14. januar 1990/ št. 1 cena 15 din MADONNA 4 Intervju: Duša Damjanovič, SDS 6 JLA - Ljubljanski veleposestnik 13 Hamfri 16 Zgodba z naslovnice 20 SZ: Zadnji odcep pred diktaturo 24 Fotolabor 28 Datalife 30 Šolt 32 Infofaks 34 Ksenija Preželj, ravnateliica ŠC 37 Film: Ponorela opica 42 Koncertizmi 44 Kalifornija 46 Nagradna križanka BITKA ZA JUGOSLAVIJO Če gre vse v redu, si očitno nekaj prezrl, se glasi eden izmed Mur-phyjevih zakonov, ki najbolje ilustrira ob in poplebiscitno dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Če si je slovenska politika ob plebiscitnem uspehu nazdravljala z radgonsko penino in srbskim Valvasorjem in si umišljala, da gredo stvarl najbolje takrat, ko so prepuščene same sebi, je bil to njen prvi poraz v bitki za Jugoslavijo. Če je blla srbska politlka samo dva dni po slavnostnem razpoloženju v slovenskem parlamentu precej manj ev-forična in veliko bolj pragmatično delujoča in si je piivoščila vdor v državno blagajno, je bila to njena zmaga v bitki za Jugoslavijo. Saj v tem trenutku ne gre za samostojno in neodvisno Slovenijo - to je Srbija s tem dejanje de facto že priznala - ampak gre za Jugoslavijo oziroma njeno »razkosanje«. Zdi se, da je slovenska politika, zanesena z nacionalno evforijo in velikimi dejanji, povsem izgubila občutek za Balkan. V tem kotlu namreč velja načelo »kdor drugemu jamo koplje, je svoje sreče kovač«! Zato je tudi reakcija hrvaške in slovenske vlade na demonstrativni ravni sicer povsem zadovoljiva, je pa na vsebinski smešna in brezglava. Dejanje homo balcanicusa je zanj kriminalno in necivilizirano, toda v balkanski različici politike, obloženi z vsakršnimi tradicionalizmi, povsem pričakovano in normalno dejanje. Premier je novo delovno leto uvedel z mislijo, da bo vsak novi dan v samostojnostl prinesel nekaj novega. Verjetno tudi to, da bo cena odklapljanja iz Jugoslavije iz dneva v dan večja in bolj zavezujoča. Zato gre razumeti premierove besede kot napoved »izrednih razmer«, v katerih se bo izrojevala slovenska država in v katerih bodo potekala pogajanja med jugoslovanskimi narodi oziroma državami. To, da Slovenija v tem trenutku nima izdelane jasne strateglje in taktike bitke za Jugoslavijo - tudi »barbarske« balkanske verzije ne, je za premiera nerelevantno. Za razreševanje kakršnega koli konflikta po institucionalni poti je potrebno priznanje pravice udeležencev do lastnega interesa, legalna in legitimna organiziranost udeležencev in sprejetje pravil reŠevanja konflik-ta. Dejstvo, da pravil ni niti na medrepubliški niti zvezni ravni, še ni opravičilo za to, da bi na pogajanja čakali. Odmirajoča Jugoslavija bo živela vse dotlej, dokler bo konfliktnost združevala »samostojne in neodvisne države«. Dlje kot šest mesecev in manj kot do naslednjih volitev v Sloveniji. Ve pa se, komu koristi zavlačevanje. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo ŠOU v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061) 319-4%, telefax (061) 319-448. ¦ V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 28.januarja 1991. V uredništvu TRIBUNE ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo TRIBUNO po ceni 5 dinarjev. Koren in Cunjak pod drob-nogledom______________' Ne bom se spuščal v razprtije med gospodoma Korenom in Cunjakom, želim pa pojasniti tiste stvari iz Korenovega pisma, ki zadevajo mene kot avtorja spornega prispevka. V oči me je zbodel stavek, češ da »Cunjak ne bo uspel, če si plačuje v Tribuni reklamo z lažmi in ukradenimi fotografijami«. Če moj rojak gospod Koren misli, da se tako malo cenim, da bi se prodal za kavico, ki sva jo s Cunjakom pila ob pogovoru o knjigi, se krepko moti. Moti se tudi, če meni, da bi moral dodatno prever jati infor-macije o knjigi, ki sem jih dobil od njenega nesojenega založnika. Svoje spore bosta morala omenjena gospoda reševati sama, ne pa lomiti kopje nad nekoin, ki se je ponevedoma znašel na poti, kjer se njuni interesi križajo oziroma razhajajo. In še mimogrede. Kolikor vem, ima Dušan Cunjak stalno bivaliŠče v Ljubljani, tako da so tudi očitki o domnevnem lopovu iz druge balkanske države iz trte zviti. Simon Bizjak, Ajdovščina Spoštovani gospod Lojze Peterlel__________________ Komisija Skupščine Republike Slovenije za mirovno politiko je dne 18.9.199 0 poslala Republiškemu sek-retariatu za ljudsko obrambo nekaj vprašanj , za katera je ocenila, da so ji odgovori nujno potrebni pri njenem nadaljnjem delu. Ker nismo dobili odgovora, smo z dopisom dne 31.10.1990 poslali dodatno prošnjo za odgovore oziroma mnenja o vprašanjih. Do danes teh odgovorov nimamo, kar seveda kaže na odnos Izvršenga sveta do tega delovnega telesa SkupŠčine Republike Slovenije. Zato Vam, gospod Peterle, postavljam naslednja vprašanja: 1. Kolikšna sredstva je dajala oziroma daje Republika Slovenija v vojaSke in obrambne (splošna ljudska obramba in teritorialna obramba) namene v zvezni proračun; raziSčejo naj se viri ter transparentno predstavi poraba teh sredstev. 2. Kolikšen in kateri deli slovenske industrije (prehrambene, lahke, težke...) so kakorkoli vezani na proizvodnjo v vojaške namene tako za domače tržišče kot za izvoz. Kako so razmere v Jugoslaviji vplivale na položaj te industrije. Pri tem je treba opraviti podrobno analizo vseh sektorjev v gospodarstvu, tudi tis-tih, ki so z domačim izvozom včlen-jene v proizvodne verige za vojaške namene drugod v Jugoslaviji (za ob-dobje vsaj treh let). 3. Kolikšen in kateri del raziskoval-nih programov je namenjen raziskavam, ki so kadrovsko, finančno ali kako drugače povezane z vojaškimi nameni? 4. Natančen pregled vseh kadrov v Republiki Sloveniji, ki so kakorkoli povezani z vojaSkimi in obrambnimi nameni. S tem v zvezi je potrebno opraviti tako analizo zaposlenih v armadi (aktivne vojaSke starešine in vojaki na služenju vojaSkega roka, v vojaških šolah, bolniSnicah, vojašnicah, zaporih, sodiščih in drugih vojaških objektih), kot analizo zaposlenih v vseh sektorjih industrije pod točko 2. Upoštevati je treba tako strukture armade (JLA) kot strukture teritorialne obrambe. 5. Natančen popis vseh objektov in zemljišč ter druge imovine (vozila itd.), ki jih uporabljajo armada, teritorialna obramba ali druge vojaške strukture v Republiki Sloveniji. 6. Študijo elementov zakonodaje, ki so kakorkoli povezani z vojaškimi zadevami. Ustava in vsi podzakonski akti, tako rerpubliški kot zvezni. Oglasilo se mi je nekaj delegatov Komisije za mirovno politiko in pred-lagalo, naj pridobimo od Izvršnega sveta uradni odgovor na informacije v zvezi z uvozom orožja v Republiko Slovenijo. Sama sem pregledala dosedanje odgovore in polemike v sredstvih javnega obveščanja pri nas in v tujini in nisem zasledila jas-nega odgovora, zato Vam tudi v zvezi s tem javno postavljara naslednji vprašanji: 1. Ali je Republika Slovenija v vašem mandatu uvozila za potrebe obrambe Slovenije kakršnokoli orožje? 2. V kolikor ga je uvozila, kdo je odobril sredstva in v kakšni višini? Prosim, da mi na postavljeno vpraSanje odgovorite do 18.1.1991, ko ima sejo Komisija za mirovno politiko, kjer bi poskusili razjas-niti nesporazume in podati objektivno informacijo o uvozu orožja. Pozdrav! Komisija za mirovno politiko Predsednica: Vika Potočnik IVAN KOREN NI VEČ POD DROBNOGLEDOM______________ V zadnji številki Tribune me gospod Ivan Koren, samozvani novinar, grdo blati in napada s tem, da piSe neresničnosti v zvezi z raojim imenom (nevsezadnje je to tudi vse, kar zna napisati) . Pred tremi meseci se mi je g. Koren ponudil kot sodelavec pri knjigi, ki sem jo imel namen izdati. Gre za knjigo o slovenskem predsed-niku vlade Lojzetu Petrletu in ker je g. Koren trdil, da Peterleta osebno pozna Še iz šolskih dni in da sta celo dobra prijatelja, sem mu ponudil avtorstvo te knjige. To pa je bila moja velika napaka, ker nisem preveril avtorskih sposobnosti g. Korena. In kaj se je zgodilo? Minili so trije meseci, rokopisa pa od nikoder. Koren mi je ves čas lagal, kako Peterle pravi to, kako Peterle pravi ono, v resnici pa se z njitn ni nikoli sestal. Odločil sem se zamen-jati avtorja (kot zasebni zaiožnik imam vendarle pravico), ker prvič nisem dobil naročenega rokopisa, drugič, ker je Koren zelo slab avtor (prilagam njegov uvod v knjigo) in tretjič, ker Koren ne živi na zemlji ampak na nebu. Tam pa ni nikogar. In za konec, nikoli nisem imel probleme z dobrimi in resnimi avtorji, ampak vedno s slabimi, neresnirni in nesposobnimi. Toliko! Dušan Cunjak, lastnik EMONICE UVOD ZA KNJIGO O PETERLETU Lojze Peterle ni človek s samimi dobrimi lastnostmi. In čeprav bi ga nekateri želeli naslikati kot značil-nega Slovenca, mu do te avreole manjka veselje do gostiln, do vaških veselic s kranjsko klobaso in na harmoniko zna zaigrati eno samo melodijo... Predstavljati prvega človeka nove slovenske vlade zato ni pretirano težaško delo. Lojze Peterle je eden od nas, eden tistih, ki o njihovem dejanju in nehanju niso pisali časopisi in se za njimi niso podili objektivi televizijskih kamer... . . . prav malo časa je od tedaj . Zdaj je Lojze iz Čužnje vasi pri Mokronogu postal vplivnež... Pa kljub temu ta knjiga ne bo hagiografija krščanskega predsed-nika; tu in tam bo beseda o Peterletu predrla meglice njegovega življen-jepisa in odkrila nekatere odtenke časa, v katerem je teklo življenje in se vklesavalo delo človeka, ki danes dostojanstveno sedi za mizo v vladni palači. Kot bi se za tisto mizo rodil - kot bi od večnih časov koračil po prostranem kabinetu vladnega pred-sednika... Že vsaj dvajset let poznan oporečnik, ki to nikoli ni »mogel biti«. Narobe je bilo pri njem to, da je bil oporečnik iz krščanskega kroga - DruStva »2000«. Taki pa pri nas »niso obstajali« v tistih pokavčičevskih časih. Ta »neobstoječi oporečnik«, »neobstoječi alternativec«, je nek-daj v dežju in snegu uro in več peSačil do postaje, da se je odpeljal v Solo. O šoli sam ne govori, njegova soseda za devetimi dolenjskimi griči pa je takrat govorila: »Lojz' je tako priden v šoli, da bo nekega dne še minister...« Lojz' je res postal minister. Več kot to; postal je šef ministsov. Arrpak z narodom, ki si je izbral vlado na katere čelu je Lojz', se jie v teh pisma nekaj zadnjih letih moralo marsikaj zgoditi. . . Čebelar, ki ima čebelnjak v solastništvu z očetom, zdaj le pored-ko obiskuje svoje čebele. Tu in tam se le odpravi v Most pri Mokronogu, kjer danes živijo Peterletovi mati, oče in brat. Čebele samevajo in marsikaj se je na lestvici Lojzovih prioritet pomaknilo močno navzdol. Tudi ponoči ga po nekajkrat prebuja telefon in nekdanji vestni čebelar mora o političnih rečeh odločati napol v snu... Ivan Koren Odprto pismo gospodu sek-retarju Sekretariata za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - dr. Petru Venclju_____________ Udeleženci seminarja o novih vidik-hi vzgoje in izobraževanja, seminaija o waldorfski pedagogiki na Pedagoški fakulteti, menimo, da predlagani zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nedopustno posega v avtonomijo pedagoškega dela. Naloga države je, da z zakoni postavlja le okvire, ki omogočajo razvoj posameznih, svobodnih družbenih dejavnosti, ne pa, da jih neposredno vodi. S tem, ko si predlagatelj zakona na primer prid^žuje pravico, da upravni organi imenujejo ravnatelje vrtcev, osnovnih šol, glasbenih šol, zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, srednjih šol, domov za učence, in ko izbiro med kandidati za pedagoSke delavce prepuSča predlagatelj zakona ravnatelju (7., 8. in 16. člen zakona) posega država s svojim aparatom nekonpetentno na področje, ki ga strokovno niti ne pozna niti ne obvlada, obenem pa nadzira, dis-ciplinira in kaznuje. Takšen predlog zakona kaže na veliko nezaupanje do nas, pedagoških delavcev, ki smo pripravljeni prev- zeti polno odgovornost za lastno delo, saj se zavedamo, da svoboden razvoj otroka in družbe predstavlja odgovornega, avtonomnega in seveda strokovno usposobljenega učitelja. Podpisani udeleženci seminarja o waldorfski pedagogiki (133 pod- pisov) Uredništvu Tribune 1.) korekten odnos do študentov tekom študija, 2.) pogoste izpitne roke, 3.) zanimiva, razgibana predavanja, 4.) aktivno vključevanje študentov v predavanja s seminarskimi nalogami, 5.) pogosto prisotnost na laboratorijskih vajah iz anorganske kemije, 6.) izpolnjevanje dolžnosti predsed- nika letnika 89/9 0. Naše misli v zvezi s člankom (med nj imi si sami poiSčite vzporednice z obtožujočimi »dejstvi«): 1.) Če je to res skupina študentov, bi moral vsaj eden od študentov II. letnika kemijske tehnologije 1990/91 vedeti za ta dogajanja, pritožbe in pisanje v Tribuno. 2.) Zakaj bi bila posledica podpisov pristranskost tudi drugih profesor-jev? 3.) Mislimo, da za vstop v Evropo 92 niso potrebni izključno sveži kadri z novim znanjem, ampak je predvsem pomembno dobro, strokovno delo in odgovornost. 4.) Vsak študent kemijske tehnologije točno ve, kdaj in kje je profesor doktor Šiftar dostopen, in sicer v času predavanj anorganske kemije (5 ur), seminarji (1 ura), laboratorijskih vaj (2 uri) , kolok-vijev (1 ura) in izpitov. Kdor bi želel z njim kontaktirati glede študijskih obveznosti, bi ga lahko poiskal v okviru teh devetih ur. Čas in kraj kolokvijev in izpitov pa je bil vedno pravočasno objavljen na oglasni deski na Murnikovi 6. 5.) Ignoranca. Če imenujete pres-tavljanja rokov ustnega izpita na željo študenta ignoranca, potem ne vemo, kaj so ugodnosti. Obtožujoči članek iz Tribune in dopisi na dekanat in VTOZD Kemija in Kemijska dejavnost, so bili nam, študentom II. letnika, predstavljeni na svetu letnika, ki so mu prisostvovali gospodje profesorji Brenčič, Gomišček, Maček, Magajna, Vesnaver in tajnica Sraka (pisala zapisnik) med predavanjem profesorja Vesnaverja. Bili smo zelo presenečeni nad temi obtožbami, ker nas je vseh 87 študentov imelo s profesorjem Šiftarjem pozitivne izkušnje. Menimo, da kakršnekoli obtožbe ne temeljijo na dejstvih, ampak so plod neuspešnosti posameznikov. Zadeva se je obravnavala na tern svetu in že tudi pre j, zato menirno, da na podlagi zgornjih navedb in mnenja celotnega II. letnika kemijske dejavnosti 90/91 in ne samo peSčice oz. skupine študentov keraijske tehnologije, nadaljne raziskave te zadeve niso potrebne, saj blatijo ugled VTOZD Ketnija in Kemijska devnost in cele Univerze. Priloženo 87 podpisov RADIKALNA STRANKA Kot diplomiran filozof znova pišem odprto pismo slovenski vladi. Zaradi represije, ki se pojavlja nad takoimenovanimi uživalci mamil, pri čemer so ti le plod in sad javne zabave oz. so svetke za malomeščansko javnost, ali zanimivo branje za zakrknjene klerikalce, predlagam, da se v novi slovenski ustavi uvede v kazenski zakonik člen 225 iz stare slovenske ustave oz. 198. člen iz stare jugoslovanske ustave. Poleg uvedbe teh dveh členov, ki sovpadata tako po stnislu kakor po vsebini, predlagam, da se uvede tudi prav poseben člen, po katerem ima posamez-nik pravico, svobodo in seveda tudi sebi lastno odgovornost enostavno razpolagati s svojim telesom. V us-tavi je potrebno enostavno poudariti in uzakoniti naslednji člen: To telo je moje, z njim lahko počnem karkoli. Uživanje droge ali mamil, mimogrede, izraz droga pomeni zdravilo, medtem ko je mamilo le udomačen izraz za nekaj, kar te primamlja. Lahko je to ljubezen, šport ali karkoli drugega. Konec koncev je tudi plezanje po gorah mamilo ali strast, saj je neposredna posledica mamilanja, kakor bi lahko poenostavili izraz uživanje mamil, strast. Ko je človek lačen, takrat pač je in tudi uživanje droge je enako aktu hranjenja. Z nj im si lahko lajšamo ali pa olajšamo življenje. Tako, kakor je majhnemu otroku bombon mamilo, tako kakor je odraslemu človeku nenavadna cigareta mamilo, tako je lahko odraslemu človeku tudi marihuana mamilo. Vsekakor pa mora biti osnovna posameznikova pravica in svoboSčina, ki izhaja neposredno iz uzakonjene pravice, da svobodno odloča o svojem življenju, še več, posameznik raora početi to, kar si želi. Uresničiti mu je potrebno vse želje oz. možnosti, ki izhajajo iz narave. Tako kakor zraste krompir ali cvetača na domačem vrtu, tako lahko zraste tudi marihuana na domačem vrtu. Če pa si nekdo želi poskusiti še kaj drugega, zakaj pa ne, ali, kakor pravi slovenski pregovor, živiS samo trik-rat in posamezniku je pri tem potreb-no dati vse možnosti, da okusi vse slasti življenja. Tako, kakor si nekdo želi in hoče privoščiti pravi ruski kaviar ali najboljši šanpanjec, tako si želi nekdo drugi okusiti oz. privoščiti še kaj več, vsaj opij, če ne že drugega. Sicer pa, kaj bi slepomišili, prav gotovo je veliko več kakor polovica ljudi že kdaj poskusilo kaditi marihuano. Z njo je približno tako kakor s cigareti. PoskusiS s Sestimi leti, ti ni vSeč, če poekusiš s petnajstimi, ti mogoče ni več všeč. Samo Ogris To je odgovor na pisanje nepod- pisane »skupine študentov kemijske tehnologije« v Tribuni z dne tl.10.1990. Napisali smo ga študentje KI. letnika kemijske dejavnosti, ker ^p.slimo, da to dolgujemo prof. dr. Riftarju za: intervju Intervju: Duša Damjanovic PO PREPRIČANJU SEM DEMOKRATKA TRIBUNA: Gospa Datn- janovičeva, SDS je prva nacionalna stranka Srbov v Sloveniji. Glede na to, da deluje v več republikah, me zanima, kakšne so specifi- čnosti delovanja vaše podružnice in v čem so iz- hodiščne razlike dela SDS v različnih okoljih? DAMJANOVIČ: Razlike izhajajo iz specifičnih okoliščin, v katerih živijo Srbi v posameznih repu- blikah. Naša strnka je bila ustanovljena, da bi se borila za pravice Srbov kot narodne manjšine v Slove- niji. Pri tem ni toliko pomembno, kako bo oblast definirala naš položaj de iure, ampak da se nam de facto zagotovijo pravice, ki nam gredo. Na Hrvaškem jepoložaj seveda drugačen, pri čemer mora strategija SDS-a upoštevati zgodo- vinsko in številčno pogo- jene razlike. Zahteve Srbov ne morejo biti enake npr. v Kninski krajini in na Reki. Sicer pa je to zadeva, s katero naj se ukvarjajo posamezni odbori SDS za Hrvaško. Bosna je prav tako poseben primer, saj je potrebno v tej republiki najti optimalno rešitev za sožitje Srbov, Hrvatov in Muslimanov oz. Bošnja- kov. TRIBUNA: Prej setn upora- bil izraz podružnica. Kljub temu, da npr. Radovan Karadžic poudarja, da so Srbi v BiH avtonomen politični sub- jekt, se namrečzdi, da so hrvaški Srbi tisti, ki usmerjajo delovanje stranke širom po Jugoslaviji. Ali je torej res, da je vaša centralna direkcija pravzaprav v Kninu? DAMJANOVIC: Smo samostojna or- ganizacija. Že ko smo se prijavili za registracijo, smo se zavedali, da bomo po plebiscitu delovali v spremenjenih razmerah, se pravi v vsaj na papirju Gospa Duša Damjanovič, od 16. decembra lanipredsed-nica novoustanovljene Srbske demokratske stranke za Slovenijo in tako uradno prva dama slovenskih Srbov ter branilka srbstva v naši državi, je šarmantna dama pri pet-desetih. Tipična Srbkinja v diaspori, bi rekla sama. Novosadčanka, kije otroštvo preživela v Zemunu, kjerje bil oče v komandi letalstva, ženska, ki že sedemindvajset let živi izven Srbije in zelo dobropozna mentaliteto različnihjugoslovanskih narodov, glede na to, daje dolga leta živela na Reki, od leta 1982 pa je dopisnica Politike iz Ljubljane (»upam, da me Ijudje ne bodo zamenjali z Aleksandro Plavevsko,« pravi v smehu). Nič jugoslovanskega ji ni tuje, bi lahko rekli, sajje bila poročena že s Srbom, Hrvatom in Slovencem. »Za vsakogarje življenje v diaspori, kjer si mora šele izboriti svojepravice, tezko. Cilj naše stranke je boj za naše narodne in človeške pravice. In nič drugega. Mislim, da je bila SDS za Slovenijo ustanovljena z dokajšnjo zamudo, toda vendarle boljepozno kot nikoll« samostojni neodvisni Sloveniji. To pa seveda še ne pomeni, da se odrekamo sodelovanju s SDS v drugih republikah in vsemi demokratičnimi strankami, s katerimi bomo našli skupni jezik. TRIBUNA: Mar to pomeni, da načrtujete tudi sodelovanje s slovenskimi strankami? DAMJANOVIČ: Na naš ustanovni zbor smo povabili vse slovenske stranke, vendar so nam le Zeleni Slovenije poslali pozdravni telegram. Zanimivo in po svoje simptomatično je tudi, da gospod Rupel pošilja pisma SDS v drugih republikah, nas pa ig-norira. Res pa je, da prav-no še ne obstajamo, saj nas pri registraciji na vse mogoče načine ovirajo. TRIBUNA: S kakšnimi ar-gumenti zavračajo vašo prošnjo za registracifo? DAMJANOVIČ: Sprva je šlo za vprašanje, ali smo samostojna stranka, saj smo v programu poudarili sodelovanje s SDS v drugih republikah. Šlo je za pravni nesporazum, ki smo ga z majhnim poprav-kom razrešili. Nato so nas poslali na SNZ, kjer naj bi nam potrdili, da ima dvaj-set članov, kolikor jih je potrebnih za registracijo, stalno bivališče v Slove-niji. Tam pa so nam odgovorili, da tovrstna potrdila za registracijo stranke niso potrebna. 26. decembra smo ponovno zaprosili za registracijo, vendar pa kljub temu, da je že potekel zakonski rok za odgovor, pristojni še vedno molčijo. Pojasnilo, da je bila odgovorna oseba v tem času na dopustu, je smešno, saj zakon tega ne predvideva. Če bi bila Slovenija pravna država, bi bili že zdavnaj registri-rani, tako pa je našie urad-no delovanje še vedno blokirano. Jasno nam je, da v Sloveniji nismo zaželeni, umazane igrice, katerih žrtve smo, pa dokazujejo, da ni niti najmanjše želje za sodelovanje, za katerega se mi že od vsega začetka zavzemamo. Odlločili pa smo se, da kljub vsemu začmemo z delom. Če si lahko ena občina privošči nezakonito obnašanje, si ga bomo pač šemi. TRIBUNA: Gospa Damjanovičerva, kako SDS niso samo zaradi pridevnika srbska, ampak zato, ker mi pridevnik demokratska ne pomeni nič manj. Po prepričanju sem demokratka. Sem za demokracijo, ki izhaja iz posameznika kot državljana. Zato bi mnogo raje videla, da ne bi potrebovali strank ž nacionalnim predznakom, ki pa so v času in prostoru, v katerem živimo, žal, postali naš neizogibni spremljevalec. TRIBUNA: Mnogi so se cudili, da na promociji vaše stranke ni bilo Dragiše Marojeviča, samozvanega zaščitnika vseh ogroženih v Sloveniji. Ali tnenite, da je razlog za to samo v nevarnosti preus-meritve članov Stranke za enakopravnost državljanov v vaše vrste ali gre tnorda še za kaj drugega? DAMJANOVIČ: Gre za vprašanje vzgojenosti Dragiše Marojeviča. Nikogar, ki je rastel brez otroške sobe, ne morete kasneje naučiti, kako se je treba obnašati v meščanski oziroma civilni družbi. Program Marojevičeve stranke se bistveno ne razlikuje od našega, tako da bi bilo sodelovanje načeloma mogoče. Seveda pa je oteženo, če nas Marojevič sprejema kot konkurente in nas zaradi svojih namišljenih strahov ignorira. Poleg tega med nami in Stranko za enakopravnost državljanov obstajajo bistvene razlike v načinu delovanja. Marojevič je napravil leadersko stranko, naš cilj pa je, da po svojih močeh pomagamo Srbom v Sloveniji, zaradi česar smo se tudi organizirali. Po drugi strani pa želimo Slovence prepričati, da jih srbski narod ne ogroža, ko se bori za svoje pravice in definiranje položaja naroda, ki ne živi v matični republiki. TRIBUNA: fe zgolj naključje, da je bila stranka ustanovljena tik predplebiscitom? DAMJANOVIC: Da, kajti mislim,da bi se morali organizirati že mnogo prej. Toda bolje pozno kot nikoli. TRIBUNA: Ali lahko še enkrat slišimo vaše mnenje o plebiscitu ? DAMJANOVIČ: Plebiscit je demok-ratična oblika izražanja volje ljudstva. Slovenci so se pač odločili, kot so se, in zato morajo biti tudi pripravljeni nositi vse posledice lastne odločitve. TRIBUN A: Kaj pa naj bi plebiscit prinesel Neslovencem ? DAMJANNOVIČ: Če slovenski plebi-scit pomeni tudi glasovanje za demok-ratično in pravno državo.bi se moral naš položaj izboljšati. Če pa se bo nacionalna evforija izrodila v etnok-ratično državo, se nam ne obeta nič dobrega in naš položaj se utegne celo poslabšati. TRIBUNA: Poglejte, pišete za časopis, ki je celo v Srbiji deležen številnih ostrih kritik. Kako doživljate napade na gospoda Žiko Minoviča in nekatere novinarkse kolege? DAMJANOVIČ: Vse ljudi, ki pišejo v Politiki, ne moremo izenačevati s časopisom oziroma hišo, v katcri delajo. Svoje mnenje sem izrazila s pod-pisom akta devetdeseterice, s katerim smo junija protestirali proti pisanju v zvezi z dogodki v Beogradu, ko so na nastopu opozicije spregovorile palice. V sedemindvajsetih letih profesional-nega ukvarjanja z novinarstvom sem imela boljše in slabše urednike, vedno pa sem si prizadevala, da bi pisala v skladu s svojo ves^o. Simon Bizjak deluje vaša os Ljubljana-Beograd? DAMJANOVIČ: Nimamdenarja, da bi potovala v Zagreb, kaj šele v Beograd (smeh). TRIBUNA: Torej, po vaših besedah je edina vaša vez z Beogradom dopisovanje v časopis Politika. Na eni strani ste torej predsednica SDS, na drugi pa novinarka. Gre po vašem mnenju za delovanje, ki se dopolnjuje ali poskusate ločevati obe dejav-nosti? DAMJANOVIČ: Ko sedem za pisalni stroj, nisem več predsednica SDS, ampak novinarka. Od situacije je odvis- no, ali bom nastopila kot recimo legitimni politični predstavnik svojega naroda ali novinarka. Za pravoslavni Božič se je pred pravoslavno cerkvijo v Ljubljani zbrala množica ljudi in začele so pokati petarde. Prišla je skupina šestih policistov in po vrsti legirimirala ljudi, kar je povzročilo glasno negodovanje. Pristopila sem k policis- tom, se predstavila kot predsednica SDS za Slovenijo in jih zaprosila, naj ne vznemirjajo ljudi. Tudi za katoliški Božič je namreč pokalo, pa ni bilo nobene intervencije. Z umirjenim nas- topom sem dosegla, da so policisti odšli. V tem primeru sem torej ravnala kot predstavnica srbskega naroda. TRIBUNA: Še pred ustanovitvijo vaše stranke sem se pogovarjal z gospodom BoškoTnčem, namestnikom arhiereja Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, kije zatrdil, da bo to prva prava stranka, ki bo zastopala interese Srbov pri nas. Kdko sodelujete s pravoslavno cerkvijo? DAMJANOVIČ: Sodelovanje je zgled- no, saj se zavedamo, da je Srbska pravoslavna cerkev največ prispevala k ohranjanju srbske nacionalne biti. Cerkev je Srbe stoletja reševala, opis- menjevala in jim vsestransko pomagala. Zame je Sv. Sava pomembnejša zgodovinska osebnost kotDušan Silni. Mnogo nam je do tega, da bi nam Cerkev stala ob strani. Konec koncev niti ni najpomembnejše ali je človek religiozen v pravem pomenu te besede, najvažnejše je, da prizna cerkev kot duhovno dobrino, sestavni del nacionalne biti in najpomembnejšo varovalko srbskega duhovnega bogastva. TRIBUNA: Napol v šali ste dejali, da se bojite, da bi vas Ijudje zamenjali za Alek- sandro Plavevsko, Ijubljansko dopisnico Politike Ekspres. Vajino pisanje je namreč precej različno, tudi ko pišeta o istih —Skoareh. Obe sta Srbkinji, obeživita v istetn Mjfalju in obe pišeta za srbske mnozične Bnaii/e. Odkod razlike, ki tako bodejo v oči? P)AMJANOVIČ: Razlika je v načinu razmišljanja in doživljanju Slovenije, v kateri živiva. Poudariti moram, da v JLA - Ljubljanski veleposestnik Kdaj se bodo vojašnice selile iz mesta ? Ko sem se mesec pred plebiscitom po telefonu pogovarjal z Janezom Janšo, je dejal, da se bo po njem moralo vse spremeniti. Pri tem je seveda mislil na JLA, njene institudje in posest v Sloveniji. Šejasnejšije bil mirovnik Marko Hren, ki se zavzema, da bi ]LA določili rok, v katerem bi se morala umakniti s slovenskega ozemlja, zgradbe in zemljišča pa brez odškodnine prepustiti civilni oblasti; nekako tako, kot seje zgodilo na Ceškoslovaškem s sovjetsko armado. Objektivno gledano je namreč ]LA tuja vojaška sila, saj je trn v peti večini slovenskim institucijam, njeniprisotnostipa odločno nasprotuje tudijavno mnenje. Vvseh zgodovinskih učbenikih smo lahko še donedavna prebrali Titove besede, da so lahko partizanske čete osvobodile domovino le ob podpori svojega Ijudstva. Na obrobje V Mariboru so v lanskem letu Demosovi poslanci pod vodstvom pred-sednika Demosa Staneta Holca v občinski skupščini postavili zahtevo, naj JLA mestu vrne nekdanji Narodni dom, danes Dom JLA. Predlagali so tudi, da bi se vojska povsem umaknila iz mesta, na obrobje. Vojaški predstavniki pa bi slednje sprejeli le pod pogojem, če dobijo v zameno nove lokacije oziroma zemljišča; mesto Maribor bi jim moralo zgraditi tudi nadomestne objekte. Pri tem se JLA sklicuje na lastništvo, ki pa je zelo vprašljivo. Večino vojašnic je namreč avtomatično prevzela od starojugoslovanske vojske, slednja pa si jih je prilastila v letu 1919 od razfor- mirane slovenske vojske. Podobne probleme imajo v Ljubljani, kjer vojska upravlja z družbeno lastnino v velikosti okrog 51 hektarjev zemljišč in veliko zgrad-bami; to so bodisi vojašnice, skladišča, upravne zgradbe, vojaški domovi, hoteli, bolnišnice oziroma ambulante ter vojaška gimnazija in dijaški dom za Bežigradom. V vseh dokumentih, kakor tudi zemljiški knjigi, je vojaška lastnina označena kot družbena, pod rubriko PARCELA, POSESTNIK pa je naveden imetnik pravice uporabe (odvisno od leta pridobitve te pravice so to Mini-strstvo narodne obrambe FLRJ, Državni sekretariatza Narodno obrambo, Zvezni sekretariat za Narodno oziroma Ljudsko obrambo SFRJ. Vojska uporablja tudi zemljišča zasebnih lastnikov kot na primer: deset hektarjev velik sadovnjak v zasebni lasti zakoncev Jeromen na območju šentviške vojašnice Boris Kidrič in ena in pol hek-tarja velik gozd Jožice Štebej v Pod-borštu. Veliko zemlje, kijo vojska uporablja, pa v ta seštevek sploh ni zajete, ker zaradi strogo zaupne naraoe ni posebej označena niti na katastrskih načrtih Geodetske uprave skupščine mesta Ljubljane. Vprašanje je, če so te skrivnostne parcele omenjene vsaj v zemljiški knjigi. Vse označene vojaške parcele, v petih ljubljanskih občinah jih je vsaj 55 in predstavljajo vsaj 12 zaključenih celot, so na katastrskem načrtu predstavljene kot bele lise brez vsakršnih označl?, po katerih bi lahko določili namembnost. Na načrtu torej ni vrisana nobena zgrad-ba. Po zemljiŠki knjigi pa na primer vojaški hotel v Dimičevi ulici za Bežigradom sploh ne obstaja (tam sta tudi vojaška gimnazija in vojaški dijaški dom), vse zemljišče pa je okarak-terizirano kot neplodno ali kot njive. Enako velja tudi za največjo Ijubljansko vojašnico v Šentvidu, ki se razprostira kar na 18 hektatjih. Pa ne da so tam porušili že vse zgradbe, ki so bile skupaj z zemljo do leta 1945 v lasti Cerkve kot tako imenovani^ Škofovi zavodi. Za Vojašnico Ljuba Sercerja na Titovi cesti je navedeno, da je tam le nepllodno zemljišče. Izgubljena zemlja Zanimiv je primer iz olbčine Ljubljana-Vič Rudnik, ki nam ga jprosim in hvala«, nekateri v skupsčini, tisti ta najbolj nobel pa v Cankarjevem domu na koncertu, posvečenem slovenski samostoj-nosti z govorom našega presvetlega predsednika nove države Milana Kučana na čelu. In prav v trenutkih, ko ste poslusali tako lep patetičen govor ali celo na vse grlo prepevali Zdravljico, so se nekje na drugem koncu države pridno in učinkovito odcepljali na prav nič patetičen način: tako, da so tiho stegnili roko v skupni žakelj in izmaknili poldrugo milijardo zelenih. Kako je to mogoče in kako so to sploh uspeli storiti, do dneva današnjega še ni povsem jasno in kot je tu v navadi, vsaj postenim državljanom nikdar ne bo. Kajti tisti, ki bi vedel, bi tudi sam stegnil roko. Se opravičujem, da se mi »tisti« zdijo prej preneumni kot prepošteni, da bi kaj takšnega storili. Kako je s Srbi češnje zobati, bi se lahko iz zgodovine in drugih naučili in Bog nam sedaj odpusti našo neumnost pris-topa že v kraljevino, kaj šele movo« Jugoslavijo. Še Bogu je postalo jasno, da sedaj zaslužimo kazen za neumnost in ponižnost. Medtem ko smo se mi »civil-no« in za ta narod še kar vehementno, seveda »prav-no«, odcepljali, so si nasi vrli bratje Srbi lepo pobrali odpravnino iz skupne kase. Cez kak mesec pa nas jbodo s telegramom obvestili, da nas nekaj gleda in če res hočemo to preljubo državo, jo naj pač imamo. nam ni kaj prav, naj se pritožimo na tramvaj -[komando v Haagu ali celo Strassbourgu. Kakšne in katere vse kraje in špekiilacije se nam Ibodo sedaj se posajnale, sploh ni tako pomembno. Za 'našo prihodnost je bolj pomembno dejstvo, žalostno dejstvo, da smo izpadli prav lepi buteljčki in bomo zaradi te in podobnih alkaponejevskih fint tenko pis-Ikali še nekaj let. Morda, boste porekli, ljube bralke in [dragi bralci, da nekaj gleda to milijardo in pol iolarčkov in če je šel bik, naj gre še štrik in podobne. [Verjetno je ta cifra res kaplja v morje vsega, kar nas Ije neumne in uboge Slovence stala ta zgodovinska jsola. In vendar: dinar na dinar palača, zrno na zrno fpogača. Pregovor drži kot pribito. Toda palače so v iBeogradu, mi pa bomo prekleto srečni z majhnim koščkom pogače, če je bomo poleg dolgov kaj "poer-bali". Nič mi ni do tega, da bi to sedaj izpadlo kot | pregovor o generalu po bitki. In vendar: videti snjo | tepčki, pošteni sicer, in vendar tepčki. Pred davnimi leti so se na divjem zapadu pogajali tako, da so sedli za mizo, nanjo položili vsak svoj nabit Colt in vedelo se je kdo je kdo in kdo ima večji kanon. Kdo bo imel na tej zapuščinski razpravi na mizi nabito pistolo, je sedaj jasno. In kaksen izhodisčni položaj tudi. Na žalost. Sprenevedanje zveznegapredsedstva jelahko samo v poduk, dekret o ukrepu za odvzem orožja Teritorial-ni obrambi pa opozorilo za dvoje: da nas tako razorožene lahko v miru se enkrat oropajo, tokrat dobesedno, brez narkoze in tajnega uradnega lista. In orožje, ki bi ga tako nabrali, je lahko zanimiv izvozni artikel - še posebej v teh časih. Da je v ozadju vsega trgovina, je jasno. Jasno pa je tudi, kdo je boljsi trgovec: to je tisti, ki ti proda drek po dvojni ceni, ti pa rečeš na koncu še hvala. In nekako tako, žal, tudi bo. Pa lep pozdrav in lepši jutri Vam želi V Ljubljani, 10. januarja 1991 Vaš Hamfri Bogart P.s. Ce želis biti dober politik, ni dovolj, da si kurba zato, ker je politika pač kurba, ampak to, da poznaš pravila igre in te ne bodo nategnili, zraven pa še vse zaračunali. Ce prav vem, se tudi v tem poslu plačuje vnaprej. Tako je in bo tudi z Jugoslavijo: bil je denar, bile so kurbe in nekoga so dobro nategnili. Samo vlogi stranke in kurbe sta bili tu malo pomešani. Pa nič zato. Glavno, da je plebiscit uspel! xu iMrq«*wwtoaaMi %• KDOR SE ZADNJI SMEJE, SE SMEJE SAM V tem trenutku verjetno niti šarmantnemu gospodu Anteju Markoviču ni več do smeha. Upal je, da bo s smehom obudil sedaj že dvainsedemdesetletno staro gospo s smrtne postelje. Tudi eliksir, ki ga je zvaril, da bi dami, ki ji služi (ali pa mu služi, kakor pač hočete), lajšal trpljenje, je bil lahko zdravilen le do tedaj, ko so zdravilu samozvani zdravniki začeli dodajati strup. V majhnih količinah, a vendarle. Toda prav tisti, ki so točili krokodilje solze ob težavah stare gospe, so jo končno umorili. Zahrbtno in premišljeno, upajoč, da se bodo od nje na ta način poslovili z največjim kosom podedovane pogače. Državno kriminalno dejanie največjega formata je priprlo vrata dogovarjanju dedičev. Ce tisti, ki naj bi v interesu vseh poskrbeli za pravično porazadelitev ostaline, nebodo ukrepali proti beograjskim kriminalcem, se utegne zgoditi, da se bodo vrata dokončno zaklenila. Od tu pa ni več daleč do razbijanja le- teh s puškinimi kopiti. Da se na tem delu Balkana ne ve več (se je sploh kdaj vedelo?), kdo pije in kdo plača, dokazuje tudi dejstvo, da sta Narodna banka Jugoslavije in Zvezni izvršni svet na samovoljno prisvajanje rezultatov dela prek norme topčiderskih tiskarjev reagirala z desetdnevno zamudo. Med-tem ko je smejoči se gospod razlagal letošnji ekonomski pro-gram, so mu srbski poslanci ploskali, hkrati pa držali figo v žepu. Licemerstvo brez primere! Tudi če je od Srbov, je preveč! In kaj zdaj? Qede na to, da sta v prvih reakcijah tako ZIS kot NBJ razen verbalne obsodbe finančnega škandala brez precedensa pokazala kaj malo trdne odločenosti, da ukradeno na kakršen koli način povrnejo tisti, ki so kradli, se je bati, da bodo spet plačevali neporavnane račune tisti, ki so ostali, potem ko so lopovi stisnili rep med noge. Gospod Marko Kranjec, republiški sekretar za finance, je izjavil, da so možne vse opcije, vključno z lastno valuto. Ne verjamem pa, da bi bila to v tem trenutku najbolj pametna poteza. Najprej je treba zastaviti vse sile, da krivci plaČajo svoje barabinstvo, izbrati optimalno rešitev za zaščito interesov slovenskega gospodarstva in šele potem razmišljati o skrajno tveganih korakih, ki lahko pripeljejo do vakuuma, v katerem bi Slovenija kaj hitro ostala brez zalog zraka, ki so v tem trenutku dokaj pičle. Po drugi strani pa je seveda res, da moramo svetu pokazati, da živimo z Ijudmi, ki razbijajo finančni sistem, za katerega se sicer deklarativno zavzemajo, zgolj zaradi spleta nesrečnih okoliščin. Zato moramo še okrepiti diplomatsko dejav-nost, da bi tujino prepričali, da Slovenija ni Srbija, da Slovenija ni Jugoslavija in da tudi Jugoslavija ni Srbija. Sicer pa kaže, da niti Markovič ne verjame več svojemu nasmešku, če dopušča, da komentator njegovega YUTELA pozdravlja gledalce z besedami: »Lahko noč, Jugoslavija!« Naj počiva v miru! Simon Bizjak ZAJTRK V POSTELJO Zanesljivost je redka dobrina. Le na prste leve roke bi morda lahko preštel znance, ki me nikoli nebi pustili na cedilu. Da pa ne bi bilo v ženskem taboru preveč vika in krika, moram priznati, da je največji levi ročni prst že leta rezerviran za znanko. Ko sem namreč premišljeval, s kakšnimi besedami naj tokrat popackam papir in pri tem v rahli nervozi v taktu bobnal po ivernati plošči, mi je kot že ničkolikokrat doslej priskočila na pomoč prav ta omenjena znanka. Pred razkritjem pa bi vam priporočal, da najprej zatisnete svojebolj ali manj utrujene oči in se pripravite na najhujše. Še tabletka za srce, če nimate pacemakerja... Moja zvesta spremljevalka in rešiteljica često praznih mislije (no,zdaj bi pa želahko uganili) JUGOSLA VIJA. Torej v tem idejnem vakuumu je bilo dovolj, da sem pra vil-no zavrtel gumb na razmajani televiziji in že mi je Jani Rojjina kot na krožniku postregel z novo jugoslovansko dogodivščino oziroma načrtom za novo jugoslovansko protiseparatistučno avanturo. Ko se ves slovenski, ah kaj, ves vesoljni svet razen Srbijce in Črne gore zgraža nad jugoslovansko stvarnostjo, ko rmoja spoštovana soseda na tihem robanti in žuga »tej tatinski tv/or-bi«, ker do prvega januarja ni uspela kupiti obveznic ali sorcod-nikov prepričati, da bi ji zamenjali devize, torej ko so se vjsi v Moji državi zarotili proti njej, sam moralistično ugotavljam;, da sem s tem, ko pritrjujem moji sosedi in vsemu vesoljnetmu svetu, pravzaprav velik nehvaležnež. Jugoslavija mi daje, siicer s svojo umazanijo in nacionalnostjo dejanj, ki že na daaleč smrdijo po militarizmu, kljub vsemu kruhek moj vsakdanjji. LJudje pač najraje prebirajo slastne zgodbe o neokusmih dogodkih, moj vsakdanji kruhek pa mi ob kopičenju sledrnjih vse manj tekne, oziroma je na tem, da z obratnim delovanjijem peristatike zapusti moj prebavni trakt. Naj bo to torej nieh-valežnost ali kar si že bodi. General Kadijevič bi pač upor?abil svojo priljubljeno besedo separatizem, ostro pero - slepo coko beograjske politike-ekspres Aleksandra Plavevska - paa bi zapisalo spet nekaj v stilu: Če Jugoslavije ne bi bilo, bi sši jo morali izmisliti. Kljub vsemu bi le raje dočakal dan, da koder sonce hodi,i, ne bi dobival izpuščajev ali celo opeklin; slednje povzrcroča balkanska kratkovidnost; ne glede na močne plamene, sijočiče iz oči naših generalov, ki so polni načrtcv zapoznele proletanrske restavracije. A ni koristneje razmišljati in pisati o napreddku družbe kot o klanju na barikadah ali posegih vojske? Predvs^sem pa je varneje živeti tatn, kjer Raison d'Etat ne bo pogojeen s pošiljanjem vojske na ulico. Zajtrk v postelji ne more biti slslas-ten, če je že na prvi pogled pokvarjen. Gregor Pr/reac PREPOVEDANA OBRT NOVE-STARE RESNICE Sedmi plenum CKKPK, ki je potekal zadnje dni minulega leta za zaprtimi vrati v Pekingu, se je končal z dokumentom katerega vsebina spominja na čas, ko jebil socializem še »svetovni proces«. Nenavadno dolgo sporočilo o sprejetju predloga CK za načrt petletnega plana in razvojne strategije v prihodnjih desetih letih temelji namreč na predpostavki, da ostaja socializem za Kitajsko edina perspektiva in da je uporaba določenih tržnih mehanizmov in zakonitosti še vedno le korektiv sociallstičnega planskega gospodarstva. Takšne razvojne smernioe partijskega vodstva, ki zavezujejo vse, praktično nemogoče je namreč, da bi parlament ali vlada zavrnila partijsko platformo, so logična rezultanta razmerja sil v kitajskem vodstvu. Javna skrivnost je, da stališča glede nadal-jevanja reform oziroma o njihovih stranskih posledicah med kitajskimi voditelji nikakor niso enotna in je med njimi kljub vsemu, kar seje na Kitajskem dogajalo v minulem poldrugem letu, še vedno nekaj takih, ki se bolj ali manj zavzemajo za njihovo nadaljevanje. Prav zaradi neusklajenih in pogosto nasprotujocih si pogledov v politbiroju in centralnemu komiteju je bi omenjeni plenum nekajkrat prestavljen, saj si Kitajska v tem, tudi kot so priznali v partijskem dokumentu, zgodovinskem obdobju za »zmago« socializma kitajskih barv niso smeli privoščiti neenot-nosti. Toda kot kaže, nekaterih nesoglasij vendarle niso mogli zgladiti, kajti plenumski dokument navkljub pravovernemu socialisti/*nemu besednjaku vsebuje nekatere elemente, ki kažejo na iskanje nekakšne kompromisne poti. Vsaka fbrmulacija, ki bi lahko navajala na reformatorski duh, je namreč po pravilu opremljena z množico žeobičajnih ideoloških floskul. Tako so na primer refbrme, še vedno je govora o reformah in zanje se ve, kaj pomenijo, definirane kot proces, s katerim socialistični sistem izboljšuje samega sebe. Ob priznanju dosežkov v minulih desetih letih, ki so jih zaznamovali za tisti čas in za kitajske razmere skoraj revolucionarni reformski preboji, je ponovno poudarjena odločenost kitajske partije, da nadaljuje razvoj planskega gospodarstva in vztraja na načelih tnarkstzma, leninizma in Maove misli, prav tako pa so ostale v igri stare »resnice« o boju protiburzuaznemu liberalizmu in vodilni vlogi komunistične par-tije. Čeprav je za prihodnje desetletje napovedanih nenavadno veliko novih refbrmskih potez na podroČju podjetništva, trgovine, cen, plač, davkov itd. se ni mogoČe izogniti vtisu, da grebržkone le za deklaracijo, ki pa nikogar ne obvezuje. Manjkajo namroč ob-vezne smernice za njihvovo konkretizacijo, kar pomeni, da jih je mogoče po potrebi prestavljati v megleno prihodnost In ker refbrme že zame po sebi prinašajo s seboj negotovost in vnašajo nemir v komaj vzpostavljeno, vsaj navidezno, stabilnost v državi po obračunu s »študentsko protirevolucijo«, je težko pričakovati, da bo sedanja kitajska oblastna garnitura v biižnji prihodnosti še enkiat tvegala eksperiment, ki bi zamajal njeno oHast Ne giede na to pa na drugi strani ni mogoče prezreti, da je vendarle izpuščena stara kitajska teza o svetovni kapitalistični zaroti in je med poudar-janjem naslanjanja na lastne sile za izhod iz krize kljub vsemu omenjena tudi vloga tujega kapitala. Vse omenjeno torej kaže, da odkritega obračuna med, pogojno rečeno, konservativci in refor-matorji v kitajskem vodstvu tudi na minulem partijskem plenumu ni bilo. Kompromis, ki so ga dosegli, si lahko sicer vsaka stran razlaga kot lastno zmago in prav tako lahko eni ali drugi zatrdijo, da je pač čas na njihovi strani. Obstoj realsocializma je res samo vprašanje Časa, toda tudi starosta reformaiorjev Deng je star 86 let. Edo Žitnik Njega dni so Pučnikovi otroci - socialdemoskarati jr. -uprizarjali pravo revolucijo za majhne otroke. Šli so se namreč predvolilne perverzneže in nazdravljali legalizaciji pros-titucije. In danes so ti juniorčki zrasli v postavne socialdemok-rate, ki odprejo usta le še takrat, ko jim godfather to dovoli. Skratka, nič nimam zoper njih. Nerodno je, da zdaj, ko so na oblasti, tudi njihovi strankarski idoli in skupaj z njimi tudi sami, pa čeprav le kot mladostni privesek stranke, ne poskušajo bolj konkretno prodreti s svojim najboljšim predvolilnim štosom - legalizacijo prostitucije. Recimo, da sem nekakšen seksualni iztirjenec in sem zavoljo te oHjube naplahtal ducat drkajodh znancev in naključno nočnih frendic, da je to pravzaprav cool in so vsi po vrsti na volitvah torpedirali socialdemokrate. Recimo, da je bilo tako s tem in dva meseca po volitvah smo pri faroku zmagoslavno prognozirali najboljšo lokacijo za javno hišo. Potem pa nas je začelo skrbeti. In vse bolj. In zdaj smo tu, ko od tega še vedno ni nič. Nekdo izgublja pri taroku, drugemu pa peša raiting pri volilcih. Nihče torej nima profita. V obljubljenem primeru bi lahko profitirala država, če bi kuplerajem nabila davke, dobiček bi se seveda nasmehnil tudi tovrstnim podjetnikom, bolj pošteno in z manj strahu bi si kruh služile vaginodajalke, kibi bile socialno zavarovane in zdravniško nadzirane. Več kot zdaj pa bi padlo tudi zvodnikom, saj bi se s samo legalizacijo prostitucije ta biznis krepko razširil. Ne bi rekel, da zvodniki, ki jih največ najdemo med receptorji in taksisti, zdaj s svojo postpopoldansko obrtjo ne zaslužijo dostojne vsote. Res pa je, da je le-ta v večini primerov premajhna glede na rizik. Poleg tega jih je še zaenkrat malo in kot takšni ponavadi lahek plen ne le za policaje, temveč tudi za konkurenčne makroje, ki jih glede na velikost in organiziranost posamične mreže zlahka onesposobijo. S tem pa tudi prostitutke padejo v nemilost, saj si v tovrstnem kaosu ne morejo privoščiti telesnega stražarja, zaščito, ki jo plačujejo zvodniku, pa si lahko vtaknejo natanko tja in točno takrat, ko je prosto. In prav mogoče je, da se bo oblast zganila šele v času, ko bodo v kontejnerjih začeli odkrivati prve žrtve. Seveda pa bo potem trajalo še lep čas, da bo nekomu jasno, da so to bile prijateljice noči. In nenazadnje, nekaj je agencij, ki svoje usluge naivno objavljajo v oglasih. Takšna varianta je trenutno varnejša, tako za uslužbenke za naročnike, ki pa ne smejo biti ravno reveži. Četudi je to nelegalno, se tolerira, saj teh agencij ne bi bilo težko odkriti. Če smo torej iskreni, si lahko priznamo, da na slovenskem prostitucija ne le cvete ampak je že napol legalizirana. Sicer pa, kakor za koga. Tarok je še vedno cenejša zabava, tako za kolumniste kot mlade socialdemokrate. Bojan Krajnc pofitika •:«Tw:-:-x-X'X-x*X'X-X"X«x« ZGODBAZ NASLOVNICE Jvan Kramberger, predsedniski kandidat na aprilskih volitvah in dobri človek iz Negove, skuša svoje ime in ugled izmakniti zobem pozabe na najrazličnejše načine. Najpogosteje z rednimi in izrednimi tiskovnimi konferencami, na katerih obvešča novinarsko srenjo o dogodkih, ki so usodnega pomena za Krambergerja in s tem tudi za narod in državo. Zadnjoje priredil zato, da bi pojasnil okoliščine njegove nedavne prometne nesreče, ki je, tako pravi Kramberger, prvi poskus atentata v samostojni in neodvisni Sloveniji. Po končani tiskovni konferenci smo Krambergerja poprosili, naj nam natančneje razloži svoje sume v zvezi s prometno nesrečo. TRIBUNA: Ali lahko opišete okoliščine, v katerih ste po opici Ančki izgubili svojega drugcga Ijubljenca - vašega bugattija? KRAMBERGER: Na božični večer, 25. decembra, me je poklical moški in se predstavil kot novinar. Nagovarjal me je, naj pridem naslednjega dne zjutraj v Ljubljano, saj mi je obljubil, da mi bo pred Prešernovim spomenikom zrihtal tiskovno konferenco, ki bi imela velik odmev v Sloveniji, Srbiji in tudi celi Jugoslaviji. TRIBUNA: Pa se je ta samozvani novinar mogoče kako predstavil, omenil ime novinarske hiše? KRAMBERGER: Ne. Spomnim se samo to, da ni govoril v pravi slovenščini, temveč v nekakšni mešanici italijanščine, srbščine in slovenščine. Obljubil mi je tiskovno konferenco, zahteval pa je, naj pridem s svojim bugat- tijem, za nagrado pa bi dobil pet tisoč mark. TRIBUNA: Kaj pa se je dogajalo naslednji dan na poti iz Negove do Ljubljane? KRAMBERGER: Od doma sem se odpravil ob dveh in pol zjutraj. Vozil sem počasi, kot vedno. Ko sem prišel do hitre ceste pri Hočah, je tam že čakal beli avtomobil z italijansko registracijo... TRIBUNA: Morda poznate ime in številko registracije? KRAMBERGER: Ne. Vem pa, da me je kmalu zatem prehitel in me začel ovirati pri vožnji, tako da sem moral voziti še poČasneje. Videl sem tudi, da se je voznik pogovarjal po walkie-talkieju. Po moje je bilo to vse dobro splanirano. TRIBUNA: Kako seje pripetila nesreča? KRAMBERGER: Nesreča seje zgodila blizu bencinske črpalke pri Sentruper-tu, to je nekaj kilometrov s hitre ceste. Videl sem, da je na bencinski črpalki čakal že drugi italijanski avtomobil, ki Vojaški mrtvaški avtomobil, ki je bil pripravljen za Krambergerja je od tam speljal ravno v trenutku, ko sem se peljal mimo. Tisti, ki me je oviral po hitri cesti, je nenadoma iz-ginil. Vame pa se je zaletel nasproti vozeči avtomobil, kar je izsili voznik drugega italijanskega vozila. TRIBUNA: Kolikšna je po vaši oceni škoda? KRAMBERGER: Mojega bugattija 90 uničili, vreden pa je okrog dvesto tisoč mark. Je pa poseben, unikaten av-tomobil. Kakršnega ima Kramberger, nima nihče v Evropi. TRIBUNA: Kaj se je dogajalo po nesreči? KRAMBERGER: Zelo čudne stvari, saj rešilca ni bilo dolgo časa, policije pa Italijana, ki sta za nesreči kriva, sploh nista zanimala. Ti so mi tudi rekli, naj tiskovne konference ne skličem. TRIBUNA: Ali razpolagate morda s kakšnimi bolj oprijemljivimi podatki 0 ozadju vaše nesreče? KRAMBERGER: Zaenkrat sem raz-pisal nagrado za tis-tega, ki bi krivca našel. Nemški privatni detektivi pa pravijo, da je vzrokov lahko več: lahko so to med-narodne sile, ki jim osamosvajanje Slovenije ni povšeči, lahko so Srbi, kar ne verjamem, najbolj pa se mi zdi, da ima prste vmes slovenska vlada, ki pa molči. TRIBUNA: Zakaj ravno slovenska vlada? KRAMBERBGER: Zato ker sem pred plebiscitom nastopil proti njemu, ker sem delal an-tipropagando. Ljudi bi morali vprašati, ali so za Evropo in pika. Kritiziral sem tudi ministra Janšo. Slišal sem tudi, da je 26. decembra v Ljubljani že bil pripravljen vojaŠki mrtvaški avto... TRIBUNA: Torej Bavčarjevi policiji ne zaupate? KRAMBERGER: Nikakor! Vso stvar bom preiskal do konca, pa čeprav bom moral za to tudi umreti. Ivo Svetina poUtlfca DINAR SKOZI MARKO S1. januarjem je začel vel-jatinov tečaj nemškemarkeiji marsikdo v naši deželi je veselo preračunaval, koliko je zaslužil z Novim letom. Zopet so se obudili spomini na stare čase, ko so vsi, ki so imeli v štumfih ali kje druge (samo v banke ne) kakšno markico ali dve, zjutraj najprej pogledali tečajno listo in skrbno preračunali »nočni zaslužek«. In če že obujamo spomine na tiste čase, poglej-mo, kako se je spreminjal tečaj marke v preteklem desetlelju. Gibanje deviznih tečajev je lahko lepa slika oziroma ponazoritev gospodarskih tokov v neki deželi in v svetu. Na gibanje tečajev vplivajo tako ekonomski kot družbeno politični dejavniki in tečaj predstavlja svojevrstno sliko zgodovine. Pa pojdimo lepo po vrsti. Iz grafa 1 je razvidno gibanje tečaja DEM od januarja 1980 do začetka leta 1986. Vidna je sorazmerna stabilnost dinar-ja v odnosu do nemške marke v začetnem obdobju dveh, treh let. Čeprav je prisoten veliki tečajni »skok« v juniju 1980. Če pogledamo razliko med 31.5. in 17.6.1980 lahko vidimo, da gre za 3,75 dinarja ali več kot 30 odstotkov. 31. maja je bil namreč tečaj 11,80 dinarja za marko, 17. junija pa 15,55 dinarja za marko. Na takšen skok je prav gotovo vplivalo tudi dogajanje v Jugoslaviji. V tem času se je Jugoslavija poslavljala od starega sistema in prehajala na nov, začelo je delovati kolektivno predsedstvo, mnogi so pričakovali krizo po smrti JB Tita in temelji gospodarstva so se prviČ po dolgem času resneje zatresli. Do podobne občutne spremembe tečaja je nato prišlo šele oktobra 1982, ko beležimo razliko 4,05 dinaija ali skoraj 20 odstotkov. Nato pa se je tečaj marke konstantno dvigal in dosegel v naslednjih treh letih 128,38 din za 1 DEM (1.1.1986). Iz drugega grafa je razvid-no, da je tečaj nenehno naraščal. V letu 1986 sicer dokaj umirjeno, le z enim občutnejšim skokom konec junija (z 165,82 na 191,68 dinarja za marko). Leta 1987 pa se je tečaj nenehno strmo dvigoval in marke so pos-tajale najbolj zanesljiva naložba čedalje manj vred-nega dinarja. Podoben položaj je bil tudi v letih 1988 in 1989 s tem, da je bil leta 1989 tečaj na začetku leta bolj stabilen kot leta 1988. Ob tein je potrebno poudariti, da iz grafov ne more biti raz-vidno nihanje tečaja, ki je v povprečju sicer naraščal, s tem da je prihajalo tudi do vmesnih minimalnih pa dcev. Ti padci tečaja so bolj ali manj umetno povzročeni zaradi različnih, predvsem ekonomskih razlogov. Zaželeno je namreč, da ostane tečaj v času predvidenega večjega pritoka deviz soraz-merno stabilen ali celo pade pod predvideni nivo narašČanja. Če na kratko povzamemo spreminjanje tečaja DEM v zadnjem desetletju, lahko rečemo, da ilustrira zmanjševanja vrednosti domače valute in s tem pešanja ekonomske moči. Poleg tega tudi potrjuje nuj-nost ukrepov ZIS ob koncu leta 1989. Kajti v nasprotnem primeru bi se danes soočali z zelo banalnimi težavami, kot je npr. ta, da ne bi nihče več mogel uporabljati navadnih kalkulatorjev z osmimi mesti. Marko Krautberger Tabela 1: Tečaj nemške marke na začetku in koncu leta od 1980 do 1989 5. 1. 80 ~ 11.24 o verjetno še en lep as počutil itesnjenega. Tudisolza selahko smeje. Stalen gost naše rubrike, dr. Dimitrije Rupel je res od sile. Brez njega bi hidi naša rubrika ne bila to, kar je. Zdaj mu bomo podvalili njegov citat iz leta 1989 (eno samo leto nazaj) iz njegovega romana Levji delež. Tani piše: »... Saj Hrvate nekaj gleda, ampak kdaj tudi slepa kura...« Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tem meni dr. Tudnian... Jože Smole - Ex Božiček je edim, ki ga je razglasitev rezultatov v skupščini ganila tako zelo, da se je sesedel. Slovenski financar Kranjec, avtor novega davčnega zakona, si bo gotovo prislužil spomenik-verjetno celo v zlatu. Če je bila Jugoslavija za slovenske davkoplačevalce draga izkušnja, bo samostojna Slovenija očitno še dražja. Z novim zakonom in ob bonitetah, ki jih prinaša država, smo Slovenci narod, ki ga bo lastna država stala največ v Evropi. Na svetu nas seka samo Irak. LjubljanskiZOOje bogate primerka: gre za izredno m imenom Ruplus- Thalerus, svojega glasu in jak ost čivk spremembo okolja. Zaninii zamenja barvo perja, ima si Mojster Kramberger je doživel (in preživel) poskus atentata, ki.je pač spodletel. Kdo je krivec ali naročnik, Če hočete, žal še zmeraj ni jasno. Med kandidati je tudi dimnikarsko podjetje, ki se je ustrašilo nove konkurence - Krambija v dimnikarski uniformi. naekskluzivna itičazizvirnim načilnost |e, da barvo oiinjavskladus oteni, da vsaki dve leti ninjeskoraj slep. i;osH na svečani Jisitvirezultatov icitavslovenskem kiitu je bil tudi nadškof j/ij Šuštar, kar v losti ni bla ravno «.i,dabi tam namreč (udi škofje. Izjemen pa imodogodek ampak iba: bil je nanireč edini, ehtehletih ni zamenjal Janez Drnovšekima ta trenutek najzanimivejši poklic v Sloveniji: dežurni psihiater predsedstva Jugoslavije. Znano slovensko zabavljaško podjetje Rudolf-Rupel Performance inc, d.o.o. je spet pripravilo dogodek v mestu Gogi: med povabljenci Adrie-Airwaysa na promocijskem letu v Moskvo je bil tudi slovenski zunanji minister. Letalo je bilo polno zasedeno, za Dima pa rezerviran en sani sedež... Tedaj se pojavi on: v dvojini. In to še ni vse: iz ednine ni dvojine storila Meta, direktor že omenjene zabavljaske firme, ampak neka, do sedaj neznana in dokaj brhka mladenka. Prostor v letalu se je našel, kako je bilo s posteljo v Moskvi, pa ni znano. Nov davčni zakon bo uresničevala nova davčna policija. Ne ve se še, koriiu bo pripadala: policiji ali financarjem. V vsakem primeru pa ste lahko mirni. Za dober zgled bodo seveda začeli pri sebi. Portret: Ramiz Alia______ ALBANSKI REFORMATOR NAIZPITUIZ DEMOKRACIJE VAlbaniji je ta trenutek samo ena politična osebnost, ki je večina različnomislečih in različnodelujočih ne obklada s takšnimi ali drugačnimi očitki: to je državni in partijski voditelj Ramiz Alia. Sali Berisha in Gramos Paskhu, opozicijska prvaka na dobro obiskanih mitingih, zahtevata gospodarske, politične in pravne reforme. Ostri kritiki so izposiavljene vse režimske in-stitucije in njihovi liderji - z eno samo izjemo - Ramiza Alije. V nekem trenutku, tned demonstracijami, je baje Paskhu zanosno vzkliknil: »Mi smo za Alijo«. Od kod Aliji tolikšna popularnost in priljubljenost? In če vprašanje drugače zastavimo, ali je naklon-jenost Aliji spontana, ali pa si jo je on, veliki lider, sam naročil? Točneje - Ramiz Alija naj bi, po ocenah mnogih analitikov, celotne decemberske demonstracije zrežiral, ter tako počistil s svojimi nasprotniki v politbiroju in utrdil svoj sloves reformatorja. Potek decembrskih dogodkov potrjuje tezo, da so demonstracije potekale pod budnim Alijevim očesom. Dobesedno čez noč se je v tiranskih študentskih domovih oblikovala nekaj-tisočglava množica, ki so se ji v nas-lednjih dneh pridružili še intelektualci in delavci. Bolj kot število - bilo jih je okoli 100 000 - preseneča dejstvo, da se oblast ni posebej potrudila zaustaviti demonstrantov. Od tod jepač vse šlo po scenariju. Tudi za naslednje dogodke ne bi mogli reči, da jih Alija ni vnaprej predvidel: poleg avtonomije Univerze in gospodarskih reform so demonstranti zahtevali tudi odstop celotnega albanskega političnega vrha - razen Alije. TakŠna situacija je od Alije terjala dejanja, ki jih je že dolgo kanil storiti: pod »pritiskom« stotisočglave množice je sklical izredni sestanek Albanske partije dela in po kratkem postopku razrešil sedem visokih partijskih funkcionarjev, ki so najbolj zavirali njegove reforme. Tako je Alija v svojo košarico položil prve sadove demonstracij. Nato je ukrepal dalje: nad novimi političnimi energijami, ki jih je sam sprožil, si je moral zagotoviti nadzor. Zato je še isti večer v Palači brigad sprejel delegacijo upornih študentov in jim »dovolil«, da us-tanovijo svojo stranko. To pa se ni zgodilo - namesto študentske je nastala Demokratska stranka Albanije, na njeno čelo pa se je zavihtel človek, ki ga je javnost takoj ožigosala za Alijevega agenta - dr. Gramos Paskhu. 33-letni profesor je zadnja leta v Alijevem režimu užival precejšnje ugodnosti, njegova starša pa sta visoko kotirala že pod E. Hoxho. Alija je - tako kaže -postal Šef tudi lastni opoziciji. Študentje postanejo huligani_____ V Albaniji menijo, da naj bi Alija osebno pomagal pri pobegu disidenta Kadareja v Pariz, od koder zadnje mesece uspešno obrekuje tiranski režim. K takšni potezi bi naj albanskega liderja prisilili pritiski tajne policije -Sigurimija, ki je zadnje čase vse bolj ogrožala Alijevo oblast in zavirala reforme. Kadarejeve kritike pa so Alijevemu boju podelile mednarodno legitimiteto. Prav pritiski Sigurimija pa so Alijo, kot kaže, privedli do poteze, ki jo bo v bodoče gotovo obžaloval. 17. decembra je namreč demonstrante, s katerimi je bil v tihem dogovoru, imenoval huligane in razbojnike in jim zapretil z uporabo sile. Mediji so podjetno izrabili izjavo in nenadoma je bila Albaniija dežela samih huliganov. Seveda pa ini ostalo le pri besedah: policija in vojslka sta zasedli vsa velika mesta in pričelii z množičnimi aretacijami izgrednikovr -zaprli so jih nad tri tisoČ, trideset pa iso jih po nekaj dneh že obsodili na visolke zaporne kazni - do 20 let. Januarslke pomilostitve - izpustili so desetkrrat manj političnih zapornikov, kot so jjih pred slabim mesecem dni zaprli - iiz-zvenijo kot svojevrsten cinizem. Izjeim-no nespretno je odreagiral tucdi opozicijski prvak Paskhu s pobudlo, »naj se huliganom na pravičen načfin sodi«. Svojo povezanost z Alijo bi lahlko Paskhu prikrival že zaradi dobregga okusa. Študen^e ob tem niso ostali raiv-nodušni. Javno so opozorili rna Paskhujevo »slamnato« vlog^o, razkrinkali celotni Alijev scenarij t ZADNJf ODCEP ZA BROOKLVN JELKA SEŽUN filmski publicist, novinar (STOP) 1. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 2 KO JE HARRY SREČAL SALLY 3. TENKA UNIJA SMRTI 4. ŠOFERGOSPODIČNE DAISY 5. INDIANA JONESIN ZADNJI KRIŽARSKIPOHOD MIHAZADNIKAR iiJmski publidst, iiovinar (EKRAH DELO) 1DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 2.1SHEVARNA RAZMERJA 3PTIČ . 4 NAKLJUČNIPOPOTMK p,DOBRIFANTJE VIKTORKONJAR filmski publicist in kritik (TV-15,EKRAN,7D) 1.ROJEN4.JUUJA Z DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 3. VOJNA ZAKONCEVROSE 4. ŠOFER GOSPODIČNE DAISY 5. SANJE STOJANPBLKO fiknski publicist in teoretik (EKRANitd) 1. NEVARNA RAZMERJA Z BREZDNO 3.DOBRIFANTfE 4 DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 5. POPOLNI SPOMN MARCEL ŠTEFANČIČ JR. filmski publkist in teoretik, noviBar (MLADINA,EKRAN) l.DOBRlFANfTJE Z BREZDND 3. POUCAJ POD NADZOROM 4 LOV NA RDEČI OiCTOBER 5.DICKTRACY TADEJZUPANČIČ filmski pubUcist (EKRAN, MLADINA) 1. DOBRIFANTJE 2 DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV 3. ČRNIDEZ 4. ŠOFERGOSPODIČNE DAISY 5. UMRIPOKONČNO 2 Lestvico zbirnih rezultatov vseh ocen je mogoče sestaviti na dva načina. Pri prvem se upoštevajo mesta v okviru petih naj-boljših, ki so jih posameznim filmom namenili ocenjevalci, pri čemer ima 1. mesto 5 točk, 2. mesto 4 točke, 3. mesto 3 točke itd. Pri drugem načinu pa iupoštevamo skupno število uvrstitev posamičnega filma na lestvici, ne glede na mesta, ki so jih ti filmi zasedati v okviru teh lestvic. V obeh primerih sta prvi dve mesti enaki: DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV je prvo med najboljšimi filmi letos pri nas, drugi pa so DOBRIFANTJE. DRUSTVO MRTVIH PESNIKOV je obenetn edini izmed prvih pet filmov na obeh zbirnih lestvicah, ki se nahaja tudi med prvimi petimi filmi v letu 1990 po številu glcdalcev v Ljubljani (30.869 gledalcev in 3. mesto). SKUPNIREZULT AT - po točkah (prvih pet mest) 1. DRUŠTVO MRTVH PESNIKOV (24,5 točk) 2 DOBRIFANTJE (21 točk) 3. ZLOČINl IN PREKRŠKI (14 točk) 4. POLICAJ POD NADZOROM, NEVAR-NA RAZMERJA (13 točk) 5. BREZDNO (10 točk) ___________. WWm REZULTAT - |K> »ttvflu uvotitev at kstvico (prvlh pet m«st) 1. DKIIŠTVO M8TVIH PESNBCOV (7 x) 3. ŠOPBR GOSPODIČNE DABY & xj 4 FOUCAJ PODNAD20ROM <4 x) 5. ZLOČm m PREKito NEVARNA RAZMEE- J/V, imZDNO, XMMYOKONČmi.mXAtiA fONESlN ZADNJl KKŽAI^TO8pDO)A Pripravil: Igor Kemel IRAK - ZDA: 1:0 DNEVNIK, 19.maj1987 VZalivu ne izbirajo ciljev V nedeljo je ameriško fregato »Stark« med rutinsko plovbo v vodah Zaliva zadela raketa irak - voda in jo težko poskodaoala. Pentagon trdi, da je ameriško fregato zadel izsfrelek exocet. Izstrelili naj bi ga iraški piloti, fcl so preletavali zaliv. Kot menijo nekateri, naj U pibti zamenjali fregato za tanker. ZDA zahtevajo celovito pojasnilo Medtem ko še vedno čakajo na pojasnilo Jraka, ki ga je včeraj ponoči od Bagdada zah-tevala ameriška vlada v State Departmenu in Pentagonu, nekateritnmijo, dajepredvčerajšnji inddent v Perzijskem zalivu zgodil vendarle po pomti. Ob tem je, kot so včeraj sporočili v Pen-tagonu, umrlo osemindvajset ameriških mor-ntrjev, dvajset pa jih je bilo ranjenih. Ameriška vlada je v nedeljo ponoči pozvala iraškega veleposlanika v VVashingtonu in energično frotestirala zaradi tega incidenta. Od Bagdada je zahtevala »celauito pojasnilo« o tem, kako je frišlo do incidenta. Kakšnaje raketa exocet Raketo Exocet je skonstruirala francoska družba za letalsko in vesoljsko industrijo Snias. Po nalogu francoske vojne mornarice so prva lesHranja rakete tega tipa izvedli leta 1972. Raketaje dolga 4,69 metra, s premerom 35 cen-timetrou, težka pa je 650 kilogramao. Exocet lahko pet do deset metrov nad morsko gladino doseže hitrost tisočkm, ne potrebuje izstreliŠča, inm pa tudi radar za samouodljivos t. Raketo tega tipa so pruič uporabili vfalklandski (malvinski) vojni. DNEVNIK, 20. maj 1987 Imk: Obžalovanje zaradi pomote Bagdad in VVashington sta storila vse, da ddentv zalivu ne bi bistveno vplival na njune vmjda dobro vzpostavljene stike. Vest o zadeti ameriški vojni ladji je prvicod četka iransko iraške vojne pred skoraj sedmimi 1 povzročila šok v iraškem glavnem mestu. Ta k je bil še toliko večji, saj je šlo za »dokaj« vešen »napad«. Kot smo že poročali, je bila neriška ladja hudo poskodovana, umrlo pa je di sedemintrideset članov posadke. Irakje, še preden so se prepričali, ali so iraški Moti. zagrešili ta napad, izrazil pripravljenost priznati napako in se opravičiti. Ameriški predstavnik je takoj navedel možnost, da je do incidenta prišlo zaradi »napačne« identifikadje fregate. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je predsednik Husein nemudoma poslal ameriškemu predsedniku Reaganu sporočilo, v katerem je izrazil »obžalovanje zaradi neljubega incidenta«. DNEVNIK, 21 . maj 1987 Kuvajtski tankerji pod ameriško zas-tavo Reaganova administracija je obvestila kongres, daje ugodila zahtevi Kuvajta in da bo enajst tankerjev te države, to pa pomenipolovico njene naftneflote, plulo po zalivskih vodah pod ameriško zastavo. Po inddentu, v katerem je v napadu iraških raket na ameriško fregato Stark umrlo sedemintrideset mornarjev, je Reagan ukazal vsem ameriškitn vojnim ladjatn v Perzijskem zalivu, dasov stalni pripravljenosti in dovolil streljati v iraška in iranska letala, brž ko bi opazili, dajih nameravajo napasti. DNEVNIK,27.maja1987 Vrtimo globus Devetčlanska ameriška vojaška delegacija se je sešla z uradnimi iraškimipredstavnUd. Kot se je izvedelo, iraške oblasti kažejo vso pripravljenost za sodelovanje pri osvetljevanju okoliščin, ki so privedle do napada na fregato Stark v Zalivskih vodah. Američani bodo menda zahtevali srečanje s pilototn, ki je napadel fregato, vendar nijasno, ali bo to Bagdad sprejel. NAŠA OBRAMBA, št. 6., 7. 1987 Iraški napad na ameriško fregato Stark v Perzijskem zalivu Zadetek v atneriško fregato v vodah Per-zijskega zalivaje odjeknil v svetoonijavnosti kot prvovrstno presmečenje. Presenečeni so bili napadald, napadeni in ostalisvet. Napadalecjepohitel spojasnilom, daje šlo za pomoto, ameriška stran prav tako s pomoto pojasnuje razloge, zaradi katerih sefregata ni branila in ubranila, ostali svet pa je obstal v strahu, da bo incident povzročil še večjo krizo na Srednjem vzhodu, ki lahko v neposredne spopade vmeša tudi velike sile in zlasti super sili. Celo Iran je potrdil, daje zadetek vfregato dobro znamenje, ki na eni strani dokazuje, da je božja roka daaolj dolga, da doseže tudi najsodobnejše ameriške ladje, na drugi strani pa je to hkrati tudi dokaz sposobtujsti iranske vojske, da tudi najsodobnejše orožje preusmeri do izbranega cilja. Ob tem dogodku so sigurno najbolj zadovoljni na francoski strani, saj je uspešni zadetek v ameriško ladjo zanje najboljša reklama. Izstrelek zrak - paoršina exocetje zopet dokazal svojo učinkovitost proti sodobni - tokrat ameriški - vojni ladji, čeprav je bilo že v falklandski - malvinski vojni jasno, da ima to orožje veliko operativno vrednost. Irak je želel zagotoviti večji nadzor nad Zalivom, kar mu je zaradi geografskih danosti omogoalo le letalstoo z izstrelki zrak - površina. Frandja je že dolgo eden ključnih vojaških dobaviteljeu orožja in vojaške opreme, vojna z Iranom pa je oba partnerja prisilila v redko rešitev -daso Vrancozi posodili Iračanom nekaj letal Hpa Super Etendard, oboroženih z raketami exocet. NAŠA OBRAMBA, št. 12 - 1983 Podatki Inštituta za strateško razis-kovanje iz Londona Irak je itnel pred vojno z Iranom 190 tisoč pripadnikao. V kopenski vojski so imeli štiri oklepne divizije, dve mehanizirani diviziji, tisoč devetsto tankov (Hsočsedemsto tipa T-54, T-55, T-62), tisoč sedemsto oklepnih transporterjev, devetsto petdeset artiljerijskih orožij, štirideset lanserjev raket zemlja - zemlja, tisoč dvesto protiletalskih topoo. Vojna mornarica je imela štiri tisoč pripad-nikoo, dvanajst raketnih čolnov, deset torpednih čolnov in šestnajstpatruljnih čolnov. Vojno letalstvo je imelo osem tisoč pripad-nikov in tristo devetintrideset bojnih letal (od tega sto petnajst looceo Mig - 21). V sestavi vojnega letalstua pa je bilo še okrog dvesto helikopterjev. D.H. RAZLICNOSTNA SKUPNEMIMENOVALCU Začasno bivališče (Portreti mlade književne generacije 80-ih let), Aleph, Ljubljana 1990. Če preiistavatno letošnjo knjižno bero slovenskih založb, lahko ugotovitno, da postajajo portreti znanih sodobnih Slovencev modni trend, tovrstne knjige pa konjunkturno blago. Zato ni presenetljivo, da se takih projektov lotevajo tako male, zasebne založbe (npr. Emonica) kot tudi veqe (npr. Partizanska knjiga). Alephovo »samoreklamiranje« se tako vključuje v »mainstream« in odseva »Zeitgeist« naše dobe. V knjigi je skozi intervjuje predstavljenih sedemnajst Uterarnih ustvarjalcev, rojenih okrog leta 1960 (+, - pet), ki so v osemdesetih doživeli bolj ali manj uspešen prodor na slovensko kulturno sceno. Jure Potokar, Vlado Žabot, Franjo FranČič, Igor Zabel, Brane Mozetič, Andrej Morovič, Rade Krstič, Igor Bratož, Aleš Debeljak, Miha Mazzini, Maja Vidmar, AIojz Ihanjani Virk, BraneBitenc, Lela B. Njatin, Andrej Blatnik in Esad Babačič so srečni izbranci, ki so se znašli v skupinski spominski knjigi ali, če hočete, na gasilski maturantski fotografiji, na prelomu, ko so osemdeseta že za nami, devetdeseta pa še niso zaživela v svojem polnem sijaju. Izbor književnikov, ki so se znašli v knjigi, pa je kljub vsej večkrat izpričani Alephovi tenkovestnosti, blago rečeno vprašljiv, kar sicer sramežljivo priz-nava in nepreprečljivo opravičuje tudi urednica knjige Lela B. Njatin na njenem zavihku. Če izpadejo Aldo Žerjal, Milan Vin-cetič, Feri Lainšček ali Maja Haderlap, si knjiga ne more več lastiti reprezentativnosti, pra v tako pa bi se lahko zamislili tudi nekateri portretiranci, ki v narcisoidni zaplankanosti morda celo mislijo, da so se končno le prerinili v elito. In kaj reči o obrtniški plati knjige? Kot pri vseh Alephovih edicijah je oblika primerno pregledna, kar pa se tiče same vsebine, je presenečenje še bolj prijetno. Knjigi daje svojevrsten mik dejstvo, da avtorji intervjujev niso novinaiji, ampak v pretežni meri literarni kritiki - vrstniki predstavljencev. Glede na to, da so intervjuje delali različni ljudje (in vsi so dobri poznavalci svojih intervjuvancev), je celotno besedilo raz-gibano, še posebej zato, ker je večini avtorjev uspelo empatično vživetje, pri katerem se jaz obrne k ti-ju in premaga svojo samozadostnost. Knjiga se bere na dušek, čeprav iz nje ni mogoče izvedeti nič posebno novega niti o avtorjih niti o njihovem poslanstvu. In čeprav gre za heterogeno generacijo, ki spominja na pisano, barvno neusklajeno a vendar razpoz-navno perjanico, so nekateri zaključki na dlani: malone vsi pritrjujejo Lyotardovi tezi o kolapsu »velikih zgodb«, »male zgodbe«, avtopoetike in avtonoetike so »tisto pravo«, družba kot totaliteta je doživela razpad, literarni supermarket je obogatil književo ponudbo, hkrati pa se kaže »opredeljenost s trgom kot usoda in nujnost, univerzalnost distribucije in homogenizacije pa kot imperativ ter pogoj intelektualne in ekonomske cirkulacije«. V knjigi se je ponovno potrdilo, da ne gre za generacijo, ki bi zrasla iz revolta, zato ne razbija, kar hkrati pomeni, da na novo malo gradi, pač pa s toliko večjo vnemo in natančnostjo dograjuje. Kaj reči za konec? Če knjigo priporoča v branje celo »zli deček« Marko Crnkovič, jo je (vsaj iz radovednosti) vredno vzeti v roke. Simon Bizjak CAMELUS DEI Med 24. decembrom in 6. januarjem je akad. slik. Zmago Modic s svojimi Nepreklicnimi Naključji spreobrnil deset tisoče s Scorsesejevsko gnozo, v Umetniškem Vesolju, po orgastiČnem Ptiču imenovanem, Feniks. Njegov veseli nauk je jasen. Odrešenik ni mrtev. V Platonovi votlini ali po krščansko Svetem Grobu ga je odrešila njegova Magdalena, ki je pravkar povila Sad njunega Zveličanja - novorojenega Očeta Človeštva. Edini priči Misterija sta Vera (Kamela, ki simbolizira Vrlino pobeglo iz Ideološkega Zoo-ja, ki lahko z lastno vodo (Upanjem) preteče pustinjo Absurda & končno popase svojo Oazo Resničnega) & Ljubezen (Golobica, simbol Venere (latinsko: Luciferja), Sv. Duha poganskega, krščanstva)... Brez Ovčic, brez Pastirčkov, brez Modrijanov, brez njihovega Kapitala... Ocena: Zvezda Repatica. $ouLeater GALERIJA EQURNA CIRA, CARA... ... hokus pokus. Zdaj je in v naslednjem trenutku že izgine. Precej nenavadno, če gre za umetniško delo. Veš slikar svoj dolg skrivnostno čuva avtorje »slikarske instalacije« z nas-lovom Pesek v oči. Od tradicionalnega slikarstva se odmika že z uporabljenim materialom - peskom, iz katerega je narejena »slika«, poleg tega posega v prostor, tako da je cel galerijski prostor SLIKA. Pa še minljiva je. Torej skrajno antislikarska zanitniva razstava. Tribunino oko: NivesKlinc c MALA GALERIJA AVANT GARDE Zagrebški slikar Željko Kipke se je 10. januaija predstavil z razstavo " AleS de decomposition" Spoh ima rad francoščino, stno opazili. Velika platna so temačna, resnobna in kristalno čista. Malce srednjeveškega pridiha jim daje "podnapis" na enem od platen, ki je sicer v fancoščini. Sicer pa je to poseben svet, drugačen, o katerem sam pravi: "V alejo nehavadnih temporalnih vozlov sem prišel z izkušnjo inscipienta molilnih strojev ter vodič skozi subterraneus." Ali je to res pridih mis-tike? NARODNI MUZEJ TIK..TAK..TTK..TAK..TIK..TAK.. se meri že stoletja čas. Pa ne s takimi preprostimi modernimi urami. Razstava »Ure skozi stoletja«, ki bo odprta do konca aprila, nam razkriva bogato dediščino umetne obrti. Obsega namreč 186 eksponatov od renesančnega do secesijskega ob-dobja, od 16. do 20. stoletja. Posebno zanimivo so izdelane ure s podpisi urarskih mojstrov iz domačih logov. V seznamu publikadje si lahko preberemo tristo imen izdelovalcev, ki so od 16. do 20. stol. ustvarjali hišne, žepne in stolpne ure. Sploh pa lahko vidimo ure, o katerih se nam še sanjalo ni in bi jih takoj zamenjali z našimi »quartzi«. Ja, to so bili časi... Stoječa ura s torzijskim nihalom, začetek 20. stol. infoto.ŽigaKoritnik MUTI-VI Rock postaja vse bolj stvar televizije. Zadnjič sem slišal, da je znameniti Billy Idol svoj koncert posnel na video in v tej obliki ga bodo videli vojaki, ki patijo v Zalivu (ko to pišem, se tam še ni začela svetovna vojna). Seveda, Billyju se ne Ijubi potovati tako daleč, pa tudi z očmi ima težave in bleščeče puščavsko sonce bi ga ned-vomno oslepilo. Na video se najbolj zanesejo tudi nemški mulci, ki so v letni anketi magazina Bravo izglasovali, da imajo New Kids On The Block najboljše koncerte na svetu. Novi fantki bodo sicer na nemških odrih gostovali šele maja letos, ampak nič ne de; bravovci so si nedvomno vse skupaj temeljito ogledali na televiziji. Zavest o pomenu glasbene televizije je prodrla celo v bolj odmaknjene predele Balkana. Tako je MTV V.J. Ray v svoji oddaji po željah pred kratkim prebral pismo iz Makedonije, ob tem pa ga je nadebudni dopisovalec pošteno nategnil. Pismu je namreč priložil bankovec za 50.000 din (tisti, ki danes velja 5 din), Ray pa je vesoljni Evropi razkazoval bajeslovno vsoto, razlagal, da ne sprejema nobenih podkupnin in da bo yugo-novce dal za dobrodelne namene. No, če se bo res odpravil v banko, bo doživel veliko presenečenje. Splošnemu trendu sledi seveda tudi koperska televizija, ki je sicer pred leti prva pripeljala glasbene spote v naš prostor. Sedaj so si izmislili oddajo Tutti Frutti. No, če so si ime sposodili pri nemškem kvizu s slačipuncami, so vse ostalo pobrali iz MTV. Začenši seveda s spoti, ki jih tako ali tako vsi prestrezajo z neba, namesto da bi preko tukajšnjih diskografskih hiš, raznih izmenjav ali morebiti celo za denar (!... Ha, ha, ha, bi rekli na TV) nabavili tisto, kar se jim zdi zanimivo. Ampak Tutti Frutti je šel še korak naprej: uporabili so MTV programske spote, špice in celo ozadje za voditeljem. Bravo! Čudno, da niso pohopsali še Maiken Vex in jo lepo sinhronizirali v italijanščino. Ni mi čisto jasno, kakšen dil ima Peter Juratovec, ampak če ima ta kraja legalno pod-lago, sp pri MTV_Europe nori. Če pa niso nori, bi morala Tele Capodistria po hitrem postopku pred sodišče. Iz doslej zapisanega vam je nedvomno jasno, da Gary Gray v teh poprazničnih dneh izdatno počiva, čas pa si krajša z gledanjem televizije. Seveda bi lahko marsikaj zapisal o koncu prejšnjega leta, ampak nekako se mi zdi, da po prvojanuarskem mačku nima smisla brskati po spominih na čas, ko je bila marka še sedem in si jo lahko kupil v vsaki boljši banki. Novi tečaji in še bolj veselice v yugo-bančništvu gotovo ne bodo blagodejno vplivale na poslovanje tukajšnjih promotorjev. Ceprav se Igor Vid-mar obnaša, kot se ne bi nič zgodilo in Se naprej z nasmeškom napoveduje nova in nova gostovanja. Vsekakor pa si bo moral v doglednem času omisliti tudi kakšen spodoben krah, drugače mu utegne suverena slovenska davkarija odtegniti prenekatero žlahtno kapljico. In ko smo že pri novcih; norveška vlada je namenila tamkajšnjim mladitn pop bendom okoli milijon dolarjev pomoči. Na Danskem oblast rockerjem zagotavlja poceni prostore za vaje. Ponekod na Zahodu poznajo celo mini-stre za pop. Trikrat lahko ugibate, ali se kaj podobnega utegne zgoditi v naši novi samostojni državi. GaryGray godba "X^I"X'X".*.*X-Xv."Xv.*.vXv PLOSCIZMI VELVETMONKEYS-RAKE (ROUGH TRADE) Malce nenavadno, da skupina, kot so Velvet Monkeys izdajo ploščo pri Rough Trade. Gre namreč za zvočnost, ki se v primeru prej omenjene skupine razlikujeod tipiČnega zvoka ravno tako prej omenjene založbe. Skupino namreč idejno vodi Don Fleming, ki ima ob sebi še dva člana iz biše skupine Ball. Njuni imeni: Jay Spiegel in Malcolm Riviera. Poleg njiju gostujejo še Thurston Moore (Sonic Youth), J Mascis (ex Dinosaur Jr., Bufalo Tom) in Julia Cafritz (Pussy Galore). Glasba je taka, kot bi to pričakovali od imen, torej rock, ki je v primeru Velvet Monkeys služil bolj zabavi muzikantov samih kot komurkoli na tej strani zvočnikov. Dovolj žalostno pa je tudi dejstvo, da gre ob vseh postranskih dejavnostih že za tretji projekt Dona Fleminga in kom-panije. No, ja. Ploščo je za to priložnost velikodušno posodila prodajalna Rec-Rec. THESINDECUT -CHANGINGTHE SCENERY (VIRGIN) Zasedba sodi med londonske hip hop eksperimentatorje, ki pa se za00 Gosfav Tuen; .' JEE* CW ! k «?rtr v&\ \ (