4000 iztishLOV
St. 17.
V Gradcu, 1. septembra 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo.
Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Tclja ua leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 8 krone.	Udje dobd list zastonj.
Vsebina: Razglas glede naročila ruskega semena. — Industrijski in kmetijski delavec. — Ne trgajte roni Sčavja. — Ali je boljše posečine pogozditi ali obdelati. — Drobtinice. — Važno! — Začasni delovni načrt potovalnega učitelja Goričana za drugo polovico leta 1910. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Uradno. — Za vse čebelarje štajerske. — Opozarjamo. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Naročila na pristno rusko laneno seno
naj vpošljejo vodstva podružnic in okrajnih zastopov na Štajerskem, ki nameravajo v svojem področju pridelati predivo, vsaj do konca septembra t. 1. Pri-glase zbira pisarna c. kr. kmetijske družbe štajerske: Gradec, Stempfergasse 3/II. Oziralo bo se le na ona naročila, ki se glase ali na celo originalno vrečo, oziroma orig. sod s kakimi 83 kg in ki bodo zajamčena z nakazanimi 2B K. Cene se razumejo iz graškega skladišča bruto za neto. Na podlagi teh priglaaov se bo naročilo na Ruskem in se bo začelo seme razpošiljati približno v januarju 1911.
Od 0. 0. c. kr. kmetijske družbe štajerske.
Industrijski in kmetijski delavec.
(Je se govori o prasanju delavstva na deželi, se navadno en moment ne omenja in povdari dovolj: nasprotje med industrijskim in kmetijskim delavstvom.
Delo je v ozki zvezi z načinom obrata. Način obrata ne vpliva samo na življenjske in mezdne razmere, ampak tudi na telesne in duševne kakovosti delavca, tudi na njegove soeijalne nazore in cilje.
Kmetijsko delo je označeno s tem, da se vrši eno za drugim, industrijsko pa s tem, da se vrši eno ob drugem. Kmetijsko delo je odvisno od naravnega razvoja raznih zemeljskih produktov, ki ga lahko zavira ali pospešuje, podpira ali moti in ne sme biti nikdar v nasprotju z nespremenljivimi naravnimi zakoni. S tem, da sledi eno delo drugemu, imamo v kmetijstvu vedno premeno, vedno duševno živahnost; kmetijsko delo izšola telesne moči enakomerno in daje na vsezadnje, ker je namerjeno na en velik smoter, tudi najpreprostejšemu hlapcu Čut zadovoljstva, če je uspeh enkrat viden. Kmetijsko delo v/gaja cele ljudi, zdrave na duši in na telesu.
v
Cisto drugačno pa je delavsko razmerje v industriji. Vsled delitve dela, ki gre sedaj že do najmanjših podrobnosti, ei pridobi industrijski delavec sicer veliko, a enostransko ročno spretnost, a delo, ki ga opravlja, je leto za letom samo polovično. On je pri stroju ali nem služabnik ali pa pri ročnem delu špecijalist. To enakomerno, utrujajoče delo vpliva seveda
tudi neugodno na dušo in telo, tudi pri veliki in lepi mezdi iyd daje zadoščenja, ker ne daje vpogleda v celoto. Kdor količkaj pozna uredbo kake moderne tvornice, ta lahko ume, da se čuti industrijski delavec kot blago, katerega vrednost je odvisna od vsakokratne gospodarske konjunkture; ta lotem tudi razume stremljenje po omejenem času dela, po višji mezdi (če so razmere ugodne za to), po varstvu in ohranitve zdravja, ki je v vedni nevarnosti, po državnem nadzorstvu in obsežnih dobrodelnih napravah. V industriji se navadno več dela ponuja, ko ga je treba, tako da je v času malega popraševanja Število brezposelnih industrijskih delavcev večkrat zelo veliko in da ima to dejstvo buth}'" gospodarske posledice.
Kmetijsko delo ima sicer tudi svoje mrtve dobe, vendar se to delo v resnici nikdar ne neba. Ker daje zemlja produkciji neke meje, je potreba delavnih moči leta in leta precej enaka; neenako traja samo delo posamezne dni; včasih dalje, včasih ne. Tako zavzema kmetovavec do svojih podložnih popolnoma drugačno razmerje. Da si zagotovi potrebne delavske moči, mora gledati na to, da bo njegovim ljudem dobro godi, mora stopiti tudi v neko osebno razmerje do njih, za kar se indu8trijalec s svojega popolnoma trgovskega stališča ne briga.
Produkcijske razmere, ki so značilne za kmetijstvo, povzročajo tudi popolnoma druge razmere v mezdi; tako imamo letno plačo, dnino in mezdo za akord. Poleg plače v gotovini se kmetijsko delo plačuje deloma tudi v naturalijah, navadno na izrečno željo delavca. Povprečno je plača v gotovini sicer nižja, zato pa je redna in se z naturalijami primerno zaokroži; ta plača zasigura skromen in pri nekoliki varčnosti dovolj velik dohodek, dočim se mora industrijski delavec vedno skrbeti za prihodnji dan in stoji takorekoč vedno z eno nogo na ceBti.
V kmetijstvu ni mogoče določiti, kakor v tvorniškem obratu, določeno omejene delovne dobe, ker je narava kmetijskega dela popolnoma drugačna. Sicer pa je v kmetijskem delu vsled dolgoletne rabe in stare navade delovna doba po letnem času v vseh kategorijah dela kolikortoliko določena, tako da se tudi tukaj nadure posebe plačajo.
Posebne varstvene uredbe pri kmetijskem delu (razun pri strojih) niso potrebne; pač pa se mora toplo priporočati, da se tudi kmetijski delavci sprejmejo v državne dobrodelne naprave, kakor so zavarovanje za starost, nesrečo, onemoglost in bolezen. Vendar pa se to naj ne izvrši Šablonsko.
Glede sposobnosti za delo kmetijski delavec industrijskega na vsak način presega. Vzroki za to so precej jasni. Če je kmetijsko delo že samo po sebi zdravo, vendar prihaja k temu še izdatna in primernejša brana in primerna staja. Izdatna hrana je direktna posledica dejstva, da dobi del plače v naturalijah. Kjer tega ni, se vsi navadno pritožujejo, da je pre-branitev slaba in da so se tudi Bploh življenjske razmere poslabšale.
Delo žensk in otrok, če je redno, nima onih v nobenem slučaju, nevarnosti ki so pri industriji povzročile, da se je ali popolnoma odpravilo, ali pa vsaj zelo omejilo.
Nasprotstva med delodajavcem in delo-jemavcem so bila in bodo vedno, dokler bo svet stal.
Delavec stremi, kar je popolnoma naravno, po višji plači in po zboljšavi svojega položaja, podjetnik ugodi ali ne, država pa skrbi navadno le za varnost imetka in da včasih posreduje pri velikih nasprotstvib. Ce se to ne posreči, potem imamo stavko kot najhujše orožje v da-nešnjem boju za obstanek. V takem slučaju pa se takoj pokaže principijelno različna tendenca. Industrijski delavec zahteva navadno v prvi vrsti višjo plačo in manjše delo. Njegov boj velja pred vsem zasebnemu kapitalu. Pri Btavkah kmetijskih delavcev pa stopi — kolikor se je doslej lahko opazilo — vedno pred plačo še nekaj drugega: klic po lastni zemlji. To se je opažalo ob vsakoletnih stavkah kmetijskih delavcev v zadnjem desetletju na Ogrskem, to se opaža na vsem agrarnem gibanju v Rusiji in tudi drugje se glasi v prvi vrsti klic po zemlji.
Tudi v svojih posledicah sta obe vrsti teh delavskih stavk različni. Industrijska stavka škodi v prvi vrsti zasebnim koristim; kmetijska stavka pa ne oškoduje samo podjetnika kmeta, ampak tudi celoto, ki je navezana na reden pridelek iz zemlje; tudi delavcu ne prinese vedno onega dobička, ki ga je pričakoval, ker
lahko kmetijski podjetnik svoj obrat tako spremeni, da odpravi nezanesljive elemente.
Socijalni tok časa torej ne vpliva toliko na končni razvoj agrarnega gibanja, kvečjemu da ga kje malo zavira, a navsezadnje bo vendar šel svoja pota naprej. Na vsak način gredo cilji in nazori industrijskega in kmetijskega delavstva že danes daleč vsaksebi in nasprotja se bodo razvila menda tako:
V	industrijskem življenju se bo na eni strani zbral ves kapital, na drugi strani pa proletarizirano delavstvo.
V	kmetijstvu pa se zna zgoditi ravno
narobe. Veleposestvo bo svoj danešnji način obrata popolnoma spremenilo in si bo zavarovalo z delavskimi domi le neob-hodno potrebno število lastnih zanesljivih delavcev; ta razvoj so danes že opaža. V srednji in manjši posesti se bo to moralo zgoditi z državno pomočjo na ta način, da bi se ustanovila rentna posestva. Število hišnih poslov se bo omejilo in sicer na mlajše in tako se bo odpravil škodljiv prisilen celibat naših poslov. Rešitev delavskega prašanja v smislu kmetijskega prašanja ni samo v korist delavca in kmeta, ampak tudi v korist države. Zdravo, potrebno podprto kmetijstvo daje državi najtrdnejšo podlago in vse potrebne pogoje za nje zdravi in nemoteni nadaljnji razvoj.	Krakofžik.
Ne trgajte roni ščavja.
Vsako leto vidimo, kako ljudje obirajo roni (ali pesi) perje, da ga potem porabijo za svinjsko pičo. Ljudje namreč splošno menijo, da dobi rona s tem močnejšo in višjo korenino, da bo je torej več pridela in da se dobi za svinje dobra piča. A to je velikanska zmota. Zato hočemo kmetovavce v njihovo lastno korist opozoriti, kako nespametno je tako počenjanje in kako nevarno je ronino perje za svinje. Če obtrgamo roni perje, ji vzamemo ravno one dele, ki jih za svoje življenje najbolj potrebuje; s perjem namreč nele diše, ampak jemlje tudi hrano iz zraka, čim prej začnemo rono obirati, tem bolj ji škodimo. Rona namreč zastane v rasti, ostane mala in postane lesena, torej manj vredna in dobra za krmo; tudi se je že opazilo, da se da črez zimo slabše hraniti.
Kakor so pokazali poskusi, izgubi rona z obiranjem približno tretjino svoje teže in da se ta škoda s perjem, to je s koristjo, ki jo da perje, nikakor ne izravna.
Perje rone je, tudi primerno pripravljeno, slaba piča za svinje. Tudi če ga skuhamo, lahko svinje na tem obolijo. Vsako leto se ob tem času čuje o boleznih in pogostem poginjanju svinj.
Perje rone ima precejšno množino ok-salne ali deteljne kisline (suho od 2 do 10 odstotkov!), ki povzroča že v mali množini drisko, v veliki množini pa hudo vnetje želodca in črev. Poskusna krmljenja s suhim roninim perjem so pokazala, da so psi in domači zajci kakor svinje, že črez kratek čas oboleli na kroničnem zastrupljenju z oksalno kislino, ki prime najprej ledvice in kosti, mogoče pa tudi srce. Kosti izgube apno in postanejo rahle. Manj škoduje oksalna kislina prežvekovalcem.
Večkrat se čuje, da se rona sedaj zato obira, ker ni nobene primernejše hrane za svinje. Ta vzrok (pravzaprav je le izgovor!) pa nikakor ne velja, ker je sedaj vendar po travnikih in deteljiščih dovolj svinjske piče. Tudi bi se lahko pridelovala cikorija, ki je izvrstna piča za svinje in ki bi v tem času mnogo pomogla.
pl. Naredi.
Ali je boljše posečine pogozditi ali obdelati,
Z ozirom na važnost, ki jo ima gozd in njegovo stanje za splošne gospodarske koristi, je neizogibno, da ga trajno ohranimo načinu njegove porabe, ker le s tem se nam prostor, ki ga zavzema, primemo plača in le tako dobimo od gozda vse one koristi, ki ga delajo v gospodarstvu neizogibno potrebnega; obe zahtevi se navadno strinjata, a ne vedno; pred vsem tam ne, kjer je gozd za svojo bližjo in oddaljenejšo okolico varstvo in kjer se mora z ozirom na to ravnati ž njim.
Tako prihaja večkrat stremljenje posebno malih lastnikov gozdov, da bi iz gozda dobili kolikor mogoče zgodaj dobrih in velikih koristi, v nasprotje z zahtevami splošnega blagostanja.
Na teh zahtevah niti dejstvo nič ne spremeni, da se v mnogih mrzlih in bolj ali manj strmih krajih da še pasti ali kositi in da je razun tega vedno še dovolj gozda, ki se lahko primerno obdeluje ali pa poseka in prostor pridobi za kako drugo kulturo.
Če pa je možno gozdova tla porabiti za kako drugo khlturo, še s tem ni rečeno, da bomo imeli pri tem trajne uspehe. Obdelane posečine so rodne samo prva leta, dokler se ne izrabi ona zgornja rodovitna plast, ki jo je naredil gozd večkrat šele v teku stoletij.
Ta lastnost gozda pa govori tudi za to, da se mora gozd ohraniti povsodi, kjer je zemlja v gornjih plasteh roda, ali pa je za kmetijstvo ugodna prst pregloboko v zemlji, da bi se lahko izrabila.
Skoro opustoševanje je, Če zemljo, ki je za gozd popolnoma — in večkrat le za gozd! — primerna, izkrčimo in na novino obdelamo. Trajno obdelovanje take zemlje stane mnogo dela in truda, ki ni v nikaki primeri z dobičkom.
Lega in oddaljenost od človeških bivališč omejujeta pridelovanje žita na ozke meje; pase pa se lahko povsodi, tudi onstran onih mej, ki jih potrebuje gozd za svojo rast in prospevanje.
Daši je paša zelo cena, vendar vsled danešnje vrednosti i lesa ne more prav nikjer vspešno konkurirati z umnim izrabljanjem gozda in njegovega bogastva.
Ker posečina kmalu zopet poraste z grmičjem in malim drevjem, je paša na nji vedno slabša. Grmičja samega pa tudi ne moremo prav rabiti, ker ni za nobeno rabo. Posamezna drevesca sicer rasto, če jih nič ne moti in ne ovira, a taki gozdi so vedno zelo dvomljive vrednosti.
Tudi izgubimo mnogo s tem, če čakamo, da se gozd sam zaseje in doraste. In če zemljo v tem času še tako ali tako izrabimo, vendar te izgube ne moremo nadomestiti popolnoma.
Da pa preprečimo vse te neugodnosti in njih zle posledice, je najboljše, če posečine kabor hitro se da, najboljše pa takoj, pravilno posadimo z gozdnimi drevesci in si tako zasiguramo lepo rastoče in bogate gozde.	—y.
Drobtinice.
V	deželi, ki se gotovo sme računati
med najnaprednejše v Evropi, t. j. na Norveškem, so v lanskem poletju napravili poskus, ki zveni za naše razmere še nekako čudno. 31 tamošnjih dijakov se je za časa nujnih poslov na polju moško postavilo gospodarjem na razpolago. Gospodje so se baje hitro privadili trdemu delu, ter bili ravno tako zadovoljni z delodajavci, ki so jim dali obskrbo in vrnili potne stroške, kakor na drugi strani tudi gospodarji z uspehom resnih in dobrovoljnih delavcev. Stvar je vzbudila na Norveškem občno pozornost in se namerava prihodnje leto ta „šala“ ponoviti še v večji meri. — S tem pridobi do sedaj podcenjeno kmetijsko delo na vrednosti. Sicer pa ni nič kaj sramotnega, ako gospod abiturijent pomaga pri obdelovanju ljubljene očetnjave. Tem poskusom se pripisuje socijalna vrednost, in ne zastonj, če se ogledajo od prave strani.	H.
Važno!
Gnojilni poskusi z žveplenokislim amoni-jakom.
V	sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo štajersko v Gradcu vršč se v letošnji jeseni in prihodnji spomladi poskusi v ta namen, da se uvidi uspeh du-šiČnatih umetnih gnojil pri tistih rastlinah, pri katerih še se do sedaj skoro ni nič uporabljalo.
Poskusi se vršč na štirih parcelah na tak način, da se more sklepati, katero iz med štirih gnojenj je naprimernejše in najpriporočljivejše za dotična tla in dotično rastlino. Velikost poskusne parcele znaša do 10 arjev (1 ar = 100 m2). Umetna gnojila so bodo v ta namen do poslednje železniške štacije spravila popolnoma brezplačno; cenjeni poskuše-valci se pa morajo zavezati, da poročajo natančno, koliko se želi, da se more po tem izračunati, v kolikor se izplača gnojenje z umetnimi gnojili.
V	južnih krajih se bo oziralo v prvi vrsti na trto, sadno drevje in koruzo.
Dotični kmetovavci, ki se zanimajo za to, naj se kmalu oglase pri kmetijski pisarni za dušičnata gnojila (Landwirt-schaftliches Bureau flir Stickstoffduugung) v Linču ob Donavi, Landstrafie 86/1.
Začasni delovni načrt potovalnega učitelja Goričana za drugo polovico leta 1910.
V	drugi polovici leta 1910 bo imel podpisani po naslednjih krajih predavanja in demonstracije:
V	celjskem okraju: na Dobrni, v Per-novu, Gotovljah, Petrovčah, Jankovi, Lubečni;
v vranskem okraju: na Rečici, na Vranskem;
v gornjegrajskem okraju: na Rečici, v Bočni;
v šoštanjskem okraju: pri Sv. Andražu, na Topolšdici, v Skalah;
v marnberškem okraju:	v Soboti,
v Ribnici, pri Sv. Antonu na Pohorju;
v slovenjebistrišk oem kraju: pri Sv. Martinu na Pohorju;
v konjiškem okraju: pri Sv. Jerneju, v Špitaliču, v Spodnjem Doliču, v Stranicah ;
v laškem okraju: pri Sv. Jedrti, v Dolu, v Razborju, v Loki pri Zidanem mostu;
v sevniškem okraju: v Rajhenburgu; v brežiškem okraju: v Kapelah; v kozjanskem okraju: v Zagorju-Ime-nem, v Koprivnici.
V Mariboru, 13. julija 1910.
Franc Goričan,
potovalni učitelj.
Zborovanja podružnic.
= Vučja vas na Murskem polju. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi na praznik dne 8. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj zborovanje v gostilni Vinka Majerja na Gorici. Predaval bo gosp. živinorejski nadzornik M. Jelovšek o umni svinj ereji in govedoreji ter pojasnjeval razna prašanja iz živinoreje v obče. Ker se potrudi gospod J e-lovšek iz Gradca med vas z dobrim namenom poučiti vas o panogi kmetijstva, ki dandanes največ nese, zato pridite udje in neudje v obilnem številu in privedite tudi gospodinje seboj, ki bodo te nauke najbolj v korist obračale. Zborovanje se začne točno ob 8. uri, ker se gospodu Jelovšku mudi naprej. K Častni udeležbi vas vabi odbor.
= Sv. Benedikt v Slov. gor. (Vabilo k zborovanju.) Tukajšnja kmetijska podružnica bo imela svoje glavno zborovanje v nedeljo dne 18. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v novi šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Račun. 2. Volitev novega odbora. 3. Govor vin. in sadj. inštruktorja g. Pirstingerja iz Radgone.
4.	Naročila na semena in gnojila. 5. Kaj se naj pri c. kr. kmetijski družbi za prihodnje leto naprosi. 6. Predlogi in želje. 7. Sprejem udov. Vsi udje in tudi neudje se vabijo, da se tega zborovanja mnogoštevilno udeležč.
= Trbovlje. (Vabilo.) Kmetijska podružnica v Trbovljah vabi svoje p. n. ude k občnemu zborovanju, ki se vrši v nedeljo dne 11. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne v novi^ šoli v Trbovljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zborovanja. 2. Poročilo o zadnji glavni skupščini. 3. Pogovor o nakupu plemenskih bikov in merjascev. 4. Zelje in nasveti. 5. Poučni govor. (Govori gospod agrarni inženir Jožef Zidanšek, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici.) Vabimo k temu važnemu zborovanju ponovno vse p. n. ude, kakor tudi vse one, ki se zanimajo za napredek in razvoj kmetijstva. Ferdo Roš, t. č. predsednik.
Iz podružnic.
= Sv. Anton v Slov. gor. Dne
21. avgusta smo imeli poučen shod ob obilni udeležbi. Po običajnem pozdravu je strokovni učitelj gosp. Zidanšek iz Št. Jurija ob juž. žel. predaval o živinoreji. Povedal nam je marsikaj koristnega in zanimivega,
poslušavci pa so pazno sledili njegovim besedam. Povdarjal je predvsem, kjer je živinoreja v dobrem stanu, tam je blagostanje doma. Med drugim je omenjal, kako povečati mlečnost pri dojnih kravah, izbirati mladiče boljših živali za pleme, ker dobre lastnosti se podedujejo; skrbeti za dobre bike i t. d. Vsak gospodar naj redi le eno pasmo, tudi v enem kraju naj se goji le ena in ista pasma; za naš kraj se posebno priporoča marijadvorska. Nadalje nam je razlagal, kako se pravilno molze; prvo mleko je slabše, poslednje najbolje. Priporočal je za pleme teleta, ki se povržejo bolj v zimskem času, ker so bolj utrjena, krepkeja in proti boleznim bolj odporna. Tudi glede mleka smo pri tem na boljšem, ker pozneje, ko bi Be sicer mlečnost zmanjšala, pride zelena krma, ki mlečnost zopet poveča. Dalje je govoril o odstavljanju telet, da se naj vrši polagoma, vmes pa se teletom daje otrobov in zdrobljenega ovsa; otrobi vplivajo na kosti (fosf. kisi.), oves pa na mišice in na rast. Zlasti o tem se pri nas veliko greši, ko vidimo pogosto neprimerno „trebušna" teleta vsled premalo redilne krme in preobilega napajanja. Za tem je govoril o krmljenju krav. Kar izgubijo moči po mleku, se jim mora povrniti v krmi; to dosežemo z močnimi krmili. Mlečne krave naj dobivajo otrobe in nekaj več otave, ko druge. Živalim naj pustimo nekaj več prostosti; teletom teka-lišča, Bvinje naj se prosto gibljejo in rijejo (rovajo) v zemlji; večkrat jim je med krmo dati lesnega oglja. Končno so še odeleženci stavili mnoga prašanja, na koja j® gospod predavatelj temeljito odgovarjal. Gospodu predavatelju hvala lepa, poslušavcem pa obilo uspeha 1 — Po predavanju se je določilo, da dobita dva posestnika po enega plemenskega bika, druga dva pa boljše pleme kuretine. Po sicer končanem dnevnem redu je še naš vrli rojak, gospod Klemenčič, učitelj od Sv. Trojice, predaval o zavarovanju na življenje. Želeti je le, da bi se te dobre naprave obilno posluževali.
J. Jurančič, tajnik.
Št. lij V SIOV. Gor. Šentiljska podružnica c. kr. kmetijske družbe štajerske naznanja, da namerava kakor prejšnja leta tudi letos za svoje ude skupno nabaviti:	sadna drevesca, cepljene trte,
gozdna drevesca, zavarovalne mreže za drevesca, žvepleni azbest za žveplanje vinske posode i. t. d. P. n. udje kmeto-vavci se morajo s tozadevnimi naročili oglasiti ali po zaupnih možeh ali pa naravnost pri podružničnem vodstvu vsaj do 10. septembra t. 1.
U p a d n o.
št. looi.	Razglas.
Šesttedenski gospodinjski tečaj na deželni kmetijski šoli v Št Juriju ob juž. žel.
se bode začel dne 15. septembra t. 1. ter trajal do 15. oktobra.
Namen tega tečaja je, kmečka dekleta pripravljati za njih bodoči poklic kot gospodinje. One naj bi se vsposobile, da znajo razumno sodelovati pri razvoju kmetijstva, posebno pri umnem predelovanju in porabi pridelkov, varčnosti kakor tudi vspešnost porabe povišati. One naj spoznajo naloge gospodinje glede dobro-
bitja družine in naj postanejo zmožne te naloge tudi prav izpolnjevati.
Število udeleženk, - ki se sprejmejo, je omejeno na 10. Vseh 10 dobi prosta mesta. V zavodu dobijo brezplačno poleg poduka tudi hrano in stanovanje. Vkloniti se pa morajo brezpogojno hišnemu in šolskemu redu.
PoduČevalo se bode teoretično in praktično :
Vrtnarstvo in poraba sadja.
Govedoreja, svinjereja in perutninarstvo ter mlekarstvo.
Gospodinjstvo: Pripravljanje jedil z ozirom na domače pridelke in navade. Naloge gospodinje v stanovanju in kuhinji. Računanje in knjigovodstvo gospodinje. Kako je skrbeti, da se ohrani zdravje, kako se streže bolnikom i. t. d. Pranje.
Prošnje za sprejem se naj pošljejo najkasneje do 2. septembra podpisanemu ravnateljstvu.
Sprejemajo Be le dekleta štajerskega rodu, ki so dopolnila vsaj 16. leto in so vsaj v ljuski šoli dobro napredovala.
Ravnateljstvo štaj. deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel.
J. Belič.
Razglas.
Po nalogu c. kr domobranskega ministrstva z dne 1. julija t. 1., dep. XVI, št. 1717, se ima naslednje razglasiti:
Domobranska uprava namerava tudi letos pokrivati potrebo jesenskih remont za topničarstvo. V to svrho sestavi komisijo za direkten nakup 44 remont v istih krajih, kakor je bila do sedaj navada in sicer obišče v avstrijskih kronovinah naslednje kraje:
Brežice, v torek 25. oktobra ob 9. uri predpoldne.
Dobovo (pol. okraj Brežice), istega dne ob 3. uri popoldne.
Ljutomer, v četrtek 27. oktobra ob 9. uri predpoldne.
, Veržej, v petek 28. oktobra ob 9. uri predpoldne.
Ta domobranska komisija za neposredno nabavo remont za domobransko topničarstvo bo gledala v prvi vrsti na tč, da dobi konje od priznanih konjerejcev samih vzgojene, ali pa od onih, ki se morajo po določilu § 8. postave z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. štev. 177, izkazati s primernim živinskim potnim listom; konji morajo imeti starost 4% do 7 let; višino 161 do 172 cm, močne kosti, široka in muskulozna prša. trdno ledje, trda kopita in dober hod. Konji, ki so le 161 do 166 cm visoki se kupijo le takrat, če so sicer izvenredno dobri, ravno tako oni, Čijih starost znaša manj nego 5 let, pa so izvenredno trdne postave.
Komisija za neposreden nakup ima nalog nakupiti razun artilerijskih remont za oje, če se primerijo tudi za ježo in sicer v starosti od 4 do 7 let, visoke 158 do 166 cm, močnega hrbta, pravilnega in izsegajočega koraka.
Za konje, ki so popolnoma sposobni za topničarske remonte pri oju, se bo plačevalo po 800 K, za jezdne konje 700 K. Z ozirom na izvenredno kakovost in okolšČine dovoli se tudi lahko iz sredstev c. kr. ministrstva za poljedelstvo nagrada; te nagrade pa dobč le tisti konjerejci, ki dokažejo, da so avstrijski državljani in
se morejo izkazati z rodovnikom ali vsaj s spričevalom o pri puščanju ter so konje zredili na avstrijskih tleh. V slučaju pa, da kdo ravno pri nakupu ne prinese do-tičnih izkazov seboj, mu komisija izjemoma lahko dovoli, da vpošlje iste vsaj tekom 14 dni k 44. diviziji poljskih havbic v Linču in dotičnik še vseeno lahko pride do svoje nagrade; te premije pa povprečno ne smejo znašati čez 100 K.
V Gradcu, 8. julija 1910.
Razglas.
Obiskovalci II. avstrijskega zadružnega shoda dne 14. in 15. septembra na Dunaju opozarjamo, da se dobč na vseh železniških postajah, ki so oddaljene nad 50 km od Dunaja, znižani vozni listki, veljavni 8 dni za nazaj in zaenokraten obisk lovske razstave. Od postaj, oddaljenih nad 300 km od Dunaja, je listek za nazaj veljaven 14 dni. Ti vozni listki se izdajajo samo za osebne vlake; za brzovlake se mora doplačati cela tarifarična diferenca. Za natančneja pojasnila je zvedeti pri vseh postajnih uradih.
Razglas,
C. kr. ministrstvo za poljedelstvo razpisuje ustanove za učence poljedelske šole „Francisco J os ephinum", vrtnarske šole „Elisab ethinum“ in šole za pivovarstvo v Modlingu.
Za šolsko leto 1910/11 se bodo razdelile naslednje štipendije:
a)	Iz Njega c. in kr. apost. Veličanstva zasebne šatulje milostivo naklonjena ustanova letnih 500 K, ki se imenuje tudi po Njega cesarskem Veličanstvu.
b)	Ustanova c. kr. poljedelskega ministrstva v letnem znesku 500 K.
c)	Dve ustanovi c. kr. nižjeavstrijskega namestništva po 500 K na leto, ki sta pa namenjeni za prosivce, imajoče domovinsko pravico na Nižjem Avstrijskem.
Nadalje se razdelita dve ustanovi za one, ki nameravajo obiskati enoletni, tečaj za vrtnarje, letno po 600 K in od katerih se imenuje jedna po Njegovem Veličanstu cesarju, druga po Njenem Veličanstvu rajni cesarici Elizabeti.
Končno je prosta še jedna ustanova s početkom šolskega leta 1910/11 za one, ki nameravajo obiskovati zavod za pivovarstvo; letnih 600 K za Nižje-avBtrijce v od tamošnjega c. kr. namestništva. (Jas za vložitev prošenj poteče z 10. septembrom 1910; nasloviti je treba prošnje na ravnateljstvo Francisco Jose-phina v Modlingu. pri Dunaju, odkod je dobiti tudi programe tega zavoda.
Za sprejem na Francisco Joseph in um je potrebno:
1.	Dovoljenje starišev oziroma njih zastopajočega namestnika.
2.	Dopolnjeno vsaj 16. leto.
3.	Dokaz o dovršitvi 4 prvih letnikov gimnazije ali realke z vsaj zadostnim uspehom oziroma zrelostjo za 5. razred, ali meščanske šole vsaj z „dobrim" uspehom, ki pa morajo delati vsprejemni izpit in je sprejem takih omejen. Kdor ima zraven tega kaj poljedelske prakse, ima prednost, zlasti pa kmetski sinovi.
Za vsprejem v vrtnarsko šolo se stavijo naslednji pogoji:
1.	Dovoljenje starišev oziroma njih zastopnika.
2.	Z dobrim uspehom dovršena ljudska šola.
3.	Telesna sposobnost in vsaj starost 15 let.
Prednost imajo oni, ki so se že pečali kaj z vrtnarstvom.
Pouk je nemški; štipendisti morajo plačati šolnino.
Razglas
c. kr. namestnije v Gradcu z dne 28. junija 1910, št. 12, 781/12, glede izvršitve ogledovanja živine, ki se na Štajerskem spravlja v vagone ali iž njih.
1.	Soglasno s § 11. poBtave z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, glede odvrnitve in pokončevanja živinskih kug in ž njo spojene izvrševalne odredbe z dne 16. oktobra 1909, drž. zak. št. 178, se mora vršiti vlaganje in izvagoniranje kopitarjev (konjev, oslov in mulcev), pre-žvekovavcev (goveda, ovac in koz) in svinj v postajah, ki jih je c. kr. namest-nija v ta namen določila sporazumno z železniško upravo.
Te postaje so:
A.	Na progah c. kr. državnih železnic in lokalnih železnic v upravi državnih železnic:
Gradec-Karlova, kjer se morajo izvagonir&ti vsi za graško mestno klavnico in sejme namenjeni transporti pre-žvekovavcev in svinj brez izjeme.
Osoje, Borovnik, Feldbach, Ftirstenfeld, Gleisdorf, Gradec-državni kolodvor, Grobming, Hartberg, Judenburg, Knittel-feld, Liezen, Murau, Neumarkt, Weiz in Slovenji Gradec.
B.	Naprogahc. kr. južne železnice in lokalnih železnic v njeni upravi:
Bruck ob Muri, Celje, Lonč, Gradec-južni kolodvor, Ljubno (Gor. Štaj.), Lipnica, Ljubno klavnica, Sevnica, Ljutomer, Maribor-južni kolodvor, Mtirzzuschlag, Ptuj, Poljčane, Radgona, Brežice, Rogatec, Sv. Jurij ob juž. žel., Vid em-Krško, Voitsberg in Wild on.
Na drugih postajah se sme živina iz-vagonirati — razun v slučajih, navedenih v točkah 4 do 7 — le z dovoljenjem okrajne politične oblasti in pod tem pogojem, da imajo postave vse potrebne in primerne naprave za to. Vlaganje in izvagoniranje se vrši vsak dan pri dnevni luči in v po slo vni h urah tovornega oddelka železniškega urada.
2.	Živina se mora pri vlaganju in iz-vagoniranju pregledati od državno v to pooblaščenih živinozdravnikov, razun v slučajih, navedenih v točkah 4 do 7, v katerih ta živinozdravska preiskava ni potrebna.
3.	Stranka lahko preiskujočega živino-zdravnika pravočasno obvesti, da bo ži-vina^ došla, da jo lahko hitro pregleda.
Živinozdravniki, ki jim je poverjeno ogledovanje živine in njihovi zastopniki si morajo vzajemno pravočasno naznaniti, če res ne morejo priti k ogledovanju in naznaniti to tudi postajnemu vodstvu.
4.	Oddajanje in prejemanje živine, opremljene s primernimi živinskimi potnimi listi (do 6 glav, pri tem pa se zizna živina v spremstvu mater ne šteje), mladih telet in orascev, ki se -oddajo v zabojih
ali koših, brez ozira na število, v mejah dežele ni navezano na postaje, navedene goraj v točki 1, odstavek 1 (kar je razprto tiskano).
Taki transporti se ogledajo samo enkrat, ali ko se oddajo, ali pa ko se sprejmejo.
5.	Večji, s pravilno opremljenimi živinskimi potnimi listi preskrbljeni tuzemski transporti, ki ne gredo dalje ko kvečjemu 150 km, se pri prejemu ogledajo le tedaj, če se pri oddaji niso ogledali.
6.	V tej točki (5.) omenjeni transporti, ki so namenjeni za kako javno, pod ži-vinozdravskim nadzorstvom stoječo klavnico, so pri vlaganju prosti živinozdrav-skega ogleda.
7.	Vojaški kopitarji, vključno z era-ričnimi konji, ki jih pošljejo lastniki na ogledovanje ali k vojaškim vajam, niso navezani na to določbo; ravno tako tudi ne lastni konji vojaških funkcionarjev, če se vozijo na podlagi kakega službenega ukaza in s službenimi vojaškimi dokumenti.
Isto velja tudi o konjih za dirke s spremstvom živali, če lahko dokaže oddajnik s potrdilom od dotičnega dirkal-skega kluba (legitimacijo za vožnjo dirkalnih konjev in plemenitih plemenskih kobil za znižano ceno po železnici), da so konji za to namenjeni, nadalje za vse kopitarje dvornega erarja iz dvornih hlevov in dvornih kobilaren, če imajo certifikate, izdane od kakega dvornega ži-vinozdravnika in potrjene od ravnatelja višjega dvornega hlevskega urada, oziroma od vodje državne kobilarne.
8.	Glede živinozdravskega ogledovanja živine, ki gre v inozemstvo, na Ogrsko ali v Bosno ali Hercegovino ali od tam pride, veljajo posebne vsakokratne določbe.
9.	Kopitarji — razun v točki 7. navedenih slučajev — potem prežvekovavci in svinje, ki se naj vozijo po železnici, morajo imeti pravilno opremljene živinske potne liste (§ 8. navedene postave in izvrševalne naredbe).
10.	Če nimajo potrebnega lista, oziroma če je potni list nepravilno izdan ali nepopolen, če se število glav ali navedena znamenja ne strinjajo, se ne prevažajo po železnici in se sploh ne sprejmejo.
Če se dobi živina brez potnih listov ali s pomanjkljivimi potni listi, se na stroške lastnika takoj živinozdravsko ogleda in Če je zdrava ter ni dvoma ali suma o njeni provenijenci, dobi živinski potni list, na katerem se vse zapiše in potem se lahko odda na pot.
11.	Če se pri ogledovanju živine zasledi kaka nalezljiva bolezen, ki se mora naznaniti, mora ogledujoči zdravnik takoj obvestiti o tem pristojnega občinskega predstojnika, da lahko ta takoj vse odredi, kar naroča § 20. navedene postave in naznaniti po najkrajšem potu vso stvar pristojni politični okrajni oblasti.
12.	Prevzeti se sme živina — razun v sili, ali če prinese stranka od politične okrajne oblasti za to posebno dovoljenje — le na kraju določbe. Če je kak transport že na potu, se mu smejo posamezne glave dodati ali odvzeti le s posredovanjem pristojnega živinozdravnika.
13.	Če med transportirano živino katera oboli ali pogine, ne da bi bil za to kak zunanji vzrok ali povod kriv, se mora transport v prihodnji postaji v smeri vožnje živinozdravsko preiskati in stvar uradno konštatirati.
V ta namen so določene naslednje postaje:
a)	na progi c. kr. državnih železnic: Feldbach, Gradec-južni kolovor, Grobming, Hartberg, Judenburg, Knittel-feld, Liezen, Murau, Selztal.
b)	na progah južne železnice: Bruck, Celje, Gradec, Lipnica, Ljubno, Ljutomer, Maribor (na južnem in na koroškem kolodvoru), Mlirzzuschlag, Ptuj, Pragersko, Radgona, Brežice.
Železniška postaja, ki je zvedela za slučaj obolelosti ali pogina, mora, če ni sama preiskovalna postaja, stvar takoj naznaniti sosednji preiskovalni postaji; če v smeri vožnje ni več nobene preiskovalne postaje, se mora transport spustiti tje, kamor je namenjen; tej postaji pa se pošlje primerno obvestilo, nakar potem poBtaja sama poskrbi vse potrebno za živinozdravsko preiskavo.
14.	Pristojbino za ogledovanje pobira železniška postaja na korist države in sicer znaša:
A.	V postajah, navedenih sub 1, odstavek 1, za glavo:
o) pri kopitarjih (konjih, oslih, mulcih)
1 Ki
b)	goveda, stara nad 6 tednov 20 r;
c)	goveda, stara do 6 tednov, potem ovce, svinje in koze po 6 v.
Za zizno živino v spremstvu mater ni treba plačati ogledovanja.
Za vsako ogledovanje treba plačati
najmanj 2 K.
Za posamezne postaje, kjer je stanovanje živinozdravnika preveč oddaljeno, lahko določi namestnija neko odškodnino za pot, ki jo morajo stranke plačati razun zgore navedenih pristojbin.
B.	V drugih razun sub A navedenih postajah se tudi mora plačati pristojbina za ogledovanje, če niso normalno določeni komisijonelni stroški večji; v tem slučaju mora stranka doplačati primeren znesek.
Potnina po lit. A in komisijonelna pristojbina po lit. B se morata, če se naenkrat ogleda več transportov, razdeliti na posamezne stranke.
15.	Prestopki teh predpisov se kaznujejo po določbah Vlil. odstavka postave z dne 6. avgusta 1909, državnega zakonika štv. 177.
16.	Ta razglas stopi v veljavo s prvim julijem 1910.
Isti dan pa postanejo neveljavni tu-Uradni razglasi z dne 26. junija 1901, štv. 22.527, z dne 2. marcija 1906, štv. 12.104/3 in z dne 29. januarja 1909, štv. 12.110/5.
Namestnik: Clary 1. r.
Za vse čebelarje štajerske.
Cenjeni tovariši čebelarji l
Štajersko čebelarsko društvo priredi v proslavo 80. rojstnega dneva Njegovega Veličanstva cesarja za časa jesenskega sejma v Gradcu med 1. in 9. oktobrom 1910 v graški industrijski palači čebelarsko razstavo in ob enem 2. oktobra 1910 shod štajerskih čebelarjev. K udeležbi pri
razstavi in na shodu,kojega program se naznani pravočasno,’ so vabljeni vsi čebe-arji in prijatelji čebeloreje kar najpri-jazneje.
Pri čebelorejski razstavi se namerava jodati kolikor mogoče celotna slika vse štajerske strdi. Prošeni so torej vsi štajerski čebelarji, naj si pripadajo kakemu društvu ali ne, da se udeležijo tega ogledovanja strdi ne samo iz stvarne, ampak i;udi iz lastne koristi.
Vsak štajerski čebelar ima pravico vposlati za ogledovanje strdi 2 steklenici po 1 kg, 3 po % kg in 4 po % kg, ali že primerno opremljeno ali pa skupaj v dozi s prilično 4 % kg (za ta oddelek ne sme razstaviti nikdo več in nikdo manj); Btrd mora biti lastni pridelek, pošiljatve frankirane. Nalepše in najčistejše strdi dobe nagrado v denarju.
Po razstavi se na željo izložena strd odkupi za primerno ceno.
Čebelarji, ki se nameravajo udeležiti razstave, lahko zahtevajo, da se jim da brezplačno poštna doza po 5 kg na posodo; oglasiti se morajo zanje pri „Štajerskem čebelorejskem društvu" (Steier-markischer Bienenzuchtverein) v Gradcu, Blirgergasse št. 2.
Pošiljatve s strdjo, ki so namenjene za ogledovanje, naj se vpošljejo kolikor mogoče brzo vsaj do 15. septembra na naslov:	„Mlekarna Waasen“, Gradec,
JakominigaBse št. 106A; radi manjših stroškov je umestno, da vpošljejo vsi čebelarji jednega kraja ali napolnjene steklenice ali doze skupno v enem zaboju.
Razun navedenega ogledovanja strdi je dano vsakomur na prosto, razstaviti poljubno množino Štajerskega medu in voska, drugih čebelorejskih predmetov, kakor panje, čebelarska orodja kojega koli proizvoda; za to se bo pa zaračunal tarif, ki je razviden iz priglasnic; poslednje daje na razpolago ali „Štajersko čebelo-rejsko društvo" (Steiermarkischer Bienenzuchtverein), Gradec, Blirgergasse 2 ali pa „Zveza štajerskih čebelorejcev") Ver-band steirischer Bienenzlichter), Gradec, Sporgasse št. 11.
Za ta oddelek so pripravljena darila za najboljše in najlepše predmete: zlate, srebrne in bronaste državne in društvene kolajne, častna darila, denarji in diplomi.
Dne 2. oktobra so vabljeni vsi štajerski čebelarji na zborovanje.
Podajala se bodo znanstvena in poučna predavanja in razpravljanja; vsakemu če bel ar ju je vstop dovolj en. Ako želi kdo predavati, mora predmet naznaniti vsaj do 15. septembra pri „Štajerskem čebelarskem društvu" v Gradcu, Blirgergasse št. 2, da je mogoče pravočasno sestaviti in objaviti program zborovanja.
V obče bi bilo zelo umestno nameravano udeležbo pri zborovanju že pre naznaniti „Štajerskemu čebelarskemu društvu", da se približno zve, kako velika bo pri zborovanju.
Opozarjamo
da ima danešnja številka kot prilogo cenik trpežnih in modernih snovij za obleko; če kdo naroči s priloženo dopisnico vzorce, se bo prepričal sam o solidnosti tvrdke. Naslov je razviden iz dopisnice.
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejem b krmo in slamo od 16 avgusta do 21. avgusta 1910. Pripeljalo se je 54 vozov s 428 metrskimi stoti sena in 35 vozov s 300 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan to pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, rislo od JE 4 — do JE 5.60, sladko od JE 4.— (o JE 5.80; ržena slama od A 3.80 do K 4.80; »šenična slama od JE 3.60 do K 4.60, ječmena slama od JE —.— do JE -.—; ovsena slama od K-.— do JE-•— ; ježnaslamaodK-.— do JE-.—.
Sejem z rogato živino dne 25. avgusta 1910. Prignalo se je 378 volov, 251 bikov, 400 krav, 154 živih telet, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 2 vola, 53 bikov,
3	krave, — telet; na Gornje Štajersko: 100 volov, 40 bikov, 70 krav, 1 tele; Predarlberško: 20 volov, 40 bikov, 36 krav, 6 telet; v Nemčijo: 15 volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 6 volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd:
4	vole, 12 bikov, 13 krav, — telet; na Češko : 12 volov, — bikov, 11 krav, — telet; v Trst:
—	volov, — bikov, 16 krav, — telet; Italija:
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. {lavni voli, tolsti od K 88.— do K 102.— (iz-, emoma K 106.—), poltolsti od K 78.— do K 84.—, suhi od K 70.— do K 76 — ; voli za pitanje od K 74.— do K 82.— ; klavne krave, tolste od K 68.— do K 78.—, poltolste od JE 52.— do K 66. — , suhe od K 40.— do K 50.-; biki od K 70.— do JE 88.— ; dojne trave do 4. teleta od K 66.— do K 82.—; črez 4. tele od K 56.— do K 64.—; breje od K 60 — do K 70.—; mlada živina od JE 72.— do K 86.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K -.— do -.—; svinje od K -.— do K -.—; pitanske svipje od JE -.— do JE .
Sejem klavne živine dne 26. avgusta 1910. Zaklana živina: 658 telet, 1444 svinj, 4 komadi drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.40 do K 1.52 ; teleta la (izjemna cena) od JE 1.54 do K 1.60; nemške mesne svinje od K do JE -.— ; nemške pitanske svinje od K 1.50 do K 1.54; ogrske pitanske svinje la od K -.— do K -.— ; ogrske pitanske svinje Ila od JE 1.46 do K 1.52; mesne svipje od JE 1.46 do do 1.62, bošnjaške pitanske svipje, debele, od JE -.— do K -.—; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do JE -.—; ovce od K —.80 do JE —.90; kozlički in jagnjeta od K -.— do K
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto	3	Pšenicaj		S		Ječmen I		Oves		Koruza J		O 00 O u On ;	
		K	V	K	v	K	V	K	• II*		V	K	v
Celje ... I	50	9	50	7	8o|	7	50	8	5 oj	7150		9	—
Ormož .	50	9		7	—	6	50	7		750		4	—
Gradec .	50	11	25	8	38	8	63	8	94	7125		8	—
Ijubno .	50	11	25	8	25	8	—	8	75	7 50		—	—
Maribor	50	9	50	7	50	7	—	t	50,	8I	—	8	—
Ptuj		50	9	50	7	50	7 50		8		1 I	7	25	—	—
Inomost.	50												
Celovec .	50	10	—	b	10	—	—	7	35	—	—	—	—
Ljubljana Pa6t	50	—	—										
Solnograd	50	10	35	7	90	7	75	7	85	8	50	—	—
Dunaj .	50	10	66	7	88	6	31	7	91	7	10	—	—
Line .. .	50												
		3				O M §1		O	O 0Q	. aS 3 a s *		aS -S	1
Mesto				C		OJ	OQ	OJ M C/2		*N 03	03	OJ “2	ca
	53												
	12	K	v	*	v	\*	V	| A	V	i*	I v	K	v
Celje . .	50			—		—-	220		1	50	2	1		1	50
Ormož	50	—	—	—	—	3	—	2		2			1	50
Gradec	50	8	88	14	—	313		3	—	2	45	2	25
Ljubno	50	—	—	16	—	425		4	-	3	50	3	—
Maribor	50	7	—	12	—	2	—	—	~	2	_____	1	80
Ptuj .	50	7	—	—		a	—	2	20	3		2	20
Celovec .	50	9		—	—	3	150	I 2	50	, 2			1	50
(Nadaljevanja na strani 136.)
ZADRUGA.
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z e. p.
Gradec, Franzenaplaiz št.
I.
II. Občni zbor kmetij'skega zadružništva na Dunaju.
Z ozirom na objave o II. avstrijskem zadružniškem občnem zboru, priobčene v zadnjih dveh številkah „Zadruge", prinašamo danes vabilo Splošne zveze na Dunaju na udeležbo ob tej prireditvi in priobčujemo ob enem dnevni red in časovno razdelitev te prireditve.
Ob tej priliki še enkrat opozarjamo in poživljamo vse svoje članice, naj z velikim številom odposlancev poskrbijo za to, da se bo II. avstrijski zadružni občni zbor na Dunaju izvršil kolikor mogoče lepo in da se bo ž njim po možnosti okrepila zadružna misel v Avstriji.
Mnogobrojni in zelo raznoličen dnevni red skrbi za izdaten strokoven pouk na tem zborovanju ob enem pa je na ^zporedu tudi nekaj družabnih prireditev in skupnih ogledovanj, kar bo prijeten oddih po izpolnjeni dolžnosti.
Svoje Članice prosimo še enkrat, naj blagovolijo poslati prijave, za udeležbo nemudoma Zvezi, da jih lahko pošlje Splošni Zvezi na Dunaj.
Vabilo na li. avstrijski zadružniški občni zbor
na Dunaju, 14. in 15. septembra 1910.
sklican od Splošne Zveze gospodarskih zadrug v Avstriji.
Vzp o r e d.
V	torek, 13. septembra, ob 10. uri predpoldne: Konferenca revizorjev; v sejni dvorani c. kr. kmetijske družbe na Dunaju I., Schauflergasse 6 ; popoldne nadaljevanje.
Ob 8 uri zvečer:	sestanek doŠlih
udeležencev na zadružniški občni zbor in pozdrav v nižjeavstriski deželni vzorni kleti mednarodne lovske razstave v Fratru, „Avenue der Ernahrung".
V	sredo, 14. septembra ob 9. uri
predpoldne:	Otvoritev I. glavnega
zborovanja zadružniškega sestanka, poČetek posvetovanj o posameznih referatih v sejni dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora, Dunaj I., Herrengasse 13.
Ob poldne fotografiranje udeležencev ob Raifajznovem spomeniku, L, Wallner-strafie 8.
Ob %2 popoldne: Skupen obed v restavraciji c. kr. ljudskega vrta; popoldne nadaljevanje posvetovanj.
Ob 10. uri zvečer: Ogledovanje nižje-avfitrijske mlekarne na Dunaju, XX., Hochstadtplatz 5.
V	četrtek, 15. septembra, ob 9. uri predpoldne: II. glavno zborovanje zadružniškega sestanka, nadaljevanje posvetovanj.
Ob 3. uri popoldne, skupen obed udeležencev in gostov v restavraciji c. kr. ljudskega vrta.
V	petek, 16. septembra: Ogledovanje zadružniških skladišč v Tullnu, nato izlet na Golovec in v Klosterneuburg.
V	soboto, 17. septembra, eventuelno še kak izlet.
Dnevni red zadružnega zborovanja (s pridržanimi spremembami):
1.	Pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Avstriji (glavni zastopnik dr. Pavel vitez pl. S torek, Dunaj).
2.	Pomanjkanje delavcev v kmetijstvu (ravnatelj Janez Sediš,k, Praga).
3.	Deželne dobrodelne uredbe in varstvo domovine (ravnateljev namestnik Ferdinand Konig, Brno).
4.	Ukrembe proti kosanju zemljišč in pospeševanje notranje kolonizacije s podpiranjem kmetijskih zadrug (državni poslanec Matej Bauchinger, ravnatelj nižjeavstrijske osrednje zadružne blagajne na Dunaju).
5.	Naloge kmetijskega zadružništva z ozirom na razdolžitev posestev (glavni ravnatelj dr. Pavel vitez pl. Store k, Dunaj).
6.	Kmetijsko zadružništvo in draginja živil (deželni računski nadsvetnik Jožef Faschingbauer, Dunaj).
7.	Kritične prikazni v zadružništvu (ravnatelj Gustav Schlaner, namestnik zvezinega ravnatelja v Belici).
8.	Generalne revizije in samo-pomočne revizije (inšpekcijski svetnik Ludovik Liebmayer, Dunaj).
9.	O odškodovanju in nagradah funkcijonarjev pri rajfajznovkah (deželni nadsvetnik Viktor Kerbler, Linz).
10.	Prašanje o kmetijskih dobavah za c. in kr. vojsko in c. kr. deželno brambo (skladiščni nadzornik Warburg, Krdlovč Vinolnady).
11.	Pot do zdrave žitne politike. Potreba ustvaritve kreditne postave za zadružniška skladišča (državni poslanec dr. Karel Holy, Praga).
12.	O električnih podeželnih centralah (deželni poslanec Kotla n t, Praga).
13.	Delovanje nadzorstvenega sveta v zadrugah (nadrevizor Vlad. Pušenjak, Maribor).
O vršenju zadružniških občnih zborov določa § 22. pravil Splošne Zveze kmetijskih zadrug v Avstriji sledeče:
„Da se okrepe in razširijo zadružna načela in da se omogoči posvetovanje o splošno koristnih zadružnih stvareh, se lahko na sklep načelstva vrše na od njega določenih krajih po potrebi zadružni občni zbori. Teh zadružniških zborov se lahko poleg Članov Zveze in njenih članic udeležujejo tudi vse druge zadružne zveze, posamezne zadruge in druge kmetijske korporacije v Avstriji, po svojih članih ali povabljenih gostih, ki niso Članice Splošne Zveze."
Pojasnila v vseh stvareh, zadevajočih občni zadružniški zbor, daje Spiošna Zveza kmetijskih zadrug v Avstriji, Dunaj I., Schauflergasse 6.
Zadruge, Zveze in druge korporacije, ki bi rade bile zastopane na občnem zboru, naj blagovolijo po možnosti hitro naznaniti imena svojih zastopnikov Splošni Zvezi. Tudi posamezni udeleženci bo prošeni, naj blagovolijo še pred občnim zborom naznaniti svojo udeležbo Splošni Zvezi.
Legitimacija za udeležbo stane 12 A; za to pa dobi vsak udeleženec znak občnega zbora, vse ob občnem zboru izeŠle tiskovine, pravico do brezplačnega skupnega obeda 14. septembra in do slavnostnega obeda 15. septembra, pa brez pijače.
Na Dunaju, avgusta 1910.
Splošna Zveza kmetijskih zadrug v Austriji
Glavni ravnatelj: S torek.
II.
Predložitev računskih zaključkov politični oblasti.
Načelstvom Zvezinih Članici
C.kr. trgovsko ministrstvo ni ugodilo prošnji Zveze, naj se rok za predložitev računskih zaključkov za leto 1909 podaljša.
Torej naj vse one zadruge, ki so že imele revizijo, nemudoma pošljejo pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu po dva prepisa računskega zaključka za leto 1909.
One hranilnice in zadrugo, ki pa še letos niso imele revizije, naj pozive e. kr. okrajnega glavarstva nemudoma pošljejo Zvezi, da jih bo rešila.
III.
Komisijonelna prodaja sadja.
Vnovčevalnica za sadje pri zvezi gospodarskih zadrug na Štajerskem skuša že dolga leta pospeševati prodajo sadja s posredovanjem, to je z menjavanjem adres obojestranskih interesentov.
Daši je ta obče koristna vnovčevalnica, ki se je lahko oba dela poslužujeta brezplačno, brez dvoma storila zelo mnogo za povzdigo prodaje sadja, vendar ne smemo zamolčati, da se je je v tem času posluževalo precejšnje število kupcev in prodajavcev, ki so s svojo jasno nereel-nostjo mnogo škodili ugledu vnovčeval-nice ali pa oškodili stranko s tem, da ali niso vsega plačali ali pa sploh nič, ali pa da se v dobavi niso držali sprejetih pogojev; na drugi strani pa se tudi ne sme prezreti, da pri trgovini z živili, ki se danes vedno bolj in bolj centralizira, nikakor ne zadošča več preprosti okvir samega posredovanja.
Z ozirom na vse to je zvezino načelstvo sklenilo že leta 1908, da bo razširilo delokrog vnovčevalnice za sadje s tem, da bo priredilo tedenske sejme s sadjem v teku večih mesecev leta 1908 in 1909 na Dunaju v veliki tržnici. Na teb sejmih se je sadje komisijonelno prodajalo in veselo je, da je večina sadje-rejcev lahko bila zadovoljna z doseženimi cenami. Če pa naj koristi tak način vnov-Čevanja celi deželi, potem ne sme biti omejen na en trg, ker če bi bilo blaga preveč, se trg prenapolni in cene bi morale takoj pasti. Zato je zveza letos obrnila svojo pozornost tudi na druga glavna mesta v Avstriji in v inozemstvu in po dolgih pogajanjih s popolnoma zanesljivimi trgovci se ji je posrečilo v mnogih mestih uvesti komisijonelno prodajo pod primernim nadzorstvom.
Da dobimo pregled o množini sadja, ki ga lahko dobimo in da lahko še pravočasno pripravimo vse potrebno, prosimo svoje cenjene članice, oziroma njih člane, naj nam že sedaj naznanijo, katere množine in katerega in kakšnega sadja bodo imeli na razpolago. (Vzorci za prijave so brezplačno na razpolago).
Prodaja se sadje za mošt in namizno, tudi v celih vagonih, zabito ali ne zabito.
Na željo plača Zveza, kakor hitro je sadje oddano na železnici, primeren znesek na račun prodaje.
Po potrebi je zveza tudi pripravljena poslati moža, ki zna sadje spravljati - in zabijati, za katerega pa se mora, kakor tudi za druge stroške, plačati.
IV.
Razstava sadja in sočivja na Dunaju.
Sočasno z mednarodno lovsko razstavo na Dunaju namerava Oddelek za kmetijstvo prirediti tudi razstavo sadja in zelenjadi in sicer približno od. 1. do 8. oktobra. Oni člani, oziroma članice zadruge, ki bi se te razstave eventuelno udeležili, naj pošljejo prijave, oziroma praŠanja za pojasnila naravnost načelniku razstave, gospodu dvornemu svetniku dru. Teodorju vit. pl. Weinzierlu v Mit-terndorfu, Kraglgut (Steirisches Salz-kammergut).
V.
Vnovčevalnica za živino in mleko pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu.
v
Živina je zopet postala dražja. Kmetje, ki bi oddali živino, naj jo pošljejo vnov-Čevalnici za živino pri Zvezi v Gradcu. Vnovčevalnica si ne zaračuna nobenih stroškov in provizij, tako da dobi kmet Pri brezplačnem posredovanji najboljšo ceno, ker mu ostane tudi dobiček, ki ga sicer vtakne prekupec ali mešetar v žep.
Vnovčevalnica je pri svojem dosedanjem vnovčevanju dosegla še vedno naj višje cene.
Prijave se naj pošljejo vnovčevalnici za živino v Gradcu („Viehvervvertungs-stelle des Verbandes der landwirtschaft-lichen Genossenschaften in Steiermarku), Franzensplatz 2.
Živina pa se naj pošilja pod istim Naslovom na karlovški kolodvor („Karner Bahnhof").
VI.
Poročilo glede blagovnega prometa zveze.
1.
Nakup travinega in žitnega semenja.
Kakor vsako leto, bomo tudi letos potrebovali mnogo travinega semenja, posebno francoske Ray trave in pasje trave, in zato prosimo svoje zadruge članice, oziroma njih člane, ki se pečajo s sejanjem teh trav, naj nam blagovolijo kolikor mogoče hitro poslati vzorec z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, nakar bomo stavili po možnosti ugodne pogoje.
Glavna naša naloga pa je poskrbeti našim članom primerno žito za setev; torej ga vedno skušamo pridobiti čistega, pred vsem pa od naših domačih kmeto-vavcev, ker se je v naših krajih pridelano semenje že prilagodilo našim zemeljskim in podnebnim razmeram, tako da se ni treba tako zelo bati, da bi žito trpelo kako Škodo na zrnju, slami ali sploh na svojih dobrih lastnostih in od raznih škodljivcev.
Da lahko primerno žito za setev nakupimo pred vsem doma, prosimo uljudno svoje Članice zadruge, oziroma njih člane, naj nas v tej stvari podpirajo in nam pošljejo pravočasno vzorce z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, na kar bomo stavili kolikor možno ugodne pogoje.
2.
Prodaja semenja za setev.
Opozarjamo, da se že lahko dobi zimsko žito, zimski ječmen in zimska peščena graholjka v najboljši kakovosti.
Ia zimska pšenica
bo prišla v drugi polovici avgusta. P. n. člani so uljudno prošeni, naj že sedaj pošljejo naročila, da se lahko pravočasno izvršijo.
3. -
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 Z naprej.
Osebna naročila se lahko izvrŠe naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckertstrafie štv. 335 (telefonska Številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
VIII.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca
julija 1910. (Promet z denarjem in blagom).
	A.	Posojilnic«		).				
	Konto vlog				Konto kreditov			
Posojilnice	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	*	0	K	V	K	V	K	V
Stanje dne 30. junija 1910	-	__	9,071.451			3,020.684	___		
Promet julija 1910	. . .	361.012	15	238.356	54	165.448	22	78.125	77
Skupaj . . .	361.012	15	9,309.807	54	3,186.132	22	78.125	77
Proč vračila		—	—	361.012	15	78.125	77	—	—
Stanje dne 31. julija 1910		—	8,948.795	39	3,108.006	45	—	—■
B. Druge kmetijske				zadruge in društva.					
Kmetske zadruge	Konto vlog					Konto kreditov			
	Povračila vlog		Vloge			Krediti		Povračila kreditov	
	K	V		K	V	K	v	K	V
Stanje dne 30. junija 1910				3.122	91	1,270.665	97		
Promet julija 1910	. . „	—	—		1.147	—	2.002	28	12.030	55
Skupaj . . .	—	—		4.269	91	1,272 668	25	12.030	55
Proč vračila 			—	—		—	—	12.030	55	—	—
Stanje dne 31. julija 1910	—	—	4.269		91	1,260.637	70	—	—
Ves promet posojilnih društev zveze meseca julija 1910	... K 842.942 68
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca
julija 1910..................................................  „	15.179-83
Stanje vseh vlog koncem julija	1910...........................„	8,953.065 30
Stanje vsega kredita „	„	1910.............................„	4,368.644*15
Uvoz blaga v juliju 1910	 „	65.965*13
Izvoz „	„	„	1910.......................................„	45.346-75
Skupni promet meseca julija 1910.......................K	111.311-88
Število pridruženih posojilnih društev koncem julija 1910: 275.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem julija 1910: 71.
Tržna poročila.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 7. septembra na Cvenu*, okr. Ljutomer ; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji) ; v Dobjem*, okr. Kozje; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Slovenjem Gradcu**; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Gradcu (sejem z rogato živino); v Vojniku*, okr. Celje; pri Sv. Jederti*, okr. Laško; v Slivnici*, okr. Maribor; pri Novi Štifti*, okr. Ptuj; na Sveti gori**, okr. Kozje.
Dne 8. septembra na Gomilci, okr. Lipnica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 9. septembra na Gomilici**, okr. Lipnica; na Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 10. septembra na Cerkevnjaku**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 12. septembra v Šmarju pri Jelšah**; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Loki**, okr. Laško; v Rušah**, okr. Maribor; pri Sv. Janžu pri Dravogradu**, okr. Slov. Gradec; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona.
Dne 13. septembra v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino).
Dne 14. septembra v Petrovčah*, okr. Celje; v Vitanju*, okr. Konjice; v Ivnici**; v Rogatcu**; pri Sv. Ani na Krembergu**, okr. Cmurek; v Golobinjeku**, okr. Kozje; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v mestu Maribor*.
Dne 15. septembra v Arvežu (sejem z drobnico); v Dobovi*, okr. Brežice; v Zdolah**; okr. Brežice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem), v Gradcu (sejem z rogato živino).
Dne 16. septembra v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 17. septembra v Kapelah**, okr. Brežice; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 19. septembra pri Sv. Juriju**, okr. Celje; v Braslovčah**, okr. Vransko.
Dne 20. septembra v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Ljutomeru**.
Dne 21. septembra v Laškem**; v Lučah**, okr. Arvež; v Framu**, okr. Maribor; v Podsredi**, okr. Kozje; na Gornji Polskavi, okr. Slov. Gradec; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 22. septembra na Dobrni**, okr. Celje; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino).
Dne 24. septembra v Ernovžu**, okr. Lipnica; pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Slov. Bistrici**; pri Sv. Martinu**, okr. Slovenji Gradec; na Remšniku**, okr. Marnberg; v Brežicah (svinjski sejem).
GLAVNO SKLADIŠČE
RADIOL
Nov predmet: The Radiol Co. London. I
Najboljše sredstvo za odstranitev vsako- ' vrstnih oteklin pri konjih, psih i. t. d., z jesihom ali vodo pomešana tekočina ukrepi konjsko noge. — Cena na drobno 8 kron.
Ceniki zaHtonj. Prekope! in živino-zdravniki dobe popust. 283—6
GORNJE AUSTRIJSKO roSEDNA TRGOVINA ZA
Živin ozd ravni ške proizvode.
glavno skladišče
STEVENS UlNTMENT
. HENRY R. STEVENS, živinozdravnik v LONDONU.
rNajstar$i in najboljši angleški blister, ži-vinozdravnikom že davno znan, ki se po-r vsod uporablja; jedini blister, ki ne zapušča brazgotinskih sledov. Oddaja se samo na živinozdravniško odredbo. — Cena na drobno: */* škatle 4 krone, */| škatla !
Dobiva se po vseh lekarnah, če ne, pa se je treba obrniti na zgoraj naznačeno glavno skladišče.
ZSelo redka prilllx.a!
Tovarna mi je izročila po neki nezgodi več 1000 komadov krasnih težkih flanelastih odej, da jih prodam pod roko; vzorci so najnovejši, modno barve in imajo le skoro nevidne madež* od vode, kar pa nikakor ne brani, da bi se ne mogle porabljati v vsakem gospodarstvu za pokrivanje postelj in ljudij; dolge so 190 cm, široke 135 cm, jako fine, tople in trpežne. Pošiljam jih po poštnem povzetju: 3 krasne flanelaste odeje v vseh barvah in vzorcih za 9 AT, 4 gospodarske odeje za 10 K. Vsak, ki čita to, naj naroči zaupljivo, kajti prepričan sem, da bo zadovoljen. Oton Bekera. c. kr. finančni nadpaznik v pokoju, Naohod (Češko).	334—2
Izvirna ,Melottec
je v alpskih deželah najbolj priljubljena in razšiijena
mlečna centrifuga.
Modno in solidno nare jena.
Posname Izborno in ne potrebuje nobenih poprarll.
Ker je zelo preprosta, lahko dela Tsak otrok ž njo.
Zajamčen je najboljši nspeh in najbolj natančen posnetek. Konkurenčne stroje zamenjujemo za „Melotte“.
Iflodel i 909 Je v niarileem zboljšan.
58—12
Dobri zastopniki zaželjeni.
MM-IM. Dunaj. 111. MayerMassi! 16.
s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba pravočasno
kalijeve soli
za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dulec ne moreta sama nikdar narediti največjih pridelkov.
Kajnit
in koncentrirane kalijeve soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe in zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem v Gradcu, Franzensplatz 2. Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih gnojil daje brezplačno
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikatanaDunsuuVlll/,, Skodagasse 8.
247—W
Vsi, ki se čutijo bolni
Ta iz naj-
p o seb no oni, ki se jim zapira, ki jih napenja, ki nimajo teka, rabijo z uspehom odvajajoči, prej GaBtlnv čaj znamka .obelisk'
boljših in najzdravil-nejših rastlin sestavljeni čaj je že 60 let izborno domače sredstvo, ki pospešuje prebavo,
l
Svlnjereja sos-s
krepi želodec, i azkroja zluz, čisti kri in je tudi pri veliki debelosti zelo izboren. V paketih po 60 v in 1 K. Dobi se v lekarni prej Blrn-bacherja, -Pri obelisku" Viktorja Hauserja, Celovec, Knežji trg. Manj ko 4 mali ali 2 velika paketa se ne razpošilja.	803—5
daje le tedaj dobiček, če nobena svinja ne zboli. Obeliskove kapljice za svinje
„sussnnoL"
učinkujejo in zavarujejo pred zgubo. To dokazne tisoč zahvalnih pisem.
Izborno sredstvo proti svinjskim ku-gam.
V steklenicah po
1 krono
10 steklenio
8 kron
Glejte ua varstveno znamko „OBELISK« in nutančno adreso.
Lekarna „Pri obelisku" Viktorja Hauserja, prej. P. Bimbadierja Celovec, Kardinalski trg.
Oznanilo
v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Superfosfate
rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino
— za vsako zemljo. =
Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek, največji pridelki.	6—12
Za jesenske naseve neizogibno potrebno.
Dalje
■Dijakove, kalijeve ia selitiove superfosfate
pošiljajo
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopy 17.
~'Vr e 1 i k a, dobrota
za živino je, ako se umije s postavno zavarovanim
milom (žajfo) proti muham.
1 kg po K 5.—. Prežene iz hleva vse muhe, komarje, mušice i. t. d. in torej neobhodno potrebno za vsakega gospodarja. — Glavna ziiI»ku: Dunaj, VI., Ufer* gas.se 0. — Tisočera priznanja.	289—6
JABOLKA
za jabelčnico
kupi v vsaki množini tovarna za konzerve. Za ponudbe s cenami prosi 353—2
T. HRUBY
Prerov (Moravsko).
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje i/. ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 krone z navodilom o uporabi. Dobiva se gamo v lekarni
Apotheke „zur Sonne". Gradec, Jakominiplatz 24-1201—101
.	1184
Št. II —j— —1910
Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politični okraj sežanski, sodni okraj Podgrad in tržaško okolico s sedežem v Sežani.
Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem navodilu in obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu dajejo poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, trtoreji, kletarstvu, sadjereji, zelenjarstvu, sviloreji in čebelarstvu.
Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se najprej po pogodbi in za sedaj za jedno leto na po-skušnjo, a po triletni zadovoljujoči službi bodo imenovani uradniki X. činovnega razreda; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pridelijo navadno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu.
Poljedelski potovalni učitelji dobivajo, dokler so nastavljeni po pogodbi, letnino 1800 AT, stalni potni pavšal 1000 K, stanovnino od 300 K in pavšal od 100 K, za nabavo književnih in strokovnih pomočkov, kateri prejemki se isplačujejo naprej v mesečnih obrokih.
Prosivci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnimi listinami opremljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 25. septembra 1910 na c. kr. namestništvo v Trstu.
Oni prosivci, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preskušnjo v dveh letih. Ob drugače enakih pogojih imajo prednost oni prosivci, ki zamorajo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
V Trstu, 24. avgusta 1910.	368b—i
Od c. kr. namestništva.
Urejuje Franc Holz, tajnih kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.