UREDNIŠTVO: LJUBLJANA. OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO IS DIN. ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE STEV. 150 DIN — V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OOLASI PO TAR1FU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Gre za obstanek Preteklo s-oboto so se zib rali slovenski sanatorji in bivši poslanci na posvet o varnosti, ki preti Sloveniji zaradi pomanjkanja vsakdanjega kruha. Na po-8vetu so ugotovili, da povzroča preskrba Prebivalstva Slovenije, ki iima poleg številnega mestnega in delavskega prebi-ydstva še mnogo pasivnih kmečkih okra-Jev, resne slkrlbi, ker znaša letni primanjkljaj Ikruišnega žita že ob normalnih •etinah nad 12.000 vagonov. Ugotovili so l^di, da se temu vprašanju do sedaj ni Posvetila primerna pozornost in da se že 12dane uredbe o preskrbi prebivalstva 2 žitom niti v malem obsegu niso izvajale. Na podlagi teh ugotovitev so slovenski senatorji in bivši poslanci zahtevali, da naj se da takoj banu dravske banovine pooblastilo, da v okviru banovine uredi vprašanje razdelitve razpoložljivih življenjskih potrebščin na podlagi racioni-Vanja, da bi tako bilo preživljanje slehernega prebivalca zavarovano in špekulacija z, nujnimi življenjskimi potreb-kčuiami izključena. Obenem so opozorili ?ugovorne či.nitelje na silno hude gospodarske razmere, ki se v Sloveniji zaradi hjene gospodarske strukture pojavljajo 2 Vso ostrino. Ker povzročajo podražitev hujnih življenjskih .potrebščin in grozeča brezposelnost v industriji izredno hude razmere, so zahtevali ureditev cen nujnih življenjskih 'potrebščin, zavarovanje življenjskega obstoja delavcev, javnih tn zasebnih nameščencev ter javna dela 2a brezposelne. Ugotovitve slovenskih senatorjev in bivših narodnih poslancev so brez dvoma Pravilne, saj vsi vidimo, da spravlja brezmejna špekulacija naše gospodarstvo naravnost iz ravnotežja im ograža življenjski obstoj vseh gospodarsko šibkejših slojev. Vzrok tem dejstvom vidijo baši narodni zastopniki v okolnosli, da Se je z odločilne strani tem perečim vprašanjem posvetilo premalo pozornosti, posebno ker se tudi že izdane uredbe niti najmanj niso izvajale. Prav škoda pa je, da .naši zastopniki v tej zvezi niso Pranotrili tudi vprašanja, kje leži krivda, da se je vsem tem za državo in posebno za njen slovenski del življenjsko važnim vprašanjem posvetilo tako malo V°2ornosti in kdo je kriv, da se celo že Mane uredbe niso izvajale. lo vprašanje se nam zdi važno zlasti j^radi tega, ker je glavni predmet špe-"keije ravno žito, ki ga mora Slovenja v veliki meri uvažati iz Vojvodine. splošnem se špekulacija z žitom skli-nje na okolnost, da vojvodinski poscst-.'ki žita ne dovažajo na trg, ker z urad-° določeno ceno niso zadovoljni, kljub Min, da je bila ta cena v kratkem ražnju že trikrat občutno povišana in je a nazadnje določena na tri in pol v*Uurja. Prav v tem pogledu bi billo nad . 0 zanimivo ugotoviti, zakaj se že izbile uredbe niso izvajale, oziroma kdo t, i iv, da so biile te uredbe že v naprej j_l’ko sestavljene, da'so dopuščalo špe-lacijo in jo celo naravnost favorizirale. v Slovenijo je to vprašanje tembolj l9?n°’ ker je bila ob času krize v lotih c do 1933, ko žito ni imelo nobene v ll®» z uredim prisiljena na korist Voj-v^diuo plačevati za žito čeme, ki so bile tf 0l>krat višje od onih na svetovnem H?*?' Slovenski mali človek je tedaj kljub tja| i in brezposelnosti, v kateri se je ^'njnl, moral doprinašati še posebne V8;Ve v korist vojvodinskega posestnika, k 1 ■'d°venski protesti tedaj niso nič za-\ *• 'u. Slovenija se tej velikanski obre-A)11/ i- 130 n°keni poti ni mogla izogniti. t0y. ‘‘ditvah tistih, ki so tedaj zamislili lii)0l zBni režim in ustanovili Prizad, je bot,, ,° Zil ohranitev države neizogibno 8tro~ Jao *Vr 'so, se vso dotične uredbe cudn° lzvai“ile- Zato je pa na vsak način <)> da se danes ne izvajajo uredbe, ki od vojvodinskih posestnikov ne zahtevajo prav nobenih žrtev, temveč samo to, da dajo svoje odlično žito po nekih primernih cenah na razpolago svojim starim odjemalcem. Cena, ki je bila določena za odkup pšenice in koruze, je za več kot za sto odstotkov višja od lanske. Ker se nobena druga stvar ni v tej izmeri podražila, dejansko ni nobenega vzroka, da bi kdo smel za žito zahtevati še višjo ceno, kot je z uredbo določena. Ta cena pa je tudi sicer mnogo višja kot so danes žitne cene na svetovnem trgu. Mirno lahko rečemo, da bo cena žitu takoj zelo občutno padla, kakor hitro bo konec vojne, oziroma angleške blokade. Tedaj ko seveda takšna uredba vojvodinski gospodi zopet zaže-Ijena in bo tudi vse storitla, da se bo izvajala. Če stvar še enkrat premotrimo, vidimo, da mora pri današnji ureditvi države in današnji njeni upravi pasivna Slovenija vedno podpirati bogate dele države. V času najhujše stiske je moral brezposelni slovenski delavec pri vsakem grižljaju kruha doprinašati posebno žrtev v korist vojvodinskega posestnika. Temu trdemu ukazu se je mogel izogniti samo s smrtjo. Ta dobro podprti vojvodinski posestnik pa danes kljub vsem uredbam lahko svoje žito zadrži in ga niti za visok denar noče dati na raz-jrolago svojemu dobrotniku, ki je danes zopet v stiski. Ker pa vojvodinski posestniki sami niti ne izdajajo niti ne izvajajo raznih uredb, je jasno, da tukaj nekaj ni v redu. Mislimo, da se ne motimo, če domnevamo, da ima pri celi stvari vmes svoje prste nikjer vidna pa vendar povsod navzoča čaršija, ki vidi državo vedno v nevarnosti tedaj, če so v nevarnosti njeni žepi. Kakor hitro pa' resnično ogražanje države pomeni pritok v njene žepe, ni nobena nevarnost za državo tako velika, da bi jo ta čaršija priznala in nastopila za njeno odpravo. Vse to nam dokazuje, Ikako nujno potrebno je, da Slovenija dobi čimprej svojo samoupravo tako v političnem kakor tudi gospodarskem pogledu. Škoda, ki jo nam je povzročil in nam jo še neprenehoma povzroča politični in gospodarski centralizem v rokah belgrajske čaršijc, je sploh nepreračunljiva. Vsak dan, iki je v tem pogledu zamujen, pomeni za Slovenijo novo oškodovanje in ogražanje obstanka njenega prebivalstva. B. v Razkrižje in Strigova »lirvatski dnevnik« je položil v zadnjem času večkrat prst na pojave in stanje v obmejnih občinah draviske banovine Razkrižje in Strigova. Poluradni dnevnik Hrvaške prišteva te dve občini med občine s pretežno hrvaškim prebivalstvom in se sklicuje na izid ljudskega štetja iz leta 1931, iki je pokazalo tamkaj samo 2.1% Slovencev. Opremil je svoja poročila tudi z grajo ravnanja z ondotnimi Hrvati. Razločno je to grajo naslovil na vidno osebo. iNa njego/va poročila in očitanja je po ovinku odgovarjal samo »Slovenec«, »Jutro« se je pa omejevalo na beležke. Med odgovori »Slovenca«, ki je sicer molčal na opozoritev o izidu ljudskega štetja leta 1931., se glaisi eden tako, da sta pri volitvah delegata in namestnika Kmetijske zbornice v Ljubljani za do-tični okraj oddala glasove tudi odposlanca (volilna moža) občin Razkrižje in Strigova. To naj bi ddkazovalo slovenski značaj teh občin. Ker je »Slovenija« tisli slovenski list, ki je na prve hrvaške glasove po dogodku z dne 26. VIII. 1939 o teni, da morajo neki kraji, ki so v dravski banovimi, biti priključeni banovini Hrvaški, prva opozorila na okolnost, da so banovini Hrvaški priključeni tudi neki kraji, kjer je večina prebivalstva slovenska, (— na katero ugotovitev je pa tiistk v Hrvaški odgovoril z mollkom (Sic!) —) se nam zdi prav, če v predelih tega lista poskušamo določiti stališče poštenih in dosledno mislečih Slovencev glede ureditve obmejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Polašča se nas namreč 'bojazen, da dosedanji način obravnavanja stvari tako v hrvaških, kot v dravobamskih časnikih ne vede drugam, kot v še večji spor, ker se le preveč vodi s strankarskega izhodišča. Ze ob ustanovitvi »oblastnih« samouprav z uredbo so za politično stanje v Sloveniji odgovorni ljudje na lastno in na željo Belgrada, ker so hoteli s tem oslabiti vsaj malo vpliv Radiča, pristali na neumnost, da je bilo Medmurje priključeno k mariborski »Oblastni« samoupravi. Prvi zakon o razdelitvi države na banovine je oktobra 1929 to krivično stanje odpravil, zato pa postavil Slovence pred uganko, zakaj je ‘bila Bela krajina priključena k savski banovini, cel čaibanski okraj, ki je deloma res slovenski, pa k dravski. To uganko je bilo mogoče rešiti samo na ta način, da so z navedeno spremembo mej hoteli preprečiti med Srbi in Hrvati nastanek mišljenja, da se je z ustanovitvijo dravske banovine prav za prav ustanovila zedinjena Slovenija. Po odhodu dr. Korošca iz šestojunuarsike vlade je bilo s posebnim novim zakonom o razdelitvi v banovine popravljeno stanje vsaj toliko, da sta Beda krajina im čabarski okraj zamenjala banovini, h katerima sta spadali od oktobra 1929 dalje. V tem času postavljena meja je it udi današnja meja banovine Hrvaške proti Sloveniji. Ze .sam čas, kaj šele splošne politične razmere, v katerih je bila določena današnja meja, poroštvujeta za lo, da se meja ni povsod držala narodnostne meje med hrvaškim in slovenskim narodom. Današnji oblastniki v banovini Hrvaški imajo proti oblastnikom v ostalem področju države glede navedene meje prednost, da niso za njo odgovorni. la prednost jim daje močno orožje zato, da si prizadevajo zdaj, ko so se takratne razmere za področje banovine Hrvaške vsaj deloma in predvsem .v osebnem pogledu spremenile, predrugačiti mejo. V smeri teh prizadevanj se imenujeta občini Razkrižje in Štrigova največkrat, v smeri teh prizadevanj je napisal v »Hrvaliskemi dnevniku« poluradni .časnikar tudi potopis z avtomobilske .vožnje skozi brežiški in šmarski okraj in ga končal z vzklikom: Ka.ko majhna je Slovenija! Kakor pa je okolnost, da današnji oblastniki v banovini Hrvaški niso odgovorni za današnjo upravno mejo med dravsko banovino in banovino Hrvaško, res močno orožje, tako imamo Slovenci enako močno orožje zoper to, da se mej a popravi v sedanjih razmerah. Te razmere so pri nas še vedno tiste splošno politične razmere, kakor so bile, ko se je meja postavila. Hrvati se morajo zavedati, da sprememba upravne meje pravično ni izvedljiva, dokler se ne izenačijo splošno politične razmere v Sloveniji s tistimi, ki vladajo ali ki naj bi vladale po celotnem uveljavljenju uredbe o banovini Hrvaški. Samo svobodno izvoljeni hrvaški Salbor in svobodno izvoljeni slovenski Narodni' zbor sta sposobna, pravično, pošteno in z zgolj narodnega stališča urediti vprašanje razmejitve med hrvaško in slovensko narodno oblastjo. Trajna more biti samo zgolj narodnostna razmejitev. Take razmejitve pa ne more določiti volilni mož za volitev delegata v Kmetijsko zbornico, ker iiz-haja sam iz javno pri političnih volitvah izvoljenega občinskega odbora, v katerem ima z relativno večino glasov izvoljena večina absolutno število mandatov. Za tako razmejitev je tudi javno ljudsko štetje pred 10 leti nezanesljivo, čeprav ni tajiti, da je sklicevanje na ljudsko štetje neprimerno všečnejširazlog, kakor pa sklicevanje na ivolilne može v sedanji ureditvi Kmetijislkih zbornic. Kajti ljudsko štetje je vendarle beleženje narodnostne izjave, volilni mož pa je samo dokaz o tem, pod katero vlado so se izvedle občinske volitve. Zgolj narodnostna razmejitev je mogoča le na osnovi tajnega glasovanja o vprašanju, h kateremu narodu se prišteva vsak polnoletni prebivalec dotič-nega kraja. Tako glasovanje morejo izvesti samo ljudskim zastopom odgovorni organi obeh banovin in izvesti bi se moralo v vseh obmejnih krajih, v katerih bi to zahtevali eden ali drugi ljudski zastop. Kraji, v katerih bi se Večina izrekla za svoj narod in ki so med seboj strnjeni, bi se pripojili k narodni pokrajini, ostali pa odstopili. Samo tako je mogoča trajna rešitev. Za izvedljivost takega načina rešitve je potrebno, da odpadejo vse ovire političnega in družbenega značaja. Glasovalec ne sme niti prikrito imeti pred seboj vprašanja, za kakšno vlado naj se odloči, kaj bo rekla stranka, h kateri se šteje, in podobno. Samo vprašanje, ali je Slovenec ali Hr.vat, naj odloča. Zato je za nas rešeno tudi vprašanje poti do časa, ko bo taka razmejitev izvedljiva. Sedanja, v hrvaških in dravo-banskih .glasilih pokazana pot ne vodi tja., temveč v nasprotje. Če graja »llr-vatski -dnelvnik« ravnanje s Hrvati, is hrvaškimi kaplani ali učitelji, ne sme pozabiti, da obstaja v državi zbor mož, v katerem sedijo pri isti mizi z zato odgovornimi činitellji odgovorni hrvaški politiki. Ni torej prav, da meče krivdo za stanje na »Slovence«, da se razpisuje o ravnanju »Slovencev« s Hrvati. Naj ve, da je za Slovence, ki so res to, muka, da so take razmere, naj pa ne pozabi, da imajo hrvaški politični možje nedvomno vsaj toliko vpliva, da se uveljavijo dne 26. avgusta 1939 napovedane splošne politične spremembe. Naj .poskrbi za diskretnejši, toda učinkovitejši obmizni razgovor hrvaških politikov s tistimi, ki jih ima za odgovorne, Naj se pa tudi zave, da ustvarjanje političnih podružnic hrvaške kmečke stranke in njenih gospodarskih ustanov na slovenskih rttleh na noben način ni prava pot za narodnostno prijateljstvo med Slovenci in Hrvati. Da, tudi in prav tako delovanje ograža razumevanje, kajti ob takih pojavih so mora Slovencem oglasiti skrb, ali ne gre mogoče hrva-' škini politikom za več, kakor samo za Obmejne občine ali kraje, za obsežnejše kose slovenske zemlje. To so prav take napake in nepravilnosti, kakor so tiste/ ki jih je »lirvatski dnevnik« zgledoma naštel .za razmere v Razkrižju in Štri-govi. Razkrižje in Štrigova ne smeta postati razlog razdora med hrvaškim in slovenskim narodom. Tudi nobena silo-venska občina v območju banovine Hrvaške ne sme biti razlog za to. Nasprotno: vsi taki primeri morajo biti nam, Slovencem, in njim, Hrvatom, pobuda, da se z dogodki z dne 26. Vlil. 1939 napovedane splošno politične spremembe v resnici izvršijo in da se na ta način ustvari mogočost neposrednega dogovarjanja med slovenskim in hrvaškim narodom, preprečijo pa spletke posameznih političnih računarjev in njih nevarni nasledki. „ v v 1 oniuz Seniprnnoznik. ,,Slovenija" mora priti v vsako zavedno slovensko družino I ZAPISKI Razpravljanja o miru Ob prvi obletnici velike vojne ne moramo še prav nič i vede til, kolitko časa bo še trajala in kako se bo nehala. Zadnje dneve ise sliši, da bo trajala še eno do treh 'let. Določna .razpravljanja o miru bi bila .torej vsekakor prezgodnja, nedoločne govorice o miru so pa razumljive tem bolj, čim bolj se čutijo težki nasledki vojne po vsem svetu. .Kakšen 'bo mir, iki bo .sledil tej vojni? Jasno je, da bo vitisnil pečat miru predvsem zmagovalec, ako se ne konča ovojna brez zmagovalcev, kar je pa malo verjetno. Oba nasprotnilkal sta tako odločena izbojevati boj do konca, da ne bo zlepa nobeden odinehal, ako ne bo v to prisiljen. Da bi pa oba istočasno obnemogla, je malo verjetno in kdor bo ■vzdržal čeprav le en ilan dalj kakor drugi, bo zmagovalec. V razpravljanjih o bodočem miru se berejo le splošne oznake, da bo bodoči mir ali pax germanica ali itailongerma-nica ali pa [pax Ibritannica. S tem se hoče poudariti ne toliko, katere dežele bo zmagovallec vzel premagancu in kako bo irazširil svoja ozemlja, daisi je tudi to važno im odločilno za vojno, ampak se hoče s item poudariti bolj, katere idejne smernice glede ureditve vse Evrope Ibo postavil zmagovalec. Pravi lino poudarja Wells, da gre v vsalki vojni v prvi ivrsti za ozemlje in ne za politične ideje, vendar vsaka vojna oziroma prav za prav zmaga ipod.pre miselne smeirnice, ki jih zastopa zmagovalec. O tej novi socialni, gospodarski in politični preureditvi se čuje vedno več precej praznega govorjenja in pisarjenja. Dokler ne moremo nič gotovega reči, kdo bo zmagal, tudi ne moremo nič gotovega Teči, kakšen bo bodoči socialno-gospod arsk o-pol i ti oni .red. Obe vojskujoči se stranki imata tako v jedru različne in 'nasprotne poglede na ureditev sveta, da bo bodoči red naravnost .ravno nasproten, ako zmaga ena ali druga .stranka. Zato je vsaka kombinacija, kakor da je izma.ga gotova eni stranki, prav za prav v nasprotju z nevtralnostjo. Če bi toirej delali kombinacije o tem, kakšen bo mir, bi marali kot pravi nevtralci postavljati vedno vzporedno (najmanj dve kombinaciji. To bi ibilo potrebno tudi glede priprav za bodoči mir. Za nais Slovence je najvažnejše, kako razmerje si postavlja ena ali druga kombinacija do malih narodov. Za mas bi bilo želeti, da zmaga tista kombinacija, Iki je ugodnejša usodi malih narodov. Ako gledamo to vprašanje, kakor je postavljeno, moramo ugotoviti, da je za nas jako težko. Moramo se pa i vendarle pravočasno .pripraviti, da nas novi mir ne naj.de tako malo pripravljene, kakor nas je našel leta 1918. Zato za nas ni prezgodaj, da že sedaj resno mislimo o item, kakšen !bo novi mir. V bistvu mi ramo želeti, da bi ibil to et Christiana. mo- pax humana Stanovstvo »Slovenski delavec«, glasilo centralistično organiziranega Jugorasa, v katerem hrvaških delavcev ni, piše o načelih novega reda. Ta novi red naj bi bil seveda stanovski. Njegove prednosti razlaga s temile besedami: Sedaj vlada bloj vseli zopeir vse. Vsa družba je zgrajena talko rekoč 'na nasprotju interesov in zaito na nasprotju .slojev in razredov. To nasprotje je treba premagati tako, da nasprotujoče se razrede združimo v skupnihf organizacijah, v organiziranih poklicnih stanovih. Ker ni .ros, da bi bili interesi delodajalcev im dellavcev >po .naravi nasprotni, jo treba v teh stanovih .na osnovi skupnih interesov ustvariti .medsebojno soglasje. Treba je ustanoviti .sodobne korporacije im jim dati veliko samoupravo, da bodo delodajalci in delavci vsakega poklica .sami samostojno urejali svoje .skupne zadeve. Svoje .posebne zadeve bi vsalka skupina v korporaciji obravnavala še .posebej; saj je dosti človeško, da ise bodo tudi v korporacijah med, skupinami javila nasprotstva. Stanovi naj zato po svojih korporacijah sami .prevzamejo zase skrb, naj .svoje zadeve .sami urejajo. Država naj le tam (pomaga, kadar stanovi njene .pomoči resnično potrebujejo. Druži naj v svojem okviru vse različne stanove in ureja njihove medsebojne odnošaje. Dopolnjuje naj njihova prizadevanja za občo blaginjo. Menda je še ni bilo nikoli na svetu tako čiste tiranije, ki bi bila mogla prebiti brez mekih pravnih določil — vse- eno, če so bile te zapiisane ali pa samo dejansko dane v izročilu. A kar odlikuje vise stanovstvenike, to je njihno skrbno izogibanje sleherne pravne formulacije v najvažnejši zadevi: kdo bo odločal, kadar tistega »medsebojnega soglasja« ne bo. »Slovenski delavec« sicer pravi, da si koristi delodajalcev in delavcev niso »po naravi« nasprotne. Škoda, da nam nič natančnejšega ne pove, kakšna je narava tistih skupnih koristi. Kajti doslej je bila njihna narava taka, da so se te koristi po navadi močno križale: delodajalec je hotel čim več dobička obdržati zase, delavec pa je hotel tudi čim večji delež pri donosu. In na svetu je že tako, da je sebičnost tudi dušeslovno najmanj tako naraven pojav ikalkor nesebičnost. »Slovenski delavec« govori isicer zelo na splošno, da bo država urejala »medsebojne odnošaje«. Torej le tudi sam predpostavlja, da utegne celo v stanovski državi zmanjkati narave pri koristih delavcev in delojemalcev, pa bo zato na-sprotstvo udarilo na dan. Takrat bo .pa seveda posegla država vmes. lin ker država sama neposredno nič ne dela, ampak samo njeni organi, ki so pač ali od ljudstva voljeni ali brez ljudstva .ali celo zoper ljudsko voljo postavljeni, utegne zanimati tako delodajalca .kakor delavca, po kakšnih načelih bodo ti organi izbiram in postaivlljani. Posebno jih bo zanimalo, ali bodo najbolj prizadeti, namreč udje stanov, sploh imeli kakšen vpliv pri .določitvi tistega, ki bo avtoritativno in ddkončno odločal o zanje dostikrat usodnih stvareh. .Kajti o tem si je pač trelba biti na jasnem, da bodo ljudje zmeraj zaupali le tistim, ki jih ibodo sami izbrali ali kvečjemu tistim, ki jih bodo izbrali taki, ki imajo njihno zaupanje. Vse drugo pa bodo vsaj zavedni in samozavestni ljudje imeli za golo silo, pa če se skriva za še tako .pobožnim zavijanjem oči. Zato naj bi »Slovenski delavec« že prišel kedaj z jasnim načrtom iv tem pogledu. Sicer si ne bo mogel nihče drugega misliti, kakor da ibodo dokončno odločali v vsem našem javnem življenju možje, ki so prišli na površje in ki se tudi morejo vzdrževati na njem samo s pomočjo tistega Živkovieevega volilnega zakona, ki je na primer dal, da je bil iv Sloveniji soglasno voljen dr. Kramer kot zastopnik slovenskega naroda, in ki omogočuje tudi možem najbolj nasprotnih nazorov in načel, da .so voljeni z »velikansko večino«, pod pogojem seveda, da »delajo« sami volitve. Sicer vemo, da odgovora na to vprašanje ne bo. Prekočljilvo je, in vsako razravnavanje bi hočeš nočeš Očitneje razodelo prave namene. Samo to naj h konou spet kedaj ugotovimo, da odklanjajo stanovstvo tako Sribi kakor Hrvati. Mar ga hočejo imeti samo p,ri nas in samo za nas? Petomajstvo in samouprava »Slovenska beseda«, glasilo petomaj-skega volitvenega bana dr. Puca, je v zadnjih časih tudi za avtonomijo. Vendar pa je trelba priznati, da je v tem pogledu precej zmerna, tako zmerna, da se lahko še zmeraj pokaže i.n potrka na prsa pred vsakim unitarizmom. V tem duhu razmišljuje tudi dr. Puc težke politične misli »ob obletnici sporazuma«. Posebno ga skrbi, da ne bi na primer dobila slovenska avtonomija prevelik obseg. Zato izahteva odločno in meodjen-ljivo: Tudi prometne zveze, železnice, pošta, br-zojav itd. morajo ostaiti pod skupno upravo. Vsak ve, kaj pomeni skupna uprava pri nas: skupno upravo dohodkov, ki se potem porazdeljujejo po spre vidnosti Belgrada, tako da .se delajo s čistim donosom, ki ga imajo skupne naprave v Sloveniji, noive, včasih neekonomične naprave na jugu. Železnice donašajo na primer v Sloveniji četrtino, pošte pa tretjino vseh .dohodkov. Prav zadnjič pa smo spet slišali, da se od vseh številnih novih (poštnih stavb ne bo postavila niti ona v Slojveniji. Kako je z železnico v tem pogledu, bi pa res samo tratili čas, če bi spet ponavljali desetkrat ugotovljene in dognane stvari. Vsakdo ve iza to in tudi dr. Puc ve. Kljub temu ipa zahteva brez vsakih pridržkov skupno upravo, le posamezna ravnateljstva naj bi dobila le nekaj povečanih »kompetenc«, ki bi bile pa seveda brez najmanjšega praktičnega pomena za nas, če bi .slej ko prej ostala za .denar »skupna uprava«. Za nas Slovence bi bila talka skupna uprava prav v naštetih zadevah dvakrat usodna, saj bi kratko in malo pomenil®’ da bi dejavne samouprave ne moglo biti. Kajti poljedelstvo, ki je na Hrvaškem in v Srbiji močno donosno, je pri nas pasivno, in iz pasivnih gospodarskih panog bi najbolj skromna samouprava ne zbila dohodkov. Zato se Slovenija pod nobenim pogojem ne bi mogla in smela odpovedati dohodkom, kjer so i,n kjer so .še povrh najlaže dosegljivi. Konii'r bi bilo turli ob centralističnih .simpatiji’ samo za pravico, če :že tudi ne za resnično samoupravo, ta bi moral najmanj zahtevati, da ostanejo dohodki sleherne upravne panoge tam, kjer so bili zbrani, potem šele naj bi ostala v iviseh drugih stvareh skupna uprava. Dr. Pucu je seveda za resnično slovensko samoupravo danes toliko, kolikor mu je bi.lo zanjo ob petomajskih volitvah. O toni bi komaj kdo dvomil, tudi če bi/ prezrl tisti »itd,«, ki daje centralizmu brezkončne mogočosti in s katerimi se bo tir. Puc lahko pokazal in 'izkazal prod tistim centralizmom, s katerimi očitno še zmeraj politično račun*' Poravnajte naročnino! Ošlak Ferdinand: Spomin! na osvobodilne boje za Šfajersho in Koroško v letih 1918-1920 (Nadaljevanje.) Osebna hrabrost je do neke meje že prirojen dar narave, saj sloni v glavnem na dobrem živčnem sestavu. S tem ne trdim, da so zaspani neiniciativni flegmatiki, ki imajo (tudi zdrave živce, jun alki. Možje s pri rodno osnovo za hrabrost, se s primemo vizgojo, trdno voljo, veseljem do stvari, izobrazbo, prepričanjem in požrtvovalnostjo lahko izpopolnijo v občudovanja vredne junake. Komur pa vse našteto, tuli deli naštetega manjka, bo po mojem le težko kedaj zmožen osebne kr alb rasti, kar je prava hrabrost v dobesednem, smislu .besede. Ker ni ničesar brez izjem, delajo tudi naključja junake, ki so ito postali le bolj slučajno. Mnogo jilh je, ki se po vojnah široko ustijo s hrabrostnimi odlikovanji, ki pa niso bili nikdar sami osebno hrabri. Ne cikam v (tem na (bojevnike za našo svobodo, podčrtani le v spilošaioin, da ni naj lepše, ponašati se z vidnimi znalki junaštva, ki so ga izvršili nižji in podrejeni, iki pa zato niso bili deležni kakšnega priznanja. Naši zaključni ofenzivni boji za Radgono. — Artilerijsko ojačen je naše po- sadke. — Poročnik Hercog. — Stotnik Sagadin. — Artilerijska priprava za naš napad. — Naš naskok in ponovno zavzetje kolodvora. — Kako sem zavzel inlin pri Potmi in vas Potmo pri Radgoni. — Odmev zavzetja Potrne. Dne 5. februarja 1919 smo dobili poročilo, da nam general Rudolf Maister kot štajerski obme j n i poveljnik s sedežem v Mariboru pošlje baterijo artilerije, ki bi naj nam olajšala priprave za konični izgon nasprotnih sil, ki so se še držale v nekaterih okoliških vaseh. Poročnik Hercog, .ki je kot najistarejši po stopnji prevzel poveljstvo posadke, se je po nasvetu rajnkega Zeilhoferja in po posvetu e poveljniki vodov odločil, da počaka z glavnim obračunom s sovražnikom vse dotlej, da nastopi topništvo. Celo tiisto dopoldne sem držal postojanke kakor preteklo noč ter sem is posameznimi streli po potrebi krotil nasprotnika, ki se je pripravljal in zbiral najbrž za obrambo. Moje moštvo, ki je vikljub 30 umomu bojevanju brez spanja bilo moralno in vojaško na višini, je nestrpno čakalo, kdaj jih povedem naprej v napad. Še danes občudujem mojstrsko izvežbanosl in bojaželjnost mojih takratnih vojakov, ki jih brez pretiravanja lahko primerjani z najboljšimi frontnimi skupinami, ki jih je poznala zgodovina svetovne vojne. Okrog t popoldne dospe topništvo do vaisi Črešnjevci ipri Gornji Radgoni ter se postavi nekje v bližini gornjeradgoii-skih občinskih opekarn. Bateriji je poveljeval nadporočnik, po narodnosti Poljak, ki je kot prostovoljec vstopil v našo armado. Z njim je general Maister poslal tudi orožniškega stotnika Sagadina, rojenega nekje v ptujski okolici', z namenom, da od ranjenega Zeilhoferja prevzame obramlbo in postajno poveljstvo. Po .državni telefonski napeljavi, kateri smo priključili poljsko telefonsko napeljavo, smo hitro naredili zvezo z artilerijo, da smo ji zamogli dajati navodila, kani da naj strelja. Poročnik Hercog je pritekel do mojega voda, da sva .se (podala v hišo, kjer je bila veletrgovina Uray in ikjer je bil tudi. telefon. Iz podstrešja te hliše sva hkrati imela še kaj dolber pregled čez ozemlje, ki ga je sovražnik še imel zasedenega. Bila sva artilerijska opazovalca in sem jaz Sagadinu po telefonu dajal navodila, kam je treba usmerjati to-po viake strele. Granate smo v najivečji meri usmerjali v bližino kolodvora ter v in na Staronovovas. Sagadin in njegov Poljak, ki sta streljala na podlagi zemljevida, naših kakor tudi sovražnih postojank nista poznala, bii bi.li najrajši streljala kar v sredino mesta Radgone. Neštetokrat me je Sagadin vprašali, če sme vsaj nekaj granat izstrelili v me- sto, kar sem mu moral smeje odklanjati' rekoč, da je Radgona v celoti .v naših rokaih in nas samih ne kaže obstreljevati. Med telefoniranjem .zaslišim večkrat iz aparata nerazločne, nemške moške pogovore. V mnenju, id a jo .mogoče sovražnik s pomočjo svojih civilnih zavetnikov na našo telefonsko napeljavo pri' klonil svoj poljski, telefon, da bi lahfc0 poslušal vse naše pogovore, povprašu' jem in poizvedujem na vse strani, o®' kod iso ibilli nemški pogovori. Ko ničesar ne izvem, vprašam Zeilhoferja, ki je 21 obvezano rano ležal še v vojašnici » lefonsko slušalko na glavi, zasleduj*^ naše i]x»govore im naisitope — kaj on sli. Precej slabotno, ampule mimo im °( ločno mi je svetoval, da naj prereže*11 telefonske žice, ka:r Ibo nemšlkoavst rijsk° špijonažo on omogočilo. Pred no sem ^ pa zato odločil, vprašam še Sagadina. ^ tam Iblizu njegove telefonske postaj*^ nekaj ni v rodu. Pojasnili mi je, da on s poveljnikom, baterije, ki je Polj0"’ včasih poslužuje nemščine, v kateri hitreje razumeta kakor v .slovenščin ali poljščini. Ko je bil končan artilerijski oge,J^ v katerem so porabili vso s .seboj Pr,P Ijano .muničijo iin je učinek granat sprotmika res nekoliko prestrašil — deli in delno porušili smo več P°?. je mapočil čas za naš naskok. . | pij ------„----- ...... .... . množeni z Menhartovimii , I lercego''’11 ^' Dominkušovimi in bratovskimi lir v tu* Za skupno clelo »Jugoslovanska »trokovina zveza« je dobila svojo ime še v časih, iko so 'bile povsem -druige državnopravne osnove za njeno organizacijo. Danes je to dejansko popolnoma in samo slovenska organizacija. Zato je prav, če se ji že kedaj da ime, iprimemo njenemu področju in deostvu. Kakor beremo v »Delavski pravici«, je tudi že predlagal tna njenem Z&dnjem občnem ziljoru g. Fajfar, da ise preimenuje v »Slovensko delavisko zvezo«. Ob tej priložnosti je zapisala »Delavska pravica« 'tele besede: Nastaja namreč nujna potreba, da se JSZ, 2yesta svojemu programu, 'ki ga ji je dal ®jen ustanovitelj dr. Janez Ev. Krek, danes, bije že skoraj dvanajsta ura, zave, da ®°ra graditi .slovensko .proletarsko skupnost. T® skupnosti po zaslugi večine slovanskih ^ganizacij doslej nismo imeli. Vse preveč smo na vseli .koncili in 'krajih .poudarjali svetovnonazorske razlike, ki smo jim tu in dodali politične praske. Poudarjali smo ‘sto, kar nas je umetno ločilo, in pozabljali ?,a vse, kar nas je naravno in logično dru-ZLlo. Le pri borbi za kruh so nastopili tre-®Stki, ko je bitna in najgloblja stran te pro-Marsko skupnosti .nehote in iz sile razmer dojena prišla do izraza in moči. iNam se pri tej priložnosti samo zeli, ibi .še marsikje drugje, pri posameznih stanovih in pri celem narodu, motala .stopiti zavest in spoznanje skupnih Wisti bolj živo v ospredje. S tem bi bil tudi dan pogoj za skupen nastop za lake (koristi. Nobenemu posamezniku niti delu našega naroda ne bi tak skupen nastop škodoval, kolikor seveda ni že nje-Kova bit sama osnovana na zajedavstvu, J vsem bi prinesel duhovnih im tvarnih koristi. Sicer pa je prav ta razcepljenost samo j. Učinek ni izostal. Mlin »o moje granate deloma porušile. Sovražna posadka, ki nas je iz mlina metri vozno ob- streljevala, je mislila, da so naši metalci ibamb za zidom mlina, mas je pa imela za oddelek, ki sledi prvemu, ki je bil zanjo neviden. Kakor bi odrezal, je utihnila strojna puška v mlinu im utihnile so tudi puške, ikar mi je .bilo dokaz, dia sem že zmagal. Zakričal sem: »Za menoj, naprej, hura!« im ko smo vdrli ,pri vhodu v poslopje, so na nasprotni strani v splošni paniki bežali nasprotniki, da bi si rešili glave. Tako so zapuščeni Milkllovei z begom srečno odnesli pete, čeprav so bežali po ledu, vodi im .snegu v bližnji gozd. Mislil sem takrat, da bi pregnani sovražni oddelek zasledoval in da bi ga ujel. Ker so se pa skrili v gozd im ker smo v mlinu zaplenili njihmo strojnico, več pušk in nekaj imunicije ikakor tudi ročne granate, se mi je izdeilo, da nam premaganci ne bodo več škodovali. S tem, da smo zavzeli mlin, ki je bil nekakšna utrdba vasi Potrne, je bila tudi imenovana vas tolilko kalkor zavzeta. Krenil sem z vojaštvom v naselje ter prepatroliral cesto, kjer mi je znana slovenska družina zaupala, da so 'sovražni oddelki po kratkem medsebojnem prepiru, če bi šli mlinu na pomoč ali ne, raje zbežali, ko so ugotovili, da ga napada Ošlak, ki so ga nekateri osebno poznali. Nato simo zadovoljni in veseli z vojinim plenom odkorakali nazaj v Radgono. Fantje so gredoč zapeli tudi tisto takrat najnovejšo: »Samo da je zmagala šesta stotnija oj celo Radgono«, katere besedilo so sipo polnili še z imeni Zeilhofer in Ošlak, tako da so verzi zaradi tega nekoliko šepali. Leto ali dve po teh dogodkih je dunajska ivlada v dolgi vrsti odškodninskih zahtev od naše vlade zahtevala tudi odškodnino za neiko paradno uniformo, zasebno last bivšega avstrijskega častnika, ki bi jo naj bil moj oddelek, ko je zavzel mlin v vasi Potrni rekviriral. l o izmišljeno očrnitev mojih vojakov in prav posebno mene — akt maščelvanja, delo borca, ki je pred mojimi granatami moral pošteno bežati — mi je takrat, iko sem našim oblastem mioral dajati zadevni odgovor, kakor da bi bil mied radgonskimi boji z vojaki ropal in kradel, bila precej neprijetna. Dokaz popolnega alibi, ki se mi je posrečil in je bil obrekovalcu primeren odgovor, mi je bil v zadoščenje im pomiirjenje. Potrjen je bil star slovenski pregovor, da stoji neresnica ma kratkih nogah. Ker so talke noge tudi slabe, se večkrat in so se it udi v tem primeru polomile. (Dalje prihodnjič.) Danes je vse zvezano s politiko, od usnja naših podplatov pa do naj- išje opeke na strehi, in dim, ki uhaja iz. dimnikov, je politika in visi v zapletenih oblakih nad bajtami in palačami, se podi čez vasi in mesta. Gottfried Keller. 4 — St. 56 — 1940 SLOVENIJA UTI—lili —M—- GOSPODARSTVO Ljubljanski velesejem Glede stroškov in škode, ki j ih ima la naprava zaradi juigoslovenslkeiga centralizma, beremo v »Trgovskem liistu« tele podrobnosti: Spomladanski velesejem je bil žo čisto pripravljen. Vsa draga rekilaima, vsa propaganda, ves aranžman .gotov, ko jo tri dni pred otvoritvijo velesejma prišla naenkrat njegova prepoved. Res je, da so danes časi nemirni in da je danes marsikaj nemogoče, kar je v normalnih časih samo po sebi um-ljiivo. Res pa je tildi, da bi morali pristojni činitelji vedeti že analo prej iin ne šele tri dni pred otvoritvijo, če je velesejem mogoč ali ne. Tako pa se je pustilo, da je velesejem z vsem elanom pripravljal razstave, da je imel nad pol milijona dinarjev stroškov za njih organizacijo, nato pa je prišla prepoved. Tako je bilo j m > I milijona diinairjev izgubljenih zaradi premajhne pazljivosti do te naše velike gospodarske organizacije. Z vso pravico zahteva slovenska javnost, da se velesejmu ita škoda povrne, ker krivda za to škodo pada na tiste, ki so talko pozno iz-dali prepoved. Sedaj v jeseini smo zopet doživeli nekaj podobnega. Letošnji obiskovalci velesejma se bodo čudili, kako je letos na velesejmu malo tujih razsitavljalcev. Čudili se bodo s tem večjo razumljivostjo, keir se isti dan ko v Ljubljani otvori velesejem tudi v Zagrebu, kjer je tujih razstaviljalcev vse polno. Tudi tu je ljubljanska velese jm,sika uprava brez krivde in zopet pada krivda na d,ruge. Tri dni pred otvoritvijo je namreč šele prišlo iz Belgrada sporočilo, da smejo na ljubljanskem velesejmu razstavljati' tudi tuji razstavljal«, da sme biti jesenski velesejem mednaroden in ne samo naroden, kakor je bilo prvotno dovoljeno. V treh dneh je pa seveda nemogoče, da bi se moglo opraviti vse delo, ki je potrebno-, da bi se tuji razstavljal« za udeležbo na velesejmu odločili in tudi že razstavili. K temu bi samo še 'dostavili, da škode Uprava velesejma seveda ne bo dolbila nikoli povrnjene, saj vendar »Trgovski list« ve, da imamo v Sloveniji še zmeraj centralizem. To je tako gotovo, kakor je res, da ljubljanski velesejem do sedaj sploh še ni dobil omembe vredne podpore, čeprav je najstarejši velesejem v naši državi. Bač pa je dobil belgrajski ne samo vdliko podporo, čeprav je bil ustanovljen šele pred dvema letoma, im povrh so bile tudi njegove stavbe zidane po ivečini, z državnim, torej tudi našim denarjem. Sicer pa je samo ob isebi jasno, da gre bel grajskemu velesejmu bolje, če je ljubljanski slab ali pa ga celo kodaj sploh ni. stviu pravico do borbe, prav tako so pa dajalo tudi izkoriščevalcem delovnega ljudstva polno mogočosti in priložnosti za izkoriščanje (zgled Francija). 5. Vprašanje slovenske usmeritve torej ni v prvi vrsti politično, kulturno čili gospodarsko, ampak socialno. Od Zahoda in od zahodne demokracije nimamo pričakovati rešitve sociali,nega vprašanja. 6. Vse razpravljanje, kam naj se obrnemo, je odveč. -Med tem se namreč slovensko delovno ljudstvo že obrača in nihče tega obračanja ne 'bo mogell zaustaviti. Delovni človek misli preprosto, pa zato tudi navadno pravo zadene. Ta prednost učenim ljudem ni vselej dana. Gordijski vozel vprašanja odločitve za Vzhod ali Zahod bo silovenski narod, to se pravi delovno 'ljudstvo, preprosto presekalo, mu vzeilo vso mističnost in umišljeno kompliciranost. Delavec. Dostavek uredništva. — Ta dopis k vprašanju »Vzhod ali Zahod«, ki so ga načeli nekateri naši sodelavci, ibo .gotovo vsakega zanimal, naj se že z njim ujema ali ne. Mi smo sicer že takoj od začetka zavzeli do tega vprašanja stališče in ga postavili stvarno, brez sleherne primesi kakšne mistike. Ta mistika pa je že tudi v tem, če kdo pričakuje, da sploh rnoire priti prava rešitev kakršnega koli našega vprašanja od nekod zunaj in ne iz nas samih. In mistika je seveda še večja, če pri tem še pričakuje, da Im ravno od nekod prišlo odrešenje, in da ravno z druge istrani ne ,bo moglo priti. Povsod najdemo lahko dobrih stvari, povsod tudi slaibih, ponekod več, drugod manj. Ogledali si bomo ene kakor druge, izluščili iz prvih njihne vrednote, učili se od njiih in ob njih, potem pa šli na delo, ne da bi pričakovali odkoder koli drugačne pomoči, ira-zein kolikor izhaja iz samoobsebme človeške solidarnosti. Vse drugo je modrovanje nesamostojnega podlažniiškega duha, ki ga je tolikanj pri nas — saj so ga nam vcepljali nepoklicani in od zunaj vrinjeni vodiči dobrih 300 let. KULTURNI PREGLED Časopis za zgodovino in narodopisje XXXIV. letnik: 3.-4. zvezek, str. 145 do 256 in pet strani prilog v slikali Gordijski vozel (Dopis.) Z zanimanjem sem prebiral razpravljanje o našetm .razmerju do Vzhoda in Zahoda. Dosilej sein gledal to vprašanje nekako preprosto, kakor pač gleda delovni človek, ki se mora ubijati z delom in skrbmi in zato nima časa za modrovanje in razčlenjevanje vprašanj, ki vstajajo pred njim. Ob tej razpravi v »Sloveniji« pa so razpravljale! zadevo komplicirali. Preprosto vprašanje je tako postalo komplicirano in težko, še celo za preprostega delovnega človeka. Tako se pri nas na splošno dela: /preprosta vprašanja razčlcnjnjemo in jih tako delamo težko prebavljiva. Ta uvod je potreben, da poviem neikaj pripomb k vsemu temu, predvsem zato, da se zve za mišljenje in čustvovanje preprostega človeka, »malega človeka«, kakor pravijo. Takole si mislim jaz in najbrž večji del delavstva z menoj vred: 1. Ped izemlje, na kateri živimo, težko da bi mogla kdaj sama odločati1 o svoji usodi in kljubovati vsemu, kar se bo zbiralo okoli nas in nad nami. Usoda Evropo je naša usoda — ali če hočete: usoda vzhodne Evrope je naša usoda. 2. Pod pojem naroduilh koristi in obstoja štejemo koristi in obstoj slovenskega delovnega ljudstva (kmetov, delavcev, obrtnikov, skratka vseh, ki si z lastnim delom služijo kruh). 3. Obstoj in koristi slovenskega naroda so nezdružljivo zvezane s korenito rešitvijo socialnega vprašanja. 4. Demokracija, ki bi bila količkaj podobna kateri kodi dosedanjih, bi pahnila naše dellovno ljudstvo spet v najtrši boj za obstanek. Demokracije, kakršne so bile doslej, so res dajale delovnemu Ijud- Obsežna dvojna številka te naše odlične znanstvene revije, o kateri hočemo tu na kratko poročati, ima tehtno vsebino. V prvem delu prinaša štiri daljše razprave: dve zgodovinski in dve narodopisni. Na prvem mestu je natisnjena razprava »Potek vseslovenskega kmečkega upora 1. 1515. na Spodnjem Štajerskem«. Avtor Bogo Grafenauer je nadrobno kritično pretresel .vire in literaturo o tem uporu, natančno ugotovil njegov potek in ovrgel verodostojnost poročili o bitki pri Btrežicah (29. septembra 1515), ki je v resnici sploh ni bilo. Zdi se, da tudi kakšna polemična znanstvena diskusija, ki bi se utegnila vneti ob tej avtorjevi znanstveni ugotovitvi, ne bo mogla kaj bistvenega premakniti. Samo s takimi korenitimi in nadrobnimi, na kritičnem pretresu gradiva slonečimi razpravami se zida trdna podlaga za monografijo o slovenskih kmečkih uporih, ki jo avtor pravilno imenuje kot eno posebno važnih nalog slovenske zgodovinske znanosti. Naši zgodovinarji so namreč doslej nekoliko preveč zanemarjali to herojsko dobo slovenske zgodovine in jo vse preveč samo zunanje obravnavali. Mladi avtor je torej dal s to študijo tudi tehtno pobudo svojim stare j šini tovarišem. — Prav tako podaja Avgust Pirjevec pod naslovom Homileti »Slovenskega Prijatelja«, kjer razrešuje šifre glavnih sodelavcev na podlagi nekega Einspielerjevega rokopisnega seznama, gradivo za zgodovino slovenskega cerkvenega govorništva, po drugi strani pa predstavlja ta s kritičnimi opombami opremljena objava tudi slovstvenemu in kulturnemu zgodovinarju zanesljivo predštudijo za monografično obdelavo Einspielerjeve osebnosti. — Matija Maučec je opisal »Podstenj in priklet v prekmurski hiši« v različnih njunih oblikah, ki jih je razvojno razvrstil. Razprava, ki jo pojasnjujejo številni tlorisi in fotografije, ni ])oimombna samo za naše narodopisje, ampak je tudi za širšo javnost zanimiva in poučna, ker konkretno pojasnjuje pojma poclste-nje in priklet, ki so jih prinesli v besedni zaklad knjižnega jezika štajerski pisatelji (prvi menda Glonar v prevodu Kmetov). Ogromna večina bralcev, zlasti tistih, ki niso štajerskega porekla, namreč nima jasne predstave, kaj je to in kakšno je, čeprav se od Miška Kranjca dalje vedno pogosteje srečuje s tema dvema besedama. Morda Obi bilo dobro, ko bi avtor za širšo javnost, ki ne bere znanstvenih revij, napisal poljuden posnetek svoje razprave in ga objavil ali v kakšni nedeljski številki katerega koli dnevnega lista ali pa v kakšni bolj razširjeni' na primer družinski reviji. — Fr. Kotnik razpravlja v krajši narodopisni razpravi »Kolacija« o tej stari postni jedi na sveti večer, kje jo Slovenci še poznajo in odkod je ta navada prišla k nam. Hkrati podaja tudi etimologijo te besede. — V oddelku »Lzvestja« poroča Fr. Baš o »Novi predzgodovinski postojanki na Pobrežju pri Mariboru«, ing. arh. Marjan Mušič opisuje »Gradivo iz dobe romanike in gotike v maribor-ski stolnici«. Janko Gilaser opozarja na »Doslej neznano Slomškovo pesem«. — Dr. Melita Pivec-Stele objavlja svoj referat o »Stanju slovenske historične bibliografije«, o čemer smo tudi v našem listu pred kratkim prinesli daljši sestavek. — Sledijo še 'bogati razdelki: »Slovstvo«, kjer je ocenjeno veliko število slovenskih in tujih znanstvenih del, »Zapiski« in »Društveni glasnik« s poročili o delu Zgodovinskega in Muzejskega društva ter Banovinskega arbiva v Mariboru leta 1939. V rubriki »Vprašanja in odgovori« dajejo sodelavci pobudo za zbiranje zgodovinskega in narodopisnega gradiva ter s kratkimi zapiski pojasnjujejo nekatera zadevna vprašanja. S to dvojno številko je ta izvrstno urejevana znanstvena revija končala že svoj 54 letnik. Vsi njeni uredniki: Kaspret, Kovačič in sedanja Baš in Glaser so jemali naslovni označbi zelo na široko in dajali prostor tudi slovstveni in jezikovni zgodovini, celo jezikoslovnim prispevkom. Skoraj vse slovenske znanstvenike šteje revija med svoje nekdanje in sedanje sodelavce. Že zdavnaj to ni več pokrajinski znanstveni obzornik za Štajersko,- ampak stoji med prvimi slovenskimi znanstvenimi glasili. Ko je ljubljanski »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino« zaradi tvarin ih težav moral prenehati, so dobili slovenisti zavetje v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, pri katerem so mnogi sodelovali že prej in istočasno kot v ljubljanskem. Prav do danes pa nadomešča mariborski ČZN skupno z ljubljanskim »Glasnikom muzejskega društva« osrednje znanstveno glasilo slovenskih zgodovinarjev. Zato je kulturni kronist neprijetno presenečen, ker v imeniku udov mariborskega zgodovinskega društva, ki je objavljen na koncu številke, ni našel cele vrste vidnih slovenskih znanstvenikov in kulturnih delavcev in to tem bolj, ker letna udnina Zgodovinskega društva, ki je obenem naročnina za ČZN: 50 din tudi v današnjih težkih časih ni mnogo za tako bogato in pomembno vsebino, ki jo prinese vsak letnik, /ato in zaradi dolgoletnega bogatega izročila bi moral mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje« imeti med slovenskimi' razumniki mnogo, mnogo več podpornikov in naročnikov, n. „Sloveneet4 in Kersnikova slavnost Čeprav nam je šlo, kakor smo poudarili, v prvi vrsti za stvar in ne za osebe, je vendar videti, da smo zadeli v živo, ko smo pokazali, da imajo nekateri dva obraza. »Slovenec« očita našim pripombam neresničnost in deplasiranost, vendar se ne upa trditi, da besede, ki smo jih navedli, niso bile izrečene. Tudi sklicevanje na dobro voljo od letos, od lani, od predlanskega leta in še dalijo nazaj, če hočete, nič ne pomaga. Kar se tiče aranžmaja, smo že mi prizanesljivo povedali, da bi talka slavnostna odkritja morala imeti sirsi, vsenarodni, ne samo lokalni značaj. Bistričane, ki so tolliko nesebični, da na nobeno ploščo ne vklešejo, da so jo oni vzidali, bo to samo naučilo, da bodo v prihodnje pripravlljalli take slavnostne dneve še z večjo res-nostjo in z nekoliko manjšo hitrico kot do zdaj. Potem se vsaj ne 'bo mogel nihče izgovarjati z lokalnim zmačanjem prireditve. Želimo samo, da bi tisti urednik, ki se čuti osebno prizadetega, v bodoče z dejanji in ne le z besedami pokazal vsaj tisto inero svoje nekdanje objektivnosti, ki so nanjo zdaj sklicuje. Samo s tem bo našo javnost prepričal, da ne spada med tiiiste ljudi, ki zadnje časa vedno pogosteje govorijo o »naši« i“ »vaši« kulturi, o slovenski ,pa samo takrat, kadar jo morejo istiti in enačiti s svojo strankarsko »našo« kulturo; ali kadar hočejo skriti svoje enostranske, ozke, strankarske koristi za bolj spre" jem! j ivo in bolj objektivno besedo slovenski narod. n. O mlačnosti in brezskrb« nosti pri kulturnem delu V avgustovi številki družinskega magazina »Prijatelj« piše pisatelj iin reži' ser Bratko Kreft v obliki pisma ured' niku o pravkar končani gledališki sezoni* v kateri smo preskromno proslavili 180-letnico slovenske dramatike. Med drugi® je tam napisal tudi nekatere precej ostre besede, iki so v marsičem resnične, zlasti tiste o brezbrižnih cinikih med slovenskimi kulturniki. .Zato se nam zdi vredno tisti odstavek ponatisniti, čeprav se mu vidi, da je napisan precej slučajno in mimogrede. »•.. V naših razmerah je čutiti že več let precejšnjo mlačnost iin brezbrižnost. Nobenega zaleta ni več, ki je ,pa za vsako intenzivnejše kulturno delo zelo potreben. Naše kulturno ustanove .z .gledališčem vred so iz-gabile pravi stik z ljudstvom. Ljubljana živi zase, si lasti primat, svojih dolžnosti do ljudstva, ki živi izven njenega območja, pa 6° prekleto malo zaveda. Zato tudi talko vidno hira. V Ljubljani srečuješ kulturno mogočnike in zaslužne kulturne veterane ipoleg raznih brezbrižnih cinikov, ki bi še morali v polni meri delati in ustvarjati, če bi ee vsaj malo zavedali svojih dolžnosti, loda edina njihova dejavnost jo v teni da še tiste ovirajo pri delu, ki hočejo delati. — Vidim te, kako si skomignil z rameni, ko si prebral zadnje, češ že spet zabavljanje, toda žal jo vse to resnično in bi bilo treba o tein spregovoriti veliko ostrih besed...« % Jč&ikat/tU k&ticek >9 Znamkice“ le so začele plašiti zadnja leta pri slo' veikskih pi,sulcih namesto starih znamk-A zaman bi se človek vpraševal, počein'1 pomanjšcvalna beseda. Mar so te »znam' k.iee«, s katerimi se na primer plačujejo prispevki za obrambni fond, manjše od različmih prejšnjih znamk. Kaj še, kvečjemu so še za spoznanje večje. Mar so to znamkice »nežnejše, občutljivejše in mikavnejše«, kar bi tudi še po nekakšnem opravičevalo maujšalko? še manj> kakor siploh pri stvareh, ki jih uvaja finančna uprava za povišanje svojih dohodkov, po navadi ni ozirov na rahločutnost. Kratko in malo, pri teh pomanjševal' nili znamkicah bi stal človek pred uganko, če ne bi poznal njihne jugosloven-ske nature. Tinko pa je stvar čuda preprosta: bral in slišal je neukii in na.šein1! jeziku tuji pismar o znamkicah dol1 na jugu, in ker tak pismar ne zna mostojno misliti iin govoriti, ponavlja besedo kakor papiga, o kateri tudi pra' vijo, da zna govoriti, ko ponavlja nezavedno slišane iglasove. T. M. Reklama V nekem ljubljanskem dnevniku Je za ivelliki semenj priobčilo industrij«^ podjetje ires izviren oglas, ki se glns'; »Kadar vežeš, voziš in zavijaš — mi*, na Grosuplje!«. Na! Grosupljem *Prl Ljubljani je namreč tovarna za vrva^' ske izdelke. Tilsti, ki je sestavljal na' vodeni oglas, je čisto gotovo mislil 'l)C> voda ti, da se naj vsakdo, ki kaj znvC zuje in pa za vozi j a v a ter zavija, sp°nl ni na .motvoz, ki ga izdelujejo na Gr° supljem, zapisal je pa namesto »valjaš« bosodo »voziš«. Hotel je najbrj biti posebno »sodoben« pa so je Ijojf ogniti preveč navadni besedi »vozlj11* “ ter je mislil, da ibo ljudem z juga, ko*’, kor jih bo pač prišlo na veliki -senu" _ v Ljubljano, ali pa kakšnim domač* jugoslovenom povedal bolj imenik*1 Zato je skoval za »vozi jati« sivojo do »voziti«. Tako prepolj a vajo iu * zijo« slovenščino dandanes pri nas n1 ljudje. J- Urejajo In izdaja: Vitko K. Musok,