LISTEK. Vojni spomini (Jauuš Goieo.) (Dalj».) Z mesta se nisem upal ganiti, ker sera se m»d samimi čifuti le bal za težko kupljeno in že v potnlh sragah prenaSano blago. Grom in peklo! Od ni: koder ga ni bilo z vozičkom in jaz sem že bil preštel vso tlakano kamenje na trgu. Mestni čuvaji so me že polukavali, 6e se nisem morda ijrismolil k stobru, da se n« ganem nikamor. Sram m» je bilo ir jeza je valovila po meni do besnosti. Sam Bo(g mi ne bode zaznamoval na črno plai robatih besed i; psovk, s katerimi sem obsul tovariša, ko se je pr<it: vefieru po štirlh urah primuzal do stebra. Med smehljanjem in ravnodušno mi je priznal, da je kramljal v kavarni s tovarlšem, katerega že ni videl bogzna. kedaj. Je pač domneval, da sem si sam poiskal voz in odsmukal v polkovni stan. Oštpi sem ga v vseh znanih jezikib, a se ga ni prav nirprijelo. Neužal"eno in vdano je pobas '1 steklenii-ppod pazduho in cei>ptnl mol^e za menoj. k\ som ta blt jeze in nevolje stnpal pred njim z oprtanim nahrbtnikom. Z jezno brezobzirnostjo sem se vsilil sicer opo rekajočemu 2idu na voz, ki je vozaril v smeri prot^ barakam. S Franclom sva se tokrat brez razgovora. kujavo molčefte vozila do doma, kjer sva se pa snv;. vila na slami pri sledeči boljSi volji. Razofiarani smo gledali drugega jutra, ko je došlo povelje: Nazaj za Przemysl, v dežju, blatu m na nofi v ugive, gališke bajtel Vse je nevoljno godrnjalo in kovalo v zvezde srečne ogrske 5rno\ojnike, naSe sosede, ki so ostali v barakah v obrambo trdnjave, Sam Bog, da smo zapustlli Przeraysl, sicer bi 88 že vsi davno hladili v Sibiriji! Iz Przemysla smo krcsali š« dokaj dalefi nnzaj, dokler se niso pojavili pred nami svetovnoznani — Karpati. RazoCaral, oveselil in priiotno pobožal me je v dno duše ta pogled n« zeleno gorovje, ki valovi grič za gričem, hrib za hribom. Vsak je j.iri tem togledu radostno vzdihni\ oko mu je zažariio ves«lia; vabila nas je bližnja večja vnrnost, Cutili čtco se rešene okovov in >$fi<,' za nas nopopisno puste ravni in ;,iar.ote. Lind.ii; si buivo pozdravljait ta novi svet, zemijo, ki nudi, pose.ia':a z ra/nimJ gričl in hribi. mnogo duSnega nžitko in navivne izpremene. Kraji ob vznož;u Karpatov so paft podobni naši Ijnbki, rajski domovini, k;itere se ne o^lepa nobeno sroe tnko. kakor — slovensko! Ostavili smo lifino znano mesteoe Gorlice in 7^vili od tamkaj na levo karpntsko gorovje. Tukaj nam je bila odkazana gorska vas Bielanka v stan. Prnv nobena cesta ne vodi do sela. Po notoku smo n rezali v vas, ki se vlefte dolgovezno ob straneh inrka, po knlerem žubori in so kotali potok. Same slamostrehe, leserie bajte, pripete ob vznožju po vodi izriolbenega briba. Dolinifa je samo tako Siroka, da ,jo lahko prepljune vsak otrok, po domDfte povedano. Tovariši so kleli in robantili nn to zitono in hribovsko gnezdo: jaz pa sem se ^util pri.;etno domnfcega. kot bi kobacal k sv. Jurihi na Remšnik. — Ti doslej nemoteno mirno živefci hribovoi so nas gledali, a se poskrili v bajte, ko smo se jim bližali. A. kako tudi ne? Do naSega prihoda še ni kora-kala po selu nobena vojaška noga. Kar naenkrat pa toliko vojaštva s konji in vozovi vred. Ko bi bil jaz duSevno zmožen po vzorcu rajnega Erjavca, bi lahko napisal ,,Huzarji iz Trsta v Bielanki", a se prav ne upam. — Polkovni štab si je izbral leseno vaško šolo v bivaliSfie, ostali so se pa razdelili in razkropili po drugih bajtah. Nepopisno veselje so imeli z vojaki srajgniki; ti so se upali prvi med nas in plesali od veselja. Pn pribodu v to vas smo bili vsi preprifiani in uverjeni, da ostanemo tukaj fcez zimo. Na suomlad pa poskusimo zopet do sedaj bridko in opotefto vojno srefto. Nikdo se niti sanjati ni npal, da bi bilo mogoče se vojskovati tudi v zimskem Casu. Riinljan Oezar je tifial v snegu za okopi. Vsi srednjeveški velikani bojnepa polja so se zabrknili po zimi kot jaaheoi brezdelno v brloge. Vojnega orjaka Na]>oleona ie konfiala ruska zima, pa bi se upali mi po zimi v bojno črto z Rusi, ki sta jim sneg in mraz kakor vsakdanji kruh! Gugali in zibali smo se v brezdelnih zimskih sanjah vsi. Mojemu tovarišu, meS^anu Franclu, se je dozdevalo to gorsko zdravilišče prevoft zailankano in pusto, in zabel ]e nestrpno razbrskavati po kartah. Pogruntal je na papirhi zabelež^rin večje mosto Novi-Sad (Neu-Sandez). Kakor vefkrat pn ; in pozne¦e, se ie trenutno odločil in še rrmne iiepremiSlJeiMi izvabil, ČeŠ: ,,JanuS, ti se peljeS z mpsnoi v me«tn!" Jaz, neizkušeni človek, ki so je pustil voditi od di-ugih, sem voljno prikimal, Tovariš je izginil v seln ter kmalu siloma privlekel gorskega kmeta s slamo nastlanim galiSkim ,,išta hajta" vozom. Ubogi seljak je jokal in se izgovarjal, da je mesto cialeC in ne pozna poti; a kruta ftastniška roka ga je prisilila, da je pokomo sedel na voziček in prijel za v;ijeti. Zakopal se je v slamo ]>oleg naju še eden naSili zdravnikov in: išt;i hajta brrr! oddrftali smo po vasi proti mestu. So remšnifike grabe muftilnioa za voznika, a fte raj v primeri s tem kolovozom, po katerem smo ropotali in odskakovali mi, dokler nismp dospeli na cesto. f>e govoriti nismo mogli med potjo. tako nas je pretresavajo. Zobe sem trdo stiskal, sicer bi mi bila ušla duša. V dubu sem pa zaklinjal Francla in njegove trenutne sklepe, katerih izvršitev sem ftutil (olikokrat bridko na duši in telesu. Zbit sem bil kot kovaško nakovalo,' ko srao le vendar po par urah iz kolovoznice pogodilj na lepo cesto. Sedaj je §lo malo bolj gladko in mirno. Utrujeni vsled mučne vožnje smo vsi trije zadremali in jirepustili nadaljno usodo kmetu ter gališkim pritlikavim kllusetom. PrebudCi smo se vsi trije naenkrat. poveznjeni pod voz. Voznlk je pa udrihal z bičem ]>o konjih, na glas jokaio^: bu—bu~bu! Konji so bili pametnejši od nas, ker niso smukali prekoplcnjene priprege naprej, ampak so obstali na mestu nezgode. Smo se lahko pofcasi ln prav previdno izkobacali izpod voza. Lg voznik se ,je po obrazu do krvi oplazil in Je nam razkladal, da so uSli konji pred aviomobilom. Na vse kriplie se je možak med jokom branil Se naprej vozariti po cesti, le Franclov pod nos mu potisnjeni samokres ga je prisilil k popustljivosti. Dvignili snio vozifek in: ista hajta brrr! šlo je naprej. Grda vožnja je bila to, ker so vedno švigali mimo nap tovorni sflmodr?4!. Pri vsalcpm spRtapVn 7. avtom smo morali vsi z voza; držnli smo klhiseta pri glavi in repih, sicer bi nam bila odbezgala. Vožnja s takimi zaprekami in zavorami je bila zamudna ter trudapolna. Ubogi, prisiljeni Vimbn iz Rielanke se je meni usmilil v dno duše, sa,j so mu v vednem strahu kapale solze v celili potokih po licu preko rara, Brž ko je čul od dalefi ropot avtomobila, je začel buliti in tuliti, kot pretepan otrok. S časom so se pa gorski krampi le privadili samodrčem. Ni iiam bilo treba skakati ve6 z voza, ampak samo ustavili smo se in vsi Stirje držali za vajeti plašivoa, ki sta strigla z uSesi. Gotovo ]e bil nad 60 km dolg ta naš polet in izlet. Vsi smo se ga kesali, še trdoglavi Francl .|r> menll, da jo je tokrat poSteno polomil. Proti vefieru smo dospeli v meato, pa še isto no6 smo morali zopet nazaj. Novi-Sad je židovsko mesto, kjer je bilo dobiti takrat ge vsega in ne predrago. Nakuplli smo tobaka ter raznih druglh refii in se podali v gostibao na prigrizek. V dno pekla vklete poljske ldobase s kislim zeljem sem jedel, pokoril sem se vsled tega užitxa blizu tri mesece. Ta ve&erja me je mrtvičila in izsesavala do Sklebetujočib kosti, predno sem jo prepod.il s pomofijo nešteto popitih zdravil. Pivo je bilo pač dobro, s tem smo si privezovali že na pobeg [)restrašeno dušo. Poiskal sem še voznika in ga bogato založil z jedio in pijafco. Dobri moži6 mi je bil tako hvaležen, da me je liotel samega veselja objeti in poljubiti. Okoli 10. ure ponofti smo oddrdrali v smeri — proti domu. Izhod iz mesta je bil težaven, ker |e bila cesta nabito natlačena raznovrstnega trena, ka(erega leva kolona je vozila iz mesta, dp.sna pa v mesto. K sreči sem kupil svetilko, "da smo s« uvrsfili pri svitu lufti med levo vrsto, da se pririnemo na prosto. DoROvorili smo se,- da bosta dva spala, a tretji pa bp.dP.l in stražil 7, hiftjo 1n sabljo v roki voz in nakup. ,laz sem prevzel prvi stražao službo o^ 10. do 12. ure. Vozili smo že izven mesta, seveda t koloni korakoma. Prlvozi nam nasproti dragonski tr«n. P»i brlefii svetilki sem videl že od dale* mustaCastega dragonskega korporala ira konju, ki je rlbtel v dosnici mogočen bi5. S tem bičem ]e neprcstano Svigal in šrtrkal brez vzroka po voznikih lev« naBe vozeStt kolono. Zadiral se je surovo-hripavo: ..Na levo drži, svinja!" Lomaatil je po ljudeh, da so vsled udarcev kaE cvilili in odskakovali na kozlih, Stražil seni, sedeS zraven voznika spredaj na vozu in čakal nestrpljivo, bo-li nad vse predrzna surovina potipal tudi mene a jermenom. Z desnico sem stisnil krčevito roftaj sablie in se zakopal z oftmi v pretepaCa. Privozill sino mu vštrio. Bifi je rezko Švlgnil po zraku in meni s» je prismolil udarec z dolgo poznato klobaso po obrazu. V trenutku, ko me je ošvionil, sem tudi jaz zamahnil z blestečo ostrino in mu prav poSteno popra* skal po prevročlh žilah, Zatulil je kot zadeti tur: ,,'Jezus, Marija!" Kam sem mu jo prismolil, še danes ne vem. 'A mislim, da ni nlkdar več iz gole hudobije in oSabnosti klestil ter otepal po nedolžnih' voznikJh. Vozarili smo mirno naprej. nikdo n'as ni terjal radi udarca po korporalu na odgovor. Jaz sem pozabil in odpustil jermenovo klobaso, naj tudi on poveže v vre5o odpugftanja krvavo brazgotlno. Odkrito prlznam; Sft danes se ne kesam, da setn mu pušfial pregreiSno kri. Bil jft goljat po postavi. torej sem nro med brati lahko vrnil le z ostrino. Kraalu za mestom so prenehale trtnske kolone, peketali in drdrali smo sami naprej. Bal sem se le ge avtomobilov, pred katerimi bi konji gotovo pobezgavali. Na to nevarnost me je opozoril Francl pre"d odhodom iz mesta ter me pouftil: (Dalje prihodnii?.)