gdje učenici trebaju pravovremeno da dobiju uvid u zvanje i rad svih poziva. Već im tu moramo pomoći da upoznaju mogućnosti koje im nudi usmjereno obrazovanje. Iskustva ovogodišnjeg upisa pokazala su neke nedostatke, koje ubudiće treba izbjegavati. Dogodilo se je da se je na neke smjerove upisalo previše učenika, a na druge premalo. To je dovelo do toga da su se ponegdje morali mučiti sa izbo- rom i izdvajenjem kandidata i sa preusmjeravanjem viška na druge smjerove. Drugdje pak prijeti da cijeli smjerovi ili neki odjeli neće moči početi radom, zbog premalog broja upisanih učenika. Čak se dogodilo da se upisalo premalo učenika u smjerove, koje bi djelatnost na određenom području ili u regiji izuzetno hitro trebala. Za područje Novog mesta to vrijedi za građevinski i kemijski smjer. Naravno, mogli bi neke od tih neprijatnosti izbjeći, kad bi se više i pravovremeno posvetili individualnom usmjeravanju. Sada je greške teško popravljati i mnogo će se učenika u zadnjem trenutku morati usmjeravati na djelatnosti, gdje još ima slobodnih mjesta, a u krajnjem se slučaju može dogoditi da će nekolicina ostati neupisana u srednju školu. Dio krivice za takvo stanje snose i organizacije udruženog rada, koje se nisu pravovremeno uključile u dogovaranje za pripremu usmjerenog obrazovanja i nisu dovoljno podsticale upis u one smjerove iz kojih će trebati kadrove za svoje potrebe. Ubuduće će se morati još bolje zauzimati i to dati na znanje učenicima i odgajateljima već u osnovnoj školi, za kadrove iz domaćih krajeva i područja. N.S. Zlkd kronika V TOZD GRADBENA OPERATIVA METLIKA so v juniju sklenili delovno razmeije: — Bajuk Stanko, vodja odd. str. inst. — Gosenca Viktor, monter central, kuij. — Kapele Nikolaj, zidar KV I — Kožar Ivan, voz. tovornjaka -- Lukač Janko, PU delavec — Lukežič Ivan, PU zidar — Novosel Rudolf, zidar KV II — Petraš Mirko, zidar VK II — Ris Venci, pleskar KV I — Spahič Josip, zidar KV II — Šaflin Josip, PU delavec — Štrucelj Vladimir, PU delavec — Tudjan Marko, zidar KV I — Zoretič Dragutin, zidar KVI Novosprejetim delavcem želimo prijetno počutje v naši sredini! A. BEDNARŠEK V času od 1. 1. 1981 do 31. 5. 1981 je prišlo na TOZD gr. Dela na cesti ob novi hali TOZD SPO (foto: K. Borsan) (Nastavak s prij. stranice) sektor Ljubljana do naslednjih kadrovskih sprememb: v JLA so odšli: Hegič Dževad - tesar, Vukovič Sretko — zidar, Galič Džuro — železokr., Golubovič Derviš — zidar, Hrnjč Nijaz — delavec, Karanovič Željko — delavec, Pošta Marjan — tesar, Šapina Ivo — železokr.. Delič Omer — delavec, Kralovič Ivica — tesar, Saletovič Naim — zidar. Iz JLA so se vrnili: Lokar Jože — gr. tehnik, Fejz.ič Azem — delavec,_ Ka-pidžič Gazim — delavec, Šabič Šaban — delavec, Kadirič Ilijaz — tesar, Levanič Đuro — tesar, Markalaus Željko — zidar. Razen navedenih sprememb je bilo na novo sprejtih še-43 delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 50 delavcem. Od tega je bil šestim delavcem izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja, Pavi-čič Drago je bil premeščen na TOZD TKI, Hadžalič Hasib pa je upokojen. IVICA INTIHAR Občinsko prvenstvo z malokalibrsko puško Občinska strelska zveza je v nedeljo, 7. 6. 1981, na strelišču v Bršljinu izvedla občinsko Prvenstvo z MK puško. Sodelovalo je preko 40 strelcev in stelk te doseglo zelo dobre rezultate. Največ uspeha so imeli strelci tn strelke SD Pionir. Med moškimi ekipami je zasedla prvo mesto ekipa SD Lojze Dragan s 829 krogi pred SD Pionir s 730 krogi in SD Iskro s 524 krogi. Med ženskimi ekipami je zmagala SD Pionir s 501 krosom pred SD Lojze Dragan s 464 krogi in SD Novoteks s 204 krogi. Posamezno moški: 1. RIBIČ Jože — SD Pionir 224 krogov 2. ANCELJ Anton - SD Lojze Dragan 217 krogov 3. GRADIŠAR Slavko - SD Lojze Dragan 217 krogov Posamezno ženske: 1. BUČAR Metka - SD Pionir 190 krogov 2. BRAČKO Martina - SD Pionir 186 krogov 3. CIGOJA Zlata - SD Lojze Dragan 180 krogov STRELJANJE V OKVIRU DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER Končan je prvi del tekmovanja v streljanju z zračno puško v okviru delavskih športnih iger. Nastopilo je okoli 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli odlične rezultate, saj je kar 10 strelcev ter 3 strelke preseglo republiško normo „Odličen strelec”, 24 strelcev in 4 strelke pa normo „Dober strelec”. Po pričakovanju so bili v ospredju strelci novomeškega SD Pionir. Tekmovanje je trajalo pet popoldnevov, katerega je vodila ekipa sodnikov Strelske zveze Novo mesto. Rezultati po L kolu: Moški ekipno: 1. SD PIONIR - 886 krogov 2. VNZ Novo m. — 816 krogov 3. IMV Novo m. — 816 krogov Ženske ekipno: 1. PIONIR — 521 krogov 2. VNZ Novo m. — 418 krogov 3. IMV Novo m. — 399 krogov Posamezno moški: 1. RIBIČ Jože - SD Pionir 187 krogov 2. ANCELJ Tone - SD IMV Novo mesto 180 krogov 3. ŽIDANEK Franc — SD Pionir 179 krogov 4. Čelesnik Stane — SD Pionir 177 krogov 5. FINK Lojze — SD Pionir 176 krogov Posamezno ženske: L BUČAR Metka - SD Pionir 178 krogov 2. GORNIK Sonja - SD Pionir_172 krogov 3. ŠEGA Štefka — SD Pionir 171 krogov 4. MEDLE Sonja - SD Pionir 163 krogov 5. MELEŠIC Martina — SD VNZ N. m. 148 krogov KADROVSKE SPREMEMBE V TOZD GR. SEKTOR NOVO MESTO V aprilu in maju 1981 je delovno razmeije v TOZD gradbeni sektor Novo mesto prenehalo 26 delavcem. V aprilu in maju pa je delovno razmeije sklenilo 33 delavcev. Vsem na novo zaposlenim delavcem želimo, da bi se v naši OZD prijetno počutili in da bi ostali dolgo z nami! ŠTEFKA ŠEGA DELO DISCIPLINSKE KOMISIJE Disciplinska komisija SGP Pionir, TOZD gradbeni sektor Novo mesto, je na seji 26. 5. 1981 obravnavala 6 kršilcev delovnih obveznosti. Izrečeni so bili sledeči disciplinski ukrepi: — 1 prenehanje delovnega razmerja v TOZD, — 2 prenehanja delovnega razmerja v TOZD, pogojno za dobo 3 mesecev, — 2 prenehanja delovnega raz.meija v TOZD, pogojno za dobo 6 mesecev, — 1 javni opomin. Upamo, da bodo izrečeni disciplinski ukrepi v opomin ostalim. ŠTEFKA ŠEGA PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik Ivan ILIJANIČ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLOZAN za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD strojno prometni obrat, Erna LOGAR za TOZD mehansko— kovinski obrat, Rudi ROBIČ za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Anica BEDNAR-ŠfrK TOZD za gradbeno operativo Metlika, Mario PEČAR TOZD za Keramiko, Antonija BANČIČ za TOZD lesni obrat in Vida SAJE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP PIONIR, 68000 Novo mesto. Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna, Novo mesto. 4. JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4. JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4.JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4. 3 3 S >N S 4 Z § cč 5 2 v»nvziu>i -»rnnr V'v>iNv?ia>i VNOVUĐVN- ..rnnr‘fr" v>inv?iu)iVNOVUĐVN „rnnrfr vxnvziu>i vnovhdvn - NAGRADNA KRIŽANKA „4. JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4. JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4. JULIJ" - NAGRADNA KRIŽANKA „4- JULI.