Ljubljana 2000
Kar se velikokrat zgodi, te ne prizadene več, je nekoč dejal Erich Maria Remarque. Verjetno lahko domnevamo, da tako misli že marsikaterl Ljubljančan, ko se sprehaja skozi svoje mesto. Danes Je Tavčarjeva enosmerna, jutri je dvosmeraa, pojutrišnjem pa... In vedno nekaj podirajo, vedno nekaj pre-kopavajo. In res — morda smo bili v začetku tudl prizadeti, morda smo se JeziH, morda pa nam je bUo celo vseeno, toda kmalu smo postali ravnodušnl, navadili smo se na ceste, kl »spreminjajo smer« čdz noč, navadili smo se na cestne zapore, ropot agregatov, dim in smrad. In morda se je kdo med nami celo vprašal: Zakaj? Cemu le? Zato smo obiskali Skupščino občl-ne Ljubljana-Center, oddelek za urbanizem, gradbene zadeve in komunalo in se o tej problematiki pogovarjali s strokovnjakoma s tega področja inž. Bogdanom Opresnikom in dipl. pravnikom Emilom Zalar jem.
Emil Zalar je bil mnenja, da se občanu s sprejetjem no-ve ustave, z uvajanjem dele-gatskega sisteina vsi problemi, s kateriml se ukvarja, veliko bolj približajo.
»Občani bodo bolj vključeni in vellko bolje seznanjenl s ce-lotno problematiko na vseh pddročjih, tako tudi na po dročju urbanizma, prometa in komunale,« je bil mnenja inž. Opresnik Po njegovem mnenju bo izvršni svet (občinske skup-ščine Ljubljana-Center — op. p.) nedvora.io še naprej reše-val vsa vprašanja, kl se po-javljajo, tako na področju ur-banlzma kot tudi prometa in komunale. »Vendar bodo z vzpostavitvijo delegatskega si-stema in delegatskih odnosov z gradivom za skupščino sezna-njene s problematiko vse dele-gacije. v TOZD, KS in družbe-nopolitičnih organizacijah,« je dodal inž. ppresnik.
Ko smo se pogovarjali o na-logah, ki jim bo treba, v lufti novih ustavnih sprememb po-svetiti največ pozornosti, sta bila oba sogovornika mnenja, da bo, kar zadeva urbanizem, to predvsem Ljubljana 2000. Tu so najpomembnejša predvsem osnovna izhodišča programa za Ljubljano 2000 za program, ki je sedaj prl koncu prve faze.
LJUBUANO PESCEM
Kar zadeva promet, bo naj-pomembnejša naloga na vsak način desetletni program raz-voja cestnega omrežja, ki za-deva, po mnenju inž. Opresni-ka, tako Ljubljano kot mesto, kot tudi vprašanje navezave mesta na slovenski cestni križ.
Bistveni spreminjevalni pred-log izvršnega sveta je namreč bil, naj bi ne šli v rekonstruk-cijo mestnih vpadnic, »ker ne
želimo povečanega prometa, predvsem tranzitnega skozi mesto«.             ,
Nujni cestno prometni ukrep od leta 1975 do 1979 bo gradnja severozahodne in juž-ne vpadnice (Crnuče—Dolgi most—Dolenjska cesta), s či-mer naj bi prišlo do občutae razbremenitve sedaj najbolj obremenjenih vpadnic.
Sicer zaenkrat še ni popol-noma jasno, kot se je izrazil inž. Opresnik, od kod zagoto-viti deset starih milijard letno, vendar je mnenja, da bo ta problem v prihodnjih petih le-tih moč rešiti, kar bo seveda. rešilo izredno akutno vpraša-nje mestnih tranzitnih cest.
Kriti&ia pripomba, ki sta jo govornika izrekla na račun se-danje prometne študije, in si-cer dejstvo, da le-ta ni analizi-raJa javnega prometa v Ljub-ljani, je tudi bistvena pomanj-kljivost desetletnega programa razvoja cestnega omrežja. Po njunem mnenju gre tudl za že-ljo »izpraznitve« Centra, ki bi ga »vrnili« pešcem, in sicer s tem, ko bi tranzitni promet po-tekal mimo Ljubljane, kar bi seveda takoj omogočilo tudl dmgačen prometni režim v Centru.
Dokler pa bosta Resljeva In Prešernova cesta glavni tran-zitni žili, bo seveda ta problem nemogoče reševati. In vsaj ta-ko dolgo bo ostalo odprto vprašanje Wolfove ulice.
»SLON« IN »KOMPAS« OSTANETA
V nadaljevanju pogpvora sta sodila, da so zadnji prometni ukrepi spremenjenega promet-nega režima le delni pričetek dolgoročnejše zapore ožjega mestnega središča za osebne avtomobile iu obenem ustvar-
janje večjih površin za pešce, delno prilagajanje sezonskih konic (PrešLrnova ...) ter pri-lagajanje nujnim komunalnim delom. Zapora na Ajdovščini, ki bo trajala štiri mesece, po-teka zaradi graditve podhoda med Metalko in Figovcem in zaradi gradnje kolektorja v smeri od Kidričeve do Ajdov-ščine.
Zapora na Resljevi cesti, ki bo predvidoma trajala en me-sec, bo zaradi rekonstrukcije obstoječega vozišča v isti širi-ni, ki je sedaj vsekakor preob-remenjeno. Ob tein velja ome-niti zagotovilo, da bodo dreve-sa ostala nedotaknjena.
Do zapore na Bavarskam dvoru (trajala bo pol leta) bo prišlo zaradi gradnje podhoda in kolektorja od Pražakove pod Titovo cesto.
V pogovoru smo tudi zve-deli, da bodo prihodnje leto pričeh z aktivno gradnjo plo-ščadi Borisa Kraigherja. Prvo resno delo je že omenjeni pod-hod pri Ajdovščinl, jnlija bodo porušill hiše na Titovi cesti, tako da bodo do jeseni ostale le zgradbe Manufafcture, Kom-pasa in Slona. Toplovod na Dalmatinovi je že tudi zgrajen, tako da je po besedah inž. Op-resnika res lahko pričakovati prihodnje leto v upanju, da bo predvidena gradnja ploščadi stekla po načrtu.
Prav zaradi navedenih gra-denj in zaradi omenjenega na-čina reševanja tranzitnega pro-meta pa je že prišlo (in bo še v večji meri) do širšega posega v ožje mestno središče, kar za-deva ureditev prometne situa-cije. Tu gre predvsem za ukre-pe enosmernih cest, prepovedi zavijanja v levo ter prvih za-por, katerim -bodo sledile, kot smo lahko slišaji, še druge.
D. S.