IMatisoV 15.000. izhaja vsaki itran z dnevom rje nedelje. Jns velja za Av-za celo leto J, w pol in četrt lanerno; za Ogr-IKoO vin. začelo ta Nemčijo stane po leto 5 kron, za jo pa 6 kron; inozemstvo se "naročnino z ožili visokost pošt-JNaročnino je pla-Posamezne ^seprodajajopočv-jštvo in uprav-se nahajata v ^ gledališko po-ipjc štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/, strani K 16, za ■/• strani K 8, za '/„ strani K 4, za' «/,, strani K 2, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. ev. 39. V Ptuju v nedeljo dne 24. septembra 1911. XII. letnik. Krvavi izgredi na Dunaju« smo prorokovali, se je v nepričakovani rJilo. V zadnji številki smo pisali, da Dja z vsemi svojimi žalostnimi posledicama in da je lačno ljudstvo vsega % In preteklo nedeljo so se res že zgo-nbkanski izgredi na Danaju, ki jih je bilo zadušiti le z vojaštvom in s prelivanjem daleč dovedla je torej napačna in ljudska politika. Mi gotovo nismo prijatelji nasilja in mi tadi popolnoma prepričani, da bi se dalo jske dunajske dogodke z malo resne volje ti. Kajti tO je gotovo: ljudstvo v raz- 08t spraviti, ni težko; pač pa je težko •jeno ljudstvo pomiriti. In istotako gotovo p se s takimi nečuvanimi izgredi ne da 5 doseči. Država ne sme in ne more na- ' komplimenta pred pouličnimi demonstra- ' in ie se vse šipe' po palačah razbijejo, Ikode življenje niti za trohico cenejše. Vsaka »a mora imeti postavno podlago in se mora tavni način uresničiti. To nam bode go- pametni človek priznal. Pa tako raz- i ne pomaga mnogo. V dunajskih iz- tič: namreč jedro resnice, da je po- a draginja na Avstrijskem n«- sna in da je to danes najaktuelnejše ter ejše vprašanje. Dogodki na Dunaju, ki ili na posamezne dražine toliko gorja osno bedo le še povečali, naj bodejo opomin vladi in poslancem, da naj se b e vendar enkrat že zresnita o d a r s k i m delom. Ljudstvo potrebuje to je „alfa in ornega" vse današnje resne t iar te izgredov na Dunaju samih tiče, 80 nepričakovano hudi. Socialno-demokra- tenka sicer izjavlja, da je hotela le potom demonstrirati proti draginji. Ali organiziranega delavstva se je tudi prav onih večnih malkontentov pridružilo, ki erno priliko v upor proti državi. In K demonstracije kmalu zavzele pravcato punta ter revolucije, prišlo je do bojev, 07 policije in vojaštva, prišlo je do cj» ia streljanja, dokler se niso valjala trupla na tlaku pred konjskimi kopiti ... Kdo je kriv tej nesreči ? Gotovo tisti, ki so demonstracijo povzročili, bi imeli moč, obdržati mase delavstva postave. Ali najbolj krivi so tisti, ki nje zavlačili, ki ničesar proti draginji i niso, čeprav so v ta namen poklicani "i, tisti, ki vbogo ljudstvo v vsakem emarjajo, nad uporno lačno ljudstvo pa r pnške pošiljajo. Pravi Bmene tekel" ajski upor! |Daslednem podamo kratko poročilo do- [ ki so se preteklo nedeljo na Dunaju Zažetek demonstracij. 'no-demokratična stranka priredila je ~vžem in parlamentom na Ringstraase o demonstracijo proti draginji. Udele- žilo se je te priredbe od 120 do 140.000 oseb, med njimi tudi tisoči -žena. Delavci so se na vse zgodaj v posameznih okrajih zbirali in prihajali potem z zasr.aviimi v sredino mesta. Vedno so ee culi iz delavskihferst glasni klici proti draginji, proti agrarcem in proti vladi. Oblast je vso policijo zbrala, 'da bi nevarnejše izgrede preprečila. Tudi vse- dunajsko vojaštvo je bilo s t rig o pripravljeno. Zlasti se je stražilo »rski ministerij v Bank-Shod pred rotovžem. Vsled velikanskega števila udeležencev vršil ge je shod na prastem pred rotovžem. Ves ogromni prostor in vse sosedne ulice so bile natlačene z brezštevilno množico. Raz rampe rotovža in iz raznih postamentov je g o-v o r i 1 O 30 p o s 1 ;> !• ^ e v hoc. dem. stranke, ki so se ojstro proti vladi in draginji izjavili. Med govori že so se začuli klici: „Živio Portugalska! Zivio revolucija! Angleško govoriti! Generalni š t r a j k !" itd. itd. Na rotovŽ sta privezala dva izgrednika neki transparent, na katerem se je videlo v ozadja parlament, spredaj pa obešenega ministra. Na svetilki obesil je nekdo rdečo zastavo z napisom: „2 i v e 1 a revolncija!" Tudi spomenike babenberškega nadvojvode in kardinala Kolonit so ovili z rdečimi zastavami. Na tisoče tiskanih listkov seje vrglo med množico, kateri so obsegali rezolucijo proti draginji, ki so jo ljudje navdušeno sprejeli. Proti 11. uri se je z rogom naznanilo, da je shod končan in velikanska množica se je pričela prepevajoče premikati proti Ringetrasse. Prvi napad. Velik del množice se je z viharnimi klici obrnil proti Burgringu (cesarjevi palači). Duri cesarjeve palače so se takoj zaprli. Nakrat se je v množici začulo, da je nekdo iz poslopja upravnega sodišča ustrelil. V velikanskem razburjenju je hitela množica takoj proti poslopju in je pričela s ka-menji obmetavati. Okna krasne palače so bila v hipu razbita; potem so podrli v bližini vse plinove kandelabreins kosi železja obmetavali zgorajšna nadstropja. V bližini je tudi več velikih trgovin hudo trpelo. Razne kavarne in hotele je množica razbila ter napadla posamezne oficirje. Zdaj šele so policaji potegnili sablje. Eden izgred-nikovje bil takoj težko ranjen. Ali velikanska množica je policaje kmalu na steno pritisnila, tako da niso mogli uničevanju konec napraviti. Vojaštvo pride! Zdaj se je poklicalo vojaštvo na pomoč. Najprve je prijezdil en eškadron ulan-c e v, katere je množica z divjim krikom pozdravila. Pred muzejom je bil zopet en eškadron huzarjev. Potem je prihitela ena kompanija 32. infant, polka in ena kompanija BDeutschmeistrov". Množica je klicala vojakom: „ Ali ste lačni ? Ali ste danes že kaj za jesti dobili ?" Ako so izgrednike na eni strani prepodili, zbrali so se zopet na drugi strani, Vojaštvo se je grdo napadalo in psovalo. Napad na rotovž. Kar nakrat je množica z viharnim krikom napadla rotovž. V hipu so bile vse šipe pobite. Ravno tako se je razbilo okraske ob stenah in dragocene reljife. V muzejih so zlasti nedorasli pobalini grozovito divjali in nezmerno škodo napravili. Policija se je zamanj trudila, da bi suroveže pregnala. Stražnike se je iz konj potegnilo in ranilo. Policija in vojaštvo so le v skrajni sili nastopili in le najhujše izzivače aretirali Mnogo oseb, zlasti veliko stražnikov, je bilo v teh bojih ranjenih. Rešilna družba je bila s svojimi vozovi takoj na mestu in je pomagala. Ljudstvo je bilo kakor besno. Izgredniki so si trgali srajce in vpili vojakom : „Le streljajte!" Zlasti hude so bile ženske, ki so može naravnost proti vojaštvu hujskale. Barikade. Organizirano delavstvo je potem večinoma odkorakalo v zunanje delavske okraje. V industrijskem okraju Ottakring prišlo je do hudih bojev. Izgredniki so razbijali prodajalne in pobijali šipe na javnih poslop-jah; tako so zlasti tudi šole napadali. Iz vrt se je vzelo klopi in pričelo barikade graditi. Šele ko je prišlo vse vojaštvo v Ottakring, so to divjaštvo vstavili. Izgredniki so metali na vojake kamenje. Cuje se, da je moralo vojaštvo na raznih straneh streljati. Krvave žrtve. V kolikor se je moglo dognati, bila je pri teh bojih ena oseba ubita. Neki delavec ki je bil le slučajno v gneči, bil je namreč z bajonetom sunjen, tako da je na rani umrl. Na stotine oseb paje bilo bolj ali manj ranjenih. Zvečer so se boji v Ottak-ringu nadaljevali. Na vojaštvo se je metalo kamenje in železje, tako da je moralo streljati. Policija je proglasila v Ottakringu nekako izjemno stanje. Na stotine ljudi se je odvedlo v zapore in se bodejo imeli zaradi javnega nasilja zagovarjati. Tako je izbruhnila splošna nevolja nad grozno draginjo. Tudi v drugih mestih so se vršile demonstracije, čeprav ne na tako krvavi način. Vsa javnost obsoja te izgrede, ali vsa javnost si je tudi edina v tem, daje skrajni čas, lačnemu ljudstvu pomagati. §•- Današnja številka ima zopet 2 strani priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. PO UZiYiiniU Od SadlO 8e Priporoča StraschUrova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje. ■ Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo f MAGGIEE kocke Pazite natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGI-jeve. Politični pregled. Državni zbor stopi dne 5. oktobra k jesenskemu zasedanja skupaj. Upati je, da bodejo poslanci z ozirom na neznosne draginske razmere pričeli z delom in pustili druge prepire za poznejše čase. Koroški deželni zbor. Deželni odbor za Koroško se je izjavil proti sklicanju deželnega zbora v mesecu septembru. Tako bode vlada koroški deželni zbor bržkone šele. ob koncu leta na kratko zasedanje sklicala. Železniški Štrajk? Med avstrijskimi železničarji se pojavlja zopet hudo gibanje, katerega namen je'doseči višje plače. Pred kratkem je bilo na Dunaja par žeiezničarskih shodov, na katerih se je naravnost izjavilo, da bodejo železničarji s splošnim štrajkom pričeli, ako ae njih zahtevam ne ugodi. Tak železničarski štrajk bi imel seveda grozovite posledice za vse gospodarsko življenje. Jezuviti na Avstrijskem zopet mislijo, da je prišel čas, v katerem bodejo zamogli svojo moč povečati. Jezuviti so pravi vzdrževalci klerika-lizma, ki je prinesel nad vsako državo toliko zla. Celo drugi redovniki ne marajo jezuvitov. Ali ti črnuhi so skušali vedno v najvišjih krogih vpliv pridobiti. Namen jim je posvečaval vedno tudi najgrša sredstva in tako so vladali narode. Zanimivo je vsled tega malo v zgodo- Zmagovalec v plavanju. Naša podoba kaže Angleža Williams Burgess. Posrečilo se mu je te dni, preplavati morski kanal med Anglijo in Francosko, znan pod imenom > Canal dela manche« ali •ArmelkanaU. Zvečer ob 10>/8 uri spustil se je Burgess v pristanu Dover na Angleškem v morje. Plaval je nepretrgano do 9'/s ure zjutraj, v katerem Času je prišel pri kapu Gries Nez poleg francoskega mesta Calais na suho. Nepretrgano bil je torej 11 ur na vodi. Ednako plavanje je izvršil svoj čas (leta 1875) kapitan Webb; za njim pa se razven Burgessa ni nikomur posrečilo. Burgess je kovaški mojster v Parizu. 0epftaTja*4tM-d»schwiititnsp iarje*«^,- vino pogledati. Avstrijska cesarica Marija Terezija je bila gotovo zelo pobožna žena; njeni spovedniki so bili vedno jezuviti. Vkljub tema je cesarica Marija Terezija jezuvitovski red leta 1773 razpustila. Že preje je papež ta red razpustil. Dolgo se je Marija Terezija branila, da bi svetemu očetu sledila. Ali papež Klemena ji je nakrat poslal zavoj spisov iz Rima in jezuvi-tovski red je bil takoj razpuščen. V teli spisih bilo je namreč vse skrbno zapisano in zbrano, kar je Marija Terezija svojem a jezuvitovskemu spovedniku spovedala. Ravno tako so bile zapisane spovedne tajnosti 4> drugih članih cesarske hiše, o ministrih in državnih dostojanstvenikih. Jezuviti torej niti spovedne tajnosti niso spoštovali. To jo klerikalna vera! Zborovanje mest se bode vršilo na Dunaja dne 17. oktobra. Govorilo in razpravljalo se bode m. dr. o draginji življenskih sredstev, o oskrbi za stanovanja in o epidemijski postavi. Vojni minister pl. Schonaich, katerega zasluge za avstro-ogrsko armado so jako velike, je moral torej res odstopiti. Na njegovo mesto je stopil pl. Anffenberg. Politični umor najhujše vrste -so jo zgodil zopet na Ruskem. Neki anarhist je namreč o b-strelil ruskega mini s t erskeg a predsednika Stolypina in ga tako težko ranil, da je ta čez par dni umrl. Bilo je ob slavnosti odkritja spomenika za carja Aleksandra II. v Kjeva. Pri slavnosti se je dalo tudi v gledališču slavnostno predstavo, katere se je poleg carja in visokih dostojanstvenikov tudi Stolypin udeležil. Vstop v gledališče so imeli le povabljeni in je bilo vse najstrožje zastraženo. Ena tretjina gostov so tvorili tajni policaji. Vkljub temu je prišel tudi anarhist Aprow in je v garderobi dvakrat na Stolypina ustrelil. Zadel ga je predobro. Kroglja je obtičala v hrbtenici in ko so jo zdravniki hoteli čez par dni vun vzeti, je Stolypin izdihnil. Umor napravil je po vsem svetu hudo razburjenje. Stolypina so anarhisti sovražili feaifadi njegovega nazadnjaškega naziranja. Večkrat že so poizkusili nanj napad in zdaj se jim je posrečil. Zanimivo je, da je bil Aprow v službi tajne policije in si je le na ta način zamogel vstop v gledališče pridobiti. Ta umor je zopet dokaz, da proti anarhiji na Ruskem ne pomagajo nobene varnostne odredbe. Krvoločnost carizma izziva krvoločnost anarhistov. Dokler se ne bode Rusijo odprlo evropejski kulturi in dalo ljudstva državljanskih pravic, se tudi anarhije ne bode zatrlo. V Bulgariji so se vršile te dni volitve v sobranje Izvoljenih je bilo 190 vladnih kandidatov, 7 Radoslavistov, 6 Stambulistov, 5 agrar-cev, 4 demokratov in 1 liberalec. Volitve so se izvršile popolnoma mirno. Na Španskem se vršijo velikanski štrajki, tako da je vlada po celem kraljestvu proglasila izjemno stanje. V posameznih mestih so vršijo krvavi boji. ■■'•*'» '.-Velikanski proces se prične te dni v Varšavi. Toženih je 267 anarhistov, ki so metali bombe. Baje je več kot 5000 prič povabljenih. Štajerskega deželnega zbora — ne bo! Ravnokar smo sprejeli poročilo, da se štajerski deželni zbor ne bode sedaj sklical. Vkljub temu, da se je večina deželnih odbornikov za prepotrebno sklicanje izrekla, vkljub temu da zlasti spodnještajersko ljudstvo težko to sklicanje deželnega zbora pričakuje, vkljub vsemu temu je padlo vse v vodo . . . Zakaj ? Kakor znano, poskusil je namestnik grof Clary in Aldringen uresničiti pogajanja med večino v deželni zbornici, ki hoče delati, ter med slovensko-klerikalno manjšino, ki hoče z obstruk-cijo vsako delo preprečiti. Ta pogajanja so se vršila, pa popolnoma brez vsacega uspeha. Tako se je vlada vsled trdovratnosti in brez-vestnosti Koroščeve garde odločila, da deželnega zbora za sedaj ne skliče. SloTensko-klerikalni poslanci igrali so tudi pri teh pogajanjih tako frirolno, političnemu zločinu podobno vlogo, da se mora vsak človek nad njimi zgražati. In misli- mo, da so zdaj izgubili tudi pri svojih nen klerikalnih prijateljih zadnjo zaslombo. Prvi poslanci sami priznajo, da dela njih ol 8trukcija vsemu štajerskei ljudstvu grozovito škodo. Sami g znajo to in se zavedajo torej svoje brezvesti Odnehali bi tudi od vseh svojih t. zv. darskih" in „ ljudskih" zahtev. Samo od sti političnih, strankarskih zahtev: hoteli odnehati. Šlo se jim je edino za kit kalno stranko, kateri hočejo vse slovensko stvo vdinjati. Tako so tudi zahtevali še mandat za-se. Še enega svojih pdžn priganjačev bi torej radi h korita spravili, enemu bi radi lepe zaslužke za smrdljivo priskrbeli. Premalo prostora imajo še pri ti slovensko-klerikalni rabeljni ljudi Ljudstvo pa je tej bandi deveta briga, ■) ljudstvo naj umira v bedi in revščini, — 1 jim je vse eno! Trebušasti popi seveda znajo revščine, ne pomanjkanja ne stra Njih žetev izpade vedno dobro . . . Pribijemo torej še enkrat: slovei klerikalni poslanci ala dr. Koroš Piše k, Roška r, Ozmec, Meško, Benkovič in njih čedni tovat niso d o p us tili sklicanje dežel ga zbora; oni so odgovorni za velikan s ko š k o do, kijobodelji stvo vsled t eg a v teh težkih čas trpelo! A črnuhi naj nikar ne mislijo, da bode I naprej šlo ; v državnem zbora nočejo d v deželnem zboru tudi ne! Plačati pa pustijo na obe strani! To je najnati nejše odiranje lačnega ljudstva!) to ljudstvo bode enkrat svoje izsesalce in ] vaške pijavke čez štajerske gore pognalo, črnih škricov nikdar več opaziti ne bo . . .1 Dopisi. Planina. (Montpreis) 14. septembra 19111 nesel je listič „Gospodar" že zopet nekaj med temi da bi bili zvečer 24./8., ko j igrala skozi trg, klicali „Heil Alldeutschl No, saj čuda ni, kajti pisal je to črm kateri še sploh nikdar resnice govoril n: pa je, da se je klicalo „HeiI Pfarrer" „Heil Kochin"; če smo pa s temi klici g, nika Franca Gartnerja ravno pri kakema motili, ga lepo za odpuščanje prosimo. smo, da bode naš župnik Franc Gartner, ima že mnogo pregreh na svojem hrbta, enkrat miroval. Ako se nam dozdeva, si on čast šteje, da ga včasih s kakim dopisom „Štajercu" počastimo; no to veselje ma p* napravimo, čeravno ga ni vreden. Dne 4. 1. je naš priljubljen župnik Franc Gartner krat tudi cestni inženir) kakor svojim nikdar polnim žakljem beračil, kmetu še to malenkost, katero si je letos slabi letini pridelal. Pri tej priliki navzel preveč dobrega, tako da je ob neki poti šl nil v grabo in se je ta svoji kuharici revček tako pobil, da dva dni ni mo| vati. Njegova kuharica je bila čez tč tako burjeaa, da je pobegnila in je del; časa ni nazaj. Kaj pa naj tudi počne z razbitim kom ? ? ? Priporočamo torej našemil i Gartnerja, naj zopet pokliče misijonarje, mu zopet pridigovali zoper pijančevanje, is tujemo da bi si v prihodnje beBede svi sijona, katere je potreben kakor srcu vzvel. Stoji pod cerkvijo hišica Hišica je mala Notri mi je deklica Deklica je zala. Prišel je en fein gospod Deklici hofirat Ker ni bil ravno visok Je šel na šamerl sedat. On sladke besede pravi ji Bliže sebe jo spravlja Al ona je krhka deklica Ter se obotavlja... če še enkrat nadleguje t« Dober svet ti damo Hrabra bodi metlo vzami In lopni ga. bolj k J »aseh ! seno. j rov s. J težili: madn neral rije Al I P.L ' ! vojaki nobra distrik nadalj ljerijst zija, c iz 15 skega , 2 d braml huzars gimenl pajjeb koru tajlona Ije se j žil m X ko ral in R. K. vitez j kenfelc — 3 Poročilo iz deželne porodnišnice v Za-n: Naravna P'rane J o ž e f-ova grenčica l mnogokrat in z najboljšim uspehom pred-rala pri porodnicah. Učinek je bil vsakokrat §««ljiTO odvedljiv in se lahko smatra „Frahc ovo" grenčico kot najboljše odvajalno sreds- fivotroški postelji. 641 Novice. Kmetje pozor! Zopet opozarjamo kmeto-\ naj ne prodajajo pridelano eeao in slamo •d ceoo. Gasi so preresoi, da bi zapravljali še r imamo. Kdor je pa prisiljen prodati, sj poizve prave cene pri zvezi kmetijskih zate v Gradcu (»Verband der landwirtschai'tli-|U Genossen8chaften in Graz, Franzeusplatz"). tudi inzerat ptujskega okrajuega zastopa v številki! Sladkor zopet dražji. Kakor smo]] že poroti, podražilo se je sladkor 3krat v par tednih. to združeni sladkorni karteli, katerih delo nikdo ne vstavi. Zdaj so cene et z v i Š a 1 i in znaša to zvišanje 8 k r o n Bi 100 kilogramih. V trgovinah so moli te zvišane cene uvesti. Koliko časa bode vlada roparsko odiranje vbogega ljudstva še mirno 5 Ali je res požrešnost posameznih več vredna nego vsi ljudski in- teresi? Ali je ljudstvo res le ovca, ki se jo izroča kapitalističnemu mesarju? Amerikanci, pozor I C. k. štajersko namest-ništvo nam piše: Bančna firma P. V. R o v n i-anek vNovem Yorku in vPittsburgu zapadla je začetkom tega leta v konkurz. Vsi tisti, ki imajo do te firme še kakšne zahteve, naj se obrnejo direktno na c. in kr. avstro-ogrski konzulat v Novem Yorku ali pa v Pitts-burgu. Svinjereja v planinskih deželah se je pridela prav lepo razvijati. Na prvem mestu stoji Štajerska, kjer seje leta 1910 skopaj 678.910 svinj štelo. Potem pride Nižje-Avstrijska z 580.231 svinj. Zgornje-Avstrijska, z 281.507. Ko r oš k a z 170.040, Kranjska z 107.836, Tirol in Vo-rarlberška z 70.047 in Salzburška z 15.342 svinj. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem bi se lahko še enkrat toliko svinj izrodilo, ker so v teh deželah pogoji za svinjerejo istotako dobri kakor na Češkem, Moravskem in v Sle-ziji. Ali za pametno gospodarsko delo so se naši glasoviti „ljudski zastopniki" vedno premalo brigali! Iz Spodnje-Stajerskega. V Ptuju imel je občinski svet pretekli pon-delek zopet svojo sejo, na katere dnevnem redu je bila volitev mestnega predstojništva. Letošnji cesarski manevri. fc Starke cleramoesterreich-ungarischenKaiseiiaanbverteilnehmendenArmeekorDS Kakor znano, vršili so se letošnji končni manevri »ogrske armade na gališko-ogrslci meji v času od Ido 16. septembra. Vodil jih je sam prestolonaslednik s Franc Ferdinand. Kot komandanti posamez- [ armad so bili : general infanterije nadvojvoda lik, general infanterije Libornis vitez p'. Frank. Ker near letos vsled svoje bolehnosti manevrov ni mogel udeležiti, odpadel je t. zv. cesarski glavni kvartir (Kaiser-Hauptquartier); na njegovem mestu so imeli [posebni »kvartir« (Manovergastquartier) pod komando 'generalnega obersta Kutschera. Kakor rečeno vršili so se manevri v obmejni karpatski pokrajini. V teh krajih še ni i bilo nikdar manevrov. Manevri so bili jako težavni, ker 1 so pota zelo slaba in je tudi prebivalstvo le po malih raztro- Manev- |so se ude- . VL ar- pi kor (ge- infante- Bred vitez [Ziegler); deži-1- ubenega fKassa, kava- divi- »toječa [ij hmar- lin 9. ter fdeielno- BbovsKo- ga rc- Sku- i'::'o v tem 39 ba- jNada- e udele- rrotoevrov iter (gene- 1 inlanterije Eommer IpL Fal- |ki je i skupaj ijlonov, .dron in umov. XI. k6r (general infanterije Franc Schoedler) I 43 batajlonov, 96 eskadron, 150 mašinskih [i"288 kanonov. Vse skupaj je bilo na manevrih i 100 000 mož. Prvič se je manevrov udeležil tudi i oddelek za zrakoplove. — Mi prinašamo o ma- Schiedsrichrer und fuhrer im ^osrerreichisch- ungarisehen Kaiser manover 1911. G.dJ.P.vfi-ar.K. G.dJLScnoeoier 6.g.K H.v.Kummer. C.dJ.fl. v. Ziegler nevrih dve sliki. Prva kaže moč in sestav korov, ki so se manevra udeležili. Druga slika pa prinaša slike po-gla»itnih vojaških vodij, na levi strani zgoraj pa ono bodočega avstro-ogrskega cesarja. Kakor znano, oddožil je dosedanji dolgoletni župan Jos. O r n i g zaradi raznih nasprotij pred okroglo 5 meseci župansko čast. Potem so se vršile občinske volitve, pri katerih sta nastopili dve kandidatni listi. Zmagala je pa t. zv. „Ornigova stranka" sijajno v vseh treh razredih in pustila svoje nasprotnike v nepričakovano občutni manjšini. Pri pondelkovi občinski seji bil je naš O r n i g zopet ednoglasno za župana, Joh. Steudte pa zopet ednoglasno za podžupana izvoljen. Obadva sta tudi čast sprejela. K tej veseli izvolitvi je prebivalstvu le čestitati. Kajti to mora tudi sleherni slepec priznati, da je osebna moč in gospodarska eneržija Orniga velikanski dobiček za mesto. Kar je Ptuj, to je napravil župan Ornig v zvezi s Steudtejem in drugimi sodelavci! Mi se sicer ne vtikamo v mestne prepire, ki povsod nastanejo; ali zdi se nam, da je ta izvolitev zopet krasni dokaz zaupanja, ki ga ima ptujsko meščanstvo do Orniga in Steudteja. Za to naj bi prvaški listi, ki tako hlastno vsak škandalček poberejo, raje molčali. Opoziciji v Ptuju je gotovo najbolj škodovalo, da so ji prišli „značajni" ptujski prvaki preblizo... Pričakovati je, da bode zdaj v Ptuju mir nastal v prid gospodarskemu razvitka mesta. Se enkrat pa čestitamo iz srca izvoljenima gospodoma kakor tudi volilcem! Klerikalci proti ljudstvu. Mi gotovo nismo prijatelji tistih nevednežev, ki mečejo vso krivdo nad vladujočo draginjo na kmete. Nasprotno smo prepričanja — in smo dajali temu svojemu prepričanju tudi že skozi leta sem izraza — da pod splošno in vedno večjo draginjo ravno tako delavec in obrtnik, kakor tudi kmeti trpijo. Draginja je splošno žalostno znamenje naše dobe. Ali vsekakor ne more danes niti najhujši slepec zanikati, da draginja vlada. V vseh kotih in krajih čutimo to draginjo, povsod jo opazujemo in celo na ulicah se že v obliki krvave bede ter revščine pojavlja. Draginja je, draginjo imamo na vseh straneh in vsi sloji ljudstva jo čutijo. Vsled tega pa bi bila tudi prva skrb tistih, ki so poklicani, zastopati ljudske interese, da se za draginjo pobrigajo in da skušajo kolikor mogoče njene žalostne posledice odstraniti. Poklicani so v ta namen v prvi vrsti d r-žavni in deželni poslanci. Ti bi imeli skrbeti, ker so zato izvoljeni in plačani. Ali kakšno stališče zavzemajo slovens ki poslanci v teh časih draginje, ki mora povzročiti lakoto in upor? Odgovor je tako ojster, da mora razburiti i najmirnejše srce. V deželnem zboru so slovensko-klerikalni poslanci onemogočili vsako delo in tudi zanaprej hočejo s svojo zločinsko obstrakcijo to svojo brezvest-nost nadaljevati. Naši kmetje vedo prav dobro, kaj pomeni obstrukcija v današnjih časih. In zato se zgražajo nad počenjanjem sitih slovenskih poslancev. Ali še hujše se je zgodilo. Splošni draginji zamogel bi v prvi vrsti državni zbor od pomoči. Tam bi bilo treba sklepati postave, s katerimi bi se grozoviti bedi vsaj deloma od-pomoglo. Vsak dan prinaša hnjšo bedo in vsak dan zamujenega dela je naravnost greh -nad ljudstvom. Celo vlada in z njo vse stranke, ki imajo resno voljo za gospodarsko delo, so tega mnenja. V ta namen je tudi ministerski predsednik baron Gautsch sklical posvetovanje voditeljev posameznih strank. Na tem posvetovanju se je razmo-trivalo vprašanje, je-li naj se skliče takoj državni zbor ali ne. Skoraj vsi poslanci so rekli, da je beda v ljudstvu tako velikanska, da je na vsak način treba sklicati zbornico. Edino slovensko-klerikalni poslanci so se izjavili proti sklicanju državne zbornice. Vstal je namreč kaplan, dr. Kor o-šec in je govoril proti sklicanja zbornice. Z drugo besedo povedano: slovenski klerikalni poslanci so zadovoljni z draginjo, z lakoto, z bedo, s stradanjem vbogega ljudstva. Popolnoma zastonj in brez dela hočejosvojih 20 kron na dan vleči, — ljudstvo pa naj v lakoti in v revščini pogine !!! To je krščanska ljubezen slovenskih klerikalnih poslancev! Tako »zastopajo" to „dobro slovensko katoliško ljudstvo". Seveda, dr. Korošcu se ne godi slabo; on se „zdravi" v teh ali onih toplicah ali'pa obmetuje na dunajskem „korzu" pol nage judovske babnice z rožicami. Pa.če ves slovenski narod od lakote pogine, dr. Korošcu se zato ne bode Jslabše go- dilo. On živi, on poteguje plačo na desetih straneh, on se masti na ljudske stroške, — ljudski vzdihljaji pa so mu toliko vredni kot mačkine solze! Par dni pozneje, ko je dr. Korošec v imenu slovenskih poslancev izdal interese slovenskega ljudstva, je tekla na Dunaju ljudska kri. Res, čuda ni, da se pametni možje z gnusom odvračajo od te slovenske „politike", ki pozna le svoj žep in svoj dobiček.. . Kmetje, obrtniki, delavci v slovenskih pokrajinah, zapomnite si izdajstvo slovenskih poslancev. Iu kadar pridete z njimi skupaj, povejte jim svoje mnenje. Povejte, da smatra slovensko ljudstvo te slovenske poslance za svoje politične r a b e 1 j n e! Dr. Korošec in ljudstvo. O izdajstvu klerikalnega slovenskega poslanca dr. Korošca piše slovenski list „Zarja" dobesedno : „— Ali vendar se je moral na konferenci zglasiti katoliški pop in ta pop je seveda moral biti član neslovenske in protiljudske bande, ki se je sleparsko krstila z imenom slovenske in ljudske stranke. Dični dr. Korošec, ki trobi „krščanstvo" po Štajerskem ter je nekdaj hotel postati po vzorcu drja. Kreka „socialen" pop, je hotel ovirati sklicanje državnega zbora, gotovo ne kar po svoji plitvi modrosti, ampak na ukaz „krščanskih" generalov svoje nekrščanske tolpe. Toda glasnik pobožne garde oderuhov se je vrezal. Klerikalci so doživeli prav občutno blamažo, ki je že močno podobna hudemu porazu. Kompanija, ki si domišlja, da je vzela vso politično modrost v zakup, ni samo hudobna, temveč je tudi duševno nesposobna in nezrela. Zatelebani v svoje skozinskoz egoistične, povsem materialistične cilje, ki niso imeli nikdar nič opraviti z dnševnostjo, kaj šele z resničnim verstvom, so klerikalci slepi za vsa zgodovinska znamenja. Ko je junaški Korošec v petek na seji vstal, se mu ni niti sanjalo, da je od zadnjega zasedanja minul že poldrugi mesec in da se je v teh šestih tednih zgodilo več nego vča9i v celih letih." — Tej pravični obsodbi delavskega lista nimamo ničesar pristaviti. Kajti vsi sloji so interesirani na sklicanju in na dela-zmožnosti državne zbornice. V tem tiči najhujši greh klerikalnih izdajalcev! O razmerah v okolici Celja in o počenjanju tamošnjih zagrizenih prvakov piše list „Arbeiter-wille", kateremu se gotovo ne more očitati nemškntarstva, dobesedno sledeče : „ Nekdo hotel je svojega sina v celjsko meščansko šolo dati; v svrho oprostitve od šolskega plačila potreboval je ubožno spričevalo. To spričevalo se je le nemško pisalo, ker je tudi šola nemška. Občinski nrad celjske okolice bi moral spričevalo potrditi. A ker ni bilo v slovenskem jeziku spisano, ni hotel prvaško-klerikalni občinski tajnik Pere spričevala podpisati. Upati je, da bode temu gospodu oblast pojasnila, kako mora ura-dovati. Nam se sploh čudno zdi, da stoji tako nezmožni človek na tako odgovornostnem mestu. Občina s tako velikim številom prebivalstva potrebuje gotovo druzega moža. Mi bodemo še delovanje tega lakaja opata Ogradi natanko pojasnili.-" — Tako piše socialistični list, ki stoji v najhujši borbi s celjskimi meščani, o sramotnih razmerah v občini Celje okolica. Mi nimamo temu poročilu ničesar pristaviti, upamo pa, da se delavce zaradi prvaško-zagriženega „ prepričanja" enega Perca ne bode še nadalje Šikaniralo! Prvaška zagrizenost rodi v nekaterih krajih prav čudne plodove. Med te hude slovensko-klerikalne zagrižence spada tudi posestnik Franc Arnuš v Žetalih. Ta mož menda misli, da je klerikalcem prav vse dovoljeno. Pred kratkem se je prepiral z nekim drugim posestnikom, kčr je bil ta dovolj pameten, da je svojega sina v lastno korist v nemško šolo pošiljal. To je Arnuša tako hudo jezilo, da je pričol na najgrši način čez nemške šole psovati in žlobodrati. Konečno mu to še ni bilo dovolj. Pričel je vsled tega tudi cesarja žaliti. To pa seveda tndi najvernejšim klerikalcem ni dovoljeno in zato je bil Arnuš pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi žaljenja veličanstva na 3 mesece težke ječe obsojen. V ječi si bode pač svojo prevročo prvaško kri malo ohladil. Iz celega slučaja pa je razvidno, da živi v srcu naših zagrizenih prvakov vedno neko grdo in neopravičeno sovraštvo proti Avstriji in cesarju. To je pač vzgoja tistih hojskačev, ki bi iz „ narodnih ozirov" radi Avstrijo razbili in se s Srbi ter z drugimi balkanskimi narodi združili! Adio ! Klerikalni list „Untersteirische Volks-zeitung" v Mariboru je te dni izdihnil. Poroča se, da so list nemški naprednjaki nakupili. Klerikalci imajo s svojimi listi pač hudo smolo! Mariborski okrajni zastop, pri katerem so v zadnjih volitvah naši somišljeniki zmagali, je izvolil za načelnika župana dr. Schmiderer. Za namestnika bil je dr. Kornfeld, za odbornike pa dr. Krenn, P. Kammerer, V. Schaffer, K. Nasko. B. Petlar izvoljeni. Čestitamo! Umrla je v Ptuju splošno znana in priljubljena gospa Ernst, hišna posestnica in gostilničarka pri „Judennazlu". Trpela je dolgo. Bodi ji žemljica lahka! Popravek. V izkazu daril, ki smo jih sprejeli za posestnika J. Osenjaka na Ptujski gori, kateremu je strela dva konja ubila, izpustili smo eno točko. Firma L. F. S1 a w i t s c h & Heller je namreč tudi 2 K darovala. Alltomobil mlinarja Majdiča prestrašil je v bližini Gornigrada konje posestnika Irmančnik iz Arpol. Posestnikov sin Matija je padel pod voz in bil težko ranjen. Proti šoferju automo-bila napravilo se je kazensko naznanilo. Hrvatska vas pogorela. Iz Ormoža se poroča, da je v hrvatski vasi Virje 20 poslopij pogorelo. Škoda je jako velika. Pred celjsko poroto je stal trboveljski paznik Fait, ki je svojo ljubico Marijo Nick iz ljubosumnosti ustrelil. Porotniki so Faita popolnoma oprostili. — Na cesti iz Vidma v Zdole napadel je Rok Knez" kmeta .Toh. Omerzu in ga je hotel umoriti ter oropati. Tudi je izvršil razne sleparije. Komaj 16 letni lopov bil je na 3 leta težke ječe obsojen. Pod voz padel je pri Velenju posestniški sin Janez Šmon in pridobil smrtnonevarne rane. Pijanec in revolver. V pijanosti grozil je posestnik Janez Rozman v Šmohorju svoji ženi in otrokom z revolverjem, tako da so ga morali orožniki v zapor odgnati. Požar. V bližini Ljutomerja pogorelo je posestnikoma dr. Rossich in Stainko en oral gozda. Vrla požarna bramba je nevarni ogenj pokončala. Hrvatske roparje Kastran, Plantosec in Hajba so orožniki zaprli. Roparji so celo vrsto posestnikov v rogaškem okraju, zlasti v Gorjaku, obkradli. Nikdo se jim ni upal nasproti stopiti, kčr so bili vedno dobro oboroženi. Pobegnil je iz mariborske bolnišnice Ferdinand Švarcbartl iz Celnice, katerega zasleduje sodnija zaradi uboja. Bil je težko na nogi ranjen in vendar je pobegnil. Zaradi ..politike" so se v Vel. Pirešici stepli. Janez Medved je Sredenšeka s polenom težko ranil, Rezman pa s kamenjem Podversnika. Vsi se bodejo morali pred sodnijo zaradi svojih političnih ^argumentov" zagovarjali. Na lov hodil je posestnik Jožef Artič v Rogatcu, brez da bi imel za to dovoljenje. Zaprli so ga. Ukradel je hlapec Kranjc posestniku Usen v sv. Petru S. d. 20 kil hmelja. Brezsrčna baba. V Rogatcu živel je Martin Aksman z neko Marijo Eberl v divjem zakonu. Te dni je težko obolel in vsled slabosti v vodo padel. Priležnica ga je pustila v mokri obleki in čez par dni je revež umrl. Samomor. V Loki pri Št. Janžu dr. je obesil kočar Pavel Lampreht. Hišni mu je stanovanje odpovedal, ker je bil za ljivec. To ga je gnalo v smrt. Ko so našli, imel je roko v zanjki; gotovo si je hotel v zadnjem hipu še pred smrtjo rešiti, pa je bilo prepozno. Lep občinski predstojnik je Luka Murko v Vrhu pri Rogatcu. Nakupil je živino v okuženih hrvatskih krajih. Ko je potem tudi v njegovem hlevu izbruhnila kuga na gobcih in parkljih, ni tega naznanil. Zato se bode moral brezvestni možakar pred sodnijo zagovarjati. Kako veliko škodo zamore tak brezvestnem svojim sosedom in sebi povzročiti! Detomor ? Iz Vranskega se poroča, da je| posestnikoma hčerka Marija Prijatelj v Polzeli porodila, otroka pa baje umorila in zagreblja.! Zaprli so jo. Preiskava bode dognala, ali je prišel otrok mrtev na svet, ali pa se je detomor. Dva dečka na enem kolesu. V celjski okolici se je peljal šolar Ciril Planko z nekim tovarišem na enem kolesu. Padla sta in Planko soj je težko ranil. Iz zapora pobegnila je v Kozjem zaradi tat vine zaprta Jala Gradišnik. V Muro padla in utonila je v Veržeju glaho-j nema Marija Prelog. Na ogrski meji so mrtro iz vode potegnili. Od sodnije. Rogaški tajnik Zivny je bil! obtožen zaradi poneverjenja javnega denarja in ■kavalc zaradi nevarne grožnje. Ali sodnija ga je oprostila, ker baje takrat ni bil duševno zdrav. Karbol v vodnjak nalil je neznane: posest' niku Štefanu Založnik v Oplotnici. Gotovo je to neki posestnikov sovražnik iz m na mi ne pu le mai dimo, ne po: volilne računi prlom prižnie Ijndij. morejo žlobndi nas ne pusti i kraji, I jaradi mu ne stva, z njevanj fajmošt pripogn Kaj je nad i. moči, o «n je n jnazaj t' ob ned breanap ljubezni narja, n storil. Totročje Lep čin. Uradnica Berta Kallus v Maribora Ker je p najdla je 300 K denarja, ki jih je izgubiteljn vrnila. Na njo odpadlo odškodnino pa je darovali; mestnim revežem. Delavske nezgode. V fabriki g. Westen t] Celju se jo delavec Joh. Araenšek s pleiu nevarno vrezal. — V isti fabriki je vrgla ma-sina delavca L. Regner hudo ob tla in ga težko ranila. — V fabriki za steklo v Hrastnikl padla je delavcu Maksu Medved lesena stena m] glavo; pretresla mu je možgane in ga tudi di gače težko ranila. — V trboveljski jami rudar Kari Vodovnik s sekiro prav hudo po] škodoval točki ta ko njih at. Tal šesta i; [t svojih ty očeh s pblasti, c Tz Koroškega. Vel. Strmec. Piše se nam: Žalovali ko nas je na ukaz od zgoraj zapustila fajmo-] štrova kuharica, preselivši se v Lipo. Vesel pa se, da še ob večerih obiskuje fajmoštra, je to manj nevarno kot po dnevu. Posebna toJ Epolnjevj lažba je za nas vendar le njen odhod, ki nas I je ljubo navdaja z zaupanjem, da se uresničijo naše želje I katoličan in ne postane pri nas nobena zmešnjava... I kar je ce Lipa nad Vrbo. Sprejeli smo sledeie: Se-leJ »žjega. I zdaj smo zvedeli, da ljudsko štetje po tikajši nadučitelju ni dopadlo prvaškim črnohom. Fvera peš; Pajmošter Nagi je menda priporočal uradom t^Km je ve zaupnega moža nekega posestnika Franceta r J navidez v 'jtoje krvi Srejt _ jovolit Komu je Uatinito, j T ktero [Obenem ] [Iivolite te ti njege ;, vi 2» n k o : lika slič Lipi, ki ga ni in ki je imel držati bi se ne razutekli. Ko so uradi vakov vendar le ustregli in ko j značajnih mož iz sv. Dežele in Zabukoija sned) in požrlo svoj prej priznani občevalni jo| zavladalo je v taboru prvakov tako veselje, S so predstavljali v Srejah znano Vinkovo ip „Pijmo ga, zakaj pa smo študirali", tako ■ torno in mojstersko, da je utrajeni, ignkaj Črte pisajoči ravnatelj vpil: „Prmejdanljodje,i| komaj pišem. Ce bo tako naprej šlo, bom noj ral imeti pisalni stroj." Lipa nad Vrbo. Piše se nam: Kmaln bedo pri nas občinske volitve. Volilni imenik že kf{ na vpogled in fajmošter Nagelj ga je že fflf priredi že mali dodatek „pravega : Franckah s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. JA vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-1 košene kakovosti našel je pravi Franck toli| priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstnJ I*„~. Treba ma tega ni bilo, ker se tukaj pr.i nič prislužiti. Previdnost pa je vendar Bti modrosti. Njegovemu sobratu se ne cuff sila lomi železo. Naš fajmošter naj ti, da je nevarno izpostavljati se pušicam i boja posebno za njega, ki mu njegovi i dozdaj pri nas niso pridobili vkljub štam-! in litrom nobene prijaznosti. Renčati iz i malo pomaga in dostojno ni študiranih Cerkev ni kraj za oklice klepetanj. Kaj i firmani zato, če kdo donaša fajmoštru jlraDJe brezzobnih babnr. Fajmošter pa bi (imel tako pitati, ker, kar je res, se ne predelati in če ni res, so za popravo drugi ki nimajo žegna. Da se repenči včasih 1 vožnje sena ob nedeljskih popoldnevih De zamerimo, ker kdor ne zna potreb ljnd-fi ljudstvom ne čuti. Bog ne zahteva spol-i postav z veliko škodo podložnih; ali naš ler se jezi in je pohujšan, ako ne vidi ijeiiih hrbtov pred svojim gosposkim „jaz". le njemu do kmeta, on hoče imeti pičico ji. Kaj je njemu do pomanjkanja delavnih |, od sena nima. Kaj je njemu do tuje škode, me trpi. Kaj bi gledal naprej, ko pogled I tadi nese. Radovedni smo, ali bi ne sprejel ideljah naporno prisluženega denarja za ipcrua cerkvena opravila, ali celo kot dar mi na obimovito farško mizo. Dokler ne 'eč ljubezni do ljudstva kakor do de-i mu nihče ne verjame in če bi tudi imel hrvaških ciganov v hlevu še eno zimo. I mora imeti. Kjer je ni, rojijo se muhe, sitne, da nadlegujejo celo oblasti. [jemalo strupenega sladkorja in muhe po-|trerjčati. Žugati z odhodom iz fare, če mi n<- rajajo, kakor fajmošter žvižga, je . Nam se pa zdi, da je grozdje prekislo, | previsoko. Dokler ni boljšega kraja za do-|iadovoljijo se navadno gospodje s sedaj-kor nam znano, nima excellenca, ikof Kahn tajnika. Hofkaplan vendar zatorej na delo, ki je bolj zaslužljivo kot ije brez uspeha. | Poiravlje. Piše se : Črnuhi, prvaki, pana-j in ljudje enake vrednosti vtikujejo nosove , kjer upajo izvohati, kar bi hasnilo nji-I sebičnim namenom. Mastiti se hočejo po receptu na tuje stroške brez ozira na Hinavščina, kujskanje, denuncijacije, je in obrekovanje so navadni pripo-kih edincev in zato so sami odgovorni, nova neobdačena obrt rodi le trnje in se posebno pogosto opazujejo shodi fcnki, katerih udeleženci ne vidijo bruna toil očeh, zato pa tembolj jih tlači pezdir losedov. Zirani od jeze in zavida kličejo da bi napravile red in bolj vplivale na arije postav, — seveda le tje, kjer jim in drago — sami dasiravno pristni fi&ni, zatajijo včasih ne le dajati cesarju, ije cesarjevega, temveč tudi Bogu, kar je l Pometajo pred durmi bližnjega, a lastne ne zapazijo, dasiravno jim presega ušesa. Fp38a, vpijejo in njihova dejanja kažejo, da [ji vera deveta briga. Pravi, pravcati farizeji, vneti za božjo čast, v resnici le pijavke [bvi in gnjusne pošasti v stvarstvu. ije. Dobili smo sledeče vrstice: Nan te: rdite dovoliti malenkostno vprašanje ! ije podoben strmski kaplan?" — Janko: o fino vprašanje. Finejše kot tančica, je oblačil svetopisemski bogatin. tudi resnično pikantna skrivnost. i torej vprašati njegovo mater, ali naro-3 podebenke." — Nan te: „Star Ivi Janko. Kaj pa ljudje pravijo?" — io: „Ne zamerite, če rečem, kar slišim: i slvčnost zjočetom, da si tudi še brkov lama ki drži kaj i goranje kože pege odstran nežno k<" dobili in obdržati, a zdravo ne-, ki ho«e zlasti iti ter mehko, beli teint umi' ,Steckenpferd' lilije-nim mlečnim milom (znamka „Steckenpfeid") od Bergounn 1 Co. Idukea a. E. Kos za hO h se dobi v vseh apotekah, droierijah in trgovinah s parfumom itd. nima." — Nan te: „Imam samo čikl in gatije še cele, ali nič ne de, pojdiva na Pešce! Radovednost me žge. Bog in narod, frdamen hica!" Vernberg. Pišejo nam: Občinske volitve niso povzročile posebne spremembe. Pokazale so le še bolj očitno kot pred tremi leti, da, generalje brez vojakov zgubijo šaržo. Prvaki imajo dovolj pašnikov in že v petek, dan volitve v tretjem zboru, so kajžniki brezovirno pasli na prvaški zemlji, kar bi drugikrat imelo vpijoče posledice. Vsak kot so prvaki pomedli v dosego pooblastil. Celo gospa Moro iz napredne Vrbe je pomagala farjem, davši pooblastilo strmškemu fajmoštru, ki mu bo isto toliko pomagalo, kolikor gospej njegova zapuščina. Gliha vkup štriha ! Strmski, prej jako bolehni učitelj, ob počitnicah imenitni hribolazec, je privlekel pooblastilo iz kraja divjih koz. Pa je komisija temeljito obso-jevala pooblastila naprednjakov, sliši šteti v zaslugo dragniškemu Košetu, ki je z rokama tako mlatil in njiju vzdigoval, kakor da bi hotel Nemcu pooblati strop v sobi ali udrihati na tamburico. Pri Gašpariču so ljudje mislili, da je licitacija. Tako so si tje pred volitvo prvaški barantavci podajali duri. Mojca Crnejka v Dolah se je vsaj zdaj potegnila za vero, ker drugokrat nima časa. Šuštarčioja istotam je tudi boljši del izvolila. Tambnrice ležijo v prahu in bloda luna tudi ne potrebuje dvomiti nad njeno pobožnostjo. Krištof ji dokaže, da ji je le za božjo čast. Vse na svetu je minjlivo, bodi si tudi ameriški denar. Naj slavček žvrgoli izza grmovja pri potoku ob poletni, topli noči in vetrič ljubko naj šepeta v košatih kronah ob cestnih dreves, najbolj je vendar nabirati zaklade, ki jih različni tatje ne ukradejo. Zato ni je boljše priložnosti kot občinske volitve ali procesije za suhi dež. Da se prevzvišeni naš fajmošter Gabron ohrani širji javnosti, je gotovo v njegovem interesu. On ni klerikalec, ker klerikalci lažejo kakor hudič in goljufajo iz principa. Na Malo Gospojnico je kot vzoren duhovnik precej hitro opravil molitveno uro za dobri izid volitve. Politika v molitvi pa ne rodi dobrega sada. Tudi tukaj je bilo žebranje tako močno, da ni samo prekucnilo županski prestol očku Šarviceljnu, temveč istega samega izbacnilo iz odbora. Očka Šarvicelj je vodja po-draveljske črne kaše in kot taki je resnično pridobil za prvaško stranko, dasiravno šele na drugem mestu, precej zaslug. Klerikalni stranki nobeno sredstvo ni preslabo, da se iznebi neprijetnega moža, posebno pa konkurenta. Hvaležnost poznajo klerikalci le iz poganskih časov. Kolo ukradel je krčmarju Malle v občini Augern neznani tat. Kolo je vredno 100 K. Iz strahu umrla je posestnica Jožefa Obe-rauner v Baldramsdorfu. Splašil se ji je konj in revica je prišla pod voz z mrvo. Vkljub temu, da ni bila hudo ranjena, je vsled strahu na srčni kapi umrla. Ukradla je Jožefina Lavtišer v Beljaku svojemu ljubčeku Jakobu Piber hranilno knjižico za 100 K in uro. Potem je brez vse ljubezni izginila. Gozdni požar nastal jo pri Goriachu. Ogenj je napravil za 5000 K škode. Zažgali so otroci, ki so se z užigalicami igrali. Obenem je pričelo pri posestnici Kohlmaier goreti. Pogorelo je troje poslopij z vso krmo in nekaj živine. Škode je za 1600 K. Velika tatvina. Fiakerju Pusarnik v Trbižu je neznanec iz zaprte kamre 840 K ukradel. Smrt V gorovju. Iz Zgornje Bele se poroča, da je posestnikov sin Franc Payer v goreh ponesrečil. Mrliča še niso našli. Rop. Hlapec Valentin Kasolnik in delavec Franc Krasnik napadla sta v sv. Rupretu pri Velikovcu „rastlbinderja" Štefana Adamšek in mu oropala 9 K. Roparja sta že v luknji. Ogenj je uničil vsa poslopja posestnika Golob pri Spodnjem Drauburgu. Tudi 20 ovc je zgorelo. Škode je za 8000 K. Govori se, da je nekdo nalašč zažgal. Pretep. Znani prvaški hujskači Adam, Pei-neg, Vravnik in Grubelnik so povzročili v Spodnjem Drauburgu zopet pretep, pri katerem je bil delavec Treun z nožem na glavi težko ranjen. Napadalce se je deloma zaprlo, deloma pa sodniji naznanilo. Porotno sodišče v Celovcu je pričelo 18. t. m. s svojimi obravnavami. Hlapec Jože Steiner v 8T. Salvatorju je zažgal iz maščevanja gospo- darsko poslopje župana Knapitsch in napravil na ta način za 9000 K škode. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Na 18 mesecev težke ječe bil je 45 letni hlapec Primož Florianz iz Št. Vida obsojen, ker se je na nečloveški način nad nekim 12 letnim dekletom zagrešil. Dezertiral je od deželno-brambenega regimenta v Celovcu infanterist Miha Rampold, doma iz okolice Voitsberga. Krvavi manever. V Lavamiindu so se hnzarji med seboj stepli in so enega svojih tovarišev težko ranili. Potem so ga pustili brez pomoči na dežju v prostem ležati. Šele drugi dan so krvavečega vojaka v bolnico odpeljali. Tatvine v cerkvi. V Maria-Saalu ukradel je neznanec dekli Juliji Pekasuik denarnico, v kateri je bilo 70 K. — V sv. Tomažu pa je nekdo posestniku Kokarnig 300 K ukradel. — V Spodnjem Drauburgu so tatovi posestniku Radolfu Domaingo mnogo sadja in zelenjave pokradli. Kmetski drža je p. kr. zanimivi posnemamo zlasti Gotovi ljudje ruštvu z življ v prvi vrsti odgo po neomejenem prtju mej. Temi 1. D sploh kmetij življ O draginji. ;ni poslanec Erhard L i ;ovor o današnji dragii ledeče važnejše točke: iščejo vzoke mesne dra ; hka imel kateremu kuni redstvi, Tilju »J' baj. v ode-kmetje upaj( iskei temeljito pomoč a mesa ter od- agmja proti pa je resnično sledeče: razteguje edino na meso in adnjih 10 letih so vse v ceni narasle. Ome- stanovanj. ivišanju delavskih brezvestnem izko- l železa, v trustih, pridelke, bščine nei ibuval, klo oblek n;a i rja način izkoriščanja like, je tudi dra-(kaknr na Fran-Amerike) splošna. velekapitalistov) v trusti< (zve; zadnjih letih cene svinjskega mesa za 32%, govejega mesa pa celo za 60% zvišali. Ali ravno v severni Ameriki je ono gibanje zmagalo, ki prepove uvoz argentinskega mesa; tam so ravno mnenja, da država, dokler ima možnost, da si sama potrebni proviant preskrbi, nikdar ne sme biti odvisna od uvoza iz inozemstva. Zato se je tudi v severni Ameriki v zadnjih letih naravnost velikanske svote za izboljšanje domače živinoreje izdalo. Neverjetne svote denarja se odtegne državi tudi po kartelih, n p. po železnem kartelu. Angleži gradijo n. p. vsak svojih velikanskih vojnih parnikov za 12 milijonov ceneje nego mi na Avstrijskem. Zato so pa tudi .kcije Praške železne industrije od leta 1881 sem irasle, akcije alpinske montan-774 K. nadalje, d; iz Argentinij isledniki, ki ke svote dei n. p. od 184 K na 2.830 K družbe pa od 311 K 4. Dokazano pa je nadalje, da so družbe, ki se pečajo z uvozom mesa iz Argentinije v zvezi z onimi velekapitalisti in njih nasledniki, ki so leta 1889 do 1890 s sleparijo velikanske svote denarja iz Evrope tja spravili. Takrat je znašal državni dolg v Argentiniji, ki šteje le 4 milijone prebivalcev, 700 milijonov kron, tako da se niti obresti ni moglo plačavati in da je prišlo vsled bankerota tisočero ljudi na beraško palico. Zdaj so velekapitalisti gospodarji v deželi. Ako se hoče torej proti draginji pametno nastopali, potem se mora v prvi vrsti domačo živinorejo izboljšati. Ako bi se to že preje sprevidelo, potem bi bile žalostne posledice leta 1904 že davno ozdravljene, potem bi nam ne bila letos kuga na gobcih in parkljih za 80 milijonov kron škode napravila in potem ne bi prišlo do zvišanja cen ter do pomanjkanja mleka. To pomanjkanje nam že grozi, kajti kjer ni krme, ni krave in ne mleka. Mleko je najboljša hrana za otroke in važnejše od mesa. In mleko ne moremo uvažati iz Argentinije ali od kje drugod. Bismarck je na Nemškem vstvaril krepko kmetijsko politiko in Nemčija je postala tako krepka in bogata. To pot treba je tudi naši politiki hoditi I Vsaka dobra varčna kuhinja Maggi-jeve kocke za govejo juho. Vs vodo polita — da takoj delikatno goi rahljate kakor druge doma prirejene govejo juho i 6 h bo iz najboljšega rseh potrebnih dodatkov pripravljc bi morala imeti v ika kocka — sams ; ejo juho, katero lahk. juhe. Maggi-j mestnatega ekstrakta zato so popolnoma pazite vedno i alogi vrelo vpo- kocke za otova goveja juha v suhi obliki. Kadar kupujete, Maggi in varstveno znamko zvezdo s krizo Da se proti tnberknlozi uspešno nastopa, treba je splošno stanje bolnika izboljšati. Paziti je na pomanjkanje apetita. Vzrok tega je mnogokrat nečedna ustna votlina. V taki se bacili tuberkuloze hudo_ širijo. Zato treba zobe racionalno gojiti, kar je najbolje z Sarg'ovim kalodontom, ki je splošno kot izboren priznan. Ni vee dvoma, da so ure svetovno znnne firme Max BflhneL Dunaj, IX., Margaretenslr. 27/25 najboljše. Že 70 letni obstoj te firme to dokazuje in naj bi se vsakdo v slučaju potrebe nanjo obrnil. Zahtevajte preje najnovejši, bogato ilustrirani cenik, ki se vsakomur zastonj in franko vpošlje. ravn dnmače nlatno (eehte Hausleinwand) dobi se v trgovini *80 _zz^^zz Brata Slawitsch v Ptuju. Na zahtevo se Došlieio muštri Vucalri hiži ,nhl<0 lzo',ano"> "•• VOdlM IllOl like neprijetnosti pral- nega dneva, ako se namoči perilo že na predvečer s pralnim praškom ki popolnoma $_^^»t izloči vso nesnago. Pralni prašek je predmet zaupanja, kajti lahko je ponarejen in težko je ponaredbo dognati. Ako kupite izdelek tvrdke, katera Vam za pristnost jamči, tedaj bodete gotovo prejeli zanesljivo pralno sredstvo. Ponarejeni pralni praški (prah iz mila) sicer tudi dobro čistijo, a uničijo v kratkem času vsako perilo. Najboljši in najzanesljivejši pralni prašek je vsekakor Schichtov pralni ekstrakt »Ženska hvala'-'. Gradec, dne 16. septembra: 67, 44, 21, 14, 39. Trst, dne 9. septembra: 71, 89, 37, 23, 55. 40—50 hI. vinskega mošta belega iz boljših goric kupim direktno od proizvajalca. Najnižje ponudbe poslati na Franz Aumann, gostilna Taxwirt Reichenfels 891 na Koroškem. Hiša in gostilna, gospodarsko poslopje in kovačnica, vse zidano in z opeko pokrito, vse v dobrem stanu, sposobno za vsakega obrtnika ali trgovca, sploh ima lahko kupčijo za vse deželske pridelke, ker je na glavni cesti Ljutomer-Ptuj, */« ure od železniške postaje Mošganjci, 1 uro od mesta Ptuja, — se proda pod ugodnimi pogoji; cena se izve pri Simon Belšak gostilničar in kovač v Dornavi. Ljudska kopelj mestnega ^3 kopališča v Ptuju. Lepo posestvo, ££?°J* noro zidane hiše, gospodarskima poslopja, oba v dobrem stavb, stanu zraven novo prizidan svinjak. Zemljišče meri približno 18 job, ktero obstoji iz njiv, košenice na kateri je lepo sadno drevje iz gozdov, kakor tudi z vinogradom, pri katerem je zidana klet in lepo prešo. To posestvo je v občini Z b e 1 o v o (Plankenstein) blizo farne cerkve sv. Duh-Loče. Celo posestvo z vsemi potrebščinami, to je vozovi, živina, sploh vso gospodarsko orodje ima cene 19.000 kron. Kdor hoče hupiti in si ogledati, naj se oglasi pri županu na Zheloveni (Plankenstein) pošta sv. Duh-Loče via Poličane. 890 Vpoštevajte sledeče vrstice: Ako želodec slabo prebavi in so vsled tega tudi druge funkcije organizma motene, potem se rabi uspešno balzam dr. Risa Ako želodec ne prebavi, je vse truplo za delo nezmožno. Priznano domače aredBtvo, ki se napravi iz Ubranih zdravilnih zclenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezmernosti, alabe diete, prchlajcnja, sedenja, bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Rena balzaa za želodec iz apoteke B. Pragaer v Pragi. n M.i Vsi deli embalaže no- IM nN 10 ' S'J° Poslavno varstveno Ulul "w ' znamko ! Glavna zaloga: Apoteka 33- Pxag'iier, c. in kr. dvorni liferanti, „k črnemu orlu" Praga, Klcinseite 203 kot Nerudagasse. _____ Poštia razposiljatev vsak dan. ===== 1 cela steklenica 2 K pol steklenice t K. Po pošti proti naprej-plačilu K 1/50 se pošlje 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8— štiri velike steklenice, K 22-— pa li velikih steklenic franko na vse postaje Arstro- Ogrske. — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 883 Ura za verižieo ! 1 ura samo za K 190. Zaradi nakupa velikih množin ur razpošilja spodaj stoječa eksportna hiša: eno krasno pozlačeno, 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo K 190, kakor tudi 3 letno pismeno garancijo.Pošilja po povzetju ekspertna hiša ur F. Windiscli, Krekova St. U. NB. Za kar ne dopade, denar nazaj. Čai za kopanje i ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 112. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. 11 kopelj z vročim /.rakom, paro ah „Brausebad" z rjuho K -'601 postrežba K —10. ■■' lovskih pušk, lancastrc-puSk, !.:;' (BUchsflinten) cd K 58'— na->": prej. Popravila, prenaredbe .[& strokovnjaško, zlasti nove cevi :i z nedosežnim uspehom in nove ':^'. Salte, II. ceniki prezplačno. » .- 664 .*■" Reparative na šival-i nih strojih ' : izvršijo se v naši delavnici .*'/. hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc dr. za skalne stroje. • Ptuj, Hauptplatz 1. Največje .'."*' in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. . Muštri Slikanja in šivanja zastonj in franko. 365 Zaslužek i! - 2—4 K na dan in stalno skozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja mašha za hitro štrikanje ,,Patentltebel" ima izkutene jeklene dele, strika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke.. Predzn. nepotrebno. Poduk, zastonj. Oddaljenost nič ne stori. Troski mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. sodn. protokol. Karl Wolf, Dunaj. Mnriahilf, Nelkengasae I/O« Grazer Kasse 3 Kupci pozor! Lepo posestvo, pol ure od mesta Maribor, je na prodaj. Posestvo obstoji iz več hiš, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, velik, sadonosnika, gozda, ter izzidane viničarijc z lepim zemljiščem, kjer je že ameriška trta nasajena, zraven lepo sadno drevje, ki rado rodi. Proda se iz proste roke; več pove laBtnik Friderik Bračko, Vodole, pošla Maribor, fara sv. Peter. 884 Šivilja Dekle 16 let stara, katera zna šivati, išče do 1. oktobra t. I. službo. — Naslov pove uprava „§ta- j.rca". 887 dobro izurjena, želi službo najraje pri Šivanju, gre tudi kot hišina. — Naslov pove uprava »Štajerca". 888 Agenti! Potniki, zastopniki in vse osebe, ki to hočejo postati ter imajo znanje pri zasebnih kupcih, se takoj povsod za prodajo patentnega blaga, k: ae lahko odda in je v vsakem gospodinstvu potreben, profi visoki proviziji in fiksni pla či sprejmejo. Tudi kot postranski zaslužek. Pon. pod šifro ,,Neu-heiten 1911" na Rudolf Mi>sm\ ekspedicija anonc v Pragi, i Graben. 872 Hišno poslopje in ko-vašnica na vodi85* in sadni vrt se zaradi preselitve za 6.000 kron proda. Vpraša se pri Franca Slapar, kovaški mojster, Scniltcrntlorf, pošla Bleiburg, Koroško. PozorI 60.000 parov Čevelj I 4- par Čevelj samo K 7*50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naroČilo, prodati večje število Čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari kofitajo le K 7-50. Pošlje po povzetju C. Griwer, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. 840 Učenec, ki ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri Joban Toplak, JurSinci pri Ptuju, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. 885 (r. G. m. b. H.), Graz, Herrengasse Nr. 11. verleiht Geld — »Hrh in grSs«emi Pustm — raseh, ohue Vermittler-proviBion, ohne Lobensversi-cherungszwang und ohneZwang m Gehaltsvormeikungen b»i missiger Verzinsung gegen Btlrgschatt oder geg.n Gehalts-abzug mil I^ebensveisicherung, oder g«gen grunflbilcherliche oder sonslige ent^prechende Sicherheit im Pcrsonalkredit-sweig zur Rtlckzahlung io Wochenraten (von welchen auch mehrere zug^eich gezahlt vrerden kSnnen), so dass das Kapital in 6 Oder in 10 Oder IB Jahrcn rtickgezahlt wird, im »allgemoinen Zweig< aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Schuldscheinverfassung unentgeltlich. Sehuellst« Erle-dignns. Atiszahlnng der Vor-schusse nach Herstellung der Sicherheit sofort. Drucksorten- versand. Majerski ljudje, 1 do 2 družin, skupaj 6—8 glav se ob sv. Martinu sprejmejo. Lepo prosto stanovanje s hlevom za 2 govedi, 4—6 svinj, deputatno polje, prosti les in za načelnika družine mesečna plača; člani družine dobijo tudi šihtno plačo. Ponudbe na graščinsko oskrbni-štvo (iallcnhufi'3 pri Slov. Grad«u. 851 OooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooO 30. septembra i l oktobra 1911. © © © © © © Graški i jesenski sejem f (Grazer Herbstmesse). Razstava jedil in knhalne umetnosti, poljskih in vrtnih izdelkov, rož, sejem kmetijskih strojev, veliki sejemski „prater", vzdigovanje (stemmen) na dobitke, tekmovalna igra z žogo na nogo, rožni dan, tekmovanje v lepoti, ilnminacija, "' ' " dirka, i n i i vlaki i f.. znižani © © © © © © oooooooooooooooooooo' 6 dne 5. in 8. oktobra; od Pragerhofa se vlak ob 7,M zjutraj odpelje. 87 poooooooooooooooooooooooooooooooooooooQooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 6 51 6 �484 60 1000 kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantifa I Ako to ni res, plačamo mr lOOO kron netto ^W vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Cara-Haus, Kopenhagen. Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar «em pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. isgfffl L 1SI| Isaiiit (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). 62'.) Kovaški pomočnik dobi stalno delo pri ses Perd. IFitscliJs:© kovaški mojster v Plibergu (Bleiburg) Koroško. imajo od vseh lastnikov svinj vedno oni, ki dodajo navadni krmi še Fattingerjevi „Lucullus" in to stalno. Pri tem ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z >Lu-cullus« ni samo najvplivnejše,tem-več tudi najcenejše, ker se z 2 kg > Lucullus < povišanje žive teže za eno kilo doseže. Vrsta il. za pujske. Vrsta lil. za pitane in velike prašiče. Cena oheh vrst: K 12'50 za 50 kg z vrečo vred od ^^^^^^^^^^^^^mF iabrike. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z o. z. 808 Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prvih dobitkov. se čevlje / Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali! [ Najplodovitejše plem- ske svinje! Najiz- datnejše pitane prašiče! S Le pri rabi od I. 1886 izredn. odlik, z i 826 znamko gumi tranima- zilo za usnje ^^^^^^^^^^ res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za >viks« zmožne napravi. Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne, pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i. B. ter Bohme & Lo-renz, Chemnitz i/Sa. Sodbe se glasijo: >Pošljite mi zopet 1 poštni zavoj gumitrana, ker se isti jako dobro izkazuje pri konjaki opregi in obuvalih.. — Brasso-Foldvar 1./IX. 1905. — Fr. Tichy, lastnik pivovarne. □♦aoa^a^aaa aaea aaaoaoD^aorj gtajersko dobro deželno vino K 52*— Štajersko namizno in iztočno vino K 54*— Štajersko krepko vino iz gore K 56 — Terrano rdeče krvno vino, veleflno K CO-— Silvanec, beli, flno namizno vino K 60-— Rizling, beli, fino namizno vino K 64'— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velike« poslopju šparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. od ODoaoaonOD o a oaeaoaoneaao S. Beni* Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivib slišanih 2 K; boljših ■i K -40 h ; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo-belih, Slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma ^-^^-^-—^^^ (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. pajT- Gotova postelje 9U iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tiheit, 180 cm dolg. 120 cm. Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim. bajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K, lUnne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne tahne, 200 cm dolge, 140 cm. Široke, 13 K, 14 K 70. 17 K 80, 21 K; slavne blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke 4 K 60, 6 K 23, o K 70; spodnje tahne iz močnega, pisanega gradla 180 cir. dolge, 116 cm Široke 12 K 80, 14 K 80. Se posije po povzetju od vi K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. Beniuch, Deschenits Nr. 710. ' Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 769 '— J*K 4 Die geferligte Bank gewShrt zu den vorteilhafte»ten Bedingungen: ■ BUrgschafts-Darlehen ,- gegen Schuldschein, RUckzahlung in Monatsralen nach Vereinbarung. Wechsel-Eskomte. Wechsel-Kredit. Wertpapier-Bclchnung. llypothekar-Darlehen. Geld-Einlagen bei der Anstalt is Graz nnmittelbar werden bestens verzinst. Ausvvilrtige Einleger erbalten Postsparkasse-Erlagscheine. Anteils-Eialage« der Mil-glieder genieuen seil 1903 einen Gewinnanteil von ===== 4>/. v. H. ===== Stidmarkische Yolksbank, Graz Radetzkystrasse 1, i. eigenen Gebaude. ► 328^ jVtletje (Lohn- und Mautvermahlung), ter izmenjava vseh vrst žitja preskrbi najhitreje in najceneje valčtli umetni mlin v Rušah (Maria-Rast) pri Maribora. 1 kila sivega Slišanega K2—, boljSega K 2'40, Dol-belM prima K 2'80, belega K 4*—, prima mehkega kol dauoer K 6-—, veleprima 14 7—, 8— in 960. Danne. sive K6-: K 7-—, bele prima K 10—, prsni flaum K 12— od 6 naprej franko. gotove napolnjene postelji iz tcsno-nilnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega lnlen| (Nanking), 1 tulient ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, i ! glavnima blazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, €0 cm sirotki dovolj napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim pM strljnim perjem K 16—, pol-daune K 20—. ilsun' K il-.\ Posamezne tnhne K 10—, 12-, 14-—, 16--: hramu« g)a\ne bl-izine K 3—, 360, 4—. Tnhne 200XUO cm velfal K 13—, 18—, 20—. Glavne blazine 90><70 cm vrlih K 450, 6*-, 5-50. Spodnje lultlne iz najboljšega posicljnejsl gradi 180X116 cm velike K 13— in K 15— pošilja prolij povzetju ali naprej plačilu j1 Wax Berger, Deschenitz JI. 344/3 (Bohmervvald). Brez riziki-, k. r je izmenjava dovoljena ali se vrne Ana, Bogato ilustr. cenik o posteljnem blagu zastonj, 7c8J Pri vsaki hiši je treba niij galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „ŠtajeJ Če ve užigalice"! Glavi zal. firma brata Slawitsci v Ptuju. Ceno pemsko perje za postej! 5 kil.: novo slišano K 9 60, boljše K 12' belo, daunom podobno slišano K 18—, 1 24—, snežno belo slišano mehko kot( daune K 30—J K 36 —. Pošlje franko po povzetju. Izmenjava tev proti poplačilu poštnine dovoljeni. Benedikt Sachsi Lobe9 Št. 89 pri Plznu, Češko. Brata Slawitsch v Ptuju Florianipliti in lliiiitajiist priporočata izvrstne si stroje (Nahmaschinen) » sledeči ceni: Singer A ročna maSina . . K 60-Singer A , K 60- "fr-| DUrkopp- Singer . . K 70- 8H DUrkopp-Ringscbiff za šivilje . K130- j Diirkopp-Zentraltobbin . za šivilje K140'— i __________________GL Durkopp- - , ._____________ ____ za krojače K160'- j DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K l&r— Dilrkopp-7.yliniler-Kla«tik za čevljarje......K lfi0'-18>-| Minerva A..................K 120- Minerva C za krojače in čevljarje........K160'— j Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene m nitji kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rili Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ket solid«* je le tistim znana, kateri imajo mašine od nas. Cenik brezplačno. Na prodaj 2 johe lepega travnika in 10 johov hoste ViU* od Polčanskega štaciona. Prejšni posestnik j« bil gosp. Tomandl. Zemlja je primerna za ei-glarno, čez 100 klafter je smrekovih štorov it lesa za sekat od 600—800 K vrednosti. Vse skup za 2.600 K ročno za oddati. Povpraša ae naj pri prodajalcu gosp. Karl Teppey-u v Celju. Lepo posestvo prav po ceni na Vse na ravnem! Hiše, stale, vse zidano z ciglos pokrito, 26 johov grunta, hosta, njive, travml^j lepa ciglarna, vse skup za 22.000 kron. Posestvo leži v Št. Miklavžu pri Lubečni Vi n»: od trga Vojnika (Hochenegg). Na to posestToj« privolila hranilnica 8.000 K na prvo mesto in prodajalec čaka po 5% obresti pet let za 8.O00| K. Vpraša se pri gosp. Karl Teppey-u v Celju. Izdajatelj in odgovorni urednik; Kari Linhart. Tiikal; W. Blanke t Pfojo.