uto ivn. mko m.
O UrtUmiL t nM]t 11 oktobra 19M.
Cena Din. r
Izhaja vsak dan popoldne« izrzamal nedelje ln praznike. — laaaratt i do 30 netit 4 2 D, do 100 vrst
«2 D 50 p, večji inscrati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 940 D, za inozemstvo 360 D.
i
Unravntttro: Knaflora nllea atnv. 9, prrtll^e. — Telefon Mer. 304. Uredništvo: Inaflova nliea it 5,1, nndstrepls. — Telefon »tov. M.
V      Poftnlna plačana v gotovini.
Zagrebškim prijateljem.
Te dni smo napisali članek o pomenu bakarske luke za slovensko gospodarstvo, pri čemer smo naglasili gospodarsko važnost spoja slovenske industrije in trgovine s to luko ter podčrtali, da moramo za naše gospodarstvo pripraviti direktne zveze in poti na morje v široki svet. Napisali smo torej članek ali pa samo torzo članka, ki govori izključno o gospodarskih potrebah in o gospodarskih načrtih za bodočnost. Ko smo v tej zvezi uporabili nazive »slovensko gospodarstvo« ter zahtevali direktno zvezo »Slovenije« z morjem, nismo pri tem mislili na nobeno lingvistično ali pa etnicnošovini-stično stremljenje slovenskega prebivalstva, marveč samo na težnje gospodarstva v Sloveniji in to gospodarstvo obeležili z geografičnim pojmom, ki je znan pod imenom Slovenija. Nastavili smo vprašanje direktnega spoja z morjem, odnosno posebne luke na Gornjem Jadranu, ki naj služi slovenskemu gospodarstvu, slovenski industriji in trgovini, samo v tistem smislu, kakor zahtevamo na pr, da država odnosno centrala zaščiti specijalno slovensko industrijo pred konkurenco iz Avstrije in Nemčije ali pa pred konkurenco iz Italije in kakor na pr. tudi zahtevamo za slovensko industrijo, da išče in vtrja poti na jug, proti Zagrebu in Beogradu ter tja doli v Južno Srbijo. To je čisto in specifistično gospodarska tendenca našega industrijskega in trgovinskega sistema, ki je popolnoma in-diferenten napram unitarizmu ali federalizmu in ki skrbi samo za gospodarsko dobrobit.
V tem točnem, političnoindiferent-nem smislu nastopa slovenska industrija in trgovina popolnoma solidarno, do-čim se njih lastniki lahko ločijo po svojih političnih in nacijonalnih prepričanjih.
Zaščita in razširjenje domaČih gospodarskih interesov ni noben separatizem, marveč je naravna, logična posledica pravilno pojmovanega življenjskega in poslovnega boja, ki ga ne maramo eliminirati v Jugoslaviji in ki ga ne moremo, četudi bi hoteli. Banatski trgovci si prizadevajo, da prodajajo svojo moko v Sloveniji in da ne kupujemo italijanske ali amerikanske in to prizadevanje je popolnoma umevno, pravilno in zdravo in bi bilo smešno imenovati jo separatistično samo zato, ker izhaja od trgovcev iz Banata. Tako ie tudi s slovensko trgovino in industrijo, kadar išče nova pota svoje ekspanzije, svoje oridobitnosti, poslovanja, prodaje in kupčevanja.
Edino v tem poslovnotehničnem smislu smo govorili o bakarski luki, o potrebi direktnega spoja Slovenije z morjem ter o perspektivah samostalne luke in pomorske trgovine z velikim svetom preko Jadranskega morja.
Ta naša nedolžna izvajanja pa je popolnoma napačno razumel »Hrvat« v Zagrebu, odnosno njegov dopisnik v Ljubljani in nam podtaknil nič manj kakor separatistične in nac'jonalnoosva-jalne tendence   na   Gornjem Jadranu.
Da v bodoče ne bo nesporazume-vanja v tej sološni dobi narodnega sporazumevanja, ki se naj tiče predvsem gospodarske materije, predočujemo danes »Hrvatu« in zagrebškemu tisku naše načelno stališče glede nacijonalnih in političnih vprašani, ki zanimajo danes tako Hrvate, kakor Slovence in Srbe:
Za nas so Slovenija, Hrvatska, Srbija in vsi derivati teh besedi samo ge-ografični pojmi iz daljne in polupre-telđostf. Za nas ne obstojajo nacionalne in etniške razlike med Srbi, Hrvati In Slovenci. Smo po zakonu enakopravni državljani ene in iste velike države Jugoslavije. Danes obstojajo samo reami, aktlvistični interesi gospodarskega značaja, potrebe kulturnega življenja, socijalne reforme, upravne naloge! skratka stremljenja po resničnem civilnem in ekonomičnem napredku jugoslovenskega prebivalstva. Vse drugo, vsako podčrtavanje hrvatstva, slovenstva ali srbstva je nezmisel. ker je to fraza preteklosti in kar danes ne razodeva nobene aktualne potrebe ali stvarnosti. Šovinistična, separatistična
Kralj želi, da se duhovi v državi pomirijo.
Važno posvetovanje pod kraljevim predsedstvom, — Načelno stališče NRS. Potreba koncentracije nacijonalnih sil je potrebna
— Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Z odločno kraljevo gesto je včeraj popoldne krenil razvoj političnih dogodkov v vladni krizi popolnoma v drugo smer. Dopoldne in opoldne so politični krogi živeli v polnem pričakovanju, da kralj popoldne poveri kaki osebi mandat za sestavo vlade. Vsi so bili skoraj iznenađeni, ko so izvedeli, da je kralj za 17. uro popoldne sklical skupno konferenco načelnikov glavnih strank na dvor pod njegovim lastnim predsedstvom.
ohranitev glavnih temeljev one državne politike, ki stremi za definitivnim sporazumom in za popolno likvidacijo notranjepolitičnih problemov v naši državi. Kralj je odkrito želel, da parlamentarci pred njim osebno mirno, stvarno in prijateljsko razpravljajo o vseh parlamentarne skupine razdvaja-joČih notranjepolitičnih problemih. To konferenco je diktirala tudi potreba, da se mora vlada sestaviti do 20. oktobra, torej do otvoritve rednega zasedanja
Včerajšnja   seja   glavnega odbora i parlamenta.
radikalne stranke je trajala do 13.20 popoldne. Člani odbora niso hoteli dajati nikakih pojasnil, naglašali so samo, da viada med odborovimi člani popolno soglasje v vseh vprašanjih, ki se tičejo koncentracijske vlade. Po seji je predsednik radikalnega parlamentarnega kluba Marko G j u r i č i ć odšel na dvor h kralju, kateremu je v kratki avdijenci pojasnil načelne sklepe svojega kluba.
Ob 17. popoldne so se zbrali na dvoru trije zastopniki radikalnega kluba Marko G j u r i č i č, Marko T r i f k o -v i ć in dr. S r s k i ć, zastopnik Davido-vićevega demokratskega kluba dr. Košta K u m a n u d i, dr. Anton Korošec za Jugoslovenski in dr. Mehmed S p a h o za muslimanski klub. Konferenci sta prisostvovala dalje skupščinski predsednik Jovanović kot glavni voditelj radikalne stranke in odsto-pivši ministrski predsednik Ljuba D a-v i d o v i ć kot interesiram šef sedanje politike sporazuma. Konferenco je vodil Nj. Vel. kralj. Razvila se je zelo dolgotrajna debata o vseh načelnih vprašanjih, glede katerih obstoje diference med nacijonalnim in vladnim blokom. Konferenca je trajala celi dve uri, do 19. zvečer.
Vsa politična javnost pripisuje temu važnemu sestanku na dvoru izreden političen pomen. Zgodovina našega mladega jugoslovenskega parlamenta še ne beleži take konference na dvoru pod kraljevim predsedstvom. Današnji beogradski listi spominjajo le na zgodovinsko važno konferenco parlamentarcev, katero je sklical blagopokojni kralj Peter Osvoboditelj leta 1903. za časa bosanske aneksijske krize, ko je bila država mala Srbija v največji nevarnosti in je bila potrebna koncentracija vseh političnih strank, da prevzamejo skupno odgovornost za državno politiko. Gotovo preživlja tudi danes mlada Jugoslavija težke krize in je za konsolidacijo države nujno potrebna koncentracija vseh onih državotvornih elementov, ki zastopajo načelo državnega in narodnega edinstva.
KRALJEVA ISKRENA ŽELJA.
Sklep za sklicanje skupne konference na dvoru je diktirala kraljeva iskrena želia, da pride do koncentracije vseh onih parlamentarnih skupin, ki so za ohranitev državne enotnosti in za
agitacija v Jugoslaviji, tako na Hrvatskem, kakor v Sloveniji in Srbiji, je za nas gorostasni anahronizem, ki nima stika s stvarnostjo in z resničnimi se-Ijaškirni, meščanskimi, industrijskimi, trgovinskimi, socijalnim! ali kulturnimi stremljenji našega naroda. Priznavamo, da so ti anahronizmi žal učinkovito sredstvo partijske agitacije. Niso pa izrazi gospodarskih ali kulturnih interesov.
Upamo, da se sedaj razumemo s »Hrvatom« in z zagrebškim tiskom. Mi ne delamo razlike med slovenskim, hrvatskim in srbskim človekom!
Smo popolni unitaristi v nacijonal-nem in državnem pogledu, ker hočemo za svojo gospodarsko in kulturno dobrobit samostalnost od tujca ln samosvoje življenje. V gospodarskem pogledu pa se naravno eksponiramo za grupacijo naših dežela po naravnem razvoju gospodarske koncentracije. Kadi take koncentracije zahtevamo tudi za slovensko gospodarstvo nove smeri in samostalna pota. Za take smeri in svobodna konkurenčna pota pa rabimo za vse svobodno, neamputirano. neparce-Orano Jugoslavijo!
NAČELNO STALIŠČE RADIKALOV.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović je kot namestnik strankinega šefa pojasnil stališče radikalne stranke o koncentracijski vladi. Priznal je potrebo koncentracije. Koncentracijska vlada pa je edino mogoča med nacijonalnim blokom (radikali in samostojnimi demokrati) in takozvanim ožjim vladnim blokom (to je med Da-vidovićevimi demokrati. Jugosloven-skim klubom in muslimani). Taka vlada lahko vodi politiko državnega edin-stva in istočasno na širšem temelju nadaljuje politiko sporazuma s Slovenci in Hrvati ter izvrši definitivno ureditev naših notranjepolitičnih odnošajev. Gospod Jovanović je dalje označil v kratkih črtah stremljenje radikalne stranke in poudarjal, da mora koncentracijska vlada, če se sestavi čuvati državno edinstvo, močno okrepiti našo državno cefokupnost In da vlada, preskrbljena s polnimi oblasti H prične delovati za razširjenje avtonomij, toda na temelju splošnega sporazuma.
Ljuba Davidovićje v imenu vladinega bloka zagovarjal dosedanjo politiko sporazuma. Od njega mavgu-rirano politiko naj sprejme koncentracijski kabinet in jo nadaljuje. Iz tega razloga, ker je on kot nosilec te inaugurirane politike sporazuma, ker je on takorekoč zaupnik Hrvatov in Slovencev, nima ničesar proti temu, da radikali in še ostale skupine, k! v glavnih potezah odobravajo in sprejemajo njegovo politiko sporazuma, vstopijo v vlado, toda pod pogojem, da bo izročeno predsedstvo vlade njemu aH kakemu drugemu demokratu.
SKLICANJE REDNE SKUPŠČINE.
Pred nadaljevanjem načelne debate o koncentracijski vladi je konferenca na dvoru rešila tehničnoparlamen-tarno vprašanje, ki je v zvezi s sklicanjem rednega zasedanja narodne skupščine. Kralj je izjavil, da se na današnji (sobotni) seji skupščine ima prečita-ti tudi njegov ukaz o zaključitvi izrednega zasedanja in ukaz o sklican ju redne skupščine dne 20. oktobra. Ker je vlada v demisiji, ne bi bilo sicer pravilno, da prečita ta dva ukaza. Tzraža pa željo, da kljub temu odstopivša vlada danes čita ukaze. Radikali so, na-glašuioČ. da ta akt vlade ni v skladu z načeli parlamentarizma, končno privolili v to iz razloga, da je nastopila »vis major«, ki sili vse parlamentarne elemente k temu. da odstopivša vlada prečita kraljeoe ukaze.
2TVAHNA DEBATA O KONCENTRA-' CIJI.
Ko se je to vprašanje povoljno rešilo, se je razvila živahna, toda v prijateljskem tonu se vršeča debata o koncentracijski vladi na podlagi izjav voditeljev obeh blokov. Krali je najprej omenil, da želi slišati mnenje zastopnikov parlamentarnih skupin o možnosti sestave koncentracijske vlade, ki bi mogla razbistriti vprašanje sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.
Zastopniki radikalov so izjavili, da so radikali pripravljeni se udeleževati sodelovanja v taki vladi, ki bi na jasno določenem programu izvedla sporazum.
STALIŠČE VLADINEGA BLOKA.
Zastopniki bloka so odgovarjali, da se mora koncentracijska vlada postaviti na temeljni program odstopivše vlade in na ona načela, ki so označena v demisijskem pismu, to je, da se sestavi vlada mira, reda, zakona, torbe proti
korupciji in sporazuma s Srbi, Hrvati ln Slovenci. Zato je treba vodstvo take vlade prepustiti Ljubi Davidovieu, ker je bil ta prvi, ki je začel praktično izvajati idejo sporazuma. Hrvatje in Slovenci goje napram njemu popolno zaupanje.
NAČELNA IZJAVA NACIJONALNEGA BLOKA.
Radikali so odgovarjali, da je razpoloženje med radikalnimi poslanci tako, da bi oni ne privolili pod nobenimi pogoji, da rad'kalna stranka vstopi v vlado g. Davldovića. Nova vlada mora imeti popolnoma drugačen program nego sedanja Davidovićeva. Podcrtavali so na temelju kraljeve želje in zadnje deklaracije vlade g. Davlđovića, da je g. Davidovi^ imel le misijo, pripraviti teren za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nova vlada pa mora že prevzeti nalogo, resno in stvarno proučavati formo sporazuma in vprašanje, če je sploh mogoč definitiven sporazum s HRSS in eventuelno vprašanje revizije ustave, katera pa bi bila mogoča le na temelju državne edinstvenosti in na podlagi načel, ki jih zastopajo državotvorne stranke.
Zastopniki vladinega bloka so natof odgovorili, da morajo o tem, da se pre-* pusti predsedstvo nove koncentracijske vlade radikalni stranki, dobiti pooblastilo svojih klubov in obenem popreje za-slišati mnenje klubskih članov.
Zastopniki vladinega bloka so dalje omenjali potrebo vstopa HRSS v kon-
centracijsko vlado, ker se radicevci nahajajo z njimi v širšem bloku in je razgovore z njimi smatrati kot z ravnopravno stranko.
Radikali so nato izjavili, da ne morejo na to dati odgovora, dokler ne ču-iejo mnenja svojih klubskih tovarišev. Še enkrat so radikali naglašali zahtevo, da morajo radikali dobiti predsedstvo vlade in primerno Število portfeljev, ker razpolagajo skupno s samostojnimi demokrati nad 120 poslancev. Radikali so v tem ožim tudi naglašali skupne interese s samostojnimi demokrati. Radikali so obenem zahtevali, da se podaljšajo pogajanja s HRSS za nadaljevanje politike sporazuma. Vprašanje razmerja koncentracijske vlade do HRSS in njo voditelja Stjepana Radića se mora definitivno razbistriti in pojasniti. Ker so nastale načelne diference med obema blokoma glede sestave koncentracijske vlade, je včerajšnja konferenca bila v pozitivnem smisVu brez uspeha in je bilo določeno nadaljevanje konference za danes ob 17. popoldne.
Koliko časa bo trajala današnja konferenca klubskih načelnikov in voditeljev na dvoru, ni še gotovo. Razprava se bo zelo zavlekla, ker radikali hočejo imeti popolnoma čiste račune z vladnim blokom in sedanjimi režimovci. Današnji listi omenjajo, da je pričakovati sestavo koncentracijske vlade danes ponoči in bo skoraj gotovo nje imenovanje jutri dopoldne ali v ponedeljek zjutraj uradno objavljeno.
Narodna skupščina.
Konec izrednega m sklicanje rednega zasedanja.
— Beograd, 18. oktobra. (Izvirno. Ob 12.) Za 9.30 dopoldne določena izredna plenarna skupščinska seja se je zaradi načelne in generalne politične debate v radikalnem klubu zelo zakasnila. Za sejo, ki je bila povsem formalnega značaja, tudi ni vladalo posebno zanimanje, galerije in lože so bile povsem prazne. Seja je bila zelo kratka.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović je ob 10.50 dopoldne otvo-ril sejo. Po odobrenju zapisnika zadnje seje in po končanih formalnostih je bilo prečitano demisijsko pismo ministrskega predsednika Ljube Davidovi-ća, katero je skupščina vzela molče na znanje. Na ministrskih klopeh ni sedel noben član odstopivše vlade.
Za tem je tajnik skupščine začel Čitati ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim se zaključuje izredno zasedanje in otvar-ja za 20. t. m. redno zasedanje narodne skupščine. Ukaz se glasi:
»Mi Aleksander L, po milosti božji ln volji naroda kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog predsednika ministrskega sveta, na temelju členov 52 in 75 ustave in po zaslišanju našega min. sveta sklenili smo in kslepamo, da se seje narodne skupščine, sklicane k izrednemu zasedanju z ukazom z dne 30. julija 1924. leta in otvorjene z ukazom z dne 30. julija 1924. leta, zaključijo s čitanjem tega ukaza in da se na-
rodna skupščina sklicuje k rednemu zasedanju dne 20. oktobra 1924 L
Aleksander I. r.« "
Zbornica ie čitanje kraljevega uka-j za stoje poslušala. Vstali so tudi vsi vj dvorani navzoči poslanci HRSS, kac se je prvič zgodilo, da so bili pri čitanju kraljevih ukasov navzoči tudi radi-čevci. Zbornica je vzela kraljev ukaz na znanje z vskliki: »Živel! 2ivel! Živel!«
Posl. Nedeljko D i v a c (soc. dem.) je pripomnil: »Ni tu vlade! Kje je vlada?« Na ministrskih sedežih ni bilo nobenega ministra, ker se vlada nahaja v položaju demisije.
Skupščinski predsednik Ljuba Jovanović je nato pripomnil:
»Gospodje poslanci! Po parlamentarnem redu mora skupščina sedaj prekiniti delo, ker je to zadnja seja v tem izrednem zasedanju. Izjavljam, da se vsa vprašanja, vse interpelacije in vs! zakonski predlogi, ki so bili skupščini predloženi v tem zasedanju, prenesejo na prihodnje redno. Ne bodo ugasnili, nego bo skupščina nadaljevala razpravo o njih v rednem zasedanju, da se s tem delo dokonča. Prosim zbornico, da me pooblasti za podpis zapisnika o tej zadnji seji.«
Seja je ob 11.10 dopoldne končala. Poslanci so se mirno razšli ter odšli po večini v svoje klube.
Radić za monarhijo in kralja?
— Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Da* našnji vladin organ »Pravda« s senza* cijonalnimi črkami priobčuje brzojav* no poročilo iz Pariza, ki vsebuje izvle* ček Radićeve izjave, podane francoske* mu, sedaj po Jugoslaviji potujočemu novinarju grofu B e g o u e n u, ki je obenem zastopnik Jugoslovenom pri* jaznega »Journala des Debats«. Stje* pan Radić mu je izjavil, da je za držav* no edinstvo in monarhijo. Njegovo re* publikanstvo je le sredstvo za pobija* nje in uničevanje avstrijakantstva med hrvatskim narodom. Če poslanci HRSS vstopijo v vlado, polože kralju prisego zvestobe, ki jo bodo tudi lojalno izpoU njevali. Kralj Aleksander je spoštovan med Hrvati9 ljubljen med Srbi. Mi ho* čemo, da ostane vedno ljubljen in spo* itovan. V zadnji krizi je bil kralj loja* len, nastopil je proti korupciji in za partametarizem. To mnogo velja. Mi želimo gotovo avtonomijo. Ta ne ruSi niti zdaleka državnega in narodnega edinstva kraljevine Srbov, Hrvatov in SLovencev*
Ali ne bo Radić tudi tega razgovora z urednikom češkega lista, »25. tijen«? demantiral, kakor je nedavno tega de* mantira! tudi razgovor enake vsebine v urednikom češkega lista, »2S. tijen«? Bomo videli!
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni poslovala.
Zagrebška borza.
Dne 18. okt. Prosti promet.
Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 13.45, Pariz 3.65, Dunaj 0.09S75, Milan 304, London 315.50, Newyork 697/Q, Praga 307.50.
INOZEMSKE BORZE.
— Curin, 18. okt. Borza: Beograd 7.375, Pariz 27.25, London 23.39, Newyork 5.21, Milan 23.75, Praga 15.50, Dunaj 0.00735.
— Trst, 18. okt. Borza: Beograd 32.75 —32.85, London 102.95—103.05, Pariz 119.50 —120, Newyorfc 22.85—22.925, Curih 439— 441, Dunaj 0.0322—0.0336, Praga 68.10— 6&40,
— Dunaj, 17. oktobra. Devize: Beograd 1006—1010, Lcndon 318.300—319.300, Milan 3089—3101, Newoyrk 70.935—71.1«5. Pariz 3730—3746, Praga 2113—2123, Curih 13.620—13.670. Valute: dolar 70.460— 70.860,. dinar 997—1003, Sra 3070—3090, češka krona 21QQ-đU&
Radikali za koncentracijsko vlado pod Ljubo JovanovKni
Važna načelna debata v radikalnem klubu. — Radikali proti koncesijam Nemcem in džemijetu, — Debata o Stjepanu Radiću.
— Beograd, 18. oktobra. (Isv. Ob 12.) Ker so radikalni zastopniki na k on*
ferenci klubskih načelnikov in vodite« ljev na dvoru naglašali, da morajo gle« de koncentracijske vlade dobiti poob* lastilo in odobrenje kluba, oziroma da morajo zaslišan* mnenje posamnih ra* dikalnih poslancev, je bila za danes ob devetih dopoldne sklicana plenarna se« ja radikalnega kluba. Za sejo je vla* dalo v parlamentu napeto zanimanje, kajti gotovo je, da ključ situacije tiči y radikalni stranki«
Ob 930 se je pričela pod predsed* Stvom Marka G j u r i č i 6 a plenarna seja. Navzoč ni bil strankin šef. gosp. Nikola P a š i ć, ki je kljub raznim iro* ničnim opazkam vladinega tiska v res* niči precej resno obolel in ima mrzlico. Razvila se je stvarna, mirna, a zelo in» tenztvna generalna politična debata o vseh političnih problemih, ki se tičejo programa in bistva širše koncentracij« ske vlade.
Skupščinski predsednik Ljuba Jo« vanović je krt namestnik g. Nikole Pašića  poročal  o  poteku načelniške
jim le to priznati, kar ftm garantira mednarodna pogodba o zaščiti narod*
nih manjšin.
PosL Jovan Cirkovtć (Nil) je zagovarjal tezo koncentracije brez die* mijeta in racf/c'evcev. V svojem govoru je zlasti podčrtava] po politiki Ljube Davidoviča povzročeni destruktivni vpliv med prebivalstvom naših južnih krajev. Prejšnja j litika je imela za posledico, da se je med prebivalstvom južnih kr jev popolnoma utrdilo pre* pričanje, da se pripravljajo tako novi dogodki, ki bodo pokazali, da po osvobodilnih vojnah ustvarjeno stanje ni definitivno.
PosL Mita Dimitrijevic* je za koncentracijo brez vsake omejitve, to* da pod predsedstvom Ljube Jovanovi« č*a. Pozitivno zna govornik, da imajo Stjepan RzJić in Hrvatje polno zaupa* nje z Ljubo Jovanovićem kot iskrene* ga boritelja za sporazum.
Posl. dr. Dušan G r g i n je ravno-tako za koncentracijsko vlado. Predsednik take vlade mora biti član radikalne stranke. Ne verjame v uresniče-
konference na dvoru. Klubu je poročal ^ 9BŠf^mam z rad15cvcL V tem od-o vseh podrobnostih medsebojnih raz* , |e govorov na dvoru. Podčrtal je ok*>l* nost, da gre sedaj za sestavo širše kon* eentr -ijrke vlade, ki ima misijo, raz* čistiti vprašanje o tem, da H se more ali ne more doseči stvaren sporazum s Stjepanom Radićem.
Po njegovem ekspozeju se je razvi* ta mirna, zek> zanimiva debata, v ka* tero je posegla dolga vrsta govornikov.
PosL Tomo P op o vid in Dragan B o j o v i ć sta se izrekla za končen* tracijo brez pridržka.
PosL Mihajlo Ran kovic, zastop*w nik ju "ne Srbije, je bil ravnotako za koncentracijsko vlado, toda z omejit* vijo, da v tako vlado ne smejo vstopiti bosanski musfrzani in diemijet, razen tega tudi ne zastopniki HRSS.
PosL M i 1 a d in o v i ć iz Vinkovccv je podčrtal potrebo širše koncentracij« ske vlad'*, toda taka vlada mora na* pram Nemcem ohraniti popolnoma svobodno stališče, ne sme jim dajati nikakih stvarnih političnih koncesij in
Ob 10.50 je bila debata zaradi otvoritve skupščinske seje pretrgana m se je nadaljevala po končani seji ob 11.15.
Posl. Stepanovic" le smatral, da je nemogoč sporazum s Stjepanom Radićem, ker on in njegovi tovariši vodijo boijševiško politiko, ki je opasna sedanjemu državnemu redu. Radikalni klub mora biti skrajno previden pri sestavi koncentracijske vlade.
Ob 11. 30 je bila politična debata zaključena. Radikalni klub ni storil nikakih sklepov. Rezultat te debate je bil edino ta, da je radikalni klub solidaren z Ljubo Jovanovićem in da za-teva koncentracijsko vlado z Ljubo Jovanovićem na čelo.
Skupščinski predsednik Ljuba Jo-vanović je takoj po seji kluba odšel h kralju, kateremu je poročal o poteku seje narodne skupščine in o debati v radikalnem klubu.
Francija in Vatikan.
Mala antanta posreduje pri francoski vladi.
— Praga, 17. oktobra. »Narodni Li-
sty« prinašajo senzacijonalne informacije o Intervenciji zunanjih ministrov Male antanta v zadevi francoskega poslaništva pri Vatikanu. Ministrski predsednik Herriot skuša spraviti francosko zunanjo politiko na nova pota. Po programu socijalističnega bloka je napovedal, da v kratkem ukine francosko poslaništvo pri Vatikanu. Drugi korak na tej novi poti je priznanje sovjetske Rusije. Vest o nameravanem konfliktu z Vatikanom je našla odmev tudi pri državah Male antante. Ministri Male antante so se obrnili na Herriota s prošnjo, naj ne uveljavi sklepa glede odprave poslaništva pri Vatikanu. Češkoslovaška, jugoslovenska in romunska vlada smatrajo francosko poslaništvo pri Vatikanu za neprecenljivo oporo glede svojih interesov, ker so v teh državah na dnevnem redu verski problemi, ki ne morejo biti rešeni brez Vatikana. Mala antanta računa pri tem s posredovanjem francoske vlade In zelo bi bilo želeti, da Herriot opasti svojo namero.
Čim je Herriot izvedel za intervencijo zunanjih ministrov Male antante, je finančni odbor narodne skupščine sklenil informirati se pri vladi, predno bo črtana iz proračuna postavka za poslaništvo pri Vatikanu, ki znaša 130 tisoč frankov. Zanimiv je odgovor, ki ga je dal Herriot ministrom Male antante.
B. Grimshaw-G. Clavlgnv:
On pravi namreč, da tega sklepa ni mogoče spremeniti, ker je francoska vlada takoj po nastopa obljubila, da prekine diplomatične stike z Vatikanom. Herriot je za svojo osebo prepričan, da mora biti poslaništvo pri Vatikana ukinjeno najpozneje koncem letošnjega leta. O tem sklepu bo razpravljal še parlament, ki se sestane baje 4. novembra. (Zanimivo bi bilo konstatirati, kdo je dal inicijativo za to posredovanje. Nedvomno bi vedeli o tem povedati naši klerikalci. Op. uredništva.)
FRANCIJA IN PRIZNANJE SOVJETSKE RUSIJE,
— Pariz, 17. oktobra. Po poročilu »Matina« je francoska vlada z odobrenjem zunanjega parlamentarnega odbora pripravljena, 1. da prizna sovjetsko vlado v Rusiji de iure in 2. da je pripravljena oficijelno skupno z akreditiranimi zastopniki sovjetske ruske vlade urediti vse med obema državama obstoječe diference, pod pogojem, da se očuvajo interesi francoskih državljanov.
NEMŠKO POSOJILO IN ANGLIJA.
— London, 18. oktobra. Borzni sen-sal »Bank of England« je včeraj naznanil, da je bilo mednarodno posojila Nemčiji v Angliji 13krat prepisano.
Afera o železniških
— Beograd, 18» oktobra. (Izv.) Afera o mmmđh tračnicah, ki so bile naročena od sedanjega prometnega ministra pri dveh nemških tvrdkah Otto Woif in »Dordtmunder Union«, še do danes ni popolnoma razčiščena in do temelja pojasnjena, kljub temu, da je prometno ministrstvo skušalo z različnimi navedbami o pravilnosti naročitve* temelječe na podlagi zadev* nih poročil in nasvetov strokovnjakov, ovreči tehtne navedbe neodvisnega tiska, navedbe, ki so podprte s točnimi dokazi in računi. Prometni minister se skuša izgovarjati na svoje strokovnja* ke. Značilna je grožnja prometnega ministra, da je in bo tožil vsak neod* visen list, ki je, oziroma bo pisal o tej aferi.
Za nas je merodajna okolnost, da prometni minister, proti kateremu so bili vrženi težki očitki,' ni sam zahteval posebne parlamentarne ankete, ki bi zadevo na podlagi uradnih spisov toč* no preiskala. Značilno je dalje, da si upajo od vlade neodvisni listi kljub grožnjam   prometnega   ministrstva s tožbo danes nadaljevati nadaljna raz« kritja, kako prometno ministrstvo po* slu je. Na dan je prišla afera, ki je v zvezi s humanitarnim fondom promet* nega ministra. O tem zelo obširno piše današnja »Samouprava« ter poziva pro* metnega ministra na odgovor. Ranko* viceva »Smotra« nadaljuje danes svoja razkritja o aferi železniških tračnic, naglašajoč, da so navedbe v uradnem komunikeju netočne in da je bil pro* metni minister obveščen  od našega inženjerja, ki je bil v Nemčiji, da bi se bile tračnice lahko nabavile za po* lovico ceneje, kakor pri zgoraj na ve* denih nemških tvrdkah. »Smotra« kri* tizira postopanje prometnega ministra kot protizakonito, obenem pripominja* joč, da je o tem predmetu (glede na* bavke železniških tračnic) oddal mini* ster javnih del, demokrat Dragotin Pe* čić odvojeno mnenje. Posledica tega napačnega  poslovanja  — zaključuje »Smotra«, bi morala biti, da prometni minister odstopi, morala bi slediti ob* tožba na kršenje zakona in o d škod o* vanje države. Če bi se v preiskavi ugo* tovila tudi dejstva, da je bila nabavka izvršena s podkupovanjem, tedaj bi se morala nabavna pogodba razveljaviti in prometni minister  kot odgovorni faktor bi moral državi plačati to na* stalo škodo.
Politične vesti.
= Hrvatski zajedničar ji groze kro* ni. Včerajšnji »Hrvat«, glasilo hrvat* ske zajednice, priobčuje na uvodnem mestu okrožnico, ki jo je le*to razpo« slalo povodom padca Davidovićeve vla* de svojim organizacijam. V tej okrož* niči pravi med drugim: »Ako drugi ustavni faktor na protiparlamentaren in protiustaven način strmoglavi j a vla* do sporazuma m s tem spravlja v ne« varnost tako načelo narodne vladavi* ne, kakor tudi sam sporazum, se po* javlja potreba, da pristaši hrvatske za* jednice razmišljajo in odločijo, je*li mogoče, da hrvatska zajednica še na* dalje programatično vzdržuje načelo monarhistične oblike v vladavini. Ver* jetno je, da bo to nemogoče, ako se bo delo sporazuma rušilo s strani faktorja,
ld bi imel biti Sa* s aporazumom naroda hrvatskega in naroda srbskega ohra* njsM — Kakor m vidi, so hrvatski zajednlcarji monarhisti na — odpoved |n ge ravnajo po znanem geslu: »Der Kdnig — abaolutfl jrenn er unaeren Willen tutU
_ Trt možnosti razrešitve kriz«. Zagrebški listi navajajo, da obstojajo tri možnosti sa razrešitev sedanje kri* ze, in ricer: 1. homogena radikalna vla* da, ki bi razpustila narodno skupščino in izvedla volitve, 2. izpopolnjena vlada Ljube Davidoviča in 3. nevtralna vlada, ki bi imela spraviti parlamentar* nim potom pod streho najvažnejše in najnujnejše zakone in nato izvesti vo* litvc.
= Zbor radikalne stranke v Subo* tiči. Radikalna stranka bo imela jutri v Subotici veliko svojo skupščino, na kateri bodo govorili bivši ministri dr. Milan Stojadinović, Krsta Miletić, Mi* lan Simović in dr. Slavko Miletić
= »Ali ni čudno, da se dajo Hrvatje že leta voditi od voditelja, kakršen je Stjepan Radić?« Tako vprašuje današnji »Slovenec«, toda ne v politični rubriki, marveč na tretji strani, ko ponatiskuje izvestja francoskega lista o katoliških razmerah v Jugoslaviji! Zanimivo, kaj ne? Radića obsojajo kot protiverskega framasona, z njim pa sklepajo politične zveze najintimnejše vrste in nikdar ne najdejo besedice graje ali pobijanja. Kaj verski interesi, kaj zveza in prijateljstvo s fra-mazonskim politikom, samo da pride SLS z Radićevo stranko do veljave!
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli: »Pot v Santa Fe«. (Wili-ams Hardt)
Kino Ideal: »Plesalka La Motte«.
Kino Marica: »Carlos in Elizabeta« (Konrad Veidt).
Turistika in sport.
— Članom SLD. Pišejo nam: Na letošnjem občnem zboru SLD se je sklenilo, da smejo lovski zakupniki in posestniki lastnih lovišč, ki so člani SLD povabiti na lov, na brakado samo one, ki so člani omenjenega društva in sicer z namenom, da se razširi to za gojitev divjadi in sploh lovstvu potrebno društvo. Radovedni smo, koliko društvenih članov se drži tega sklepa? Nadalje je bil govor tudi o splošni zaščiti divjadi. Radi divjega petelina je bila velika debata in se je grozilo onim, ki se ne bi držali sklenjenih odredb, da se jih izključi iz društva. Kaj pa bo z brakadami na srne, o čemer se je tudi govorilo m je gotovo bolj važno kakor glede petelinjega lova. Ali se bo kaj ščitilo ali streljalo brezmiselno naprej kakor pretekla leta?
— Primorje : Ilirija. Predprodaja vstopnic za to prvenstveno tekmo, ki se vrši 19. oktobra ob pol 4. na igrišču Primorja, Dunajska cesta, traja do jutri nedelje opoldne. Nabavite si radi navala pri vstopa vstopnice v predprodaji. Na obeh straneh se vrše mrzlične zadnje priprave. Ne zamudite najlepšega prvenstvenega boja te jeseni! 199/n
—š Policijske tekme tudi t Pragi. Pred kratkim se je vršila rokoborska tekma med pariško in med dunajsko policijo, kakor smo poročali. Pravkar pa prihaja Iz Prage vest, da se je priredila tam nova tekma in sicer to pot med praško ter med dunajsko policijo. Sekcija za šah praško - policijskega športnega društva je povabila Šahovski klub dunajske policije k Šahovskemu turnirju, ki se je odigral ob splošni pozornosti praških šahovskih krogov. Zmagali so Cehi, baje, ker so bile najboljše Šahovske
ZA
SE K
»l-T
IN
ZIMO
SO VSE NOVOSTI
KAMGARNA 8UKNA DOUBL LODEN COUVERCOUT PALMERSTON
ZA MOŠKE OBLEKE iN SUKNE
LFAUŠ
SUKNO
TRAVERS
KASAN
KAMGARN
ZA DAMSKE KOSTIME IN iUKNE
PLTŠ — KRI MER
BARŽUN
ASTRAHAN
DEFTIN
ZA DAMSKE PLAŠČE IN JOPE
v bogati izbiri ter naidovršenejših kako-
vostii došle. Oglejte si zalogo in izložbe, prepričani bodete da se kvalitativno najbolje kupi pri
LENASI&GERKMAN
LJUBLJANA
j
moči dunajske policije zadržane doma. Dogovorili so se že za retour - mateh za mesec majnik prihodnjega leta. Vse se modernizira na svetu, id est postavlja na glavo. Morda doživimo tudi kak mateh tatov, vlomilcev in potepuhov?
— Motoklub »Slovenija« v Ljubljani zaključi letošnjo sezono z medklubsko hitrostno cestno dirko, ki jo priredi dne 26. oktobra popoldne ob 2. uri na 10 km dolsl progi Gaštaj — Medvode. Start v Gaštaju pri km 24, cilj blizu gostilne Bohinc pri km 14. Kategorije in propozicije po dirkalnem pravilniku Saveza Motociklista kraljevine SHS. Nagrade: srebrna plaketa prvemu v vsaki kategoriji, diploma drugemu. Pri dveh konkurenitih samo ena nagrada. — Prijavnina: do 300 cmJ Din 30, preko 300 cm5 Din 50, ki se ima vposlati s prijavo tajniku g. Čehu, Dunajska cesta št. 50, do 25. t. m. ob 18. uri. — Odbor. lS5'n
— Nogometna tekma v prid sokolskega doma na Taboru se vrši jutri v nedeljo ob 11. dop. na športnem prostoru Ilirije med old bovs-teamom Ilirije In Sokolom I. Prva prireditev 5. tm. se je kakor znano izjalovila vsled deževnega vremena. Obe moštvi sta se medtem izpopolnili z nekaterimi novimi močmi. Sestava ilirskega moštva s glasi: Pelan-Marčan, Kavšek-Vodišek, Ma-kovec, Koritzkv-Fink (Valašek), dr. Majcen, Betetto, Bregar, KuŠar. Pol ure pred tekmo se vrši na športnem prostoru promenad-nj koncert vojaške godbe.
<
naj ne manjka
v nobeni kuhin'i.
Schicht
P p a
fthiclriovo milo z znamko „Jelen"
je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah. Pravo samo z imenom „Schicht" in z znamko
3137/d
Jelen"!
54
Sospodična kapetan.
Sicer ne pošilja angleški admiralat najboljših križark svojega brodovja na policijsko službo v Pacifik, in tako tudi »Aligator« ni bil križarka najnovejšega tipa. Vendar pa so bili njegovi stroji močni in vozil je trinajst vozlov na uro, to se pravi, hitreje kot vsaka jadrnica.
Vrgel se je na lov z divjo strastjo. Zabava je bila redka v teh morjih, in ladjino moštvo se je veselilo te zadeve tembolj, ker je bila na njeni strani premoč, kakor tudi pravica. Vsakdo na krovu je opravljal svoj pose! čim vestneje.
Toda »Sibile« niso mogli najti »Aligatore je porabil pri brezuspešnem lovu polovico svoje zaloge premoga.
Sakson je vedel da ga bodo zasledovali, zato je spremenil smer svoje poti, ko je bil daleč proč od pristanišča. Pihal mu je ugoden veter In bil je osemdeset milj daleč, ko se je križarka spravila na lov nanj. Namesto pa, da bi nadaljeval svojo pot, se je čisto enostavno vrnil v Koralni zaliv, kjer ga Je zapazil teden dni pozneje »Aligatore, ki se je bil vrnil s svojega brezuspešnega lova.
Sakson je bil na krovu S par možmi. Ležal je, kajti bil je pošteno pijan.
Kapetan križarke ni izpalili niti enega topovskega strela, da bi prisilil »Sibilo«, ostati na mestu. Približal se ji je, nato pa je poslal velik čoln, poln oboroženih mornarjev, pod poveljstvom poročnika.
Četa je splezala na krov, iztrgala Saksona iz spanca, prevzela ujetnike in odvedla kapetana. Vse je bilo urejeno v nekaj minutah.
— Sedaj pa ima! je rekel sam sebi poveljnik domačega moštva na »Sibili«, stari Gray, ki je ostal na ladji, katero je stražu ducat oboroženih mornarjev.
— Sedaj pa Ima! ... Saj sem na rekel da stvar ne pojde tako gladko.
Gray je bil filozof. Ni se bolj vznemirjal, kot po navadi in popravljal je vrvi na krova, čakajoč, da se vrne Vajiti
Kapetanka je bila na krovu s par mornarji m »novačila«. Vrnila sc je proti večera po brezuspešnem iskanju. Bila je silno slabe volje in postala je še slabše, ko ji je Oray zaklical v trenot-ku, ko je njen čoln pristal ob »Sibili«:
— Ujeli so nas, kapetan! Odpeljali so Vašega očeta in vojaki straži jo ladjo . . . Saj sem vam rekel .. . ali je bilo treba uganjati take neumnosti?
Poročnik križarke je zasedel »Sibilo« in ostal na krovu s svojimi ljudmi Ko je slišal, da Gray nagovarja kapetana, se je začudil, kajti kapetan »Sibile« je moral biti na dnu »Aligatorja« v ječi
Poročnik Thunder se je sklonil čez ograjo in bil veselo presenečen, ko je zapazil krasno dekle v rdeče barvanem čolnu s štirimi veslači domačini. Imela je obleko iz belega muslina, ki je bila prav dobro urezana, šal iz čipk in čepico iz svetle svile. Preko njene rame je molela cev karabinke.
— Krasno dekle, pri moji veri! si je mislil poročnik. In te oči!
Vajiti ga je že zapazila in njene črne oči so se divje bliskale, videč tujca na lastni ladji.
Thunder pa je bil nasprotno videti prav dobre volje.
Bil je prijazen mladenič, ki se je smrtno dolgočasil odkar je jadral po Tihem oceanu. Senca ženskega krila je pri njem upropastila v najkrai-šem času vse, kar so mu vlili v glave vzgojitelji. Ker je uganjal prevelike neumnosti, so ga starši vtaknili na »Aligatorja«, da bi na tem dolgem križarenju prišel malo k pameti Thunder je preklinjal svojo žalostno usodo.
Hitro se je pa potolažil, ko je videl, da bo hnel na krova žensko družbo. Stopil je k Vajiti, ko je prišla na krov, in ji s prijaznim pozdravom ponudil roko. Ona pa ga Je samo divje pogledala in odšla naprej.
Thunder je pa ni izpustil. Korakal je ob njeni strani, se oproščal jo smehljaje tolažil m ji obljubljal vse mogoče.
Ko se je Vajiti malo potolažila, ji je prišlo na misel da bi ji prijazni galantni častnik nazadnje
pa le še prav prišel. Mislila si je, da prijaznost z njene strani zadevo lahko mirnim potom ured L Uro pozneje je sedla na klop pred jamborom, potem, ko se ji je bilo posrečilo preliti par solz. Thunder je bil poleg nje, skoraj na kolenih in držal njeno roko. Govoril je tik njenih temnih las, izražal svoj obup, da ga veže vojaško povelje, razlagal Saksonov slučaj in skušal najti opravičila zanj in pravil o svojem poveljniku, ki je dober in pošten možak. Sicer mu je bila disciplina nad vse, toda ni bil nečloveški. Nedvomno se je polastil »Sibile«, toda k temu ga je prisilil zakon. — Zaprl je tudi Saksona, toda zadeva se bo uredila. Sicer pa je Thunder prisegel da se z vsemi svojimi močmi zavzame zanj.
— Toda kaj pa store" z mojim očetom? je vprašala Vajiti z jokavim glasom.
— Za enkrat ga morajo prepeljati na Ffdžm-ske otoke, tako zahteva zakon. In poveljnik sc temu ne more upreti
— In »Sibila«? In jaz? Kaj bo z nami?
— Ne razburjajte se, ljubka mala kapetanka. Jaz vaja bom varoval obedve. V boljše roke sploh ne bi mogli priti. Jaz vaju bom prav skrbno negoval.
Med tem, ko je govoril, se mu je Vajiti tu in tam prijazno nasmehi jala, toda najraje bi ga bila zadavila, kajti jasno je videla položaj
Kakšen položaj! ., e
Jutri ob ll.dop. nogometna tekma Sokol I-Ilirija stan vrsta
Dinarski dan
i
na korist neodrešenih bratov in sester«
Obhajamo četrto obletnico nesreč* nega koroškega plebiscita in krivične rapalske pogodbe. — 10. oktober in 12. november sta dneva, ki se jih spo* min j amo z bolestjo v srcu, kajti od* trgala sta brezobzirno od nas najboljši del našega naroda in ga vklenila v težke verige suženjstva. Pod tujim jarmom ječe sedaj ti naši bratje in proseče obračajo oči proti svobodni Jugoslaviji v pričakovanju, da jim pri« de od tam moralna in gmotna pomoč, da vztrajajo v boju, ki ga bijejo za ohranitev svoje zemlje in svojega jezi* ka. Naša sveta dolžnost je, da jim pri* skočimo na pomoč v borbi za ohranitev materinskega jezika in jih tako utrdi* mo v zaupanju do nas in v veri na končno ujedinjenje.
V spomin četre obletnice teti ža* Iostnih dnevov priredi Jugoslovenska Matica sirom vse Slovenije dne 9. no* vembra 1924
»Dinarski dan«
v prid neodrešenim bratom.
Ta »Dinarski dan« je zamišljen takole:
y vseh mestih, trgih in večjih krajih naj podružnice Jugoslovenske Matice, ali kjer še te ne obstojajo, v to svrho sestavljeni odbori organizirajo »Dinar* ski dan« na način cvetličnih dnevov. Prispevki naj se v steklenice ali pušice zbirajo po ulicah, trgovinah in podjet* jih. Na deželi pa naj se pobiranje vrši po službi božji pred cerkvijo in od hiše do hiše. Sicer pa prepuščamo po* drobnejšo organizacijo inicijativi lo* kalnih faktorjev, ki naj zbirko urede kakor najbolj prikladno in koristno. Nabrane svote naj se potem nakažejo podpisanemu odboru po poštni polož* niči.
Naj ne manjka širom Slovenije no* bene vasi, nobenega kraja, kjer ne bi zbirali ta dan za naše neodrešene brate in sestre. Vsi neumorno na delo za nje. Dobrodošel je vsak, tudi najmanj* ši dar.
Za pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani:
Dr. Janko Pretnar, predsednik; Fran Finžgar, I. podpredsednik; Karel Mahkota, tajnik,
Smitalni mMk.
MINIMALNE MEZDE V TRGOVSKIH OBRTIH.
Povedali smo že — glej Slov. Nar. z dne 4. tm. št. 227, — da namerava avstrijska vlada odpraviti zakon o pobijanju draginje ter namesto njega izpopolniti oz. poostriti določila o oderuštvu.
Kakor pričakovano, so socijalni demo-kratje z dr. Bauerjem na čelu pričeli ofenzivo zoper ta zakonski osnutek, češ da ne vsebuje nobenega določila glede mezdnih in delavskih pogodb. To je le pretveza. V resnici gre gospodom sodrugom za nekaj drugega. Vtihotapili bi radi po tem ovinku mali zakonček, v katerem bi bile mezde v trgovskih obratih minimirane. To se pravi, zakon naj bi določal, koliko mora delodajalec plačati mezde delojemalcu, če le-ta kaj dela ali ne. V tej srečni (?) deželi, ki je bila po prevratu izročena na milost in nemilost socijalni demokraciji, je namreč (več ali manj) vsako delo, — v kolikor gre za višino plačila, — minimiramo. V »zakonih« je določeno, koliko mora n. pr. plačati svoji služkinji, svojemu hlapcu itd., a zaman boš iskal ♦ako določilo o minimalnem delu, katero je dotična oseba dolžna izvršiti. »Ja (dr.) Bau-
er, das tat was anderes!« Glavna reč je. plačilo; kaj delo to je postranska stvar. Pr; nas, hvala Bogu, imamo sicer tudi neke vrste minimalnih mezd; a te je določila (klerikalna) »Poselska zveza« torej zasebne društvo. Do tega, da M se take stvari obravnavale z zakoni, — tako daleč se še nismo povspeli. — Upajmo, da tudi ne tako kmalu.
EXCELLH
t flnatole France.
Zgodovina. (Iz knjige »Les opinions de M. Jer orne Coignard.)
... Ko je mladi princ Zemir po očetovi smrti zasedel perzijski prestol, je poklical vse učenjake svojega kraljestva, jih zbral okrog sebe in jim dejal:
— »Doktor Zeb, moj uČiteb", me je učil, da bi bili vladarji izpostavljeni manj zmotam, če bi bili prosvetljeni od zgledov iz preteklosti. Zato hočem študirati letopise narodov. Ukazujem vam, da sestavite vesoljno zgodovino in da ne zanemarite ničesar, kar bi kratilo njeno popolnost.«
Učenjaki so obljubili, da bodo zadostili prinčevi želji. Odstranili so se in takoj pričeli z delom. Ko je minulo dvajset let, so se vrnili h kralju. Sledila jim je karavana, sestavijenat iz dvanajst dromedariev, kojih vsaki je nosil petsto zvezkov. Tajnik akademije se je vrgel na stopnice pred tron in iz-pregovoril te besede:
— »Sire, učenjaki vašega krabe-stva, počaščeni polagajo k vašim nogam vesoljno zgodovino, ki so jo sestavili po naročilu Vašega Veličanstva. Ta zgodovina vsebuje   šesttisoč knjig in
obsega vse, kar smo mogli zbrati gra-
Neprekosljivi  so le
Nedosežniv konstrukciji i materijalu,
- flOalnf StrD]l = nizke cene.
Oglejte si Jih   pred  nakupom \
J. 60REC, LJMlHIra, ggjg
Julijska Krajina.
— »Italijanski narod ni sposoben, da bi zatiral drage narode« • . . Pri
razpravi proti odgovornemu uredniku »Goriške Straže« v Gorici je državni pravdnik takoj uvodoma naglašal, kako da je Italija plemenita dežela in da se ne dobi države, ki bi bila tako svobodna, kakor je Italija, in da ga ni bolj Čustvenega  naroda   od italijanskega. Italijanski narod ni sposoben, da bi zatiral druge narode, preveč velikodušnosti in plemenitosti je v njem, da bi mogel kaj takega storiti. Ako je plemenit, je pa tudi pogumen in odločen, da zadene z železno roko ljudi, ki bi se dotikali njegove časti.   »Goriška Straža« je trdila, da je slovenski jezik za-sramovan. Kdo ima pogum, da vzdrži to trditev? Povsodi, po cestah in gostilnah lahko govore Slovenci svoj jezik in nihče jih tega ne brani. Vsi državljani živijo pod istim zakonom in Slovenci imajo dostop v vse državne urade, šole, povsodi. V državnih uradih seveda ni mesta za slovenski jezik, ker je država italijanska. Italija je država enega naroda, zato mora v Italiji vladati en sam jezik . . . Država je bila prisiljena odpustiti ali premestiti nekatere slovenske sodnike. Ali naj mar država trpi sodnike, ki so člani irreden-tističnih društev. Slovensko ljudstvo je mirno, ponižno, krotko in delavno, o čemer sem se prepričal v osmih mesecih. To ubogo ljudstvo pa mešajo brezvestni agitatorji, vzbujajo nezadovoljstvo med njimi, ga hujskajo proti državi, kar je v škodo nam in zapeljanemu ljudstvu ... — Tako govori goriški državni pravdnik, ki je pač v službi italijanske obmejne politike. Ljudstvo Donižno,   agitatorji pa brezvestni . > . Da je italijanski narod nesposoben za zatiranje,   dokazuje najlepše obsodba urednika »Goriške Straže«, polna plemenitosti in velikodušnosti!
— Iz Senožeč in Razdrtega so odšli miličniki v veliko zadovoljnost prebivalstva. OkoK 30 mladih ljudi je pohajkovalo okoli in delalo sitnosti trpečemu ljudstvu. »Mi-lizia nazkmale« naj odide tudi iz drugih slovenskih krajev. Ti mladi ljudje naj se učijo dela, da bodo kaj znaK in da bodo koristni državljani. Sedaj delajo dežeH samo škodo.
— Zopet prepovedana prireditev. Društvo »Slavec« v Ricmanjih je hotelo proslaviti svojo 25-letnico. Italijanski oblasti pa se je tako početje drugorodcev zdelo tako nevarno, da je proslavo junaško prepovedalo.
— V Brazilijo se |e odpeljalo te dni neka! domačinov iz Prvačine. Na poti od doma so jih spremljali nekaj časa starši, bratje, sestre, sorodniki, vsi z globoko žalostjo v srcu.
— Hotel za letoviščarie nameravajo zgraditi na Lokvah VTh Trnovske planote. V družbi je več tržaških kapitalistov. Zemljišče za stavbo je že nakupljeno.
— Pred goriško poroto se je končala razprava proti 24 letnemu agentu Alojziju
Sauerju, obtoženem radi ubojstva, da je v noči na 22 marca 1923. zadušil Iahkoživko Albino Težak. Trdil je, da on tega ni štora, toda različne okolnosti so kazale, da je Sauer morilec Obsojen je Sauer na 5 let m pet mesecev zapora. Omenjena Albina Težak je rojena v Češkoslovaški.
— Štirinajst let poteka letos, odkar obstojita tržaška m koperska škofija. Ustanovljeni sta bili leta 524 po Kristusovem rojstvu. Takrat je vladal v Italiji in tudi v Primorju gotski kraj Teodorik. Tržaška škofija je štela pred vojno 372.748, koperska pa 87.175 vernikov.
— Identificiran? Poročali smo, da so potegnili iz Soče pri Standrežu nekega starega človeka, ki je bil popolnoma nag. Sedaj pravijo, da je to 62 letni Anton Bajt »z Kamna pri Kobaridu. Ta Bajt je ob zadnjem nalivu padel v Sočo. Od takrat naprej so zaman iskali njegovo truplo okoli po Soči. Ala čudno je, da bi bSJo truplo preplulo tako veliko daljavo od Kamna do Štandreža pri Gorici m pa da bi bila pri tem vsa obleka in obutev padla od telesa.
— Nezaposleni. »L'Isonzo« poroča, da So v Gorici brez vsakega zaslužka in dela: 2 doktorja, zdravilstva, 2 doktorja poljedelstva, 3 doktorji kemije in 4 profesorju
— Učiteljstvo. Šolsko skrbstvo je si-stemiziralo 522 definitivnih slovenskiti in hrvatskih' šolskih služb; od teh je oddanih 435. Na novo je definitivno imenovanih 250 provizoričnih učnih moči.
— Fašistovska blamaža v Pirana. Vršile so se v nedeljo v Piranu v Istri občinske volitve. Fašisti so bili dan in noč na nošah, ker pripravljala se je sijajna zmaga njihove stranke. Na dan volitve pa Je ostalo 80% volilcev doma. Fašistovska zmaga je seveda vsejedno briljantna.
— V Velikih Zabijah na Vipavskem so
neznani tatovi v noči 10. t m. ukradli v cerkvi cimborij in kelih, krojaču Mrki j u so odnesli blaga za 3000 lir, trgovcu Štoklju pa raznih stvari za 500 lir.
— Na razstavo goveje živine v Ajdovščini dne 15. t. m. je bilo prignanih okoli 180 bikov, krav, junic in telet. Pokazalo se se, da je sivo - rjava švicarska pasma pri ljudstvu splošno udomačena.
— Popravek. V včerajšnji Članek »Pet mesecev ječe!« se je urinila napaka, ki moti. Citati se ima, da postaja ljudska šola med julijiskimi Slovenci potujčevalnica in poneumnevalnica (ne pa ponemčevalnica).
— Postojna je dobila novega podpre-fekta. Odšel je dr. Tederico Stranieri, dosedanji podprefekt, in njegovo mesto je prevzel cav. Giuseppe Ansaldo. Novodošlega podperfekta hvalijo italijanski listi, da je že kot komisar izborno posloval v Povdižju ter da je bil dolgo č$sa v notranjem ministrstvu. Napovedujejo mu pa zajedno, da treba rešiti polno problemov, ki se tičejo Postojne in okolice. Dr. Stranieri je bil odkrit nasprotnik slovenskega ljudstva in se je proslavil posebno povodom znanega surovega fašistovskega napada na jugoslovanskega železniškega uradnika v Postojni.
Sladko ime, s!a9ka jc8 3327
JKRrim čokolada!
Glasbeni vestnik.
— Našo mladino, kakor tudi starše šoloobvezne mladine opozarjamo na prvo mladinsko glasbeno predavanje, ki se vrši v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Na predavanju se nam poda pesem Poljakov. Uvodno besedo k predavanju govori prof. Emil Adamič, celo vrsto poljskih pesmi nam zapoje operni pevec g. Hugo Z a t h e v in gdčna. Š v a j • g a r j e v a zaigra več koncertnih klavirskih skladb poljskih avtorjev. Koncert je namenjen izključno le šoloobvezni mladini ter je vstop dovoljen vsakomur, ki ima koncertni program, ki se dobi v Matični knjigarni, odnosno pol ure pred koncertom v veži dvorane. Prihodnje mladinsko predavanje se vrši v novembru.
diva o navadah narodov in nestalnost ih kraljestev. Uvrstili smo vanjo stare kronike, ki so na srečo še ohranjene, in jih pojasnili z obilnimi opazkami iz zemljepisja, kronologije lin diplomacije. Samo predgovori sami tvorijo enega velbloda in zaglavke le z veliko težavo nosi drugi velblod.« Kralj je odgovoril:
— »Gospodje, zahvaljujem se vam ya trud, ki ste ga imeli s tem ogromnim delom. Toda jaz sem zelo obložen z vladarskimi posli. Pa tudi postaral sem se, med tem ko ste vi delali. Dospel sem, kakor pravi perzijski pesnik, na sredo življenske poti.   Če bi tudi
" umrl šele v visoki starosti, po vsej pameti ne morem upati, da bi imel čas prečitati tako dolgo zgodovino. Spraviti jo bom dal v kraljevske arhive. Blagovolite mi prirediti skrajšano izdajo, ki bo bolj v sorazmerju s kratkim Človeškim življenjem.
Perzijski učenjaki so se trudili še dvajset let Potem so prinesli kralju petnajststo knjig na treh velblodih.
— Sire, je dejal tajnik z oslabljenim glasom, tu je naše novo delo. Mislimo, da nismo ničesar bistvenega izpustili.
— Je že mogoče, je odvrnil kralj, toda tega jaz ne bom čitaL Star sem, dolgotrajna podjetja se soglašajo z
mojo starostjo. Okrajšajte zgodovino in ne mudite se.
Obotavljali so se feko malo, da so se Že po desetih letih vrnili z mladim slonom, ki je nosil petsto knjig.
— Ponosen sem, da sem bil kratek in jedrnat, je dejal dosmrtni sekretar akademije.
— Še niste bili dovolj, je odvrnil krab". Konec mojega življenja se bliža. Skrajšajte, če hočete, da bom spoznal zgodovino ljudi, predno umrjem.
Ko je preteklo pet let, so ugledali pred kraljevo palačo spet dosmrtnega tajnika. Hodil je ob bergljah in držal za uzdo oslička, ki je nosil na hbrtu debelo knjigo.
— Podvizajte se, mu ie rekel neki Častnik, kralj umira.
Kralj je ležal zares na smrtni postelju S skoro ugaslim pogledom se je ozrl na učenjaka in njegovo debelo knjigo in vzdihujoč dejal:
— Umrl bom torej, ne da bi poznal Človeško zgodovino.
— Sir, je odgovoril učenjak, ki je tudi že skoro umiral, posnel vam bom zgodovino v treh besedah: — Rodili so se, trpeli in umrli.
Tako se je perzijski kralj prepozno naučil vesoljne zgodovine.
Don Carlos - španski infant
Španska inkvizicija
Na splošno željo cenj. občinstva se predvaja ta velefilm še v
nedeljo, dne 19. oktobra 1924
trajajo 2. uri Začetek ob: lh 4., 6. in xh 9.
KINO MATICA
Telefon 124
Telefon 124
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Amerikanski Slovenec — dobrotnik slovenskih dijakov.
Pred letom se je na ljubljanskem magistratu zglasil g. dr. F r a n S e r g i j K o š m e r 1, amerikanski državljan in advokat iz Chicage, ter z magistratnim ravnateljem sestavil ustanovno pismo, glasom katerega daruje glavnico 100.000 dinarjev, da bosta iz njenih obresti dobivala študijsko ustanovo dva slo* venska srednješolca. Eno mesto pripa* da gimnazijcem (humanističnim ali res alnim), drugo pa dijakom višjega od* delka srednje tehnične šole v Ljubljani. Obe ustanovi podeljuje ljubljanski ob* činski svet. Denar je sedaj pravkar do* spel iz Amerike v roko mestnemu magi* stratu, ki ga je v smislu ustanovnega pisma takoj naložil pri »Mestni hranil* niči ljubljanski« in dal knjižico vinkuli* rati na »Dr. Košmertovo dijaško usta* novo«. Razume se, da se moreta usta* novi razpisati šele ob prihodnjem šol* skem letu, ko bodo že dotekle prvoletne obresti. To bosta vsaj ustanovi, od ka* terih bodo dijaki res kaj imeli; saj je računati, da se bo dalo vsako mesto dotirati z letnim zneskom 4000 do 4500 dinarjev al! celo malo višje! — Rojak dr. Košmerl se nam je torej izkazal kot pravi ameriški dobrotnik.
Zato bo pa javnost tudi zanimalo, kdo je ta plemeniti mož, o katerem je do danes pač malokdo kaj vedel.
Rodil se je dne 23. julija 1864. na Jesenicah, hiša št. 54, od prav revnih staršev. Njegov oče Janez je bil kočar, materi je bilo ime Mina in se je po svojem rojstvu pisala za Kristanovo. Na kateri gimnaziji v stari domovini je mladi Franc dovršil srednjo šolo, kje si pridobil doktorat juris in kdaj se je za stalno preselil v Zedinjene države ter postal tamošen državljan, ni znano. Živi že dolgo let v Chicagi v svoji vili ob Michiganskem jezeru, odtegnjen hrupu življenja. To pa tembolj, ker ni samo advokat, nego tudi znanstvenik; je namreč profesor rimskega prava na chicaški univerzi. Pred letom je prvi* krat po svetovni vojski zopet posetil rodne kraje. Dr. Košmerl je v osebnem občevanju ljubezniv, a resen, tih in skromen mož. Naša mladina in ves narod ohranita v hvaležnem spominu njegovo ime v svojih srcih,
★   * *
— Kraljeva slika za Rogaško Slati* no. Prof. Ivan Vavpotič je dobil naročilo, da napravi za dvorano v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini veliko sliko kralja Aleksandra. Gosp. Vavpotič se je pretekli teden mudil v Rogaški Slatini, da napravi potrebne načrte za ta svoj umotvor. Če smo prav poučeni, namerava umetnik naslikati vladarja v razgovoru s tremi odličnimi predstavitelji jugoslovenskih plemen, ki so ali pa so bili gostje zdravilišča v Rogaški Slatini. Pri tem prihajajo v poštev za Srbe pokojni Stojan Pro* t i ć, za Hrvate še živeči don Bulic in za Slovence pokojni dr. Ivan T a v* čar. Ni izključeno, da bo slika zasno* vana tako, da dobi na nji prostor tudi vladika Strossmaver, ki je bil, kakor je znano, desetletja stalen gost tega zdravilišča in to v času, ko je bila Rogaška Slatina med našim svetom malodane še neznana. Ozadje slike, ki ho v nadnaravni velikosti, bo. tvoril po*
18. oktobra 1924.
gled na zdravilišče. [Vavpotičevo ime nam jamči, da bo slika umotvor velike umetniške vrednosti.
— Kaj pa cerkve? Z Gorenjskega nam pišejo: Zadnji čas agitira duhovščina po cerkvah za »Dom vernikov«, ki se bo baje zidal v Ljubljani ali kje drugje na kakem lepem in primernem kraju, za ta dom tudi pobirajo po cerkvah, ob cerkvenih prireditvah. V tem »Domu vernikov« se bodo vsako leto shajali možje, fantje, drugič žene in zopet posebej dekleta k večdnevnim dn-hovnim vajam. Kakor pripovedujejo in oznanjajo s prižnic, bo to naravnost velikanska stavba, ki bo seveda veljala visoke vsote in h katerim naj prispevajo vsi verniki. Mislili smo do zdaj, da so v ta namen kot »Domi vernikov* določene naše Številne cerkve po ravninah, dolinah, hribih in gorah. Radi njih naravnost ogromnega števila smo znani daleč na okrog in naše kraje imenujejo v tujini porogljivo — deželo cerkva in samostanov. Kakor se da iz najnovejših klerikalnih   načrtov sklepati, so vse te brezštevilne cerkve oČividno zgubile   svoj   namen kot božji hrami. Potemtakem ne bo kazalo drugega, kot da se veliko število njih podere, ker ne bodo imele več pravega pomena, a tudi njih vzdrževanje je precej 'drago. Ko bo stal »Dom vernikov«, bo imel ta vsled svoje moderne naprave gotovo tudi večjo privlačno silo. In za to pa tudi gre.   Klerikalno   prosvetno delo, ojačevanje klerikalne moči po cerkvah uspeva prepočasi in ne obeta v bodočnosti posebnega razvoja.   Cerkev ne vleče več tako kot je v prejšnjih časih. Zaradi politike in zaradi hujskanja po cerkvah proti političnim nasprotnikom in raznim kulturnim   naprednim društvom je že mnogi tudi na deželi obrnil cerkvi hrbet. Dosti jih je, ki so se zbog tega popolnoma odtujili cerkvi. Tega se zavedajo politikujoči duhovniki, zato hočejo poskrbeti za nadomestilo. In tako nadomestilo   bodi »Dom vernikov«. Ne verska gorečnost, marveč politična špekulacija jih sili k temu. Z verskimi vajami hočejo ljudstvo vpregati v klerikalni jarem, ker jim cerkev in shodi ne zadostujejo več, zlasti ne ob času volitev.   V   ta namen naj služi »Dom vernikov«.
— Iz Selške doline nam poročajo: Dne 16. oktobra smo pokopali moža kremenitega značaja Josipa Berni-k a, mizarja in posestnika v Selcih. Pod Ratitovcem, v lepi Selški dolini, je opravljal svojo mizarsko obrt, čital 50 let »Slov. Narod« ter bil ves čas njegov naročnik. Visoko je cenil Tavčarja, Aškerca, Jurčiča in druge pisatelje ter vestno hranil njih dela v svoji ne majhni knjižnici. Do zadnjega je imel v mislih kulturna, napredna društva, ob smrti pa je zapustil »Sokolu« v Železnikih 1000 Din ter Ciril in Metodovi družbi istotam 500 Din, dasi mož ni bogve kako imovit. Pogreba se je udeležil »Sokol« in zastopnica Ciril in Metodove družbe iz Železnikov gospa Minka Jakšetova. Vrlemu somišljeniku bodi ohranjen trajen spomin!
— »Vse imajo v rokah!« Pišejo nam: Pri blasoslovljenju nekega podjetja na meji je imel župnik tudi govor. Že po prvih besedah je takoj krenil na politično polje. Začel je na vse pretege hvaliti in povzdigovati SLS, kako ima vso, moč v. rofeh,^     tu^j flodjpfr
jem nI bati nobenega propada, ker bo te SLS podprla, saj je zdaj vse v njenih rokah. Celo tako daleč se je bil spozabil, da je kvasil poslušalcem, da bo njih stranka že tudi skrbela za ugodnejše meje napram — sosedni državi — kraj se nahaja ob državni granici. No, par dni kasneje pa je padla KoroŠčeva vlada in nič ne bo s podporami in ne s popravo meja . . ■ Zares tragično!
— Profesor dr. Cvljlć pozvan v Pariz. Univ. prof. dr. Jovan Cvijić odpotuje v Pariz, ker ga je pariška Sorbonna pozvala, da predava v zimskem semestru iz svoje stroke.
— Kongres srbskih občin ▼ Nlšn. Dne 15. t m. je bil kongres srbskih občin v Nišo. Kongresu Je predsedoval Dragiša Cvet-kovič, ki je predlagal ustanovitev Zveze ■testnih občin Srbije, Južne Srbije in Črne gore. Predlog Je bil sprejet Kongres je osvojil devet resolncil tele vsebine: 1.) Potrebna je ustanovitev Zveze vseh mest v ceh* kraljevini, z.) Zakonodajstvo o občinafi se naj izenači za vso državo. 3.) Potrebna je široka samouprava vseh mestnih občin.
4. ) Država naj izvršuje nadzorstveno oblast nad mestnimi občinami samo v toliko, v kolikor je potrebno, da drŽava očuva In zaščiti svoje interese. 5.) Nadzorstveno oblast nad mestnimi občinami naj se poveri v oblastnih mestih velikim županom, a ne drugI« organom. 6.) Zahteva se naj, da se mnogobrojni administrativni državni posli izločijo iz uprave mestnih občin in Izroče državnim organom, kolikor se to tiče predvsem lavne varnosti 7.) Država naj omogoči nalet!e velikega posojila v inozemstvu za kulturno, higijensko in socijalno preobrazi-tev mest v Srbiji, Južni Srbiil in Črni gori.
5. ) Zahteva se. da država ▼ bodoče ne Jemlje mestom imetje za svoje lastne potrebe, marveč fin nemudoma vrne vsa krivično rekvirirana poslopja m jih da zopet mestom na svobodno razpolago in 9.) Pri sestavi novega zakona o občinah na! se pozove na sodelovanje tudi Zveza mest
— Mednarodna železnlčarska konferenca v Bolognl. 11. novembra ti. se vriH v Bo-logn! mednarodna železnicarska konferenca. Na konferenci bodo razpravrJaE o prometu v Srednji Evropi. Mmlstrstvo saobraćala je že imenovalo defegacflo. M bo zastopala našo državo na konferenci.
—Slmplon ekspres preko Budimpešte. VelikobeČlceTeška trgovska zbornica se je bavila v svoji zadnji seji z nameravano novo potjo Slmplon ekspresa preko Budimpešte na Bukarešto in sklenila, obnrftl se na vlado, da stori potrebne korake, da bi ne bil Vojvodini odvzet mednarodni železniški promet.
— Mraz na naših vlakih v porfmstrem časn je bfl včasih tak. da so potnik* vseorek stokali in preklinjali. Sedaj pa Je ministrstvo saobraćaja ukazalo, da mora bW na vseh potniških vlakih lepo zalrarjeno, da ne bo zeblo potnikov. Taka naredba se čuje zete lepo, toda če ne bo res, potem gorje ministru saobračaja!
— Polovična cena na železnicah" je dovoljena udeležencem kongresa ženske male antante, ki se bo vršil od 28. t m. do 2. novembra.
_~7 Z« ureditev univerzitetne klinike v
Zagreni je potrebna svota 570.000 dinarjev. Prosvetno ministrstvo je za njo naprosilo finančno ministrstvo.
— Primite tatn! rz kamniške okolice nam pišejo: Torkov ^Slovenec« trepeče in proseče vzdihuje: »Kako dolgo še?c ter pod tem vzdihom po svoji stari jezuitski praksa podtika domžalski Orjuni incident, ki ga je inscenirala nadebudna klerikalna mladina v Jaršah na višjo komano katoliškega štaba. Pobožni mladem či iz Jarš so streljali na mirne, domov se vračajoče Orjunaše Iz Domžal in Radomelj, izzivajoč jih iz vame daljave s klerikalnim bojnim klicem: »Auf biks, Orjuna!« Le strahopetnosti in nerodnosti klerikalnih junakov gre hvala, da ni bil nikdo izmed Orjimašev zadet. Svojim brzim krakom pa se imajo zahvaliti, da niso na mestu prejeti zasluženega plačila. Pač pa bi eden Izmed klerikalnih strelov postal lahko usoden za malo dete — speče za pečjo. Tako daleč smo že prišli pod režimom reda in mira, da niti otroci v lastnem doma niso več varni pred posledicami večnih »Slovenčevih« hujskanj, ki da bi se zdel incident verjetnejši, si je »Slovenec« rzirasKI tudi potrebnega ranjenca, ki ga pa nikjer ni. Incidente in ranjence namreč nujno rabijo naši tigri v svojem brezuspešnem boju proti nacionalistom. Značilno je, da orož-ništvo napadalcev še do danes ni aretiralo pač pa stika za orožjem med — Orjunaš! Da, da, kako dolgo še?
— Ob priliki poslednjega diplomatskega ukaza je Imenovan dr. Janko Golias, ataše zunanjega ministrstva, atašejem kr. poslaništva na Dunaju.
— V počaščenje spomina na blagopo-kotnega ljubega prijatelja Ubalda T r n-k o c z y-ja je nakazal Viktor Rohrmann v Ljubljani 100 Din dijaški kuhinji »Domovini«.
— Iz Amerike. V kraju JoHet je 15 naših rojakov sprejelo ameriško državljanstvo. Omenjeni so: Josip Bruce, Anton Slej-ko, Janez Gindrič, Matija Gašparc, Rudolf Kuleto, Štefan Hibler. Frank Novina, Janez Pleše, Anton Kolaz, Martin Dečman, Josip Tokar, Maks Mihelič, Alojzij Urbančič, Peter Ahačlč m Alojzij Brance. — V Chicagu je bno pretekli mesec povoženih 78 oseb, med njimi dva Slovenca. — Dvanajstletni Robert T u mer je b#f v CMcagu zadet od krogle v levo Mce, nakar mu je odtrgala prst na levi roki in od tu udarila v levo nogo ter mu jo prebila. Deček bo okreval. Dosedaj Še ni ugotovljeno kdo je streljal.
— Avtomobil povozil tri Jugoslovenke ▼ Ameriki Iz kraja JoUet v državi Illmofe (Zed. države) poročajo o težki avtomobilski nesreči, čije žrtev so postale tri Jugoslovenke. Nesreča se Je dogodHa v nedeljo dne 27. septembra zvečer. Po Broadway cesti je vozil ŠofT Viktor Rodigfdero s tako nagKco. da je avtomobU podrt 32 letno Marijo Franči*kovič, dalje šestletno Oenovtfo
BevesJć, Id se je nahajala v njenem spremstvu m Margareto Oufcn. PaveSceva je umrla že med prenosom v bližnjo niso;
Prančiškovičeva pa uro kasneje v bolnici sv. Jožefa. Ohiinova je bfla težko poškodovana in je upati da okreva. Surovi šofer, Id je s svojo brezobzirno vožnjo zakrivil nesrečo, je pustil nesrečne žrtve ležati na cesti, ne meneč se za njih usodo ter je v divjem dira vozil dalje. BH pa je že izsleden ter pride pred poroto, ker je obtožen uboja vsled malomarnosti. Pokojna Marija Frančiškovic je zapustila žalujočega soproga in šest nepreskrbljenih otrok.
— Koncert priredi dne 26. oktobra v Veiiki Kikindi »Prvo beogradsko pevačko društvo«.
— Usoda ruske begunke. V Sarajevu se je zastrupila mlada in lepa Rusinja Marija Aleksijević. Izpila je steklenico sublimata in so onesveščeno prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok samomora: beda m nesrečna ljubezen.
— Reparacij ske pošiljatve preko Sušaka. Reparacijske dajatve Nemčije se nahajajo v Pasavi in se v kratkem odpošljejo v Jugoslavijo. Ker pa ie avstrijska vlada nastavila za te pošiljatve nezmerne cene ter zahtevala od vsakega vagona blaga 10.000 dinarjev prevoznkie, je naša vlada pozvala Nemčijo, naj nam dostavi reparacijske dajatve preko Sušaka.
— Stavka delavcev v Vukovarju. V Vukovarju na Hrvatskem je stopilo v stavko 124 delavcev, zaposlenih na žagi bratov flarsch. Stavkajo radi tega, ker so jim bile znižane plače. Vrše se pogajanja.
— Predstavniki italijanskih trgovskih in Industrijskih zbornic se pripravljajo na poset Jugoslavije potem, ko bi bili ratificirani trgovski dogovori med obema državama. Iz Padove je prišlo radi tega na trgovsko zbornico v Beogradu vprašanje, kdaj in kako bi bil umesten poset ftalijanskfli Industrijalcev v Jugoslaviji.
— Prebivalstva ua onem delu nekdanje Kranjske in Koroške, ki je sedaj priklopijen Italiji, je po zadnjem ljudskem Štetju 67.000.
— Spomenik Oberdanku v MIlanu. Te dni se je osnoval v Milanu odbor, ki si je postavil nalogo zgraditi v Milanu na enem najlepših trgov spomenik Oberdanku. V kratkem izide apel na občinstvo za nabiranje prostovoljnih prispevkov za zgradbo spomenika,
— Volkovi v dubrovniškl okolici Du-brovniško okolico ogrožajo številne tolpe volkov, ki povzročajo na sellh ogromno škodo. Volkovi prihajajo v največj bližino človeških bivališč, napadajo črede in vdirajo v staje. Pred dnevi Je tolpa volkov v vasi Gromaše vdrla v neko stajo in raztr* gala dva vola. Prebivalstvo je zaprosilo za pomoč.
— Nasilen orožnik. V vasi Mole v Bački Je orožniški narednik Joca Ven v pijanosti napadei seljaka Ili j o in Jovana Totha in ju s puško tako pretepel, da sta obležala nezavestna. Grozil jima je tudi, da ju ustreli, če ga ovadita. Navzlic grožnji sta ga brata ovadila in sedaj je bilo proti nasilnemu orožniku uvedeno kazensko postopanje.
— Rabijatna zakonca. V četrtek sta se \ v Beogradu zakonca Franjo in Draga Bos-nar sprla z izvoščkom Božidarjem Branko vičem. Iz prepira se je razvil pretek ter sta oba zakonca s sekiro navalila na koči-Jaža. Podrla sta ga na tla in ga skoraj dobesedno razmesarila. S težkim trudom so sosedje osvobodili nesrečnega kočijaža pred rabijatno zakonsko dvojico. Izvošček je bil prepeljan v bolnico, kjer so ugotovili, da ima devet težkih in deset lažjih poškodb. Oba zakonca sta bila oddana sodišču.
— »Alfa Separator d. d.«. Upozoravarno ovime naše cijenj. čitaoce na današnji oglas t t. Alfa Separator d. d. (A. Penič), Za* greb, koja stoji pod vodstvom g. A. Peni* ća već punih 20 godina, a snabdjevena je sa svimi mljekarskimi strojevi i potrebšti« nami priznato najbolje kvalitete, pak moli* m o da se kod potrebe sa pouzdanjem na tu tvrdku obratiti izvolite, jer ju možemo kao solidnu najtoplije preporučiti. 186/n
— Prijateljem listnatih žag je najbolje priporočati bogato ilustrirano Usto zaloge v opremljenih kasetah in omaricah ter o potrebščinah. Proti vpošiljatvi 10 dinarjev razpošilja VVerkzeughaus »Zum Ooldenen Pelikan«, Wien VII., Uebenstemgasse 24.
— Epohalni pronalazak za porast kose.
Posle svestranog dugogodišnjeg istraživanja, konačno je pronadjeno sigurno sretstvo za porast kose, te je štiti od opadanja i stvaranja prhut a. Ljudi, koji su sva moguća sretsrva dosad upotrebljavali u tu svrhu — no bez ikakve koristi i uspjeha, polučili sa sa ovim patentiranim sredstvom takav uspjeh, da su potpuno ćelavi u roku od 5—6 nedelja sa žednom kurom dobili kosu, što potvrdjuja mnogobrojne priznanice 2 zahvalnice, koje stoje svakom na uvid u »Leda* laboratoriju. Za jednu potpunu kuru dovoljna je jedna kutija, kojoj je priložena uputa uporabe, te je razašilje uz pouzeće od Dm 100 (i 10 Din poštarina) Kozmetički laboratorij »Leda« Zagreb I„ Poštanski pretinac 35.
— Najcenejše In najnovejše obleke se
dobć samo Šelenburgova ulica št. 3 rri Gri-čar & Melač.
— Pri živčnih bolečinah, revmatJzmu, prodna, odebelelostl, sladkosečnostl se iskazuje grenčica »Fran z - Josef« za is* r e d o o dobrodejno odvajilo.
— Kavarna Leon. Vsak večer selena* i orkester. Odprta od 4. zjutraj. Se priporoča Pogačnik. 89 'n
— Juhan. Iz priznalnih pisem: »Vsakdanja raba »Juhana« me je trdno prepričala o njegovi izbornosti. Morem reči, da le izvrsten.« — Marija M., Ljubljana, Vldov-danska cesta. 47ta
— Želodčne bolečino zginejo po uživanju Radenske vode! 87fa
— Najmodernejše moške m damske krofe, preizkušene, razpošilja In Izdeluje po meri mlnst za trgovino in obrt koncesijo-nlrana krojna Sok, Židovska   ulica 5/L,
Iz Ljubljane.
— »Bajtar« stavbna in kreditna zadruga. Železniško uslužbenstvo, ki pod sedanjimi stanovanjskimi neprflikamd razmeroma največ trpi, je ustanovilo dne 2. septembra tL stavbno zadrugo »Bajtar«, čije namen je preskrbeti članom zadruge lastna domovja. Zadrugi je obljubila vlada, kakor tudi drugI merodajni faktorji svojo pomoč m je upati, da bo v prihodnji stavbni sezoni postavljenih kakih 50 malih hišic pod streho. Z ustanovitvijo zadruge je napravljen prvi resni korak, da se reši stanovanjsko vprašanje na edini možni način potom produkcije novih malih stanovanj za srednje in delavne sloje. Upati je, da bo našel ta korak železniškega uslužbenstva podporo pri vseh krogih, ki so na odpravi stanovanjske bede zainteresirani.
— Zadušnico, za padlimi m umrlimi vojaki bo imelo Udruženje vojnih invalidov v sredo dne 22. oktobra ti. ob 10. uri dopoldne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Vabljeni so vsi zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, da se zadušnice po možnosti udeleže. Za invalide, vdove in sirote pa je dolžnost, da s svojo navzočnostjo pol-noštevilno počaste spomin svojih tovarišev. Izvršni odbor.
— Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani Jugoslovenski Matici darovala je gospa Pibernikova 100 dinarjev mesto cvetja na grob Ubald pl. Trnkoczvja. Darovalki iskrena hvala!
— Društvo trgovskih hi industrijskih nameščencev Slovenije v LJubljani započne v nedeljo dne 19. t m. ob 3. popoldne i plesnimi vajami v areni Narodnega doma. Prijave v društveni pisarni v Narodnem domu I. nadstropje v petek in soboto med 12. in 1. uro opoldne ter med 6. in 7. uro zvečer in v nedeljo od 10. do pol 12. ure dopoldne, 188/n
— Sokol I. vabi svoje članstvo in vse prijatelje Tabora, da pogledajo zanimivo tekmo nogometa Sokola I. : Ilirija. Tekma se vrši v nedeljo 19. oktobra dopoldne od 11. do 12. ure na športnem prostoru Iliri je ob Celovški cesti. Po možnosti igra pri tekmi vojaška godba. Koncertf v Zvezdi odpade. 193/n
— Udruženje vojnih invalidov, podružnica Lfublfana, vprizori v nedeljo dne 19. t m. ob 16. v dvorani Katoliškega doma pri Dev. Mar. v Polju 3deiartsko »Svatba Krečinskega«. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, se nadelamo obilne udeležbe. — Odbor. 175/n
— V nedeljo dne 19. t. m. ob 2. popoldne se otvori v Sokolskem domu na Viču plesna šola. Odbor vabi k obilni udeležbi. 190/n
— Angleščino poučme proti zmernemu honorarju rojena Angležtnia. Pojasnila se dobe pri gospe Terezini dr. J e n k c v i na Jurčičevem trgu.
— Domači fantje balmarf! z Dolenjske ceste prirede v nedeljo dne 19. t. m. popoldne ob 4. v salonu pri Marenčetu vinsko trgatev. Vstopnine nobene, vabljen Je vsak, komur diši sladko grozdje, rad kaj dobrega prigrizne in pije rujno vino. 200/n
— Pro men a dni koncert muzike Dravske Divizijske oblasti se vrši v nedeljo dne 19. tm. v Lattermanovem drevoredu in ne kakor običajno v Zvezdi. Dostop k temu promenadu emu koncertu, ki se vrši z o žirom na prirejeni Sadni Sejem v paviljonu »L« na sejmišču, je brezplačen. Promenad-nl koncert bo dopoldne od H11.—12. in popoldne od M16.—17.
— Izgubila se je zlata zapesrna ura na potu iz Sodne uHce po Dunajski cesti, Še-lenburgovi ulici do Kino Matica. Ker je spominske vrednosti, se pošteni najditelj prosi, da jo odda proti nagradi v Sodni u!. 5/1. levo. 198/n
— Zatekla se je psica volčje pasme. Se prosi, da naj se odda v kavarni Prešeren v Ljubljani.
— Izgubil se je lOOdlnarskl bankovec po Emonski cesti do Jelačina. Ker je izgu-biteliica vsled tega brez denarnih sredstev, prosi najditelja, naj vrne denar proti primerni nagradi v upravništvu Slovenskega Naroda. 192/n
— Nepreviden kolesar. V Šiški se je 15. tm. okoh 19. Rus TU Panomarescu zaletel v posestnika Adolfa Oalleta. Oalle je odletel v obcestni Jarek in Je dobil precejšnje poškodbe po glavi. Nesrečo je zakrivil Rus, ki je zelo naglo vozil po desni strani in brez luči.
— Velika ta vina. Ga. Helena Strupi soproga tzvoščka hi trgovca s premogom, je 15. tm. popoldne opazila, da ji je bik) iz omare, ki je bfla zaklenjena, ukradeno 20.000 Din gotovine m sicer 17 bankovcev a 1000 Din ostalo pa so biH stodinarski bankovci Ker se v stanovanju ves dan ni nahajala druga oseba kot njena soseda Viktorija M„ ki ie rasnašalka časopisov, je Strupijeva osumila tatvine in zahtevala, da ukradeni znesek povrne. Viktorija M. je tatvino zanikala, nakar je bila ovadena po-UcUL Policija je uvedla obširno preiskave in je odredila tudi aretacijo njenega ljubimca, brezposelnega fotografa Henrika C. Denarja sicer niso našli pri njih, vendar je iz vseh okolnosti razvidno, da je Viktorija M. izvršila tatvino. Henrik C. in Viktorija M. sta bfla radi suma tatvine izročena sodišču.
— Policijske ovadbe: Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 1, pijanosti 1, prestopka cestnopolidjskega reda 5, prekoračenja policijske ure 2, posesti vojaške puške 1, nedostojnega vedenja 1 m radi zdravstvenih predpisov 1.
— Aretacije: radi poškodbe tuje lastnine 1, radi postopanja 1, radi kaljenja nočnega miru 2 m radi pijanosti 1.
— Tatvina kolesa. Kleparskemu mojstru Petru Žitniku, stanujočemu ua Poljanski cest! 89, je bflo 14. tm. Ispred hiše odpeljano 1000 Din vredno kolo.
— Uprava našega Usta Je prejela za slepe sledeča darila: Din 28, katere je zbral odbor rdečega kriza 7 a razreda I. gimnazije v Ljubljani ter Din 200, katere Je daroval g. Ph. Mr. Rihard Sušnik. lekamaT v Ljubljani v počaščenje spomina g. Ubalda Trn-
hvalal
Kino ,,xrxE&ivr«
9*
prične danes, v nedeljo s predvajanjem dvodelnega ff.lma
Potovanje okoli sveta
po istoimenskem romanu Julesa Verne, To poto van le is vršil je Vemerjev nečak — ne v 80 dneh — temveč samo v 18 dnevih. Film Je izvanredno ranlmive vsebine, ter Je glavni igralec Wi!!iam Oesmond neprekosJjiv, katerega se prav lahko primerja s Harrv Hill In Harry Pael. 6537 I. del traja od nedelje 19. t. m. do vltevli srede 22 t. m.
— Darila. Čisti dobiček vinske trgatve baftnarjev pri s. štoru v Vodmatu v znesku 668.75 Din je Izročil voditelj trgatve gosp. Franjo Zupan šolskemu vodstvu v Mostah v prid revnim otrokom. Šolsko vodstvo izreka tem potom vsem najiskrenejso zahvalo. Julij Slapšak, Š. v.
— Za slepce. Matko A r k o daruje za uboge slepce mesto venca umrlemu prijatelju Ubaldu pl. Trr.koczv, 100 Din za kaT se društvo slepih najtopleje zahvaljuje.
Iznrerf sodišča.
— Izlet na Kožlek.   Dne 15. jun. sa je
vršila na Kožleku veselica, katero je poselilo mnogo okoličanov. Na veseloo ie šla tudi gostiln ičarka Benčanova iz Rakeka. Žena je bila v veseli družbi in tako dobro razpoložena. To je dalo povod dvema ženskama, da sta jo obdolžile, da je bi1 pijana. Žena jih je seveda toižla. toda prvi sodnik jih je oprostil, češ če človek ne more več mirno stati, je gotovo nekoliko vinjen. Toda pri vzklicni obravnavi se je dokazalo z novimi pričami, da o pijanosti ni bilo govora, in sta bili obe obtoženki obsojeni vsa ka na 50 Dm globe.
— V sporu s svojim bratom se je posestnik Matija Rozman v Smledniku raz-hudil tudi nad orožniki. Poslal je namreč orožnikom ovadbo, v kateri je obtožil brata, da mu vse noči nagaja in da izsiljuje od njega denar. Ker pa so orožniki domače razmere dobro poznali, seveda niso proti obtoženemu bratu ničesar ukrenili. To pa je Matijo tako ujezilo, da je pisal orožnikom oster opomin, da naj njegovo zadevo do konca tedna rešijo, ker bo drugače poiskal druga pota, da bosta izvedela o stvari tudi okrajno sodišče in pa žendarmerijski oficir v Kranju in če bo treba pride še več drugih stvari na dan. To je seveda precej huda žalitev za orožnike, vendar pa je obsodil senat obtoženca le z ozirom na res neredne in lahko razburljive njegove družinske razmere samo na 50 Din globe.
— »Poslano« vlškega župana. G. Ivan Gale iz Rožne doline se je spri s poslovodjo mizarske zadruge na Viču Josipom Lojkom. Napadel ga je v »Poslanem** katero je objavil dne 2. jul. ti. v svojem glasilu ^Sloven-cu«. V tem poslanem so tako zlobno zaviti in hinavsko prikrojeni osebni očitki, da bi služilo to poslano prav lahko kot vzorec za take vloge Očita mu med drugim visoke hazardne igre, pijačo na hektolitre in omenja ironično seveda, briljantne življenjske razmere njegove družine. Glasom obtožnice je obdolženec z navajanjem izmišljenih in (neresničnih dejanj obdolžil Lojka preperlji-vih lastnosti in ga je izpostavil javnemu zasmehovanju in je javno razširjal nečastna dejstva iz zasebnega družinskega življenja, ne da bi bil v to prisiljen in je zagrešil pre-grešek zoper varnost časti potom tiska po §§ 488, 489 in 491 ter naj se kaznuje po predlogu obtožnice po § 493. — Obtoženec je to poslano podpisal in je pri obravnavi tudi priznal svojo odgovornost Ugotavljal pa je, da so vsa v poslanem navedena očitanja ^resnična, in da hoče on to dokazati. Sodišče je delno ugodilo njegovemu predlogu in ker so taki dokazi precej težavni, preložilo obravnavo na nedoločen čas.
— Ljubosumnost ie zelo huda, nerodna in večkrat usodna bolezen, ki je napravila Že neštevilno zla in gorja po svetu. In ta bolezen se je prijela tudi neke soproge pekovskega mojstra v ljubljanski okolici. Obdolžila je žena neko domače dekle, da hodi za njenim možem in jo je osorno na-hrulila, da naj pusti njenega moža pri miru In naj ne hodi na vse zgodaj, ko se še komaj zdani, vasovat k njemu v pekarijo. Čedni Reziki pa se je zdelo to za malo, da bi hodila ona za oženjenim človekom, ko ima lahko dosti fantov, in je še dosti mlada in čedna. Tožila je ženo in je res dosegla obsodbo ljubosumne žene, ki je bila obsojena na 300 Din globe aH v slučaju ne-iztirijiv-sti na 6 dni zapora.
Iz Ptuja,
—P Petrovič Ludvik, trgovec v Cankarjevi ulici, ni kandidat nemške liste, ker je kot bivši član Čitalnice v Celovcu zaveden narodnjak, ki bode seveda volil narodni blok, pač pa je nemškutarski kandidat Otmar Petrovič znan pod tvrdko Morellv, kar radevolje ugotovimo.
Iz Celja.
—e Mestno gledališče. V petek dne 24. tm. mstuje v našem gledališču ansambl mariborskega narodnega gledališča. Vpri-sori se Đranislav NnSćev »Narodni poslanec«, veseloigra v 3. dejanjih. Predstava se vrti v abonementu.
—c Poročil se Je med. unrv. dr. Mtro Pulrozi z gdč. Brno ArMčevo.
—c Francoski krožek v Celju. Prijave za prvi, za četni Ški « drugi nadaljevalni tečaj se sprejemajo ob četrtkih od 18.—18. v prostorih krožka v Nar. domu I. nadstr. In ob delavnikih tekom predpoldneva pri ravnatelju g. Smertniku v Celjski posoJM-tdcL
—c Nočno lekarniško službo ima tekoči teden lekarna »Pri krilu«, Cankarjeva ce-
—c Policijska kronika. Tedensko poročilo od S. do 14. oktobra. Aretacij je bilo izvršenih v Celju 20 radi raznih kazenskih prestopkov, raznih prijav pa je bilo vloženih 38.
Iz Maribora.
— m Volitev novega župana. No
voizvoljenj občinski odbor se sestane na svojo prvo sejo v torek 21. t. m. ob 15. Na dnevnem redu je volitev novega župana in podžupana. V smislu med slovenskimi strankami sklenjenega kompromisa bo za župana izvoljen pristaš klerikalne stranke — pravijo, da bo to odvetnik dr. Leskovar — za podžupana pa demokrat. Sejo bo do Izvolitve župana vodil najstarejši občinski odbornik — ključavničar Sirak, ki je bil izvoljen na listi nemške stranke.
—m Anketa o »Domu ubogih*. 2e nad
eno leto se pripravlja velikopotezna akcija za zgradbo tkzv. *Dorna ubogih-, namenjenega predvsem brezstanovanjcem Iz revr.i!i slojev. Kakor je namen vse hvale vreden, je zanimanje za to človekuljubno akcijo prav malo. Že lansko leto se je vršila slična anketa, ki pa ni dospela do nikakega zaključka, ker ni bilo jasno, ali naj bo to društvo ali pa pododsek obstoječe stavbene zadruge »Mojmir«. Pozneje se je ustanovilo posebno društvo pod predsedstvom g. Dža-monje, ki je za v torek sklicalo v mestno posvetovalnico ponovno anketo o tem vprašanju. Zabeležiti je ta napredek, da je ministrstvo že dovolilo pnreditev tombole in loterije. Na anketi, ki jo je otvori! in vodil g. župan Grčar se je ob precejšnji udeležbi zopet razvilo vprašanje, na kaki podlagi naj se nameravana akcija izvede. V svrho razčiščenja tega vprašanja je bil izvoljen tričlanski odbor, ki bo o tem poročal na prihodnji anketi. Sprejetih te bilo več stvarnih predlogov glede dobave potrebnih sredstev, nakar ie župan anketo zaključil. Želeti je, da se akcija čimprej izvede, ker je njena potreba zlasti v Mariboru, kjer je nešteto revnih brezstanovanjcev. posebno občutna. Upamo, da se bodo širši sloji začeli zanimati za to zadevo ter po svojih močeh pripomogli v njenemu uresničenju.
—m Velik požar v Lajteršbergu. V petek zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Girstmayeriu v Lajteršbergu. Goreti je začelo gospodarsko poslopje. Na lice mesta je takoj prihitela požarna bramba iz Laj-teršberga, na pomoč pa so prihitela tudi gasilna društva iz Studenca in Pobrežja in Maribora. Gašenje je bilo radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno in so se rn°rali gasilci omejiti ie na reševanje posamnib predmetov in na lokaliziranje požara. Škoda je precejšnja, ker so zgoreli vsi pridelki; zavarovalnina pa je minimalna.
— Mariborski koncert pevskega dru-štva »Ljubljanski Zvon- se zaradi pogreba g. dr. Rosine preloži iz dne 20. oktobra na 3. novembra. 194/n
—m Umetniška razstava v kazlnski dvorani je odprta samo še do nedelje dne 19. t. m. Razstava, ki reprezentira tri naše mlade umetnike, ie vredna, da si jo vsakdo ogleda. Odprta je nepretrgoma od 9. do 16. ure. Priporočamo zlasti premožnejšim slojem, da obiščejo razstavo in z nakupom umetnin tudi gmotno podprejo nadebudne umetnike. Vsekakor ie bolj priporočljiv nakup pravih umetnin, kakor pa ničvrednih kopij neznanih mojstrov, ki se na stote ponujajo v raznih papirnicah.
— Drobiž. Gibanje esperantl-s t o v postaja v Mariboru v zadnjem času živahno. V nedeljo in ponedeljek dne 19. in 20. tm. se vrši v mali kazinski dvorani esperantska razstava, na kateri bo v nedeljo ob pol 10. uri predaval zagrebški esperantist dr. Maruzzi. Dne 3. novembra se otvori esperantski tečaj. Prijave se sprejemajo na razstavi in do konca meseca pri znanem mariborskem esperantistu dr. Haasu v Sodni ulici. — Mariborsko žensko društvo priredi večerni šivalni tečaj. Tečaj se otvori prihodnji teden Ter se bo vršil pouk vsak teden po dvakrat med 5. in 7. uro zvečer. Vse natančnejše informacije se dobe v trgovini Zlata BriŠ-nik v Slovenski ulici. — Nek stražnik Je našel na cesti dvokolesni ročni voziček. Lastnik naj se zglasl pri policijskem komi-sarijatu. — Tatvine perila so se začele v zadnjih dneh množiti. Sumi se, da neznani uzmoviči zlasti v večernih urah obiskujejo dvorišča, kjer se suši perilo. Tako je neka Ana Kovačič na Meliakl cesti v sredo zvečer zapazila neznanega mn^ke^a, ki se je potikal po dvorišču. Ko je začel lajati pes in je prišla Kovačičeva pogledat, je urno odšel §e le pozneje se je ugotovilo, da Je izmaknil več komadov perila, k! se le sušilo na dvorišču. Gospodinjam priporočamo, da dobro pazijo na svoje perilo in ga ne puščajo brez nadzorstva, najmanj pa po večerih.
Glavni urednik? RASTO PUSTOSLEMSER. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR*
Stev. 240
SLOVENSKI NAROD*   dne 19 oktobta ia*4.
Stran 5.
Slovenski volilci v Ptuju!
Zmaga gospodarsko - socijalnega bloka združenih vseh slovenskih strank nad ptujsko nemškutarsko kliko je si-guma, ako vrši vsak slovenski volilec v nedeljo svojo narodno dolžnost Tu-di v Ptuju bi radi Nemci in nemškutarji izzvali nekak plebiscit, kar se pa boje priznati javno iz strahu pred tretjo blamažo, potrjujejo pa to njihova skrajno teroristična in brezobzirna agitacija od moža do moža. Pokažimo, da je Ptuj slovenski, da smo pa tudi siti do grla nemškatarskega gospodarstva, njihove nadutosti in zahrbtnostl.
V sveti borbi za slovenski Ptuj bomo pa tem temeljiteje obračunali enkrat za vselej s stoletnimi našimi nasprotniki, ako bo zmaga s sodelova-njem vseh ptujskih narodnih volUcev nad vse sijajna.
Vsi do zadnjega na volišče! Važen trenotek, ko gre za slovenski značaj mesta Ptuj, ne trpi nobenih omahljiv -cev in strahopetcev.
Volite vsi listo narodnega bloka in vrzite krogljico v
I. skrinjico!
Pfiii in uolitoe.
Za gospodarstvo v mestni občini se borijo tri stranke in sicer slovenski narodni blok, jugoslovenska socijalde-mokratična stranka in nemška oztr. nemškutarska »domača« stranka. Boj je hud in zlasti nemškutarji uporabljajo vsa sredstva, da pridobe na svojo stran vse omahljivce, ki jih je v Ptuju zelo veliko, še več pa od Orniga in njegovih oprod vzgojene nemškutarije.
Slovenske stranke se bore pošteno, ker se borijo za pošteno stvar in cilj, med njihovimi kandidati ni janičarskih odnadnikov, za to pa bo tudi sigurno izišla iz tega boja narodna stranka kot zmagovalka.
Socijaldemokrati so izdali letak, s kojim ogrevajo že znane in obrabljene socialistične fraze in kličejo na boj proti buržujom, ki so se združili na listi narodnega bloka. Ne spuščamo se v debato z njimi, vendar moramo ugotoviti, da je več buržujev na njihovi listi, kakor na listi narodnega bloka, ker niih kandidati so dobro situirani posestniki, lastniki hiš. da. celo automobilov in ekvipaž, ki se norčujejo iz delavca, češ ti moraš delati, jaz sem pa gospod, živi kakor jaz, če moreš, pri Čemer si dobrovoljno poglade svoj ne baš suhi trebušček.
Naši nemškutarji pa so bili dobri učenci Ornigove dobe. Vsak najmanjši vpliv se izrablja, uslužbenstvo se komandira, vsaka organizacija, v kateri vodijo odločilno besedo, mora služiti njih političnim ciljem. Športni klub je že menda svetovno znan zaradi svoje nangermanske zagrizenosti, predsednik ?n odborniki so za to kandidati nem-^kutarske liste, istotako od požarne hrambe, ki je vrh tega že napravila svoj volilni Herbstrummel.
Pri tem pa se ne sramujejo, če zahteva pozama bramba od naših slovenskih denarriih zavodov, da ji kupijo novo brizgalno, mesto pa naj garantira za najem posojila, ker še ga pod svojim režimom niso spravili dovolj v dolgove. Mestno hranilnico so nam ubili, njih lastni Vorschussverein pa odklanja vsako podporo.
Kandidat Furthner zalaga z vsem pecivom naš dijaški dom in Mladiko, kandidat Blanke s knjigami in vsemi šolskimi potrebščinami, kandidat-mizar Murko izvršuje za te zavode vsa mizarska dela, kandidat-čevltar Rojko pa še vrh tega stanuje v mestni hišL
Seveda si morata obrusiti vse pete za zmago nemške liste postreŠček Beranič in tukajšnji zalagatelj Gotzove pivovarne Biber, ker sta že sita slovenskega kruha.
Veliko pa je naše krivde, da si gojimo te gade na lastnih prsih. To so razumeli Ornig in njegovi pristaši drugače in dobro še pomnimo, s kako trdo roko so vodili ti volitve. Kdor ni bil njihov pristaš in ni volil njihove klike, temu se je odvzel kruh in se ga pognalo po svetu ali pa vsaj tiralo v zapor.
Pri mestni hranilnici je dobit kredit le ta, ki se je prodal z dušo in telom, Če tudi je imela največ slovenskega, pupilarnega denarja. Tembolj se moramo Čuditi izrecno našim denarnim zavodom. Naše posojilnice so bile svoj čas ustanovljene s težkimi žrtvami in težavami le za to, da varujejo slovenski živelj in ga rešijo nemških krempljev. Danes pa najdemo med nemškimi kandidati marsikoga, ki ga je postavila naša posojilnica na noge ali pa rešila poloma s svojim kreditom, kandidatu Tamm pa je postavila s slovenskim denarjem kar celo tovarno. Za to smo dobri in ker poznajo naši nemškutarji dobro našo potrpežljivost, si upajo tudi z našim denarjem kandidirati zoper nas.
Zahtevamo odločno, da se vsaj tem, ki so kot kandidati nemške liste nastopili proti nam, odpove takoj ves kredit in marsikateri bo vendar prišel do spoznanja, da je slovenski kruh. Ce zahtevamo od kmeta in delavca, da spoštuje geslo »svoji k svojim«, moramo zahtevati to tembolj od našega in-teligenta in naših zavodov.
Ob volitvi pa bomo dobro šteli glasove, dobro zabeležili vse odpadnike, omahljivci in strahopetci pa si naj zapomnijo enkrat za vselej, da so Orni-govi časi minili in da se ne povrnejo več. Pregovor pravi, da hodi vrč tako dolgo po vodo, da se enkrat zlomi. Če naših nemškutarjev že pet let v Jugoslaviji ni srečala pamet, tedaj pa jih naj spametuje kruleči želodec.
To smo hoteli pribiti in kličemo še enkrat vsem volilcem ob zadnii uri: Ne dajte se premotiti po raznih Spruschi-nih, Saischeggih, Miloschitschih. Sla-witschih, Murschetzih, VVratschkih in njih agitatorjih, temveč glasujte vsi kakor en mož za narodni blok in vrzite krogljico v
I. SKRINJICO.
Zaradniki"*
Pred kratkim je pisal neki ljubljanski list, ki je v svoji pobožnosti vnet le za pravico in resnico, kaki »za-radniki« so nekateri advokati. Da bi kdo ne mislil, da se pri duhovnikih ue zaradi« nič. evo tu par podatkov:
Od zibeli do groba stoji duhovnik pred vratmi, da prejme plačilo za svoje delo. Komaj se je Človek rodil, že mora plačati sol, ki se mu dene v usta. Bogataši in bahači plačajo po več kovačev in tudi stotakov, siromaki manj, aostati pa ne marajo popolno, ker jih e sram, kakor tudi duhovnika ni sram zeti od reveža — non olet —, saj: lodus   aquirendi est multiples et qui ium nescit est simplex. Slišal pa sem, da so Dolenjci pametnejši, in ne dajo nič.
Pred časom sem se čudil, od kod taka vnema, da sedanji škof hodi blr-movat po vaseh, tudi najbolj zakotnih župnijah in celo podružnicah, ko so prejšnji škofje birmovali le po velikih župnijah. Slučaj pa je nanesel, da sem pred nekaj Časom prišel v kraj, kjer *e je vršila birma, in tu sem videl velik jerbas »kovačev« in tudi večjega papirja, ki so ga nametale noter poleg resnih mož zlasti brhke botrice za škofa, ter so zato prejele prijazen na-smehfjaj kaplanov. Sedaj mi je bilo asno. od kod ta vnema: brate, treba •zaraditi«. Sicer pa: zakramenti se dele brezplačno, namreč spoved, obhajilo in sv. olje, razen v nekaterih krajih plačaio duhovniku, če pride bolnika ^revidet. Svoj čas pa sem cul, da so nekemu duhovniku v K. plačevali za spoved po grošu. kot nekako napitnino.
Zato pa je vse huje pri pogrebih. I judska nečimurnost zahteva vedno kaj posebnega, in tako je nastala zahteva po dveh, treh in vec duhovnikln. Kolikor več,  toliko ljubše duhovščini«
da zamore toliko več izprešati iz ljudstva. Ne rekli bi ničesar, naj plača bogataš veliko več kot drugi, toda: kaj pa pohujšanje priprostega ljudstva?! Če umrje bogataš, ki ni živel prav nič krščansko, pa se pokoplje z vsem ce*-kvenim pompom, ali mar mislite, da to ne demoralizuje ljudstva? Smrt, pravijo, stori vse ljudi enake. Ha, ha, pojte in poslušajte ljudstvo, kaj govori ob takih prilikah. Če je pogreb s konduk-tom, pravijo ljudje, da reče duhovnik pri vsakem zamahi jaju s kadilnico: tukaj petak, tukaj desetak. Huda sodba pa je izrečena v ljudskem reku: kar far priveka, nima teka. Pred leti sem čital, da je umrla na Češkem lastnica »javne hiše št. 13«, torej očitna grešni-ca, pokopana pa je bila z vsem cerkvenim slovesom in pompom — »non olet«, bi rekel cesar Tiberij. Kaj pa ljudstvo? Kje je pohujšanje? Toda, kaj to »gospodom« mar, zaradi pa se le. O »zarad-niki«!
Najhujše pa je pri porokah, ker tu se duhovnik lahko »znosi« nad nepriljubljenim ženinom. Če ni nikakih zadržkov, gre še, seveda »zaraditi« se mora. Če pa se hoče le dispenze od dveh oklicov, pa je že drugi račun: plačaj, plačaj! Gorje pa, če je treba kake dispenze iz Rima! Tu so visoke takse — Rim ima apetit — in razni razredi. Bogat ženin plača mnogo, mnogo — Vatikan ima velik želodec, — vrhutega pa treba plačati še duhovnika - mešetarja, ki poskrbi, da se stvar preveč ne zavleče, da je rešena v 3—4 tednih. Če pa je ženin siromak, plača sicer manj, a gorje mu! Mešetarja, ki bi se pehal zanj v Vatikanu, ni, on hoče »zaraditi«, siromak pa čakaš lahko mesece in mesece na rešitev. Kaj briga Vatikan, če se ženin in nevesta naveličata čakati, hi začneta živeti kot v
zakonu, prva je »zarada«. Nastane pa vprašanje: čemu se vspostavljajo človeški zadržki, ki se potem z denarjem odpravljajo!? »O orbem venalem, si emptorem invenerit!« Zares, v Vatikanu je vse naprodaj. — Treba bi bilo omeniti še vsakdanjih maš v rimski cerkvi, kako se tu »pazari«, pa povedano naj za enkrat zadostuje, če treba, pa še veliko več.
Kaj sledi iz tega? So duhovniki, ki trpe pomanjkanje. Toda veČina jih živi udobno, mnogi v izobilju. Treba jih !e pogledati, frnajo po sto in več mernikov »proste« bire, ki ni nikjer zapisana, hiše kot grajščine, velika posestva, živine in jate 200—300 razne perutnine, da je taka pečenka lahko vsak dan na mizi, v vinorodnih krajih pa jih je, ki imajo po par sto hektov vina na leto.
In uradniki, kako pa ti »žro«? In Škof? Ta pa ima več milijonov na leto. Vzemite onim, ki imajo preveč, in dajte tem, ki imajo premalo, pa bo zadostovalo za vse.
Skoraj bi bil pozabil najbednejših. V Ljubljani vidim nekaj skrajno bednih
duhovnikov - upokojencev. Videl sem celo starega, častitljivega gospoda v sila slabi obleki, ko je stopal od kolodvora za vozom s premogom, in pobiral koščke, ki so padali z voza. To se godi pred očmi škofa, ki ima milijone za se, pred očmi kat. tiskarne, ki daje na leto milijone za liste, ki hujska-jo ljudi in delajo zdražbe, njihovi bratje pa gine jo gladu. Ko je Krist povedal pričo o usmiljenem Samaritanu, je gotovo hotel pokazati: evo, taki bodo vaši duhovniki, brez ljubezni do bližnjega.
Torej: naj se razdele imenovani milijoni med potrebne duhovnike, odpravi naj se vsako beračenje, in vsa duhovna opravila opravljaj duhovnik brezplačno, brez ^napitnine«, za vse enako, da bomo vsaj v cerkvi vsi enaki. Duhovnik bodi plačan kakor državni uradnik, ali pa naj se loči cerkev od države in potem naj skrbe za nje cerkvene občine vide Amerika. Potem se jim ne bo moglo očitati grabežljivost in njihov ugled — seveda pravih duhovnikov — pri ljudstvu bo večji.
vilnih njegovih upoštevanih spisov \<t najobsežnejša in najvažnejša njegova »Bibliografija češke historije«, katero sestavlja z mravljično pridnostjo. Ob njegovi svežosti je pričakovati, da tO svoje življenjsko delo srečno dokonča.
J. K. S.
Predloga o socIJamem zavarovanju sprejeta v senatu. — Jesensko zasedanje narodne skupščine. — Proračun se zniža. — Opozicija v komunistični stranki.  —  Združitev  soc dem. del. franke z neodvisnimi  soc. demokrati.
— Dr. Čenek Zibrt
Mirno razpravljanje predloge o so-cijalnem zavarovanju v senatu so šele na samem konen debate, katere so se udeležili govorniki skoraj vseh strank, motili komunisti. Senator dr. Soukup jim je očital, da glasujejo tudi proti predlogi za Invalide In pohabljence in tu je prišlo do spopada med komunisti in socijalnimi demokrati, pri katerem je padlo tudi nekoliko psovk. Predloga pa je bila sprejeta in izpreminjevalni nasveti odklonieni. Nadalje je senat odobril važne finančne predloge, katerih učinek sega enako v preteklost kakor v bodočnost. V prvi smeri velja zakon o ustanovitvi posebnega fonda za poravnavanje izerub, nastalih Iz povojnih razmer in zakon o prevzetiu zahtev s strani vlade, katere so vznikle iz vojnih dajatev. V drugi smeri, to je za bodočnost, se kretajo zakoni o ustanovitvi občnega fonda denarnih zavodov, o vložnih knjižicah, akcijskih bankah in o reviziii bančnih zavodov, o obveznost! bankirjev pri depozitu vrednostnih papirjev in končno o moratoriju v varstvo denarnih zavodov in njihovih upnikov. V zadnjih dveh seiah je senat potrdil tudi dovoljenje podnore nekaterim po elementarnih nezgodah prizadetim krajem in zvišal letni prisne vek državnemu melioracijskemu fondu.
Jesensko zasedanje narodne skupščine se ima po dosedanjih dispozicijah pričeti 29. ali 30. t. m. Poslanska zbornica ?n senat bi pričela zasedati skoraj istočasno. Poleg proračuna, ki bo glavna točka programa, pridejo v razpravo doslej pripravljene predloge, tako po-oblastilni zakon o sklepanju trgovskih pogodb, o podoiranju melioračnih akcij, o elektrizaciji itd.
O proračunu za leto 1925. so se pričela te dni posvetovanja vlade s proračunsko komisijo poslanske zbornice in s komisijo za prouxevanje temeljne reforme direktnih davkov. Pri sestavi proračuna se gleda nato, da se zniža. Pa ako se naš proračun od 17 H milijarde zniža na 15 milijard, bodo davčna bremena vseeno višja nego so bila pred vojno. Nastale so sicer govorice, da pride vsled znižanja proračuna do združitve poštnega ministrstva z železniškim v eno prometno ministrstvo, da pride do opustitve ministrstva za prehrano in ministrstva za unifikacijo, katerega agende bi pripadle notranjemu ministrstvu in da pride tudi do razdelitve agend zdravstvenega ministrstva med ministrstvo narodne obrane in notranje, toda ob sedanjih razmerah te vesti niso dosti verjetne. Gotovo pa je, da bi taka rešitev naletela na odpor ori socialističnih strankah. Znižanje proračuna se ima doseči tudi z njegovo novo ureditvijo. V proračuna se ločijo tudi dejanske investicije od investicij za državna podjetja. V investicije, cikajoče se državnih podjetij, se ne odšteje cela določena svota, marveč 10_
12%, ostanek pa se razvrsti v obliki amortizacije na nekoliko prihodnjih let. Pravi investični proračun s tem odpade In nastane samo splošen proračun. Ta ureditev Je v zvezi s trgovskim vodstvom državnih podjetij. K zakonu o njem je bila izdana šele v poslednjih dneh izvrševalna naredba. Največje znižanje proračuna se izvede v resortu ministrstva narodne obrane in v resortu poštnega ministrstva.
Na petem zborovanju komunistične mternacijonale se je pojavila v čsl. delegaciji silna opozicija, ki je trdila, da je obnašanje čsl. komunistične stranke preveč oportuno. Opozicijo tvorijo v Klavnem Nemci, Madžari m mlajši živ-Iji. V stranki se vrši boj za njeno za-vladanje. Pričetkom oktobra se bo vršil cbčni zbor stranke, na katerem se bo razpravljalo tudi o moskovskem zborovanju. Radi tega se vrše okrajne konference, na katerih se dajejo direktive
16. oktobra.
za občni zbor. Na konferenci v Kladnu so se izjavili vsi za opozicijo. Najkočli-vejše je vprašanje poleg izvedbe takozvane boljševizacije in prenešenja organizacije v tovarne, je narodnostno vprašanje. Opozicija stremi po sklepu, da se izreče stranka za popolno narodno samoodločbo manjšin in za odtrga-nje Slovaške, Podkarpatske Rusije in ponemčenega ozemlia od čsl. republike. Ta program, prisiljen po opoziciji, je priznal na kladenski konferenci. Čeprav v prikriti obliki, sam vodja stranke dr. Šmeral. Veliki del delavstva komunistične stranke se protivi taki narodnostni politiki, ker si ne more želeti razbitja svoje lastne države. Rezultat sklepa občnega zbora se pričakuje z veliko napetostjo. Ako zmp.ea na njem opozicija, katero vodi v glavnem nemški komunist Neurath. in ako bo stranka zlasti v narodnostnem vprašanju postopala po takem svojem sklepu, je gotovo, da je to začetek konca komunistične stranke na Češkoslovaškem kot stranke mas in da pride neobhodno do razcepitve stranke in do stvoritve frakcii takozvanega boliševiškega jedra. Pri nas je kratkomalo nemogoča velika delavska stranka, ki bi se hotela opirati v prvi vrsti na češko ljudstvo, pri tem pa bi imela na svoiem programu raztrganje   češkoslovaške države.
Pogajanja, ki so se vodila med zastopniki izvrsevalnega odbora čsl. soc. demokratične delavske stranke in zastopniki stranke neodvisnih soc. demokratov, takozvanih centristov (skupina Brodeckega) so se končala z uspehom. Združitev obeh strank je bila oficijelno naznanjena z izjavo, katero sta podpisala   izvrševalna odbora obeli strank.
V letošnje leto je padla 500. obletnica smrti velikega našega vojskovodje in narodnega heroja slavnega Jana Žižke iz Trocnova. Že tekom leta je bilo več proslav Žižkovega spomina, ki so pa dobile svoj višek na obletnl dan njegove smrti, t. j. 11. oktobra, ko je bil vitežki vodja »božiih bojevnikov proslavljen v vseh šolah, v vojski, po mestih in vaseh, kjer so se prirejali shodi in predavanja. Olavna slavnast pa se je izvršila po skrbi mesta Pfibv-slave na Žižkovem polju, to je na onem mestu, kjer je Žižka umrl. Ob grobu, postavljenem pred 50 leti, se je izvršba slavnostna prireditev, katere so se udeležili zastopniki vlade, vojske, narodne skupščine, uradov in korporacij ter nepregledna množica ljudstva. Slavnost se je pričela s koralom »Kdož ste boži bojovnici«, na kar so sledili slavnostni govori. Najpomembnejši je bil oni ministra narodne obrane Udržala. Opozarjal je na nujnost za obrambo domovine, kajti drugačna je usoda naroda, ki je zmasral in drueačna premaganega naroda. V husitskih vojnah, ki so se končale z zmago pod Žižkovim vodstvom, so kljub izgubam na krvi in premoženju Čehi ostali gospodarsko kre pak narod, zato pač, ker so zmagati; po porazu na Beli gori. čeprav ni bilo krvavih izgub na bojišču, so prišli v grozno dobo sužnjosti in šele sedaj so si priborili znova svobodo in samostojnost. Čuvajmo se zato zlasti mi, ki smo in ostanemo obklopljeni od sovražnika, ki se ni izpremenil in se ne izpremeni in ki samo čaka na ugoden trenutek, da bi znova mogel nas zasužnjiti in nam uničiti našo narodno svobodo. Imejmo pred očmi nadalje to, da je bil Žižka tudi predstavitelj sloge v narodu in po tej strani naj bo nam za vzor. V spomin tega velikega moža naše zgodovine se zasadi danes na njegovem grobu lipa sloge.
Ph. dr. Čenek Zibrt, univerzitetni profesor in ravnatelj knjižnice Narodnega muzeja, je doživel 12. t. m. 60 let. On je ena najznamenitejših osebnosti našega znanstvenega sveta. Poleg Ste-
Posledice faisMga nffinu.
Ministrski predsednik Mussolini boluje očividno za »logorejo*. Položaj v državi je pač silno zamotan, zelo težaven. Celo najboljši dosedanji podporniki fašizma, liberalci, so r.a Uvornskem kongresu obrnili hrbet fašistovski vladi, ki je ostala tako popolnoma osamljena. Tako je razumljivo, da si ministrski predsednik .Mussolini sedaj po svoje išče somišljenikov širom države ter, potujoč od kraja v kraj, izpušča v svet svoje govore, misleč, da si bo ž njimi pribesedičil naklonjenost ljudstva. In Mussolini govori in govori, njegovi govori so polni slave faši7ma in hvale fašistovske vlade, od daleč naokrog zbrani fašisti ploskajo in kriče svoj »alala«, ljudstvo pa mirno posluša, pozneje, ko je zrak Čist, pa kolne neznosna davčna bremena in pošilja k vragu tiste, ki so mu jih navalili na ramena. Mussolini pa potuje dalje ter govori in govori. In kako govori! Evo, kako je govoril pred par dnevi v Aquili:
»___delali smo, storili smo marsikaj, dali smo modre zakone italijanskemu narodu; sedaj prihajamo naproti narodu z olajšanjem bremen, da mu napravimo življenje ugodnejše, da pomnožimo njegovo blagostanje, da ga povzdignemo moralno in omstveno. Lahko se pozablja, prelahko. Rekel sem že, da je človeško, če se pozablja čas bede, aH ravno tako Človeško je. da se spominjamo časov sreče ...«
Seveda, znižal se»je davek na vino, ali se je zato zvišal davek na sladkor in kavo in sicer v taki meri, da bodo državni dohodki iz tega zvišanja daleč presegali izgubo, ki jo bo imela državna blagajna vsled znižanja vinskega davka. In moralno in umstveno se bo dvignil narod, zlasti v ubožnejših slojih, kjer se bosta kava in sladkor nađome-stovala z — vinom! Teh srečnih časov se bo pač z radostjo spominjal italijanski narod, in še tem rajši, ker je njegov gospodarski položaj naravnost sijajen ter se pod fašistovsko vladavino celo še vedno zboljšujc. Saj je govoril gospod Mussolini 4. t. m. v Milanu takole: »Finančno politiko poznate in tudi poznate njene uspehe, ki so sijajni. Sai so nezmotljivi znaki za gospodarski položaj narodov: izkazi prihrankov, investicije v delniških družbah, železniški promet, promet v pristaniščih .. .< O, da! So znaki za gospodarski položaj narodov, samo da jih gospod Mussolini v svojih propagandnih govorili ne navaja vseh. Tako na pr. ne navaja lista »Corriere Mercantile--, strokovnega trgovskega lista, ki ga pišejo brez dvoma zelo pametni, umerjeni ljudje, na katerih gotovo ni niti sence pre-vratnosti. In ta list objavlja vkljnb vsem slavospevom gospoda ministrskega predsednika na sijajni gospodarski položaj, ki ga je dosegla Italija pod fašistovsko vladavino, naslednjo statistiko o stečajih (polomih, konkurzih) v prvih osmih mesecih zadnjih petih let:
Leta 1920. je bilo v prvih osmih mesecih v vsej Italiji 406 stečajev; leta 1921. jih je bilo 996; leta 1922. je število skočilo na 2182; leta 1923., pod fašistovsko vlado, je narastlo na 3553, leta 1924. pa kar na 4976. V dveh letih fašistovske vladavine je število stečajev (v prvih osmih mesecih leta) skočilo od 2182 na 4976, torej za 2794 stečajev aH 128 odstotkov!
Gospod ministrski predsednik Mussolini pa ima gotovo popolnoma prav in govori najčistejšo resnico, ko pod pritiskom svoje »logoreje«r govori o sijajnih uspehih fašistovske finančne politike, o izbornem gospodarskem položaju v državi in o povzdigi ljudskega bk gostanja pod vlado fašizma!
šaroliki 9h.
ta knptoioe eprat u opr krate, trmid gRusfik n&fier h Ictlinhi
Kamselemoi stroji
11       a tam ta smBs* bUp «
1 (ftrietM
M.
LUDVVIG Hl^ER5tHWEIGERćiC0
ICHTENM£^WELS CM
•tov. 17.
liifenft n Uijmli bnflro ti Jsfoslirijo-AUGUST LECHNER, G RAZ
■annnaaanannnannBannnHnnnnnBni
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob osmi uri zvečer.
Sobota, 18. ofet: Moč teme Red C
Nedelja, 19.okt.: Sest oseb išče avtorja. Izv. Ponedeljek, 20. okt.: Paglavka Red A
Torek, 21. okt.: Zaprto.
OPERA
.  Začetek ob pol osmih zvečer. Sobota, 18. okt.;   V vodnjaku. Cavalleria
rusrJcana ^e(* ®
Nedelja, 19. okt.: Rigoletto Izven Ponedeljek, 20. okt.: Zaprto. Torek, 21. okt.: Rigoletto Red D
★  ★ ★
Henrik Sienkievvicz.
5. novembra 1. 1916 je umrl v Ve-veyu v Švici največji poljski književnik novejše dobe, Henrik Sienkiewicz, čigar dela so prevedena na jezike vseh kulturnih   narodov.   Dočakal je prve žarke poljske svobode, ni pa doživel vstajenja in nacijonalnega preroda svojega naroda. Bil je kakor veliki preroki starega   veka,   ki je vse življenje oznanjal   osvobojenje svojega rodu in je pripravljal   generacije za ta veliki dogodek, ki ga pa sam ni dočakal. Kakor nekoč stari Mojzes, ko je vodil izraelski narod v obljubljeno deželo, sam pa ni stopil na njena sveta tla. — Henrik Sienkiewicz je bil rojen 1. 1846 v vasi Vola Okrzejska, v nekdanji sijed-lecki guberniji na Vzhodnem Poljskem kot sin premožnega podeželskega plemiča. Po nesrečnem naključju je izgubil njegov oče vse premoženje ter se je preselil v Varšavo. V Varšavi je spomladi istega leta izbruhnila zadnja poljska vstaja in državljanska   vojna je divjala   po   vseh krajih podjarmljene Poljske. Ti dogodki so zelo vplivali na mladega Sienkiewicza.   V Varšavi je dovršil tako zvano glavno šolo, potem pa se je posvetil novinarskemu in književnemu delu. Do 1. 1863 je vladal v poljski literaturi tako zvani romantici-zem, ki je dal Poljski največje pesnike, kakor Mickiewicza, Slovackega in Kra-sinskega. Po vstaji je nastal na Poljskem popolni preokret v duhovnem literarnem in umetniškem življenju. Zavladala je nova struja, tako zvani pozitivizem. V znanosti je gojila prirodno vedo, v umetnosti se je skušala povrniti k prirodi, v politiki pa prilagoditi razmeram in voditi realno konservativno politiko. Sienkiewicz je bil v zgodnji mladosti vzgojen v romanticizmu, 'potem se je pridružil pozitivni struji, ki mu je dala končno in solidno naobrazbo. Zelo je vplivala nanj poljska klasična literatura XVI. stol., ki jo poznajo Poljaki   pod   imenom zlati vek
poljske književnosti. Po končanih študijah je odšel na potovanje. Mudil se je nekaj časa v Franciji, prepotoval je Nemčijo, Anglijo in Ameriko, pozneje tudi Italijo in Afriko. Plod tega potovanja so njegovi divni potopisi.
Svojo literarnp   karijero je začel Sienkiewicz z gledališkimi recenzijami. L. 1870 je napisal   kratko   dramo iz umetniškega življenja. Ali šele njegove novele, ki jih je pisal iz inozemstva, so zbudile zanimanje   širše   javnosti za mladi talent. L. 1882 je začela izhajati njegova velika trilogija iz poljske zgodovine XVII. stol., ki mu je ugladila pot med najpopularnejše poljske književnike. V inozemstvu poznajo Sien-kiewicza najbolj po njegovih socijolo-škjh romanih »Brez dogme« in »Rodbina Polaneških«, zlasti pa po romanu iz dobe prvega krščanstva »Quo vadiš«. V umetniškem oziru so največje vrednosti nekatere manjše novele. Poljakom se je najbolj priljubila njegova velika zgodovinska trilogija »Z ognjem in mečem«, »Potop« in »Gospod Vo-lodijevski«.   V   tej   trilogiji plastično predočuje pisatelj svojemu narodu poljsko državo, ko je bila še na vrhuncu svoje moči, ali je že klonila navzdol. Pokazal je rojakom vse napake, ki so upropastile poljsko državo, kakor tudi vrline, s katerimi so se odlikovali nekateri Poljaki onih časov. Ta trilogija je bila za poljski narod usodnega pomena. Sienkiewicz je populariziral na-cijonalno misel v najširših plasteh naroda. Pokazal Je svojim rojakom, kaj je država, kako se je treba zanjo boriti in kako lahko jo je izgubiti. Za Poljake Sienkiewicz ni le veliki umetnik, nego tudi stvarnik narodne ideologije, borec   za   vstajenje   in osvobojenje Poljske.
Umrl je med vojno v inozemstvu in te dni je odpotovala iz Varšave deputacija odličnih Poljakov, ki na svečan način prepelje njegove zemske ostanke v domovino, kjer jih polože v narodnem Pantheonu k večnemu počitku, čitku.
★  ★ ★
— Pri današnji operni predstavi poje v operi »V vodnjaku« vlogo Vendulke gdč. Vanečkova in sicer zato, ker je gdč. Rozu-mova obolela na angini. Ostale vlose pcjo gdč. Ffiligoj, g. Banovec in g. Zupan, pri ^Cavalleri}i rusticani« pa nastopijo gdč. Ko-renjakova, Ropasova, Thalerjeva ter gg. Cvejič in Valentinov. 196'n
— V nedeljo zvečer ob pol 8. se poje i v operi Verdijeva opera ^Rigoletto« in sicer : kot izven predstava. Opera je izvrstno za- j sedena in so glavne vloge v rokah g. Lov- \ šetove in Thierrijeve ter gg. Betetta, Ko- J vača, Popova in Zatheva. Predprodaja j vstopnic pri dnevni blagajni v operi   195/n I
PozorI
6520
prtino kupite,
prepričajte se, da ima največjo in najcenejšo zalogo za gospode, krasne zimske suknje najmodernejšega kroja, nepremočljlve dežne in Hubertus pla&će ter pelerin« le tvrdka
Fran Lnkić, Pred škofijo 19.
,.Cyrano de Bergerac" pri nas.
Dvomil sem, da bi mogli »Cvranac na našem gledišču, kakršno pač je, vprizoriti In igrati, da bi v bistvu odgovarjal Rostan-du in Zupančiču. Svoj dvom sem izrazil včasih tudi kaki osebi, ki bi z izvršitvijo namena imela opravka.
Sedaj moram reči, da je moj dvom bi! v marsičem vtemeljen. Priznavam konce-tracijo volje in ljubezen, s katero so se Igre vsi skupaj poprijeli, predvsem pa režiser in glavni akter Put jata. Kot presojevalec, kateremu mora biti objektivnost glavna krepost, pa mi ne more zameriti nihče, ako sem primoran ugotoviti, da naše igralstvo in vnanji primočki našega odra ne zadoščajo onim zahtevam, katerih pri tej igri ni smeti pustiti v nemar.
Putjatina glavna zasluga ostane, da je znal navdušiti Otona Zupančiča do slovenske prepesnitve, katera je pravo Čude umetniške intuicije napram stihu, jeziku ir. duhu tujega pesniškega' dela. Rad bi pogrešal izvirna dela marsikoga (seveda ne Zupančiča), ki ustvarja slovensko poezijo, če bi jih znal nadomestiti s prepesnitvami takih kakovosti.
Rostand sam imenuje svoje delo romantično komedijo. Romantika, to je fasada, romantična umet. je umetnost tako lepe fasade, da pozabiš siliti radoveden za njo in ne premišljuješ preveč o tem, ali in kaj tiči zadaj, je H za njo res kaj čutenja v globino.
Vrhutega je Rostand francoski pesnik. Romanska narav (najbrže tudi galska ker so Galci bili tako naglo in temeljito prevzeli rimsko civilizacijo) je taka, da ji je pozerstvo, vnanja oblika, bistven del du-ševnosti. Kos svoje duše, del svoje pristnosti polaga v vnanjost, kaže v zaokroženi in temperamentni obliki, kar — vsaj v tistem hipu res misM, in se pri tem Še na lastni pozi dalje razgreva.
Zato je sila francoske poezije mnogo bolj položena v vnanjo obliko, v arhitekturo jezaka in pa v specifično francosko duhovitost besed. Znajo tudi marsikatero toivijal-nost in povsem navadno staro misel na nov. lep in veleokusen način.
Tudi francoska oblikujoča umetnost nosi to potezo in je tam celo naravnejša, ker je kakor izpričuje že njeno ime, ta umetnost mnogo bolj vezana na obliko, nego poezija. Koliko je v vsakoletnem pariškem »Salonu-po notranji vsebini manj vrednih del, a sc slikana tako kulturo in okusom, da te vseeno ne žulijo. Francoze zavida za to staro nepretrgano tradicijo v najfinejšem medsebojnem odtehtavanju in podrejanju detajlnih učinkov elegantno zaokroženi celoti Ln optičnem okusu marsikak prav velik slikaT drugih narodov.
Na odru je za tako umetnost treba go-vorilcev, krasnoslovcev, ki vsa verz prednašajo v popolni plastiki, z vsemi glasbenimi in izraznimi nijansami. Hladni francoski razum, ki je temelj tudi posebni    nadarjenosti    tega    naroda za
matematiko, s! 1 v drami gradi umotvore, ki so na vnanje brez hibne konstrukcije. Logika je vsaj z igro besed srečno in brez vrzeli skomarjena mimo vseh čerij. Francoske igre so včasih na vnotranje neresnične. A je njih scenična tehnika in dialektika tako duhovita, da duševno nepristnost šele do predstavi doumeš. Francos te premami s fasado.
Gotovo ne trdim, da bi fini francoski narod ne imel globoke duševnosti. Toda celo svoje najpristnejše duševne pojave zna zbog posebne nravi in stare civilizacije, ki mu je prešla v kri in meso, odevati v kultivirane manire, lepo doneče besede prijetne oblike. Dejal bi, da se stilizira pred svetom: in zraven ima tudi še potrebo po učinkoviti pozi.
En edini Putjata ne more vliti vsem drugim virtuoznosti, ki jo zahtevajo dela take mentalnosti. Naši igralci znajo včasih res Čisto dobro igrati naturalistične stvari. Vzemimo Dostojevskega, ki je neglede na popolno različnost umetnosti tako silen duh. da bi bilo greh, stavljati Rostanda ž njim v kakršnokoli primerjavo. A naši ga igrajo jako častno. Gre jim v dušo in ga prednaša-jo iz duše; duša pa je pri Dostoievskerr vse. Tudi Shakespeare, nordijske in nemške avtorje igrajo pri nas zelo dostojno.
Za tipične Francoze pa nimajo tehnike in vglobljenosti v čutenje rase. Čisto narav_ no, saj se prav do zadnjih let naše gledišče v tem sploh ni poskušalo. Par Molierov, po zaslugi novega našega zbliževanja s Francozi, je šele razveseljiv prvi začetek.
Putjata sam, dasi litvansko-ruske krvi. je prožet irancoske civilzacije in ie menda ravno Cvrana rusko igral nad vse rad m z velikim uspehom. Zato nam je lahko na oder postavil figuro v pesnikovem duhu. Se več one petelinje zleknjenosti bi mu želel, one koketne samozaljubljenosti in našopir-jene ničemumosti, s katero Francoz obdaja svoje lastno kavalirstvo in svoj pogum. Ni slučaj, da si je ta narod izbral ravno petelina za svoj nacijonalni znak.
Putjata se je z neumornim trudom naučil tudi našega jezika tako zelo, da mu včasih na odru tujca sploh ni več poznati Velja pa to le, če more z jezikovnimi sredstvi razpolagati realistično in naj bi tudi šle za stihe ali pesniško dikcijo.
Zato je Putjata bil na pr. jezikovno dokaj močan tudi kot Otelio. Ne morem pa istega trditi o njegovem Cyranu. Vloga zahteva nepretrganega krasnoslovstva, jezikovne muzike, pri kateri je vsaka beseda za sluh kakor bonbon. To zadene, če nima sicer talenta, morda le človek, ki se je v dotič-nem jeziku rodil. Včasih gre le za pevnost ki je v besedi ^streha« in »neha« (od »nehati«). Pri prvi gre glas pri »e« navzdol, pri drugi navzgor. In sta vendar oba ostra »e« To naj služi le v splošen izgled, kaj imam v mislih. Tudi imajo razni jeziki dostikrat različen naglas v stavku, čeprav se vsebina in celo besede krijejo. Za izgled: Mi pozdravljamo: »Dober dan< gospod Petrič«. Pri tem polagamo važnost na okolščino, da smo dober dan želeli. Nemec pa prav rad (ne vedno) pozdravi: Guten Tag, Herr Pet-rič«. Naglasi torej nekoliko močneje drugi dve besedi, hoteč povdariti pozornost, ki jo je izkazal ravno temu gospodu, mejtem kc smatra želeti komu dober dan za nekaj naravnega in zato manj povdarnega.
Vsak jezik ima tudi drugačen   čut za
ravnotežje v besedi sami in je zelo različno, katere zloge v govoru nekoliko zanemarja. To so same netehtljive stvari, ki jih je težko razložiti in prihajajo podzavestne prav iz zadnjih kotičkov čutenja rase. Dajejo pa jeziku šele bouquet ter individualnom I med vsemi drugimi jeziki. Če trp» jasnost ali pomen tega in onega pri Putjatinem Cvrana in ta ali ona važna poanta raditega zbledi, mu pa tega pač nihče ne bo omer al očitaje. Moremo le obžalovati, da se pač ne da drugače napraviti, dasi je Putjata poJožil tudi v jezikovno stran svoje naloge vse svojo ljubezen in ves svoj neumorni trud
Godi se mu kakor lastavici, če ji manjka na krilu par vzletnih peres in ne more švigniti po zraku z istim polnim razmahom kateri ji je dan po njeni naravi.
Ostalim je slovenščina materin jezik Toda ne znajo iz nje napraviti dosti. Pogrešajo naturalističnih možnosti. Je sploh vprašanje, ali ima kdo med njimi dar govorilca. Dar akademsko* izglajenega govora, ki zahteva poleg glasovnih darov zlasti pop Inc jasnosti tudi vešče dihalne tehnike. Pač — eden je tu! To je L e v a r, ki prihaja iz opere in ima šolan bariton. Njegov grof Gu-iche je v ansamblu edini, ki se je znal temeljito približati jeziku po zahtevah Rostando-ve precijozne komedije. Levar je krasnoslo-vil in zgovoril prav *kakor bi rožce sadil« Tudi nisem pri njem opazil gotovih pretiravanj, ki jih ima včasih še. ker je preveč vajen opere. Ni »plezal* z glasom preveč gori in doli in tudi ni ž njim prehudo grmel. Bi1 je pravilno sladak francoski kavalir iz dobe solnčnega kralja. Tudi kostum se je v svoij posladkanosti popolnoma zlagal z okti-som one dobe. (Konec prih.)
— Nedelja v Narodnem gledališču v Ljubljani. Danes nedeljo zvečer se vpriz >r1 v drami veleinteresanma komedija: -šestero oseb išče avtorja«, katero je sprejelo tako občinstvo kakor tudi kritika z največjim zanimanjem. V operi se poje znana in priljubljena Verdijeva opera ->Rigolet:a«, kjer poje naslovno vlogo prvokrat na našem odru g. Boris Popov. V ponedeljek je --Paglavka % za red A v torek pa Rigoletto za red D v isti  zasedbi  kakor v nedeljo.
197 'n
— Jugoslavenska Njiva št. 8 je pravkar izšla. Prinaša to-le zanimivo vsebino: Juraj DemetroviO, Uirskojugoslavenska solucija, dr. Milan Prelog, Jan Žižka iz Troc-nova. Stanko Tomašič, Šimimarijonete, L. Trtak, Pismo drugu. Stanislav ^imić. Tužaljka mladiča, dr. VI. Dvornikovij, 11. st, Budha. Scliopenhauer, Radenko Stankovič, Narodni sporazum. Ivo Vojnovič, Praško proljeće. Slede ocene, beležke itd.
— Pevec, glasilo pevske zveze ie pravkar izšel z vsebino: K., Risto Savin, Jakov Aljaž, Spomini, Anton Dolinar, O pevski izobrazbi, M. Bajuk, Narodna pesem v sekiricah. Nove skladbe. Vestnik pevske z\
Iz naših okrožij, Kronika, Razne vesti. Glasbena priloga.
— Konec Novosadske opere. Uprava Novosadskega gledališča je z včerajšnjim dnem odpovedala nadaljne operne predstave ter na brzojavno naročilo prosvetnega ministrstva odpustilo s 14 dnevno odpovedjo zaposlene operne pevce. Pevci so se pritožili na prosvetno ministrstvo proti kratkemu odpovednemu roku. V Novem Sadu je radi ukinjenja opernih predstav zavladalo veliko razburjenje.
Pisemski papir
priporoča
Narodna knjigarna.
ŽAGICE
Ilustrirana lista zaloge proti vpošiljatvi 10 dinarjev. 6514
r
Inkaso terjatev, menic in čekov
izvršuje točno in najugodnejše
dr. Ivan Čeme
Gospodarska pisarna Ljubljana,  Miklošičeva 6/1
L_ 6302
Iščemo
6511
TRGOVCI, KUPUJTE MANUFAKTURNO BLAGO
PRI POZNANI, SOLIDNI IN CENI TVRDKI 72 T
MARIBOR
VIL! M
Centrala Zagreb
PICK
ALEKSANDROVU CESTA 26
gozd
pripraven za produciranje oglja. V poštev pridejo le objekti v velikosti preko 100 hektarov. Event. se kupi tudi gozd* Direktne ponudbe z natančnimi podatki na .CARBOFAG* d. d. Zagreb p. p. 74. Posredovalci izključeni.
i«
za
p*-^—"     ~r ~
ieuf. Cr       * 7elef-
*5 c£artttce(C)sram * *
kupite najceneje pri 10°-T
IVAN BOGATAJ, JSSSrZfa.
LnTUBLfJANA, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih > aparatov, modernih lestencev in svetilk. Zahtevajte cenik!
-O
Zvezke in mape
vseh velikosti priporoča
Narodna knjigarna
Prešernova ul. • LJUBLJANA - Prešernova ul.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto, skunks barvanje in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA, KR1ZEVNISKA 7.
13119
Najnovejši rz*. ~zvm.
Izvrstna novost.
B.O.B. troniita betan. blagajn
— d. d. Vukovar —
Rrzojavke: Bob, Vukovar — Tel. int. 56
Proizvodnja In odprava vsakovrstnih blagajn iz Jeklo bet o rta omar za dokumente
tresornih vrat itd. itd. v najlepši in najsolidnejsi izdelavi.
Glavno zastopstvo in samoprodaia za celo Jugoslavijo: Aemin Goldstein,
agentura in komisijonalna trgovina Vukovar-
Zastopstvo in depot: Matador, Zagreb Hica štev. 5. 29 T
Brezyuj;ujn:i si^mrnost proti ognju.
Največja sigurnost proti vlomu.
^ 106 T
Creva
vseh vrst, kakor vsako leto, po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kupuje surovi In topljeni loj in se
plača po najvišji dnevni ceni.
Jos. Bergman.
Ljubljanaf Poljanska cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
RREMOG
Trboveljski      84 T
Libojski
Ormožki
Visokokaloričnl
Trobnodolski
(spec. za centr. kurjave) dobavlja po najnižjih cenah
DOM. ČEBIN,
trg. s premogom Ljcbljana. lftlfovi ali:s t/II.
Žepne baterije — Baterije ročne svetiljke
različnih velikosti.
Radio baterije 15 -120 voltov
z In brez vmesne razdelitve.
Izdeluje in razpošilja vedno sveže, neprekosljivc glede dolgotrajne gorljivosti in hranljivosti
Hlfrlra" H rl *°*arna 'S aaUanične ele-„lljfUICI , Us Us     mente in elektrotehniko
Miklošičeva c. 17.   V Ljubljani   Telefon 11/714.
Zahtevajte cenik.     6515      Zahtevajte cenik.
izdeluje vence, šopke, aranžmaje ter vse druge okraske za grobnice in grobe. Priporoča na veliko in malo cvetne krizanteme — različnih barv — rezane in v loncih tertekoracije palm, lovorjev in drugo. —Vsakdo naj si ogleda pred naročilom našo zalogo pri tvrdki
Fran Šimenc, vrtnarstvo
- Velika izbira najnovejših modelov in filc klobukov =
v modnem salonu
IDA ŠKOF - WANEK
naslednice
Ljubljana - - Pod Trančo 2  - - Ljubljana
Predelavanje in preoblikovanje damskih klobukov.
h* Točna postrežba!
Priznano solidne cene!
GradiSše Stev. 12.
6513
tir
rt 3
SHajnovejše klobuke
iz svile, klobučevine, baržuna kakor vse potrebščine za trtodistinje priporoča
modni salon 14006
$tuchly-31aške
LJUBLJANA   —  Židovska iiiica štev. 3.
Cene najnižje.
Dobro blago.
• -
.rt
-i i
g?
i V«.
g!
^3
8545
3931
32
34
»ev 240
»SLOVENSKI  NA P O D«  dne 19. oktobra 1924.
Stran 7
Mati trtrtasi
S€už6e
Priden, pošten in trezen
hlaoec,
h* ima veselje do konj. lobi slnžbo pri tvrdki M. & M. Zorman, Ljubs jana, Stari trg 32 6491
Čevljarskega
vajenca
fa mlajšega p o m o č n i* < a — sprejme Adolf Straka, Duplje pri Trži* -u- — Vsa preskrba v niši. 6472
Xeka večkrat odlikova; na tvornica likerja in ves letrgovma žganih pijač, išče dobro uvedenega, zanesljivega
potnika
ea Kranjsko in Gorski kotar. — Ponudbe pod »Potnik/6501« z referen* eami naj se pošjejo na upravo »Slov. Naroda«
Išče se stanovanje
v novi hiši, oziroma v vili, obstoječe iz 5 sob, kopalnice in drugih priti* klin — si. novembrom, oziroma kasneje. — Po* nudbe pod »Visoka najemnina/6535« na upravo »Slov. Naroda«.
Parcela
pri Ljubljani — se ceno proda.  —   Naslov pove
uprava »SI. Nar.« 6376
Trg. Domočnica
t dobro trgovsko izobraz* ho in s triletno prakso v kniigarni — želi preme* niti mesto izven Ljublja* ne. — Cenj. ponudbe pod »Trgovska pomočnica 651 S« na upravo *SIoven= skega Naroda«.
Tovarna v Ljubljani išče za takojšnii nastop veSčo
nlsarniško moč.
Pogoj: večletna praksa, *>nmavanje vseh pisarni* ?kih del, znanje sloven* 5čme al? srbo*hrvatskega :n nemškega jezika, per* ^Vtne stenografije in -*^oier»isia. — Ponudbe —d T št. 36S/6506« na -»t»o t.^Iov. N^r^da«.
Dijakinji
srednje ali meščanske šole se sprejmeta v bolj* si rodbini na stanovanje in hrano. Centrum me* sta; soba z balkonom. Klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6494
Proda se klavir.
Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6398
Dvignite pisma
v upravi »Slov. Naroda«! »Jesen/111«;
»555«;
»Rafaela in Daniela«.
Prodam paško
(dvocevko) za 1000 Din in BrovvTiing.revoIver. — Novi Vodmat 62. 6496
Krasen kožuh
(perzijanskf), modem — naprodaj. Zelo ugodna prilika! — Dunajska ce# sta 36, I. nadstr. 6497
Damsko kolo
po nizki ceni naprodaj. - Naslov pove uprava Slov. Naroda«. 6523
Sedlarski stroj
in stiskalnica (štanca) za gamaše — ceno napro* daj. — Meglic, ključavni* čar, Na Prulah 6. 6519
Naprodaj
3 damski zimski plašči, 1 kostum in 2 para niz* cfli čevljev. — Naslov ~tove uprava »Slovenska* a Naroda«. 6507
Gospodična
srednie starosti, veselega in blagega značaja, želi živahne korespondence z enakim gospodom; nai* raje s kakim Korošcem. — Naj se oglasi pod »Potnik/6508« na upravo »Slov. Na roda
J. Sf jepusin
= Sisak =
Vstopnice
k raznim prireditvam — vam  zanesljivo preskrbi
»POSREDOVALEC«, Ljubljana, Sv. Petra ce* sta 23. 6529
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati« trgovina  z  železnino —-Ljubljana, Valvazorjev trg 7. 76/T
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti kras*
no in trpežno pohištvo po zelo   ugodnih   cenah — nrodaja isto Matiia An dlovic, Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice)
S5.T
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, L j ubija* na. Jeranova ul. 13. 53, T
Modni salon Ivanka Stegnar,
Ljubljana, Rimska cesta
št. 10. — Priporoča svo* jo zalogo najmodernej« ših damskih klobukov. — Popravila najceneje. 89/T
Trboveljski premog in drva.
Tvana T r e o, Ljubljana. Cesta na Gorenjski ko« 'odvor št, 6. 6495
Razne naslove
preskrbuje in daje »PO* SREDOVALEC«, Ljub. Ijana, Sv. Petra cesta 23.
6531
Suhe gobe
reke) — kupim vsako -^žino z navedbo cene vrorca. — L. Paciulli.
fra Čitali<&\ 6522
Lokomobila
»Wolf«, 24 HP, dobro ohranjena, se proda. — Vprašanja in ponudbe na: Liubljana, poštni predal R5 6467
ali 3 visokošolci
riobe stanovanje in hrano na Poljanski cesti št. 11 'gostilna Koroški dom).
6476
Sobo išče
"riorosta gospodična: gre ■ 'di kot sostanovalka. — n^nudbe pod »Priprosta ^26« na upravo »Slovens ^"ejja Naroda«.
Stanovanje
r 2—3 sobami išče za ta* koj vpokojen učitelj v okolici Ljubljane ali kje na Gorenjskem. — Cenj. nnnudbe pod »A/K'6521« na upravo »Slov. Nar.«.
Odda se takoj soba
2 električno razsvetljavo v vili v bližini opere —
er'?dnemu gospodu. — Poizve se: Kolizejska uli* ra 12. pritličje, od 1. do 2. ure. 6512
Lepa soba
s kuhinjo in shrambo — se odda s 1. novembt-om za 500.—  Din mesečno.
— Ponudbe nod >XT2ods nrilika'n509« na upr3*
v"> »Slov. Naroda«.
Stanovanje
'^ve sobi in kuhinja) se "c za tri osebe za takoj ~r>ti zahteva roči najem* ""'ni: dam tudi nagrado.
- Ponudbe pod »M F. "58« na upravo »Slov. ^a-oda« do 22. t m.
Ženitna oonudba.
Katera dobrosrčna go* spica ali mlada vdovica z maMra imetjem bi se za* vzela za mladeniča Slo* venca, kateri sameva v tujini: je v 32. letu svoje starosti, mirnega znača* ja ter izučen boljšega obrta, a nameščen v drž. službi. — Ponudbe s pol* nim imenom in sliko, ka* tera se na zahtevo vrne, prosim poslati pod »Drž mojster. Južna Srbija 6499« na upravo »Slov. Nfi'od*«.
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. 56/T
Z realitetami
vseh vrst in z zemljišči trguje »POSREDOVA* LEC«, Ljubljana, Sv. Pe* tra cesta 23. 6532
Otomane,
zimnice, posteljne vzme* ti in razno blazinasto po* hištvo ima v zalogi po najnižjih cenah Rudolf Radovan, tapetnik, Kre* kov trg 7 — Popravila točno in solidno.      71/T
Kože — polhove in lisičje
ter od druge divjačine — kupuje za inozemstvo v vsaki množini. — Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* Ijana, Sv. Florijana ulica štev. 9. 90/T
Perje,
kokoSje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako. vec 52 /T
V soboto in nedeljo fine domače krvave in jetrne
klobase.
Priporoča se za obisk — Restavracija »Roža«, 2i« dovska ulica št 6. — A Smid. 6505
Pozor!
Cenj. p. n. občinstvu naznanjam, da otvorim v nedeljo dne 19. t. m. na novo urejeno gostilno v Medvodah (preje pri Ko* lencu) ter se priporočam — F. Tome. 6517
Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 Dn. — Proizva* ja in po poŠti razpošilja tudi na zdravniški pred* nis lekarna Penić, Žanre* šić. Hrvatska. 99/T
Hiša pred šolo
na glavnem trgu — na* Drodaj. — Anton Barbič, kavarnar, Metlika, 6471
Posestvo
blizu postaje Novo me* sto, na Hudem št. 11 — se po ugodni ceni proda ali pa zamenja, — Na* tančen naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 6516
Resnim kuncem
vil stanovanjskih, trgov« skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. ▼ Ljubljani, Sv Petra ce* stfl 24 55/T
Modeme damske cilindr* ske oblike došle v klobu* čevini (filcu), baržunu in plišu raznih barv. Cena od Din 300; baržun in klo* bučevina (filc) od 160.— dinarjev naprej.
M. Horvat,
modistka, Ljubljana, Sta* ri trg 21. 63/T
Društva,
korporacije, trgovci, obrt* niki in zasebniki se opo* zarjajo na tvrdko »PO* SREDOVALEC«, Ljub* Ijana. Sv. Petra cesta 23, ki prevaja spise in kore« spondenco v razne jezi* ke, jih spisuje, prepisuje in obavlja ekspedicijo; dalje hrani društvene in privatne arhive, vrednost* ne papirje, dragocenosti, kavcije in dokumente. — Vnovčuje denarne terjat* ve ter izvršuje tozadevne opomine. 652S
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vsak mesec 1. in 15. pričenjajoči se glavni tečaji ra pri k roje* vanje, pomerjanje, pre* skuševanje, izdelovanje, šivanje vseh moških, dam* skih, otroških oblačil, vsega perilnega in doma* čega šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz* obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem ob* lastveno zaščitenem sistemu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim absol« ventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni red potom ravnatelj* stva Wien L, Backerstr 9 ali Klagenfurt, Fried* richsplatz 18. 64/T
Največje vrtnarsko Dodietfe v Jugoslaviji
»VRT«, Džamonja in drugovi, družba z. o. Maribor. — Največji izbor raznovrstnih ple* menitih sadnih dreves (čepov) v na j plemenite j* ših vrstah in v vseh oblikah — Plemenite vinske trte na amerikanskih pod* logah, kakor tudi cene in podloge istih. — Seme zelenjave, cvetja in go« spodarskih rastlin. Cvet* je v loncih in razno okusno grmovje in d rev. ie imamo celo letol — Zahtevajte cenike f 6274
Pozor!
Plačujem dobro za stare
obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zadostuje, da ori dem na dom — Dra. me Martin. Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 29. 6463
Pristno, nmjčistejSe norm veško medicinaino rib je olje Dorsch in emulzijo za slabotne otroke — priporoča
lekarna Babovec,
Ljubljana (pri čevljar* skem mostu). — Razpo* šilja   se   tudi   po pošti.
87/T
Naznanilo!
Večja množina raznih otroških in igracnih otro* ških vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) to* varne »Tribuna« — se po po znatno znižani ceni proda. — Ljubljana, Kar. lovska cesta št. 4. 80/T
Mehanično
umetno vezenje
perila, zastorov, toalet, obšivanje (entlanje) vlož* kov, motivov in čipk — predtiskarija najmoder* neiših vzorcev za ročna dela — izgotavlja Matek & Schein, Ljubljana, po* leg hotela Štrukelj. 6462
Cvetličarna
Viktor Bajt,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6 — naznanja, da ima veliko izbiro umet* nih, žalnih vencev in aranžmajev, žalnih tra* kov ter crep*pajčoIana v vseh barvah. Sveže jubi* lejske in žalne vence ter aranžmaje * šopke kakor tudi sveže cvetlice vedno zalogi. Cene solidne: tudi na drobno. 6389
Trboveljski premog
drva, koks
angleški premog šlezffske brikete
dobavila ILIRUA
ta, Krili« Petra trt 8.
Tel. 220. — Plačilo tudi na obroke. 70T
Prav nizke cene
otroških vozičkov, dvo* coles,   raznih modelov, motorjev, šivalnih in dru* gih strojev in pneumati* ce. — »TRIBUNA«, F. 5 L., tovarna dvokoles, in    otroških vozičkov, 'jubljana, Karlovska ce* sta št. 4. — Sprejemajo se v popolno popravo za emajliranje   z ognjem, ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drogi stroji. — Prt* daja se tudi na obroke. — Ceniki franko.    81/T
Srnatorlum Dr. K- Szcge
za odrasle 1 dfecu. — Abbaila (Italija).
D etno liječenje za debljanje i krepijenje. Prvora^redn zavod ?a bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene iStoff-wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratn'e. 69 T
PreobtHc22g|BJŽ5 [
damskih in molkih klobukov g
Barfoorič • Završan S
Ljubljana, Maatnl trg štev. 7. |
I
PREOBLIKOVANJE PO MAJNOVUSIH MODELIH.
Tožna postrežba.
Cana nizka« p
Risalna orodja 5S£
Vaifca teatra
itd.
Fr. P. Zalet ss^.
Zmerne cene Liubljana
62 T
Ia. dalmatinsko 961     olivno olje
cena 18 dinarjev 1 kg
ra»poš»lja proti povzetju v kantah po 20 kg, pii večjem odjemu pri-Pilneren popust Poštarina in embalaža se povzame po lastni ceni.
Frani o les, trgovec
Tlvat (Boka Kotorska)
Lep o evo rt dan
moderno opremljen
salon
v hotelu Južni kolodvor,
Mikllč, naspro \ glavnega kolodvora, se priporoča cenj. d uštvom in drugim korporadjam v uporabo. Restavracija je odprta vsak dan do 24 ure, do pr hoda poznih večernih vlakov. 6536
Trgovcem
in gospodarskim krogom se priporoča tvrdka — »POSREDOVALEC«, d. i z o. z., Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 23 — ki pod na i solidne i šimi pogoji obavlja trgovsko agenturo in komisijsko trgovino. 6530
Dr. Matija flmbrožič
ne ordinira
do srede decembra.
Zahvala.
6449
Za srčne dokaze sočutja ob smrti našega očeta, oz. starega očeta in tasta, gosp.
Antona Seme
poštnega poduradnlka v. p.
in za številno zadnje spremstvo, izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo gospodom zastopnikom poštne direkcije ter g. načelniku in osobju glavne pošte, kakor tudi g. profesorjem in učiteljem, ki so pokojnika počastili na zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1924. talnjočl rodbini s Seme - R6thl
arhitekt in mestni stavbenik Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in rroračune, prevzema stavbna dela vseh vrst. kakor tudi pre?ojevan|e in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogojL
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Opckarskacesta, 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
V togi In žalosti naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri in skrbni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
FRANC KORBAR,
poštar in posestnik
danes dne 18. oktobra ob 3. uri zjutraj po kratki mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek 20. oktobra 1914 ob 3. aH popoldan li hiio talostl v Spodnji Hruste! oa pokopa Miče v Stepanjl vasi. kjer se položi v začasno grobnico.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v podruž« niški cerkvi sv. Štefana in Župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Op. Kras!ca, dne 18. oktobra 1921. Žalujoči ostali: soproga, otrovi« sestra In rodbine: Anton Korbar, riere, Lipah, Ahclo.
Mestni pogrebni zavod t Ljubljani.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom izgube naše dobre soproge, mame, stare mame in babice, gospe
Helene Majaron
in za številno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo tem potom vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, gg. zdravnikom za njih požrtvovalno pomoč, gg. pevcem za genljive žalostinke ter sokolskemu in gasilnemu društvu za častno spremstvo, končno vsem darovalcem krasnih vencev.
Vsem tisočera hvala!
Borovnica, dne 18. oktobra 1924.
6537
Žalujoči ostali.
Umrl nam je nenadoma na Dunaju naš dobri oče oziroma soprog
• Franjo Rosina
odvetnik
Truplo pokojnikovo se prepelje v domovino ter se bodo pogrebni obredi vršili v ponedeljek 20. oktobra ob četrti uri popoldne.
Vse, ki so ga poznali in radi imeli prosimo, da mu ohranijo blag spomin.
V Mariboru, dne 16. oktobra 1924.
Marija Rosina. soproga Vana, Igor, Tanja, otroci,
In ostali sorodniki.
Modni salon
Stlarija
Sjabljana, Mong resni trg sten. 8.
Cenjenim dumam vljudno naznanjam*, da so dospeli osebno izbrani
dunajski in pariški modeli zadnjih novosti. Največja izbira klobukov iz klobučevine v najokusnejših oblikah m poljubnih barvah. —        Vsa popravila se sprejemajo ter po želji točno in najhitreje izvršujejo. =====
Najnovejši žalni klobuki stalno v zalogi.
6228
S3ll
I
N K
Telefon številka 104
podružnica v Ljubljani, Marijin trg stav« 5. Brzojavni naslovi Indusbanka
»Centrala V Pragi, na Prikopč 35. (1 Hranilno vloge na knjižice in tekoči računi
67 podrezalo v vseh večjih krajih Čehoalovaike republike 11 Ko 2„170,000.000-—.
Sprejema vloge na knjižice In račune ter provaja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje. 6281
Delniška glavnica In rezerva ooa Kč 290,000.000-—.
Kožuhovina vseh vrst
na izbiro pri i. ROT, LJubljana, Gradišče 7.    74 T
Strojenje, barvanje, Izdelava kožuhovlne.
Najboljši šivalni stroji
m aaaa. so edino le
Josip Petelinca
znamka
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo
27,5 Lfabljana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna garancija - Puk w vaganja breiplataa
_l _ Nagrobni spomeniki, nagrobno ptolto In
KI okvirji, garnituro za  apalno In jedilno
I ^ sobo, mozaične plolže, teraso, kakor tudi S j različna stavbena dela.
flaaaanafi
mm
CELJE, Slovenija.
6035
Naslov brzojavkam: Kamnosoika, Celje.
prvorazredna avoia neomejena tra|na roba.
Poedine „ETTP specijalitete.
M. K. Kasy, Varaždin breg.
Gen. depot firme Theod. Etti in W. Bergel, Wien. Pazite na ime „ETTI" Ettisenf in „ETTI" specijalitete do-bljive povsod. Depot v Ljubljani, | Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, f Osijeku, Splitu in Sarajevu. |
Ka| kupiš
*iaf ug odneje ?
Svilene flor nogavice . . Din 39a— Volneni jumperji .... Din 68*— Zimske tricot rokavice . Din 25* —
Crep de Chine.....Din 95,130
Damsko perilo kos Din 39*—, garnitura Din 84*— in razno drugo blago po konkurenčnih cenah.
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
Meetnl trg 19.
65 T/II
Stara
tov
40 T
rna nogavic I n * pletenin
FRANZL & SIN
lastnik FELIKS FRANZL
Ljubljani, Privoz 10« — Poštni predal 44a
Ustanovljena
1888
Klavirje
u glasuje In popravlja solidno in točno   ter  gre tudi na deželo.
Feliks Povše tSSžT.
c 45 61 T
Novo obleko
imate, ako daste po noš eno kemično čistiti in barvati v
1. kemični čistilnici in barvarijl
JGS. REICH Poljanski nasip 4.
Podružnloai Selenburcova 3.
88 T/III
Najstarejša slovenska
in ffiroh
delavnica
Ivan Brlcelf, Dnnafska c« 19,
se priporoča. Izvršitev točna. cene zmerne. 1798
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta st. 3.
krone, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije ve dovodov,
Naprava strelovadov. SopaliSke in klosetne naprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245        za konserve.
(i
(KAMFOR-KREMfl)
49 T
ža čiščenje in
njegovanje obraza. Nepre-kosna po kakovosti. Odlikovana najvišjim imenom Nj.Veličanstva Kraljice Marije
Izdeluje kos-metični zavod
Henad Ranisav-
JjevR, kraljevi dvorni damski frizer, Beograd Kralja Milana broj 14
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Telefon 343
T 57
Novosti
za damske plašče in jopice
Sealakin, pliš, astrahan In krimar priporoča v veliki Izbiri tvrd k a 6272
A. a E. SKABERKE
Mestni trg 10 — LJUBLJANA — Meetnl trg 10
„Delta", trgovina željeznom robom d. d. Zagreb,
Msrticeva ulica 8. — Skladišče: Cernomerec (lastna zgradba)
Telefon: 10-86, 16-17, 19-45. — Brzojavni naslov: Gradelta.
Priporoča: železniške In tramvajske potrebščine za
državne, Industrijske, poljske in cestne 2eUznice, železo In plo-101 T čevlno, žico, cevi.
Reprezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10.
iBCD
■o
o
■
o o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
CD
Pavel Šimenc
6391
pokopališki vrtnar pri Sv. Križu pri Ljubljani
priporoča cenj. občinstvu
svojo veliko zalogo lepih krizantem v raznih barvah, kakor tudi velikocvetne krizanteme. Prevzema popravila in napravo grobov s cvetlicami. Se priporoča za izdelovanje nagrobnih vencev, šopkov, kakor tudi različnih aranžmajev po zmernih cenah. Naročila se sprejemajo tudi vsak dopoldan na trgu, prva stojnica od Impexa.
D ■ CD U CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C5 ■ CD ■ C31
0
■
0
o o
■
o
■
o o
Bleščeče befo , perilo vofrftmj Jaz perem samo;
£ 1
Največja zaloga vsakovrstne kožuhovine kakor: damski plašči, jopice, stole (šerpe), alaške lisice, bele lisice (Polar), akunks garniture in najmodernejša kožuhovina za obšlvanje nlo-ščev In športnih kostumov. Prevzemam v popravilo I moderniziranje vso kožuhovlno.
LJUBLJANA ELIGIJ EBER,
Kongresa! trg 7
Edino prave f.G©č»er" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
J. Brajer
Ljubliana 3396
TurjaSki trg (Breg) 1.
Isfotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —  Trgovci popust!
Cene solidne! Postrežba točna!
6016
□ arril ianrodelujoce^sf FElull pralna sredstvo
Tovarna Viljem Brauns Celje
IHERHKL
boje, mastila, lakoće, Sfluh, cmalls, ftftstoue I garantocano CIsff Urni s najbolje kakooćc
nwfl
medic - Zanki
družba z omejeno zavezo
MARIBOR LJUBLJUflR HOVI SRD
podružnica       centrala skSaaiSte
TVORNICE: LJUBLJHnH-mEDUODE 2038
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
75 T
■IIH«9IBI»BinBll
Izdelovalnica pristnih
kranjskih klobas
6383
razpošilja   vaako množino po najnižji ceni.
Franc Flster,
Ljubljana, Zaloška cesta 10.
flažno za trgovce z žitom!
PATENTIRANE SUŠiONE * ZA KUKURUZ I ŽITO e
GRADI
OSIJEČKA LJEVAONICA
ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA D. D , OSIJEK
Vtć U susisna n pogonu.   Tratite reference i ponude.
Glavni zastopnik za Slovenijo
Aleksander Gjud mL
damski frizer
Ljubljana Kongresni trg 6
Lonček Din 50.—
VILJEM BIZJAK
Gosposvetska c. 7   parna pekarna Marijin trg 2
GLAVNA ZALOGA IN PRODAJA KEKSOV IZ ROG. SLATINE.
:: premog s s
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska    podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski   premog  in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, Črni premog in brikete
a Prometni zavod za premog d. d«
•     v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1511.
Naslov
keks  a kg
. Din 34-—,
Albert Vaniljni
Milk „     n ff
Nič-Nac .      n n
Petit-Beurre „ , , Slatinski , „ , Mandeljevi „ , „ Smetanovi „ „ „ Familjni „ „ „ Mexid čajna mešanica . Patience različne od • Oblati za torte po . . . • • • • • » £—> Zdravilni prepečenec zavoj . • • • • » 6'—• Napolitanke, Adrija, piškoti, medeno blago in druge vrste blaga.
gemr     Preprodajalci primeren popust.     "VI 6363
Din 49-— do
ROYAL MAIL LINE
Kr. angleška poštna parobro-ina linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. štev. 17. 2855
Redoviti potniški prometi
Hamburg-Cherboupg-Southampton v
New York in Kanado
Charbourg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — —« Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi posteljami.
Podzastopstva:
Beograd. Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubliana, Kolodvorska u!ica 2S. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „RovmaiEpac"«
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoroi
Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gruiu. Brzojavni na&lov: „Prometna banka"«
Dopisovanje v vseh jezikih.
,'"'vwvrt Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
118
IY
nazori o mednarodni politiki.
V »Pismu iz Pariza«, ki ga priobčuje-© moskovska »Izvestija« vidimo zanimivo diko, kako si predstavljajo mednarodni po-ožaj komunistični politiki. Pismo se glasi: »Komisije najrazličnejšega kova se tru-fflo na vse pretege na polju produkcije •belih črncev« ali diplomatičnih form jI, ki drušajo pomiriti, kar se ne da pomiriti in •praviti v sklad, kar ne harmonira. Ali ko le delo teh komisij v največjem razmahu, plane naenkrat vanj samo življenje z neizbežnimi in neizprosnimi fakti ter brez vsa-fcih ceremonij ovrže vsakovrstne papirnate formule in s treskom razžene besedne mostove mednarodnih sporazumašev in gostobesednih pacifistov. Kakor sem že pisal, so že prejšnji teden uradni francoski listi in celo organi Poincarejeve opozicije svečano oznanjali svetu, da so bile po zaslugi dveh tnfrotvorcev, rferrlota in Macdonalda vojnemu zmaju odsekane hkrati   vse glave, Kar naenkrat pa je eksplodirala bomba — nemškega fabrikata. Lavorike angleških in francoskih mirotvorcev niso dale miru nem-škim  paeifistom okrog    »Frankfurter Ze*-tung„, »Vorw3rtsa« in drugih sličnih listov. Nemčija le Iztegnila roko po zlatem jabolku Iz ženevskega raja. Ta operacija se Je odlikovala   z   neobičajno   nerodnostjo In okornostjo. Nihče nI razumel, kaj se godi: tU trka Nemčija previdno na vrata Zveze narodov, ali  pa se pripravlja s treskom planiti v dvorano obenem z vrati. Doslej Se al znano, kako in v kakSn! obliki hI hotela Memčija sodelovati v tej ropotarnici mednarodnih' diplomatičnih kurnic, ki se tako irrlčece Imenuje »Zveza narodov«.
Vendar pa se Je pokazal en rezultat ta-IroJ. Že dejstvo, da se je pojavila na ženevskem obzorju nemška senca, je raztrgalo na koščke papirnati sporazum med an-glesTrim in francoskim imperializmom. In mesto »Iskrenega soglasja« so nastala resna nesoglasja. Angleška je pripravljena sprejeti v 25vezo narodov novega člana, ki • svofe strani nima nič proti sodelovanju v pogajanjih o miru (čemu bi človek ne po-frramlial o tem zanimivem problemu!) — Francija se je takoj ©ščetin ila. Vsa ni en a politika od Poincareja do rferriota, politika penlžanla, ©slabljenja In izolacije je postnla problematična- Nemčija kot enakopravni član evropskega koncerta! Kakšen škandal! Kot odgovor na eventualno željo Nemčije, da vstopi v Zvezo na?odov, so Francozi takoj Izdelali s prirojeno naglico razumevanje lastnih interesov (večinoma dozdevnih) in z diplomatično spretnostjo df-plomaiično formulo. Ta formula ima zelo dostojno in nedolžno obliko: -»Nobenih izjem, nobenih privilegijev Nemčiji!« V resnici pa le ta formula usodnega pomena za premagano, razdejano in opljuvano Nemčijo. Ona pomeni I.) novo priznanje razbojniškega In ogabnega versaillskega traktata, na čiear nedotakljivosti sloni vsa baje dobrodelna in nedolžna »Zveza narodov: 2.) brezposelni vstoo Nemčije v Zvezo narodov nit! najmanj ne varuje NemčHe s strani »zaveznikov«, ki ravnajo z njo kot z »zločinsko nacijo«, odgovorno no posrodbi za svetovno vojno. Nemčijo bržkone izključilo !z- višjega sveta Zveze narodov. A iz Strahu, da ne nastopi s pretenzljam! glede odvzetih JI kolonij, bo izključena Iz Števila držav, k! dobe mandat za upravo te ali one kolonije (maskirani način koloniialr.ega osvajanja). Z eno besedo. Nemčijo bodo tretirali kot bedno sorodnlco, aH še slabše.
kot kompromitirano In sumljivo osebo.
S kakšno pravico, se vprašujemo, si drzne Francija proglasiti Nemčijo izven mednarodnega zakona, držeč jo večno v svojih krempljih. Ta predlog je večni strah pred revanžem, pred obračunom za poraz Nemčije v zadnji vojni, še bolj pa za nepopravljivo žalitev ,ki je bila prizadeta Nemčiji z versaillskim mirom. Tako se proglašajo posledice zadnjega klanja za večne čase. Nemčija mora večno klečati v kotu evropskega doma zato, ker so imeli njeni kapitalisti, kakor njihovi bratci iz drugih držav imperialistične skomine. In Zveza narodov smatra vse to za normalno, ker se ravna po znanem pravilu iz hotentotske morale: Če mi ti ugrabiš ženo, je zlo, če pa jaz ugrabim tvojo, je dobro.
Zvezi besednih mirotvorcev (psevdonim »Zveza narodov), so poklicali v spomin realno kapitalistično življenje poleg Nemcev tudi Turki in Japonci. Turki zahtevajo po vsej pravici Mosul, kjer so bogate zaloge nafte. S svoje strani pa noče Angleška, ki je ugrabila ta mastni košček Male Azije na meji arabske kolonije, na noben način Izpustiti tega plena Iz svojih imperijslistič-nih rok. Tako vidimo, da je sod pacifističnega miru zastrupljen s turškim petrolejem. Pacifistične fraze se umikajo pred fakti. Nafta diktira svojo železno voljo svetovnim mirotvorcem. Japonci pa so poklicali tem papirnntim mirotvorcem v spomin ves nesmisel njihovega teoretičnega besedičenja. Japonski zastopnik je omenil konflikt Japonske z Ameriko, ki ni hotela pustiti žoltokožcev na svojo zemljo. Govoril je tudi o Kitajski, kjer hoče imeti Japonska gotove pravice. Včerajšnji zmagovalci, nacionalistični kričačt, triumfirajo: vojna je nesmrtna.
Mi ne triumfiramo. nego enostavno konstatiramo, da se s formulami in papirnatimi resolucijami ni mogoče boriti proti vojni, da dokler orjak življenja, svetovni proletarijat, s svojo železno pestjo ne razbije kapitalističnega razbojnika, bo slednji vedno našel sredstvo, da izzove novo krvoorenlle. Proti resni opasnosti svetovnega pokolja se je treba boriti z resnimi sredstvi.
Tudi francoski popi nočejo ne notranjega ne zunanjega miru. Kljub temu, da je Herriot napram katoliški cerkvi skraino toleranten, so popi vendar nezadovoljni. Zaceli so agresivno politiko. Pet kardinalov je izdalo kolektivni protest proti rferrlotovi nakani, da odpravi poslaništvo v Vatikanu, uveljavi zakon o ločitvi cerkve od države tudi na Alzaškem ter da se strogo drž? zakona o knngregaciiah. to je o.verskih družbah, ki se neprestano bore z buržuazno republiko. Vojne ni napovedala FTerriotova vlada popom, marveč popi vladi. Vprašanje je sedaj, da-11 bo imel Herriot toliko energije, da odgovori nele z besedami, marveč tudi z dejanji nezadovoljnim popom, k! priznavalo samo suverenost rimskega papeža. Vsekako te nergiie ne opažamo v drugih problemih. Vnrašanie priznanja sovjetske Pnsile naoreuuie zelo počasi. Dobro voljo de Monsiia paralizira afa-rist In protirevoluciionar Nulanson, pred-stavltelj peščice bankiriev. ki zahtevajo »funt ruskega mesa*. V tem p^ Francijo prerlavljajo beli emigrant? (minimalno 400.000). čilih voditelji širijo po nekod fa-šistovsko in pogromno pronasrando. Vendar pa rTerriotu ne moremo odrekati dobre volje. On hoče pomagati državnim uradnikom
in delavstvu, ki mu je za časa volilne borbe obetal zvišanje plač. Toda blagajne so prazne, kakor glava bivšega anarhista in puntana Herveja, ki stoji zdaj na čelu popovskih upornikov. Kjer nič ni, tam seveda tudi dobra volja ne pomaga. Seveda bi bilo
mogoče znatno skrčiti vojni budget in preurediti ves gospodarski aparat, ali zato Je potrebna revolucijonarna energija. To pa ne diši Fferriotu in njegovemu levemu bloku, ki preganja samo komuniste.
Zdravstvo.
PrimarIJ dr. MlnaF:
POMEN ORTOPEDIJE V MODERNEM ZDRAVSTVU.
ITT.
(Kepasta in šiljasta nosa.)
V naslovu prva imenovana prirojena ali zadobljena napaka zavzema drugo mesto v statistiki deformitet noge pri otrocih in je poleg prirojenega izpaha kolka najpogostejša hiba. Napram prejšnji bolezni ima to prednost, da se vsled tega starši lahko pravočasno obrnejo do zdravnika, da ta ukrene vse potrebno za takojšnje zdravljenje.
Med vsemi temi napakami je približno y* prirojenih in K zadobUenih vsled raznih bolezni in aesreč.
Po natančni statistiki berlinskega profesorja Bessel-Hagen je imelo v 3erlinu med 13.66S novorojenih 15 ke-pasto nogo, tako da pride en slučaj na 1000 ali \%. Izkazalo pa se je, da se pojavlja ta hiba mnogo pogostejše pri moških kot pri ženskih novorojencih. Prvi dosegajo celih 63%, ženske pa samo
Da je znana ta deformacija pri vseh narodih, razvidno je iz tega, ker je v vseh jezikih nazvana s popolnoma karakterističnimi imeni. Na primer v Ameriki »club-pot«, v Franciji »pied-bot«, v italijanskem jeziku »piede torto«, v nemškem »KlumpfuB«, kar že samoobsebi dovolj opisuje pojm te hibe.
Ni čuda, torej, da tudi lajik v medicini ob toliki kopici imen postane radoveden in vpraša, zakaj toliko imen ter kak je vzrok tej estetično tako neprijetni, fizični napaki, ki razdira občutljivo, za otrokov blagor požrtvovalno materino srce, ko vidi že naprej vse neprijetne posledice poznejše šepavosti njenega deteta.
• Kot v našem veku vse bolezni, Je tudi ta napaka našla med kirurgi svoje gorečnike, ki so ji skušali priti do dna. Mnogo se je preiskavalo, mnogo pisalo in filozofiralo, a skoro bi rekel, da jo rezcltat vsega tega enak ničli in danes vemo o pocetnem vzroku kepaste noge ravno to!;ko. kot so vedeli naši predniki. So sicer teorije posamnih zdravnikov, ki so vsaj deloma verjetne, a dejanskega dokaza o vzroku te prirojene hibe še ni nikdo razkril.
Mnogi trdijo, da se kepasta noga
podeduje. Mogoče bi se res našel na svetu kak sličen slučaj, a v splošnem ie nemogoče verovati v to teorijo, ker imamo podedovanih kepastib nog tako malo. da niti ne pridejo vpoštev. Mnogo verjetnejša pa ie domneva, da nastane ta nanaka radi abnormalne lege embrija v maternici in vsled pritiska ob rrtaterpfčino steno. Ta mise! ni brez
podlage, ker je v nekaterih slučajih na novorojencih takoj po porodu, na podlagi držanja okončin mogoče natančno dognati prejšnjo lego v maternici. Dogajajo se celo slučaji, da se pri novorojencih vidijo otiščana mesta, ki jasno dc':azujejo prejšnji pritisk na otroka v maternici.
Da pa ni to edini vzrok prirojenih kepastih nog, je jasno! Saj se včasih celo dožene v taki nogi pomanjkanje kake kosti, kar je vzrok zakrivljenja stopala. So celo slučaji, pri katerih se da sklepati, da je njih vzrok živčevje, na pr. pri otrocih z »razcepljeno hrbtenico« (spina bifida) in imajo navadno kepaste noge.
Iz vsega tega je razvidno, da ie vzrok te neprijetne fizične napake mnogobrojen in da samo v posamne teorije o njej ne moremo polagati nobene važnosti.
Dokazano pa je, da se ta hiba silno poredkoma pojavlja zaporedno pri več otrocih iste matere. Zato so prizadete matere lahko mirne in brez skrbi, da bi tudi drugi otrok prinesel na svet isto hibo, kot jo je slučajno prvi. Prigodijo se sicer redke izjeme, a te so resnično tako redke, da se nanje ne moremo ozirati.
Glavni namen tega popularnega članka pa je, da pomiri prizadete sta-rise s še bolj razveseljivim dejstvom, da se ta fizična hiba da popolnoma za-zdraviti, in pa, da se jih pouči, kdaj je treba pričeti z zdravljenjem ter kako se to vršL
Čimpreje se začne otroka zdraviti, tem enostavnejše je zdravljenje in tem sijajnejši je njegov uspeh. Prične se lahko že v prvih tednih otrokovega življenja in se more vršiti vsak dan v obliki takozvanega »redressement-a« po navodilih zdravnika. Koncem tretjega meseca se popravi noga v definitivno lego in se fiksira v mavčevi obvezi za več tednov.
Če se hoče zasigurati popolen uspeh zdravljenja, se mora to nadaljevati vsaj 8—10 mesecev. Ko otrok že hodi, se nadomesti mavčevo obvezo s posebnimi šinami ali sandalci, napravljenimi po raznih načelih in v obliki, kakoršno že zahteva noga za nadaljno zdravljenje.
To velja samo za tiste otroke, pri katerih se je začelo s takojšnjim zdravljenjem.
Pri nas je pač mnogo slučajev te hibe pri starejših otrocih, ki so dosegli že Četrto, ali celo osmo leto. ker se nikdo nI brigal za njihovo bolezen, meneč, da je neozdravljiva. Tudi o teh slučajih moremo trditi, da so ozdravljivi, samo, da je zdravljenje bolj komplicirano. Cesto se morajo tu izvršiti razne operacije na kosti, oziroma na kitah (podaljšanje kit), ker bi ne zadostovalo samo navadno zdravljenje, kot pri novorojencih. Kako se to izvršuje, ne spada v ta članek. Starši se v takih slučajih morajo obrniti naravnost do zdravnika, da ukrene vse potrebno.
Tako smo se seznanili z vsemi podrobnostmi o prirojeni kepasti nogi.
iS*
BOLCI 2VAN:
Z dovoljenjem...
Veliko je dogodkov, o katerih se ne »me pisati tako, kakor je v resnici bflo. Vsaj podrobnosti takih dogodkov morajo dostikrat ostati za Apelovim zastorom. Razlogi za to so različni: javno pohujšanje, škoda na ugledu, izognitev škandala, izguba prijateljstva itd. Vsi ti in še veliko drugih vzrokov, lahko izzovejo uničujočo kritiko, ki se slednji« zruši na ubogega človeka, ki se je drznil pisati take in take stvari. Staro in preizkušeno dejstvo je to. Za* to hočem biti skrajno previden in pra* vina: z dovoljenjem..., čeprav se je sledeče zgodilo brez dovoljenja, vsaj z gotove in, prosim, edino kompetent* ne strani. Bilo je namreč tako*le:
Franc Muha je mlad, a vzoren dru-finski oče. Komaj deset let je poteklo, odkar je vprežen v sladko breme sv. zakona in se je šele nedavno prvič sporekel s svojo boljšo polovico. Franc Muha je samostojen človek in ima svo* je pisarno. V njegovi pisarni je približno tako, kot v vsakem trgovskem comptoirju, kajti gospod Muha ima opraviti s trgovskimi posli. Knjige, in* deksi, adresarji, mape, papir z bleščečo firmo »Franc Muha«, register, prah m splošen nered. Sredi vsega tega, v kotu ob oknu pisalni stroj sistema »Adler«, a za strojem, ah, za strojem neko bitje, sistema..., pardon, brez sistema. Za strojem sedi in marljivo prepisuje kon-
cepte kakih 17 let stara ženska pisarniška moč, katero kliče gospod Muha z imenom »gospodična Frida«. To bi bilo zunanje lice pisarne gospoda Muhe.
Gospe Muha tisti dan ni bilo doma. Ves dan je ni bilo in je bil njen soprog zelo dobre volje. Preden je odšla, mu je naroČila, naj jo natančno ob desetih zvečer čaka na kolodvoru. Gospod Muha se je tega naročila spomnil baš v trenutku, ko je gospodična Frida po* gledovala na uro in začela urejevati križem ležeči papir na njeni mizi.
»Kaj bo že šest ura?«, je nekako začudeno vprašal gospod Muha.
Gospodični Fridi so obtičali nežni prstki med papirji. Zardela je tja do koketnih kodrčkov, ki so ljubko čepeli nad ušesi, obrnila se je napol, se vgriz* nila v spodnjo ustnico in pritrdila:
»Da. gospod šef, šest je ura.«
Gospod Muha je v zadregi zakaš* Ijal, nato pa komaj slišno vzdihnil. Nenadoma se je pognal kvišku In se približal tipkarici. Trenotek, dva, je brez besede strmel v njeno frizuro. Frida je to opazila in ji je bilo strašno neugodno. Vidoma je jela izpreminjati barvo, kar je gospod Muha vsekakor smatral za dobro znamenje, od katerega si je mnogo obetal. V tistem trenutku se je domislil, da je njegov zakon pravzaprav zelo, zelo nesrečen. Vljuden, kakor je gospod Muha vedno bil, je pcpolnorna nepričakovano segel z desnico pod mehki, nežno zaokroženi podbradek gosporl:čne Fride. jo z drugo roko prijel okoli pasu in dejal:
»Z dovoljenjem, Juša..y«
Istočasno je vroče poljubil drhteče ustnice svoje tipkarice.
»Toda, gospod šef!?*, je Frida skoro zakričala od presenečenja, sunila go* spod a Muho z vso silo od sebe, nato pa udarila v krčevit jok.
Trdosrčni Muha je ni niti tolažil« niti se opravičil. Počakal je komaj toliko, da se je poleglo prvo Fridino razburjenje, nato pa v uradnem tonu zahteval:
»Gospodična, dajte mi pošto v podpis!«
»Kar sami si — jo — vze-tni-te!«, mu je ihteČ zabrusila Frida, pograbila klobuček in planila na hodnik.
Gospod Muha je gromko zaklel, ko je ostal sam in se popraskal za ušesi.
»Nič dobrega ne bo iz te komedije,« si je polglasno proroko^al.
Zvečer je šel počakat svojo ženo na kolodvor. Bila je izredno dobro razpoložena in zgovorna. Morda je bila vedno taka, toda za deset let nazaj se gospod Muha ni več točno spominjal. Ženino razpoloženje je delovalo nanj kot trpka ironija vsega onega, kar je tisto popoldne doživel. Mrk in pobit je korakal z ženo proti domu in je bil zelo redkobeseden.
Zvesto njegovo družico je zaskrbelo, če ni morda bolnn.
»Kaj ti je?«, ga je vprašala, ko sta bila v stanovanju.
»Nič.« se je glasil odgovor.
»Tako p rep a d en se mi zdiŠ?«
»Res? Prepaden?«
»Lezi v posteljo, izmučen sil Prosila sem te, da ne siliš svojih živcev k prevelikemu naporu.«
»Prav imaš, zares, preveč je to!«
Tisto noč je bilo spanje gospoda Muhe zelo nemirno. Očividno so ga mučile težke sanje, ki mu jih je pričarala slaba vest.
Naslednji dan tipkarice Fride ni bilo v pisarno.
Okoli desete ure dopoldne se je oglasila pri gospe j Muha gospa srednjih let.
»Sem mati od Fride, vaše tipkarice.« »Hvala! Želite?«
»Želela bi govoriti z gospo Muha — na samem.«
»Prosim, vstopite!«
»Moje hčerke ne bo. več k vam. gospa.«
»Kako to?«
»Tako!«
»Ali, kako, zakaj je ne bof Saj ji ni bilo odpovedano.«
»Vprašajte gospoda soproga!«
Slučajno je vstopil v tistem trenutku gospod Muha.
»Čuješ, kaj je bilo z gospodično Frido?«
Frane Muha je prvikrat v življenju trepetal pred svojo ženo is ves bled pogledoval zdaj eno. zdaj drugo.
»No?«, je silila gospa Muha.
»Poljubovali ste moja hčer, vi, vi ... ah, ne morem izgovoriti,« je izgovorila Fridina mati strašno obtožbo.
»Z dovoljenjem, gospa ...«
Popolnoma druga stvar pa je takozvana »šiljasta noga«, zadobljena navadno vsled vročinske bolezni (polio-nrvelitis), ali tudi vsled kake dpuge poškodbe. Zdi se mi tudi potrebno, da z nekoliko besedami opišem tudi to deformacijo, dalje zdravniška naziranja o njej in njeno prognozo.
Prigodi se. da je otrok v rani mladosti popolnoma zdrav, brez vsake najmanjše hibe. Začne tnd! hoditi, teka vesel in zdrav za starši. Iz nJega kfpl samo Življenje in nedolžna naivnost. Naenkrat pa ga napade vročina. W traja par dni, a ko izgine, opazijo starši, da otrok ne more rabiti noge. Otrpla Je. brez moči, da bi nosila drobno telesce. Včasih se celo zgodi, da otrpneta obe okončini in starši strahoma gledajo, kaj bo z njihovim detetom.
To otrpnjenje mišic, ki nastane vsled vnetja mozga, ostane le redko-kedaj stalno. V nekaj tednih, ko se živčevje popravi, začnejo delovati rudi mišice. V gotovih slučajih pa ©stanejo nekatere mišične skupine stalno otrple, največkrat skupina takozvanega »pero-nealnega živca«, ki je glavni vzrok »šiljaste noge«.
Tukaj je zopet naloga ortopedije, da se otroku pomaga in se ga reši mučnih posledic skvarjene noge. Modema ortopedija je vsestransko tako napredovala, da je tudi v tem slučaju mogoče operativnim potom nadomestiti otrple mišice ene skupine z mišicami fe drage, zdrave skupine, da se dosege normalna funkcija noge, ne da bi jo bilo treba ojačiti z ortopedično šlno. To je nedvomno ogromen napredek na poltn ortopedije in to ne samo v socialnem, ampak tudi v estetičnem smisla.
Na vsak način pa moram tudf tukaj opominjati one starše, katerih navadni, mogoče tudi »prirojeni« izgovori so: »Saj se še ne mudU, ali »ko bo otrok malo zrastel, ga nesemo v bolnico« itd., itd„ — da je pri vsaki bolezni najprikladnejši čas zdravljenja v njenem začetku, in da se edino tedai more zasigurati tudi uspeh zdravljenja. Skrajni Čas bi že bil, da se iztrebi It ljudstva neumni strah pred bolnico, ki je tiral že toliko ljudi v smrt in ki je sličen onemu iz srednjega veka pred gradovi in njih prebivalci, če Že moram rabiti priliko — bolnica nI p^ket ampak le vice, kjer se sicer z bolečinami, a vendar sigurna doseže raj pr>% polnega zdravja.
Pravni vestnik.
PARLAMENTARNO ZASTOPSTVO IN PRAVNIKI,
Ne vemo, ali je izšla kaka statista ka o tem, katerim stanovom so prlpa« dali aH pripadajo narodni poslanci ▼ naših doslejšnih narodnih skupščinah^ To pa vemo, da od sedajšnih 26 par* lamentarnih zastopnikov Slovencev nI niti eden pravnik. Pred kratkim pa sms čitali v ugledni nemški strokovni reviji statističen pregled, koliko juristom štejejo posamne politične stranke v nemškem državnem zboru. Morebiti ne bo odveč*, če izve o absolutni in per^ centualni udeležbi pravnikov v nemškem parlamentu tudi naš slovenski politični svet pa bi bilo katerekoli stranke.
Državni zbor v nemški republiki šteje 472 poslancev, oni iz leta 1920 je štel 466, predidoča nacijonalna zbornica pa 419 poslancev. Število Juristov se je zvišavalo postopoma absolutno in percentualno. V nacijonalni zbornici Jo bilo 66 strokovnih juristov, v predzadnjem državnem zboru 71, v sedajšnjem
»Kaj, Še to si upate trditi? S čigavim neki? Morda vas je celo prosila, da j« poljubite, ha?«
»Ne, ne, gospa, ne tako. Nisem take« mislil. Hotel sem le reči, da ni bil« tako.«
»Kako pa?« ■»
»I no, tako ni bilo, tako hudo ni bilo.«
»Povej vendar, ali si jo, ali je nisi!«, se je vmešala gospa Muha, ki je ve« bleda stala ob strani.
»Nisem, sem in zopet nisem. Naj le pride, gospa, tako ji povejte, naj le pride zopet in ji recite, da je nisem!«
Navzoči ženi sta se morali naposleal smejati zmedenosti gospoda Muhe na Fridina mati se je poslovila.
Ko sta bila gospod in gospa Muha sama, je skesani soprog imenom deset« letnega mirnega življenja v zakonu prosil svojo boljšo polovico odpuščanja ter priznal, da ga je neki vrag motil in je Frido res poljubil.
»Odpusti mi, ženka?«
»In tudi ti — meni!«
Oba sta imela prt te/ spravi solzne oči in drugi dan, ko je še Frida dobila primerno zadoščenje, je gospa Muhe napisala kratko pismo, v katerem bridko obžaluje, da se je med vožnjo ▼ vlaku dala poljubovati in obenem spe* roča naslovniku, da ljubi svojega moža že deset let in da ga hoče še nad al jo ljubiti. — Težak kamen se ji je odvalil od srca, ko je vrgla pismo v poštni na* bralnik.
stran !u
•SLOVENSKI  NAROD« dw 19 oktobra 1924.
Atev. 240.
To in ono.
fSh Je 83. Po strankah so danes razdeljeni takole:
Nemškonacijonaloa stranka iteja danes med svojimi 106 poslanci 24 iu-ristov. Socijalnodemokratična, ki ima ravno 100 poslancev, ima le 4 juriste, tudi v prejšnjih zbornicah — 1919, 1930 —» se je opažalo, da ta stranka pravnikov ne vidi rada med svojimi poslanci Cen trum šteje 65 poslancev in ima v svojih vrstah 15 juristov. Komunistična stranka ima 63 poslancev, pa le enega samega jurista (leta 1919 ni imela nobenega, leta 1920 pa enega). Nemška ljudska stranka ima vsega skupaj 44 poslancev (leta 1930 jih je imela 62), med njimi Je 19 Juristov. tfaeljoaajni socijalisti so si priborili 32 mandatov, a med njimi imajo le tri pravnike. De-mokratje. ki so postopoma padali od 74 L 1919 na 45 1. 1920, in imajo sedaj samo še 28 poslancev, štejejo v svoji parlamentarni reprezentanci 13 pravnikov. Bavarska ljudska stranka jo poslala 16 poslancev v državni zbqr, med katerimi so trije Juristi Gospodarska združba, ki Jo tvorijo nemško-hanova-ranska   stranka,   bavarska, kmetijska
zveza in gospodarska stranka, Štejejo skupaj 15 članov-poslancev, med katerimi sta le dva jurista. Od štirih UMU* ških socijaleev, ki tvorijo posebno par-lamentarsko skupino, ni nobeden jurist.
Zanimivo dejstvo tega pregleda Je, da imajo relativno največ juristov-parlamentarcev nemška ljudska stranka, namreč 432%, za njo demokrati© (42.7%), potem centrom (23.1%), potem nemški naclkrnalof (22.7%), dočim socialistične stranke ne pošiljajo rade Juristov v parlament Med vsemi 65 juristi, ki tvorijo po zgoraišnjih podatkih 17.58% celega parlamenta, je 36 upravnih uradnikov, 20 odvetnikov, 16 sodnikov, 9 vseučiliščnih profesorjev In 2 državna pravdnika.
Slovenske politična stranke danes v narodni skupščini niso zastopane po nobenem pravniku, dočim se n. pr. Ra-dićeva stranka ni branila juristov. Pri nas se pač smatra, da zakonodajno delo, ki ga tako krvavo potrebujemo na vseh krajih in koncih, najbolje opravijo nejuristi. Nemške politične stranke so pač drugega nazora. Ali so za to manj prelet kot naše? N^s.
tih.   Francoska   banke se tai zahtevi
opirajo.
Švicarski frank Je nekoliko padel napram angleškemu funtu in poskočil napram dolarju. 10. oktobra je no tiral angleški funt v Ženevi 23.415, dolar pa 5.2187 švic. frankov, napram 33.225 odnosno 52262 —-3. oktobra. Poset tujcev je bil letošnje poletje v Švici prvič po vojni velik. S tem si je znatno opomogla hotelska industrija v Švici, ki šteje 3800 hotelov z okroglo 40.000 osobja. Vendar pa namerava švicarski parlament odobriti 3 milijone frankov kredita za podporo hotelom, ki so vsled slabega poseta zadnja leta ogroženi.
Belgijski frank je nekoliko poskočil napram francoskemu in padel napram švicarskemu franku. 10. okt. je notiralo 100 belgijskih frankov v Parizu 92.35 francoskih, v Ženevi pa 24.75 švicarskih frankov, napram 91.675 franc., odnosno 25.10 švicarskih frankov 3. okt.
Italijanska lira je tudi nekoliko poskočila napram francoskemu, padla pa napram švicarskemu franku.
10, okt. je notiralo 100 lir v Parizu 83.80 francoskih, v Ženevi pa 22.625 švicarskih frankov, napram 83.25 franc. odnosno 22.85 švic. fr. 3. okt.
Turška lira je malone glede valut stabilna. 6. okt. je notirala v Carigradu 2.81 švic. frankov ali 0.5375 dolarja, napram 2.80 odnosno 0.535 mm 1, okt.
Avstrijska krona je splošno nekoliko poskočila. 10. okt. je notiralo 1,000.000 aK v Ženevi 73.65 švic. fr., napram 73.55 švic. fr. 3. oktobra.
Češkoslovaška krona je nekoliko padla v Ženevi. 10. oktobra je notiralo 100 Kč 15.525 švic. frankov, napram 15.575 — 3. okt. V Pragi je bil tečaj švicarskega franka in dolarja isti, kakor zadnje tedne. Angleški funt se nekoliko dviga, francoski frank pa pada.
Romanski lej je splošno poskočil napram vsem valutam. 10. okt. je notiral angleški funt v Bukarešti 829 lejev, dolar pa 185 lejev, napram 840 odnosno 190 lejev 3. okt. Denarna kriza v Romuniji je zelo težka, zlasti jo občuti srednja in mala petrolejska industrija, Čije dohodki so se znižali za % v primeri s položajem pred dobrim mesecem. Cena 1 vagona petroleja je padla za 27—28.000 lejev.
NaŠ dinar se je prejšnji teden znatno dvignil. 10. okt. je notiralo 100 Din v Ženevi 7.5125 švic. frankov, napram 7.20 — 3. okt. V Pragi je notiralo 100 Din 10. okt. 48.50 Kč. napram 47.20 Kč. 3. okt.
Bolgarski lev je nekoliko padel. 100 levov je notiralo 10. okt. v Ženevi 3.80 švie. frankov, v Pragi 24.975 Kč, napram 3.825 švic. frankov odnosno 24.985 Kč 3. oktobra.
★  ★ ★
—g Sadni sejem. V Ljubjtni se je danes pričel sadni sejem, ki bo trajal do pone* deljka zvečer. Razstavljeno je in na prodaj samo lepo in obrano namizno sadje najbolj znanih in najbolj razSirjenih vrst, ki se drže tudi preko zime. Sadje je vloženo že v ameriške zaboje po ca. 25 kg. Namen sejma ni samo, pridobiti našim sadjarjem stalni krog odjemalcev na veliko, ampak dati tudi našemu srednjemu sloju možnost, da se oskrbi z zdravim in dobrim, a vendarle ce* nenim sadjem. Sejem te vrsi dnevno od 8. do 17. — Priporočamo vsakemu, da si to pridobitev ogleda in se oskrbi ca cimo s sad* jem. Razstava je v pavijlonu »L« na sejmi* šču velesejma.
—g Zastoj produkcije na Poljskem. Razne inozemske tvrdke so kar nenadoma ustavile obratovanje. S tem se viša število nezaposlenih. Vlada pripravlja stroge odredbe, ker se vidi tudi, da bi te ona Inozemska podjetja rada odtegnila plačilu raznih davščin.
—a Ceškt kapital v Turčiji   Pri novo
osnovani turški banki v Carigradu, katere glavnica znaša en milijon turških funtov, je udeležen z velikim delom tudi Češkoslovaški kapital skupno z avstrijsko finančno skupino. Temeljna glavnica zavoda se poviša.
—g Pošrnohrzoiavna Šola. Delovanje
in predavanje na peštnobrzojavni Soli v Beogradu se prične 1. novembra, Udelcž-nikov je 40.
—g Tržne cene v Trbovljah. (Cene v Din za kg odnosne liter ali komad.) Dne 10. oktobra 1914. Govedina: v mesnicah in na trgih": 22—24; teletina: na trgu: 30; v mesnicah: 33; Jetra 22—23: pljuča 12; svinjina: meso na trgu: 30—40; Jetra 35; meso v mesnicah: 33—35; slanina na trgu: 31—34; salo: 38; v mesnicah: I. 35;
11. 33; sveža mrst 38—40; prekijeno meso na trgu: 35—57.^0; v mesnicah: 4uW55; sr> ljena slanina 36; salama: fina 50, slabša 30; perutnina: ko!:o* 50—65; puran 140 do 150; piščanci: 20—50; jajia: 1.75—2 kom.; mleko: 4—4.50 1; **r«\o maslo: 50; čajno maslo 88. kruh: beli 6.50—7, črni 5.75; moka 60 : 6.25. I. 6. krušna 5.25, ajdova 6.75, koruzna 4, koruzi«! zdrob 5, pit-nični zdrob f; sladkor: kristal 16, v kockah 18. — Druge ŽIvlJeflske potrebščine: fižol 6, v stročju 4, ječmen-ček 6—6.25; ječmene^ k drobni S—11.50, krompir 1.50; sol 4. ol|e namizno 36. bučno olje 34. petrolej 7.50, milo IS. kava 52, žitna 15. riž 10—11, makaroni S2. vžigalice 1.— škatlin. leča 9—11. grah •>—tO. orehi 10, orehova jederca 40, čenua 3—5. česen 10, salata 6, grozdje 15; limone 1.50 kom., paprika 1.25 kom., paradižniki 2—2.50, hruške 6, Jabolka 4.50, zelje glavnato. 1.75—2.
„Tiger" na strehi.
Beogradski Usti poročajo o zanimivi tožbi, ki je bila vložena pri sodišču in ki glede originalnosti prekaša vse dosedanje. Toipo je vložil uradnik trgovinskega Ln notranjega ministrstva Dušan Tašić in se glasi:
Dne 10, trn. je g. Dragomir Tornjaskić, zasebnik, ki stanuje poleg mene, na dvorišču streljal in je mojega mačka »Marjana« ranil, tako da je bil 20 minut nezavesten. Ko mi je g. Torajaskić trasično vest sporočil, sem ga vprašal, zakaj je to storil. Odvrnil je, da moj »Marjan« lovi njegove golobe.
Visoko sodišče! Ta trditev pa ne odgovarja resnici, kajti moj »Marjan« je plemenita m dobro vzgojena žival. Golobov iz tujesa golobnjaka sploh ne lovi, ker ni nikoli lačen. Jaz ga osebno sam krmim in kupujem za njega redno meso pri mesarju, o čemur naj se visoko sodišče prepriča. Poleg tega je »Marjan« tako izvrstno dresiran, da lahko poleg njega celo — vrabci spijo, ne bo se jih dotaknil...
»Marjan«, ki je res koristna živalica, n: samo v mojem stanovanju, temveč po celi hiši preganjal in zatiral podgane, miši tn drugo golazen. Vsekakor ima moj maček priljubljeno navado, da se solnči na strehi pri čemur — naravno! — preži na plen. G Tornjaskić, ki je bogat in ves dan ne dela ničesar, se rad uri v streljanju. Pripominjam k temu, da nima pravice do puške, s katere straši po dvorišču. Ko je torej g. Tornjaskić opazil mojega »Marjana« na strehi, je v svoji razgreti domišljij! menil, da se nahaja v džunglah Indije ter preganja tigre. V te domišljiji je streljal na ubogega »Marjana« Visoko sodišče! Prosim, da se preišče stanovanje g. Tornjaskiča ln se mu puška zapleni.
Tožba Je bila pravilno kolkovana in sodišče Je moralo Tašiću ugoditi. V hiši r Tornjaskiča se Je Izvršila preiskava ln puška, s katero je povzročil g. Tašiću tolikr gorja, je romala med policijsko zbirko. »Tigrov« torej g. Tornjaskovič ne bo več streljal.
LOVSKI BLAGOR-
zaklete babe z razmršenimf lasmi In zlobnimi nakanami. Strašiti deco z raznimi pravljičnimi grozotami je greh, ki se ma ščuje na deci v poznejših letih. Gorje deci, ki si vtepe v glavo dozdevni, fantastični in nenaravni svet dobrega, zla, čarovnije in kazni za nestorjene grehe! Gorje deci, ki so ji pravljice več nego zabaval
Pri tem pa imamo take dlvne pravljice kakoršnih bi si človek nikoli ne mogel izmisliti. Kaj je Človeku prirojeno? Pravljice
0 rojenicah si je izmeslil omejeni človeški razum s svojo fantazijo, a pravljice stvarstva si je izmislilo stvarstvo, ki ga nihče izmed nas ne razume. Najenostavnejša istina je neprimerno boli fantastična nego katerakoli pravljica, vsaka resnica o semenu v klasju je tako ogromna, da se lahko zamisli nead njo Človeški genij. Toda pravljica človeka utrujejo v samozavesti, kakor ga utrjuje vsaka istina. To so pravljice z globokim smislom one žive realnosti, ki kipi v nas v stvarstvu, v zemlji, v svetov ju; globoka misterija, v kateri igramo tudi mi svoje vloge. Modrost brez zagonetk in nagrada življenje brez pravičnosti in odškodnina življenje zemlje, kjer zmaguje silni in podleže slabi, ne da bi bilo to tragično. In če je naše pravilo: Kjer žive silni, je treba vedno pomagati podjarmljenim, je naša dožnost da stremimo postati silni že zato, da bi ne pomnožili števila podjarmljenih.
Največja sila na svetu je smotrena in pravilna vzgoja odnosno prosveta. Napačna je misel, da ima dete dovolj časa spoznati realno življenje in resnico, da Ihko torej živi v domišljiji pod vplivom fantastičnih pravljic o nekem nadnarovnem življenju, polnem čarobnih bitij. Matere Hi vzgojitelj se temeljito motijo, ko pravijo, naj deca vidi svet v poetični luči, dokler je mlada. Realnost nI kruta, kruto je le spoznanje, da le bila pomlad življenja splošna laži
1 Dobaviteljica 66 T |
S oblek,   sukenj,,   površnikov,  raglanov, 9
S ulstrov za gospode in dečke naj bo za
■ vsako rodbino radi vedno dobrega blaga S
I in poštenih solidnih cen tvrdka J
I    Drago Sohwab, Ljubljana. 1
'   ' i '»^■^f*—*w i       ■ i ********   ■■   ■ m~mmr~
Gospodarstvo.
Kriza » sladkorni industriji
Kakor ie znano, so Jngoslovenske trernice sladkorja združene v kartelu, kl se pa nahaja že delj časa v krizi.
Visoka cena sladkorju Je Jako povzdignila pridelovanje sladkorne pese In dandanes stojimo pred tako nadpro-dnkcilo sladkorja, da so tovarne sladkorja prisiljene vzlic kartelu na trajno znižanje sladkornih cen.
Gornja izvaianja potrjujejo najbolje Številke, ki se nanašajo na približno produkcijo sladkorne pese v področju sledečih sladkornih tvornic:
kraj vagonov Bečkerek 15.000 Novi Vrbas 16.000 Crvenka 18,000 Uzora 9.000 Ćuprija 10.000 Beograd 12.000 Belje 12.000 Skupna produkcija sladkorne pese je torej proračunjena na 108.000 vato« nov, od katerih se pričakuje 11.000 vagonov sladkorja«
Po zadnji statistiki porabi Jugoslavija letno 6000 vagonov, potemtakem H preostajalo 5000 vagonov sladkorja za Izvoz.
Situacija na svetovnem trgu za sladkor pa ni posebno rožnata in pri določanju cen je v glavnem merodajna Amerika.
V Trstu na primer se nudi češkoslovaški sladkor po Din 6.25 kg, pri nas pa je še enkrat dražji.
Radi tega Je nastal med tovarnami sladkorja velik konkurenčni boj in vse skuša plasirati sladkor na domaČem trgu.
Vrše se med tvornicami pogajanja za kontingiranje sladkorne produkcije in ustalitve cen, vendar pa ni mnogo Izgleda za končni uspeh.
Na svetovnem trgu se vedno huje pojavlja medsebojna konkurenca, ki se izraža v padcu blagovnih cen. Produkcija industrije je skoraj dosegla predvojno višino, medtem ko se drži kupna moč denarja še vedno na isti točki. V tem nerazmerju se nahaja glavni vzrok današnje gospodarske stagnacije in prej aH slej bo treba delati na popolnoma drugi podlagi, ako se bo hotelo premagati današnjo krizo.
Kriza v sladkorni Industriji je samo odsev današnjih gospodarskih razmer, katerih glavna karakteristika je prenapetost cen in temu primerno pomanjkanje liquidnega denarja.
Promet v splitski luki 1.1923.
Po poročilu ravnateljstva splitske lake Je bil promet došlih in odišlih ladij 1. 1923. sledeči:
Parnlkov 4015, ton 765.621, zasta-vm SHS 3496, ton 515.828, tuje zastava 245, ton 81.737. — Jadrnic 734, ton 22.248, zastava SHS 399, ton 9828, tu-Jt zastave 335, ton 12.420.
Ce se jemlje v ozir, da so 1. 1923 mornarji celih deset mesecev stavkali, so Številke ugodne, čeprav so se posledice stavke čutile celo potem, ko je bila plovba spet v rednem teku.
Promet 1. 1922 je bil namreč sledeči:
Ladje Stavilo Tonaža
Parniki 4537 953.909
Jadrnice 665 22-593
BUo Je torej 1. 1922. *r 522 parni-k©¥ % 188.288 tonami več kot L 1923; nasprotno pa je priSIo prošlo leto več Jadrnic kot pred dvema letoma.
Ce vzamemo za podlago srednje Število 375 paruikov, kf so prišli povprečno na mesec y SpHt 1, 1922.. pridemo do rezultata, da je vsled stavke 1. 1923. odpadlo 750 parnikov. Ker Jt razlika med 1922 in 1923 — 220 par-nikov, lahko rečemo, da je bil promet L 1923 relativno važnejši kot l 1922,
Valutni pregled.
Važen dogodek prejšnjega tedna, Čigar posledice so velikega pomena za bodoči razvoj svetovnega gospodarskega in političnega življenja, je kriza Mac-donaldove vlade ln razpust angleškega parlamenta. Zanimivo je, da je nastala kriza prej, predno so jo pričakovali. Ko se je sestal parlament, ki je hotel razpravljati o irskem problemu, se je moral Maedonald ukloniti pritisku meščanskih strank in izvajati konsekvence. Zunanji povod za razpust parlamenta je dala znana afera z urednikom komunističnega organa in državnim pravdni-kom. Parlament je bil razpuščen in nove volitve so razpisane na dan 29, oktobra.
Angleški funt je nekoliko poskočil napram vsem valutam. 10. okt. je notiral v Londonu 4.4925 ameriških odnosno kanadskih dolarjev, napram 4.45S7 dolarjev 3. oktobra. Bilanca angleške zunanje trgovine prvih 7 mesecev leta 1924. izkazuje 706,487.376 funtov uvoza in 544,048.091 funtov izvoza. V primeri z lanskim letom se je uvoz zvišal za 90,870.395 funtov, izvoz pa za 29,265.214 funtov. Uvozna in izvozna trgovina je napredovala v prvi vrsti glede tekstilne industrije in živine. Nasprotno pa je padel izvoz premoga v primeri z 1. 1923 za M. Dejstvo, da je uvoz večji kot izvoz, ne pomeni za države, kakor je Angleška, nikake nevarnosti, ker s krije naraščajoči prebitek uvoza iz drugih virov plačilne bir lance, tako iz dohodkov od trgovskega brodovja. iz kolonijalnih dohodkov itd. Povoljno stanje vseh teh finančnih virov je razvidno iz tečaja angleškega funta, o katerem pravi »Financial Times«, da če vpoštevamo sezono skakanja dolarja, so vse okolnosti za angleški f. ugodne. Znak dobrega finančnega in gospodarskega položaja Angleške je okolnost, da se pobirajo v tsj državi brez posebnih težkoč največji dohodninski in drugi neposredni davki na svetu. Glasom londonskega »Eco-nomista« je znašala nacijonalna produkcija Angleške 1. 1923 — 95% produkcije iz I, 1913, napram 86% 1. 1922, 80% 1. 1921 in 95% 1. 1920. Privatni na-cijonalni dohodki so znašali 1. 1923 — 3.470,000.000 funtov, skupno z obrestmi od notranjih državnih dolgov in vojaških pokojnin pa 3.800,000.000 funtov, napram 2.200,000.000 leta 1923, 3.500.000.000 L 1922, 3,900.000.000 1. 1921 in 5,600.000.000 1. 1920. V zvezi s temi številkami je bil indeks cen na drobno 1. 1923 - 166. 1. 1922 = 166, 1. 1921 200, 1, 1920 = 250, 1. 1923 pa 100. Od teh čistih nacijonalnih dohodkov je odpadlo na davčna bremena I. 1923 — 18.8 odstotkov, leta 1922 22.2 odstot, 1. 1921 — 22 odst.. leta 1920 18.4 odst.,
I. 1913 pa samo 7.1%, V Ameriki pa so znašala   davčna   bremena 1. 1923 —
II. 6%, čistega nacijonalnega dohodka 1. 1922 — 12.1«, 1. 1921 — 16.7», leta 1919 — 12.1% in 1. 1913 — 6.4%.
Francoski f r a n k je nekoliko padel napram pretežni večini valut. 10. okt. je notiral angleški funt v Parizu 86.859 frankov, dolar pa 19,2859 frankov napram 84.68 odnosno 18.98 fr. 3. okt. Tečaj francoskega franka se bo tudi v bodoče razvijal na zdravi podlagi bjlanciranja državnega proračuna za tekoče leto, ki obsega vse izredne izdatke, kakor tudi ugodno trgovinsko bilango (prvih 7 mesecev 1. 1924 uvoza za 22.900.000.000 frankov, izvoza za 24.300,000.000 frankov). Začasni padec franka je posledica sezonskega skakanja angleškega funta in dolarja, ki se skušata čedalje bolj plasirati v Nemčiji, v prvi vrsti v obliki posojila v znesku 800 milijonov zlatih mark. Pogodba o tem posojilu, ki ga določa Dawesov načrt, je bila sklenjena te dni; Francija prevzame 75 milijonov zlatih frankov, za katere zahtevajo angleške banke, naj Jih vloži Francija v angleških fun-
Pred nekaj dnevi je g. Henri Daubrv v Kersu v Franciji, vesel, da se je spet pričelo lepo vreme, opasal svoj pas z naboji, snel puško s klina in se poslovil od svoje žene.
— Lovski blagorl je zaklicala ta za njim, nič hudega misleč.
Ves divji vsled tega voščila, kot vsak do* ber učenec sv. Huberta, je možak jezno za* loputmil vrata, mrmrajoč;
— Lovski blagor . .. Danes že ne bom imel sreče 1
V istem trenutku je trčil v prišedšega pismonošo, ki mu je pomolil ozlovoljen pri* poročeno pismo pod nos. Z obžalovanjem ga je g. Daubrv sprejel, trdno prepričan, da vsebuje nekaj prav slabega:
— No, lepa reč, neprijetnosti se že pri* čenjajo na pragul
Komaj pa je odprl pismo in ga prečita!, je začel veselo vzklikati:
— Zadel sem ... dvestotisoč frankov sem zadeli
Ravno pred enim letom je bil podedoval od svojega strica nekaj vrednostnih papira jev. In eden od teh je bil sedaj pri srečka* nju izžreban z dvestotisoč franki.
Francoski lovci pa so sedaj mnenja, da tudi želja »Lovski blagor« pomeni srečo.
Pravljice in deca.
Ali poznate knjižnico angleškega učitelja Fabera, ki dolga leta ni delal nič drugega, nego sedel na gričku nad šolo in motril majhen košček sveta, pa je vendar tolike videl, da je mogel napisati debelo knjigo? V tistem kotičku na hribčku je živel ce mali svet. Tu so se ljudje rodili, ljubili in umirati, kakor na velikem svetu. Paznate 1 Materlinčkovo knjigo o čebelicah, to divno globoko pesniško in filizofsko knjigo resnice, ki pove več, kakor najbolj napeti roman? Ali ste se ustavili kdaj pred mravljiščem, ali ste videli gada, ki požira miš, ste 11 gledali ptlčico, kako krmi mladiče ali psa. ki čuva ovce? Ali ste opazili kako se cvetke obračajo za solncem in kako povešak svoje glavice v nasprotno smer. ko leže na zemlja mrak? Ste li videla jastreba, kaki kroži mogočno pod oblaka in slepega jastreba v kletki zoološkega vrta, kako sed nepremično na palici in zre pred se fcakoi ujeti kralj, ki pričakuje smrt, pa je vendai preponosen, da se usmrti sam?
A ne samo živali in zveri žive svoje divno pravljično življenje, marveč tudi stvari se rode kakor iz pravljice. Ste li že videli kdaj, kako izdelujejo majhen vijak, kako se vije serpentina hki kača navzgor, kako pečejo v pekarnah kruh, kako jzdelujejc stroji čokolado, ali kako mlatijo mlatjči ži to? Stopite v tiskarno in oglejte si moderne stroje, te fantastične, pravljične stv>re kake lezejo pole belega papirja v rotacijsk stroj, ki pošilja na drugi strani novine \ svet, kako vse brni. šumi in dela precizne kakor «ra, a človek komaj pospravi, kar stroj izdela.
Detske pravljice o rojenicah in zakletih princih, o osličku, ki meče za seboj cekine ali črnemu možu s sedmimi črnimi krokarji so divne in človek bi jih še v zrelih letih rad poslušal. AH pogosto ne dosežejo te pravljice pri malčkih svojega pravega oi-Ija. Pogosto deci koristijo in škodujejo. Dete vzgojeno pod vplivom fantastičnih pravljic, vidi svet poln čarobnih bitij. In zato ostane v človeku tudi pozneje strah in lahkovernost, zato se odrasii ljudje pogosto boje teme, gozda, tujih mest, pokopališča skratka vsega neznanega in daljnega. Pravljice so dobre samo tedaj. Če ostavijo v detetu, ki jim ne verjame, dojem lepe laži VeMka in usodna napaka pa je, če mati aH vzgojiteljica pripoveduie deci pravljice z neamenom, da jim vzbudi strah, da jim prikliče y dovzetno fantazijo črne može ali
O. S. Marden:
Svoji materi ste dolžni.
Prevedel dr. F. S.
i.) Kazati zanimanje za vse, kar njo zanima ln veseli.
3.) Skrbeti za njeno udobnost in raba-vo, povsod in prej kakor za svojo.
3. ) Nikoli ne pozabljati, da Hubi lepe stvari, čeprav Je sama že stara in veiega lica.
4. ) Imeti v mislih?, da Je v srcu svojem še mladenka, kadar gre za nežne male pozornosti.
5. ) Dajati jI pogostokrat priprosta darila In biti prepričan o njihovi primernosti ln umestnosti.
6. ) Popolnoma se JI zaupati in ničesar ne delati, o čemer domnevate, da bi ona tega ne odobrila.
7. ) Napraviti Jo za družabnico pri vseh svojih zabavah in razvedrilih, v kolikor to dopušča vaša različna starost.
8. ) Sneti bremena z njenih ramen, ki so se upognila vsled skrbi In dela za vas.
9. ) Proučevati njen okus in njene navade, vse kar JI ugaja ln kar odklanja ln skušati JI ugoditi, kolikor je mogoče na nevsiljiv način.
10. ) Ravnati z njo ravno tako vljudno In spoštljivo kakor z ljudmi, ki stoje družabno ln po svojem činu nad vami.
1.) Nikoli ne naznačiti niti z besedo niti z dejanjem, da sta vaš in njen svet različna, ali da se kakorkoli povišujete nad njo.
12. ) Potrpežljivo prenašati vse njene posebnosti, slabosti, njene navade ali njena razpoloženja, ki so posledice življenja, polnega skrbi in trudov.
13. ) Posvetovati se ž njo in vprašati jo za njeno mnenje o vsem, karkoli nameravate poduzeti, čeprav ne dvomite o tem, kar nameravate napraviti.
14. ) Biti vedno pripravljen izrabiti vsako priliko, da jj nagradita leta, ko se je ona za vas žrtvovala in ko je gradila va?o srečo in vaš blagor.
15. ) Spoštovati njene nazore In Jih upoštevati, če se vam prav zde zastarele pri točni časovnosti vaše univerzitetne izobrazbe.
16. ) Uvajati k njei vse svoje mlade prijatelje ter pridobivati njeno naklonjenost za vaše mladostne ideale, upe in načrte tako, da bi se ohranila svežost v visoki starosti.
17. ) Prizadevajte si, kolikor morete, da bi obrnili njeno mladostno zunanjost kakor tudi svežost duha s skrbno izbero njenih oblek in s preskrbo raznih toaletnih potreb in drobnarij.
18. ) Pripovedovati ji o svojem delu, o svojih Študijah, prijateljih, zabavah, o knjigah, ki jih berete, o krajih, ki jih obiskujete, kajti vse jo zanima, karkoli se vas tiče,
19. ) Ne žaliti In ne zasmehovati njenih verskih predsodkov, ako se slučajno razlikujejo od vaših ali ki se vam zde pri vaših naprednih nazorih orkosrčnl.
20. ) Mladenka, ki stremi za tem, da bi povrnila svoji materi to, kar ji je dolžna, si želi iskreno, da bi zavzela mesto med koristnimi ljudmi in da bi zadobila sposobnost za čim uspešnejše življenje,
21. ) Imeti pred očmi, da je njeno življenje brez sprememb v primer} z vašim In Jo voditi zato na primerne zabave, na male izlete ali v mesto, če živite na deželi, kolikor mogoče pogostokrat.
22. ) Ako ni več v stanu, da bi zavzemala svoje navadno mesto v domačem gospodinjstvu, ne pripustite, da bi občutila svoje postaje in izgubo svoje važnosti kot osrednji činitelj v rodbini. Nikoli ae dopustite, da bi prosila denarja.