ZLATA PLAKETA ILEGALCA 1982
Skupščina mesta Ljubljane je na svojem skupncm zase-danju vseh treh zborov 14. aprila sklenila, da na predlog komisije za odlikovanja, priz-nanja in nagrade pri SML letos podeli najvišje odličjc mesta — zlato plaketo ile-galca — za medvojne in po-vojne zasluge tudi Fani Tomi-čevič in družini Dežman iz naše občine.
FANI TOMIČEVIČ, ROJ. ZAJC
Rodila se je 10. aprila 1913 v Zgornjem Kašlju, stanuje v Brenekarjevi ul. št. 32. Je članica sveta republike SR Slovenije.
V OF se je vključila leta 1941. Članica K.P je postala v za-četku leta 1942. Njena prva naloga je bila v kvartnem odboru OF, kasneje v rajonskem odboru OF in partijskem komiteju rajona Moste politično delo med ženskami, predvsem širjenje organizacije slovenske protifašistične ženske zveze i.n utrjeva-nje njenih odborov. V začetku le'a 1943 je bila vključena v ra-jonski odbor OF in partijski komite združenega rajona Beži-grad-Šiška, nato pa v rajonu Šiška. Zadolžena je bila za organi-zacijo Delavske enotnosti. Po kapitulaciji Italije je prevzela dolžnosti seketarke v okrožnem odboru Delavske enotnosti mesta Ljubljana.
Po letu 1965 se aktivneje vključuje v dejavnost zveze zdru-ženj borcev NOV pri podmžbljanju varstva spomenikov NOB in je bila več let predsednica odbora podpisnikov družbe-nega dogovora za varstvo spomenikov NOB in komisije za ob-
novo Urha. Je predsednica odbora ohčinskega medvojnega ak-tiva OF in članica sekretariata odbora medvojnega aktiva OF mesta Ljubljana.
DRUZINA DEZMAN
Pripravljenost družine Antona Dežmana in njegove žene Lucije na žrtve v predvojni in medvojni revolucionarni dejav-nosti ter v povojnem obdobju je bila zelo velika.
Anton Dežman se je po vrnitvi od vojakov zaposlil v papir-nici Vevče, kjer jedelal do leta 1927, ko je bil zaradi aktivnosti v sindikalni organizaciji odpuščen. Zaposlil se je v Tovarni kleja in delal v njej do leta 1942, ko je stopil v partizane v Za-padnodolenjski odred.
Bil je že pred vojno vedno v vrstah napredno usmerjenih de-lavcev, zalo tudi ni osta! nezapažen med komunisti, ki so ga po-zvali, da v svoji hiši v Sadinji vasi št. 33 uredi primeren prostor za ilegalno partijsko tiskarno, imenovano Ljudska pravica. Tako so v hiši družine Dežman že Ieta 1940 namestili tiskarno, ki so jo pripeljali izpod Šmarne gore. Delovula je vse do okupa-cije aprila 1941, ko je zaradi nevarnih okoliščin prenehala de-lovati in je bila večina materiala prenesena v Ljubljano..
V času delovanja tiskarne so v njej poleg treh številk časopisa Ljudska pravica tiskali tudi Delo, kompletno gradivo za V. dr-žavno konferenco KPJ in čno številko Proletera za centralni komite KPJ. V tej liskarni je bila v italijanščini natisnjena tudi Deklaracija za Ck. KP Italije.
Za varnost in nemoleno delo tiskarne sta skrbela zakonca Dežman, pomagala pa jima je tudi hči Pepca, ki je leta 1943 padla v NOV. Družina Dežman je nudila zatočišče organiza-torjem NOB vse do Lucijinega vstopa v vrste NOV septembra 1943.
Čestitamo!