esej kamen spominov z gore inwang blaž križnik uvodnik razstava esej docomomo recenzija prevodi preobrazba javnega prostora in politika amnezije Preobrazba javnega prostora v globalnih mestih ni samo posledica urbane prenove razvrednotenih mestnih območij ali oblikovanja novih prostorov množične potrošnje, ampak je vse bolj povezana tudi s simbolno preobraz- bo mest, kar se v pogojih njihovega medsebojnega tekmovanja med drugim odraža v družbenem izključevanju in politiki amnezije. Obsežna prenova po- toka Cheonggye v Seulu v tem pogledu predstavlja primer preobrazbe jav- nega prostora, kjer so politični in gospodarski interesi prevladali na škodo lo- kalnih. Nasprotno pa projekt Kamen spominov z gore Inwang kaže, kako je mogoče z omejenimi sredstvi in z občutkom za lokalno izročilo ustvariti druž- beno vključujoč in simbolno raznolik javni prostor. Tekmovanje in simbolna preobrazba mest V času, ko svet zaradi globalizacije in informatizacije družbe postaja medse- bojno vse močneje povezan, posamezniki, družbene skupine in mesta še ni- koli niso imeli na izbiro toliko različnih možnosti za oblikovanje svoje razlo- čljive prihodnosti. Za današnjo družbo je tako značilna enotnost nasprotij procesov globalizacije in individuacije.1 V takšnih pogojih postajajo mesta prizorišča, kjer se globalizacija in individuacija odražata v svojih skrajnih oblikah in na najbolj neposreden način. Svetovno gospodarstvo, nacionalne ali nadnacionalne politične institucije, razvoj tehnološke in informacijske in- frastrukture, mediji ali globalna civilna družba vse močneje vplivajo tako na preobrazbo mest kot na odnose med njimi. Brez poznavanja višjih ravni družbeno-prostorske organiziranosti družbe je vse težje razumeti razvoj mest na lokalni ravni. Mesta namreč postajajo samostojni gospodarski in po- litični akterji, ki s ciljem izboljševanja položaja in prepoznavnosti na global- nem trgu med sabo tekmujejo za nove naložbe in uporabnike. V tem pogle- du mesta niso nemočne žrtve globalizacije, ampak predstavljajo okolje, kjer se lokalizirajo globalni tokovi ljudi, blaga, kapitala in kultur.2 Prav mesta so motorji svetovnega gospodarstva, ki svetovni red proizvajajo vsaj v tolikšni meri, kot so sama njegova posledica. Družbeno razslojevanje, gospodarske neenakosti in omejevanje političnih pravic v mestih torej niso več le neželena posledica oddaljenih globalnih pro- cesov, domnevno zunaj lokalnega dosega. Negativni učinki globalizacije v mestih so nasprotno predvsem posledica odzivanja in prilagajanja lokalnih ali nacionalnih akterjev na globalne strukturne spremembe. V številnih mestih zato prihaja do podrejanja urbane politike povečevanju globalne konkuren- čnosti in podobe na škodo skladnejšega in bolj vključujočega lokalnega ra- zvoja, zaradi česar so družbeni stroški globaliziranja med prebivalci mest po- razdeljeni izrazito neenakomerno. Neposredne koristi hitre in obsežne preo- brazbe mest, kot posledici udejanjanja takšne politike, so za številne, zlasti izključene družbene skupine pogosto negotove. Poleg tega zaradi podobno- sti med tekmovalnimi urbanimi politikami, ki jih kljub razlikam v družbenem, gospodarskem in prostorskem ustroju ali političnem sistemu uveljavljajo razli- čna mesta po svetu, tudi ni jasno, ali bodo pričakovani dolgoročni učinki glo- baliziranja mestom dejansko prinesli pomembnejše konkurenčne prednosti na globalni ravni.3 Med gotovimi posledicami tekmovalne urbane politike iz- stopajo predvsem špekulativni razvoj, bogatenje majhnega dela mestnega prebivalstva ter zmanjševanje družbene in prostorske povezanosti na lokalni ravni, kar skušajo gospodarske in politične elite sicer legitimirati kot “normal- no” posledico globalizacije. Vsakršni dvomi glede hitre in obširne preobrazbe so v tem primeru prikazani kot nasprotovanje javnim interesom v mestu. Povečevanje globalne konkurenčnosti je torej postalo osrednji gospodarski in politični projekt številnih mest. Za uveljavitev posameznega mesta kot do- mnevno najbolj kakovostnega poslovnega okolja ali privlačnega turističnega cilja se namenja vedno več sredstev, saj želijo mesta poleg novih uporabni- kov pritegniti zlasti velike vlagatelje in korporacije v hitro rastočih proizvo- dnih in storitvenih sektorjih. Na ta način želijo mesta izboljšati svoj položaj, zagotoviti hitrejšo gospodarsko rast, nova delovna mesta in vplivati na druž- beni razvoj. Posamezna mesta se pri tem ne omejujejo le na oglaševanje de- janskih konkurenčnih prednosti, ampak skušajo v skladu s prevladujočimi gospodarskimi in političnimi interesi ali glede na razmere na svetovnem trgu na novo napisati svojo zgodovino in preoblikovati lastno identiteto. Takšno poblagovljenje lokalne tradicije in kulture ima neposredne ideološke učinke, ker uporabnikom in vlagateljem posreduje enoznačno in vnaprej oblikovano podobo mesta, medtem ko sočasno ustvarja nove družbene delitve, saj iz mesta izključuje družbene skupine, ki ne ustrezajo želeni podobi mesta ali nasprotujejo njegovem globaliziranju. V tem pogledu lahko preobrazbo post- industrijskega mesta razumemo tudi kot obliko družbenega nadzora in uve- ljavljanja korporativne in politične moči.4 Oblikovanje globalnih prizorišč je postalo sestavni del tekmovalne urbane politike oziroma odzivanja in prilagajanja mest na strukturne spremembe v svetovnem gospodarstvu. Novi javni prostori sicer ustvarjajo podobo sku- pnega in so navidez povezani z lokalno zgodovino in kulturo, dejansko pa gre pogosto za privatizirane prostore spektakla, ki zaradi svoje namerne pro- storske in časovne dekontekstualizacije z lokalnim ne vzpostavijo nikakršne smiselne povezave. V instrumentalni vlogi turističnih znamenitosti ali prosto- rov množične potrošnje postajajo tradicionalni javni prostori prazni navedki, ki lahko sporočajo vse razen svojega nekdanjega družbenega pomena. More- bitno spogledovanje s preteklostjo je namreč zakrito in estetizirano do te me- re, da “končni produkt izgubi vsakršno možnost spominjanja na kapitalistično esej izkoriščanje in vlogo, ki jo je posamezen prostor imel za današnjo blaginjo mesta. V takšnih pogojih arhitekturno navajanje preteklosti promovira amnezijo in odsotnost vsake zgodovinske refleksije.”5 V tem smislu lahko v politiki amnezije prepoznamo enega ključnih vidikov simbolne preobrazbe postindustrijskega mesta, saj številni javni prostori izgubljajo nekdanjo vse- binsko in pomensko raznolikost in se spreminjajo v nekonfliktna globalna prizorišča. Vendar javni prostor v mestih kljub temu ne izginja. Zahteve gle- de pravice do mesta, ki jih postavljajo nova družbena gibanja in tako imeno- vane post-tradicionalne skupnosti, kot denimo protiglobalizacijska gibanja, gibanja za enake možnosti in lokalne ali življenjsko-stilske skupnosti, prav nasprotno kažejo, da se javni prostor preoblikuje in vzpostavlja na novo, s či- mer postaja bolj raznolik in hibriden kot nekoč.6 Kjer cvetijo narava, kultura in tehnologija Z več kot deset milijoni prebivalcev sodi južnokorejski Seul med največja in najgosteje naseljena mesta na svetu. Vendar ima za razliko od sosednjega Tokia ali Hongkonga v svetovnem omrežju mest razmeroma majhen gospo- darski in politični vpliv.7 Globalni Seul v tem pogledu spada med regionalna vozlišča, ki svetovno gospodarstvo povezujejo s pomembnimi nacionalnimi trgi, zaradi česar ima posledično v nacionalnem omrežju mest izrazito prevla- dujočo vlogo. Strukturni položaj Seula na globalni in nacionalni ravni se ne- posredno odraža v ciljih urbane politike, kjer si mesto poleg privabljanja no- vih neposrednih naložb močno prizadeva izboljšati okolje in povečati kako- vost življenja. Slabo stanje okolja, ki je posledica hitre gospodarske rasti in ur- banizacije v preteklosti, je namreč eden izmed glavnih dejavnikov, ki zavira- jo hitrejši razvoj Seula kot globalno konkurenčnega in privlačnega mesta. Glede na ostala pomembna vzhodnoazijska mesta je Seul v svetu tudi razme- roma slabo prepoznaven. Kljub temu, da ima v samem središču in njegovi ne- posredni bližini zelo bogato naravno in kulturno dediščino, je ta slabo pred- stavljena in dostopna, kar gotovo ne pripomore k večji prepoznavnosti me- sta.8 Poleg tega sta lokalna zgodovina in kultura osnova za razvoj kulturne in- dustrije in turizma, ki imata tudi v Seulu vse večji gospodarski pomen. Zato ni presenetljivo, da v Seulu pri oblikovanju novih javnih prostorov stra- teški cilji urbane politike pogosto prevladujejo na račun skladnejšega razvo- ja na lokalni ravni. Prenova potoka Cheonggye predstavlja v tem pogledu enega najbolj značilnih primerov urbane prenove in oblikovanja novih javnih prostorov v globalnem Seulu.9 Projekt je tako v Koreji kot v tujini pritegnil ve- liko pozornosti zaradi hitrosti in obsega prenove kot tudi zaradi inovativne- ga povezovanja strateških ciljev z ohranjanjem naravne in kulturne dedišči- ne. V procesu prenove dobrih pet kilometrov dolgega potoka je bila najprej podrta in odstranjena avtocesta, ki je bila v preteklosti zgrajena nad poto- kom. Na ta način so lahko ponovno odprli in na novo uredili korito in obrežje nekdanjega potoka, oblikovali nove sprehajalne poti in javne površine in po- tok povezali z mestom. V veliki meri so obnovili tudi bogato zgodovinsko de- diščino, na katero so naleteli med prenovo, in jo vključili v podobo novega potoka. Kljub zapletenosti prenove, ki je potekala v enem najgosteje naselje- nih in najbolj prometnih delov mesta, je bil po samo dveh letih in treh mese- cih Cheonggyecheon leta 2005 znova odprt (Slika 1). Čeprav je novi potok Cheonggye v trenutku postal ena izmed osrednjih znamenitosti v Seulu, je sočasno zlasti na lokalni ravni povzročil tudi nekatere izrazito negativne druž- bene, gospodarske in prostorske učinke. Zaradi prevladovanja političnih in gospodarskih interesov metropolitanske vlade, ki je prenovo potoka razume- la kot “razvojni koncept skrit pod krinko okoljevarstva,”10 kar se je med dru- gim odrazilo prav v neverjetni naglici preobrazbe, so se na območju Cheong- gye močno povečale vrednosti nepremičnin in življenjskih stroškov, prišlo je do izseljevanja lokalnih prebivalcev in izgube delovnih mest v lokalnem gos- podarstvu in trgovini. Prenova potoka Cheonggye je posredno vplivala tudi na izginjanje javnih prostorov, na katere je bila tradicionalno vezana lokalna proizvodnja in potrošnja in so predstavljali osrednje kraje srečevanja prebi- valcev in reprodukcije lokalne kulture.11 1NCdšSa(SMaG) esej Kljub prevladovanju političnih in gospodarskih interesov je metropolitanska vlada prenovo legitimirala kot javni interes, pri čemer je poleg pozitivnih okoljskih učinkov še posebej poudarjala pomen novega potoka za večjo prepoznavnost Seula zunaj Koreje,12 saj “projekt prenove potoka Cheong- gye ni pomemben zgolj kot del urbanističnega načrtovanja Seula, ampak je tudi simbolni projekt in v interesu celotnega naroda je, da na pragu 21. sto- letja oživi del korejske zgodovine in naravne dediščine.”13 Prenova naj bi v 2"Kcaaa,aa."(SSc) tem pogledu prispevala k uresničitvi strateškega cilja, da mesto postane osrednje finančno in trgovsko središče v vzhodni Aziji. Metropolitanska vla- da je novi potok Cheonggye prikazovala kot kraj, kjer se dediščina starodav- nega Hanseonga prepleta z globalnim Seulom – “doživite vznemirjenje me- sta, kjer cvetijo narava, kultura in tehnologija” (Slika 2). Medtem ko sta he- rojska zgodovina in svetovljanska prihodnost predstavljali simbolni vir pre- vladujočih pripovedi, ki naj bi legitimirale preobrazbo potoka Cheonggye v osrednje globalno prizorišče v Seulu, je bila neslavna dediščina moderniza- cije, ki jo je simbolizirala prav porušena in odstranjena avtocesta, s tem tudi na simbolni ravni razgrajena in prepuščena skupni amneziji. Kamen spominov z gore Inwang Oblikovanje novih javni prostorov v Seulu se torej ne kaže le v urbani preno- vi razvrednotenih območij, ampak tudi v simbolni preobrazbi mesta. V pri- meru prenove potoka Cheonggye so bile prevladujoče pripovedi, ki so vpli- vale na preoblikovanje njegovega simbolnega pomena, večinoma podrejene interesom metropolitanske vlade, kar je posredno ustvarilo nove družbene delitve in je zlasti na lokalni ravni pripeljalo do izključevanja “funkcionalno ne- potrebnih” oziroma tistih družbenih skupin, ki niso ustrezale želeni podobi glo- balnega Seula. Projekt Kamen spominov z gore Inwang lahko v tem pogledu razumemo kot neposreden odziv na takšno politiko amnezije in izključevanja.14 Navezuje se na lokalno pripoved o gori Inwang, kjer duhovi prednikov, ki jih utelešajo velikanski kamni, stoletja molče bedijo nad mestom in skrbno opa- zujejo njegovo življenje pod sabo. Izročilo pravi, da se posamezni kamni z gore včasih zvalijo v mesto, da bi prebivalce opomnili na njihovo pozablje- no zgodovino (Slika 3). Projekt Kamen spominov z gore Inwang tako posre- duje med osebno izkušnjo mesta in skupnim spominom njegovih prebival- cev in v obliki “zapisovanja spominov” ohranja in ponovno odkriva drobce pozabljene in zamolčane preteklosti Seula (Slika 4). Kljub temu, da na ta na- čin sicer ne odgovarja na vprašanje izključenosti iz javnih prostorov niti na ideološko utemeljevanje njihove instrumentalizacije, projekt dejavno pose- ga v občutljiva razmerja med oblikovanjem, ohranjanjem in reprezentira- njem osebnega in skupnega spomina in s tem na razumevanje pretekle in današnje preobrazbe mesta. S tem sočasno vpliva tudi na zavedanje o nje- govi prihodnji vlogi, izrazu in pomenu. Kamen spominov z gore Inwang ta- ko predstavlja poskus simbolnega spreminjanja odnosov moči v globalnem Seulu in izraža potrebo po oblikovanju drugačnih pogledov na družbeno stvarnost, kjer namesto vsiljevanja enega zagovarja raznolikost simbolnih pomenov novih javnih prostorov. Na ta način posredno govori o njihovi družbeni sprejemljivosti in bolj vključujočem in demokratičnem značaju esej mesta, ki ne bi bilo utemeljeno le na instrumentalni preobrazbi in enoznačnem uveljavljanju domnevno javnega interesa.15 Prav na tem mestu postane proces preobrazbe javnih prostorov v Seulu zanimiv tudi za razumevanje položaja v Ljubljani. Kljub temu, da Seul glede na hitrost in obseg sicer predstavlja skrajno obliko globaliziranja, pa na številna mesta v globalno povezanem svetu vplivajo podobni strukturni procesi. Čeprav ni torej verjetno, da bo imela v Ljubljani globalizacija primerljive družbene, gospodarske ali prostorske učinke kot v Seulu, pa globaliziranje mest ni zgolj posledica zunanjih pritiskov, ampak je močno povezano tudi z lokalnimi odzivi nanje. V tem primeru zagotovila, da se bodo sedanja ali prihodnje 3"KaaIaaabbaGaa." (CI-S,CY-SSS-S) 4KaIa(CI-S,CY-SSS-S) mestne vlade v Ljubljani na razvojne pritiske odzivale drugače kot v drugih mestih, ni. Številne lokalne pobude, ki so se v zadnjih letih oblikovale kot od- zivi na načrtovano preobrazbo mesta, dejansko potrjujejo, da se tudi v Lju- bljani povečuje konflikt med vlogo in pomenom javnega prostora v vsakda- njem življenju prebivalcev na eni in njegovo načrtovano rabo na drugi strani. Takšna instrumentalizacija preobrazbe javnega prostora za politične in gos- podarske interese lahko neposredno vpliva na demokratični značaj posame- znega mesta. Vsakdanja izkušnja mesta je namreč povezana tudi z osebnim in skupnim spominom njegovih prebivalcev, ki je pogosto zapisan in ohra- njen prav v javnem prostoru. Opombe: 1 Lash, S in J. Urry (1994): Economies of Signs & Space. London: Sage Publications. 2 Short, J. R. (2004): Global Metropolitan, Globalizing Cities in a Capitalist World. London: Routledge. 3 Harvey, D. (1989): The Urban Experience. Baltimore: Johns Hopkins University Press. 4 Roca i Albert, J. (ur.) (1994): El futur de les periferies urbanes. Canvi economic i crisi social a les metropolis contemporanies. Barcelona: Institut de Batxillerat Barri Besos. 5 Balibrea, M. P. (2001): Urbanism, Culture and the post-industrial City: challenging the Barcelona Mo- del. V Journal of Spanish Cultural Studies, 2 (2/2001), str. 187-210. 6 Borja, J. (2003): La Ciudad Conquistada. Madrid: Alianza Editorial. 7 Seul (0,415) ima precej nižjo stopnjo povezanosti v svetovno omrežje mest kot Tokia (0,691) ali Hon- konga (0,707). V omrežju prevladuje London (1,000), medtem ko povezanost Ljubljane znaša 0,135. Glej Taylor, P. (2004): World City Network. London: Routledge. 8 Študija OECD ugotavlja, da “v kolikor želi tudi v prihodnje igrati vodilno ekonomsko vlogo doma in izboljšati svojo mednarodno konkurenčnost, mora Seul izboljšati urbani razvoj, okolje in kvaliteto življenja, ki so pomembni dejavniki določanja poslovnih lokacij.” Glej OECD (2005): OECD Territorial Reviews: Seoul, Korea. Pariz: OECD Publications. 9 Cheonggyecheon je potok, ki teče skozi središče Seula, in je imel od ustanovitve mesta dalje ne le pomembno okoljsko, gospodarsko in družbeno vlogo, ampak tudi izjemen simbolni pomen, saj naj bi voda glede na tradicionalno korejsko razumevanje sveta prinašala energijo in zagotavljala har- monijo z naravo. Hkrati je bil potok osrednji javni prostor v predmodernem Seulu, kjer so se v sicer strogo urejeni konfucijanski družbi srečevale različne skupine prebivalcev. V obdobju hitre urbani- zacije sredi šestdesetih let je bil potok v celoti prekrit, tako da je iz mestnega življenja izginil vse do nedavne prenove. 10 Cho, M. R. (2003): Dispute on the Cheong-gye Stream Reconstruction Project. Civil Society, 42 (3/2003). 11 Več o vplivu urbane prenove na vsakdanje življenje lokalnih skupnosti glej Križnik, B. (2007): Preno- va potoka Cheonggye v Seulu: globalna mesta in skupnostni prostor. V Družboslovne razprave, 23 (55/2007), str. 115-134. 12 Čeprav je potok izboljšal stanje okolja v mestnem središču, pa je dolgoročni okoljski pomen preno- ve zelo vprašljiv. Vodo je denimo v potok potrebno črpati z bližnje čistilne naprave, saj zaradi hitro- sti prenove metropolitanska vlada ni uspela zagotoviti naraven dotok čiste vode. 13 Seoul Metropolitan Government (2005): Back to a Future, Cheonggyecheon Restoration Project. Se- ul: Seoul Metropolitan Government. 14 Kamen spominov z gore Inwang je projekt korejskih arhitektov Cho Im-Sik, Choi Yeon-Sook (ACIA) in Shin Seung-Soo (Design Group OZ) in je del pobude oblikovanja umetnosti v javnih prostorih. Trenutno je projekt umeščen v enem izmed parkov kraljeve palače Gyeongbok v bližini potoka Che- onggye. Do konca leta 2009, ko bo zaključen, bo projekt zamenjal več lokacij na širšem območju Gwanghwamun. Glej Seoul City Gallery Project (2007): Seoul City Gallery Project. Seul: Seoul Metro- politan Government, str. 120–131. 15 O normalizaciji preobrazbe območja Cheonggye in Gwanghwamun glej Ryu, J. H. (2004): Naturali- zing Landscapes and the Politics of Hybridity: Gwanghwamun to Cheonggyecheon. V Korea Jour- nal, 44 (3/2004), str. 8–33.