Umirjeno napredovanje
v Parizu
Kakor poroča britanski radio, so zunanji ministra na predlog Molotovk izjavili, da ne morejo obravnavati avstrijske zahteve po Pustriški dolini v Južni Tirolski, ker gre tukaj za več, kakor za „neznatno popravo meja". Pustriška dolina, kjer pelje železniška proga med Inomostom in Lienzom, je prišla po pogodbi v St. Germainu k Italiji in bo po tej odločbi ostala italijanska.
Na Bevinov predlog so sklenili, da bodo v mirovno pogodbo vložili tudi določbo (klausulo), po kateri bosta morali Avstrija in Italija rešiti problem prometnih poti na način, ki bo ugoden za obe deželi. Italijanska mirovna pogodba naj bi sprejela določbo, po kateri naj bi bila Avstriji olajšana uporaba proge preko Pustriške doline.
Francosko-italijansko popravitev meja še niso rešili
Vprašanje francosko-italijanske popravitve meja, to je določbo o Tende- in Briuga-dolini in tamkaj ležeče velike električne naprave, so na željo Molotova preložili.
Zidamo
Zvezni predsednik dr. Karl Renner k dnevu Združenih narodov.
Druga svetovna vojna je pretresla skoro vse narode od Atlantskega do Tihega ocs-ana ,od severnega do južnega tečaja in nekaj narodov, ki se jih Vojna ni dotaknila, trpi ravno tako. Mir ni več zadeva dveh ali ve-čih sosednjih narodov kakor v preteklosti, temveč je postal prvič v zgodovini naše zemeljske oble dnevno zanimanje vsega človeštva. Časi, v katerih mi živimo, imajo samo zgodovinski vzgled v tistem razdobju nastajajočega rimskega imperija, kjer so angelski kori naznajali.- Mir ljudem na zemlji. Karta Združenih narodov je oznanila pred enim letom isto poslanico za vse države in narode, „ki sd dobre volje” Dobro voljo pa jamči sedaj grenko iskustvo dveh svetovnih vojn, kakor tudi najnovejši izidi človeške. znanosti. Samo neumna zaslepljenost bi mogla še enkrat poizkusiti vojaški spor — duhovna zmožnost bi mogla zadušiti v kali take poizkuse. Tudi mi Avstrijci hočemo z vsemi težko preizkušenimi narodi sveta upati in graditi na trajen mir, katere-
Razdelitev italijanskega vojnega brodovja
Veliki štirje so se zedinili, da bodo sprejeli francoski seznam onih križark, ki naj bi ostale Italiji. Vendar je Molotov pritrdil samo pod pogojem, da bo izvedena povoljna razdelitev ladij, ki ne bodo pripadale Italiji. Byrnes je njegov pogoj odklonil s pripombo, da usoda teh ladij itak ne spada k stvari italijanske mirovne pogodbe. Vprašanje so odložili.
Svobodna plovba po Donavi
Byrnes, Bevin in Bidault so pri nadaljnih razgovorih zastopali svoje prejšnje stališče, da naj se v pogodbe s prejšnjimi sovražnimi državami na Balkanu sprejme načelo svobodne plovbe po Donavi. Molotov pa je vztrajal dalje, da je treba pred končno odločitvijo vprašati Podonavske dežele.
Madžarska in Sedmograška
Madžarska poizkuša pridobiti četrtino ozemlja Sedmograške. Po odločbi zunanjih
na mir
ga tako potrebujemo za naše ponovno rojstvo in hočemo doprinesti vse, kar je v naši moči za njegovo ohranitev in pridobitev."
Hcrcsnitnc qovorirc o Julijski Benečiji
Divizijski general sir William Mogan, zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju, je včeraj izjavil v vrhovnem stanu osrednjih sredozemskih vojnih sil sledeče:
„Pred kratkim so začele krožiti krilatice, da bodo premaknili demarkacijsko črto med cono A (anglo-ameriška) in med cono B (jugoslovanska) v Julijski Benečiji za 9 kilometrov proti vzhodu, nadalje, da je bilo opaziti veliko število čatniških in ustaških čet v ameriških vojaških oblekah med anglo-amsriškimi edinicami v coni A. Te trditve so neresnične. Ameriška in britanska vlada nameravata obdržati svoje dosedanje stališče v Julijski Benečiji, dokler ne bo stopi! v veljavo določen sklep o bodočnosti tega ozemlja.
koroški problem v luči božjega prava
Človek je ustvarjen za Boga. Da ga slavi v izgraditvi svoje osebnosti, v svojem duhovnem in duševnem /izživljanju, v svojem kulturnem ustvarjanju, v svojem privatnem In javnem življenju. Da ga slavi z vsemi močmi svojega duha in svoje duše, z vsem bogastvom svojega srca in značaja, to je njegova kraljevska naloga in dolžnost. Kdor hoče pomagati današnjemu človeštvu iz strašne teme in nejasnosti ,ta naj se bori za temeljne pravice človeškega duha in človeške osebnosti, med katerimi je prva: pravica do kulturnega ustvarjanja in verskega izživljanja. Tako se je glasil klic sv. Očeta po radiju v božični poslanici leta 1944.
Duh človeški je ustvarjen za resnico, ima pravico do resnice. Ima pravico in čuti potrebo po izobrazbi, po ustvarjanju, po kulturnem udejstvovanju. Kdor ga ovira, mu dela krivico. Najvišji pojmi resnice in pravice so za vsakega človeka enaki. Moralne dolžnosti in zapovedi božje so za vse iste. Tu ni manjvrednega in posebno izvoljenega naroda, ni nadčloveka. Srnici vseh človeških ustanov in tudi dolžnost države in vsake njej podrejene oblasti je, da služi harmoni' žni zgraditvi človeške osebnosti, da zagotovi človeškemu duhu njegovi dve najbolj preprosti pravici: pravico po kulturnem ustvarjanju in verskem izživljanju. Kjerkoli se jemlje človeški osebnosti ena teh temeljnih pravic, ni govora o demokraciji.
Kultura pomeni gojitev vseh »posebnosti človeškega duha, vseh dobrih lastnosti človeškega značaja. Čim bolj je posameznik ali narod izpopolnil nadarjenost svojega duha, Vso plemenitost svojega srca, vse skrito bogastvo svoje bogu podobne duše,- tem višja tn lepša je njegova kultura.
Vse kulturno ustvarjanje in izživljanje se niora uravnati po splošno veljavnih zakonih resnice, pravice, dobrote, ljubezni, lepote. *n vendar se vsečloveška kultura deli v kulture raznih zgodovinskih dob in kulture narodov. Tako poznamo starogrško in rim-sko kulturo, slovansko, nemško, slovensko kulturo. Zato imajo posebno privlačnost in Pestrost obmejna ozemlja dveh kultur, dveh narodov.
Čudovito pestra je božja narava, vsa polha cvetja, rožic in drugega razkošja. Bog je v svoji stvariteljski sili razkošen in raz-s*Plje lepoto za človeško oko v vseh različnih barvah. Vso to lepoto in pestrost pa s° izvabili k življenju isti sončni žarki in i° hrani ista mat-i zemlja. Se bolj pestra in *ePa pa je slika, kadar vzcveti človeška duša v kulturnem izživljanju in ustvarjanju.
noče enolične kulture, ampak hoče htnogoličnost in pestrost v barvah narodne Posebnosti. Vse te barve naj tekmujejo med seboj, bogate lepoto človeškega življenja in slave naj Njega, Stvarnika
Vsaka rastlinica ljubi svoj posebni košček pentlje, kjer rada raste, svojo posebno sončno ali senčno lego. Drugod ne uspeva.
udi človek raste podoben rastlinici iz svoje Z®mlje. Narodnostno-družinsko okolje vpliva na duha in dušo otroka, na njegovo srce h njegovo čuvstvovanje. Človek prinese že Seboj 2ia Svet gotovo narodnostno dsdišči-h°, gotove posebnosti in sposobnosti, pečat harodne pripadnosti. Tudi pri duhovnih ve-lfeanih človeštva se v njih kulturnem udej-stvovanju opaža košček zemlje, iz katere so Vzrasli, in njih značaj ne more zatajiti in 2akriti potez narodnostnega okolja, iz kate-re5a so gg rodili. Narodnostno okolje' druži-h®, vasi naš usmeri in vzgaja, navadimo se Sotovih običajev, gotovih posebnosti v za-^Tonern, družinskem in socijalnem življe-du. Navadimo se doživljati lepoto v naših
oblikah, se veseliti na svoj način. So melodije, ki jih imenujemo naše, so pesmi, ki so tudi lepe, pa jim pravimo da so tuje. Jeh ne sovražimo in ne zaničujemo jih morda celo radi slišimo, pa vendar niso naše — so tuje. Kjer človek svojega narodnostnega okolja ne najde, tam ni doma, tam je tujina. Domovina, mili kraj ,to mu je le ena. Tam često šele najde svoje duševno ravnotežje in dostikrat tudi moralno oporo. Domotožje je resničnost na svetu.
Brez domovine nam je mrzlo in tuje, ni toplo, ni domače, ni prijetno, nimamo vsega, kar nam zemlja more nuditi, do česar imamo pravico, se čutimo zapostavljene, ogrožene, izkoreninjene, brez duševnega ravnotežja, z eno besedo, ni nam tako prijetno, kakor doma In vendar imamo pravico do doma. Vemo iri vidimo kako so naši predniki in kako smo še mi sami dom okrasili, ga ljubili in obogatili. Zdaj pa čutimo, kako se zaničujejd ti okraski in meče ven vse to bogastvo, vse to, kar je naše, kar je naš
dom. To nas pa boli in je nam zelo hudo in ne moremo biti zadovoljni in srečni. In vendar imamo pravico do tega, da lahko ostanemo še zanaprej v svojem domu, da nam je tam toplo in prijetno, da se časti in spoštuje to, kar je nam drägo, kar je naše, kar je naše narodno izročilo in bogastvo, naša narodna dediščina. Naša človeška osebnost ima pravico .da še zanaprej ljubi, bogati, izpopolnjuje, čisti to dediščino narodne kulture in jo ohrani potomcem.
Kaj je narodnost? Je resničnost, je gonilna sila, je vir novih moči, utvarjajočih, tvornih sil, je psihološka realnost velike važnosti, je neopredeljiva dinamična sila te resničnosti srca in čustva, katere goli razum ne more docela zapopasti in oceniti. Je resnična vseh hrajih in vseh časih Je vrelec tistih sil, dostikrat nepoznanih in skritih, s kateremi narodi tekmujejo v svojem kulturnem ustvarjanju in razvijanju skritih bogastev njiv duše. Je realnost ki (Nadaljevanje na, 2. strani).
ministrov, vrniti Sedmograško Romuniji, bi prišlo nad milijon Madžarov zopet pod romunsko gospodarstvo. Zunanji minister Byrnes je oblubil madžarskemu ministrskemu predsedniku Nagyju, da bo temu problemu posvetil večjo pozornost, ko bo zopet prišel v obravnavanje.
Jugoslavija se čuti ogroženo
Uradni komunike iz Beograda poroča, da Velika Britanija in Združene države zbirajo čete v tržaškem ozemlju, da bi tako „vplivale na javno mnenje med pariško konferenco in da bi zastrašile Jugoslavijo."
Komunike poroča dalje: „Odkar js bila potegnjena demarkacijska Č£ta, ni bilo s strani Jugoslavije nobene vojaške spremembe, ki bi dala najmanjšo podlago za sedanjo koncentracijo anglo-ameriških čet.
Trst in donavski problem
Visoki opazovalci konference, so opozorili, da so v zadnjih dneh ministri napravili le umerjene napredke, vsled ruskega zoperstavljanja, da bi se spustili v obravnavanje manj pomembnih vprašanj predno ne vedo, kaj se bo zgodijo z večjimi vprašanji, posebno s Trstom,
iiiitiimmiiimiimiimiiiiitimMMuimiMmmmmiiiminiiiiiimiiimt!
Zahaj ni hi!o \mm m Skalil
Ta teden sem na žalost zopet prisiljen podati izjavo o izpadu nedeljske radijske oddaje, pri kateri bi moral sodelovati pevski zbor iz Škofič. Pevce bi moral v posebni vožnji pripeljati v Celovec poštni autobus. Da se to ni zgodilo .čeprav je bil autobus v nedeljo popoldne v Skofičah, se da razložiti na sledeči način:
Čeprav smo se s poštno direkcijo domenili, da bo autobus na domenjenem mestu ob 18. uri, so ga videle priče na cesti med Hodiškim jezerom in Skofičami že ob 16. uriTS minut jtorej na vožnji iz garaže v Hodišah na domenjeno mesto v Škofiče.
Autobus je bil torej med 16. uro 15 minut in 16. uro 20 minut v Skofičah, kar lahko potrdijo ljudje, ki so bili tam. Čeprav je vozač v Skofičah izstopil, ni prišlo do stika s pevci, ki ga seveda skoro dve uri pred domenjenim časom niso pričakovali.
Da je vozač peljal dalje celo do Rožeka, ki leži na drugi strani Drave, kjer je 'baje hotel dobiti pripravo za dviganje automobile, utemeljuje s tem, da si ni bil na jasnem, ali je bil domenjeni prostor za srečanje s pevci pravilen. V svoji ' izpovedi pravi, da je v Skofičah samo razpotje in ne križišče cest. Po njegovi izjavi ugotavljamo, da je bil v Rožeku že ob 17. uri, kar se strinja tudi z izjavami ljudi, ki so ga videli zgodaj popoldne, ko je peljal skozi Škofiče.
Po obisku v Rožeku se je vozač vrnil na neko drugo križišče pri Logi vesi, kjer je čakal do 19. ure in nekaj minut. Ko se je potem vračal domov skozi Škofiče, je bilo že prepozno, da bi mogel pripeljati slovenski pevski zbor še pravočasno k oddaji v Celovec, ki je bila ob 19. uri 30 minut.
Nočemo preiskovati, kaj je bilo med vozačem in ljudmi, ki so se peljali z njim iz Škofič do Rožeka, niti to, čemu je moral iti v Rožek po dvigalo, ker je do njegove garaže v Hodišah približno ista razdalja. Vsakemu pametnemu človeku pa mora biti jasno, da tega obžalovanja vrednega izostanka oddaje ne bi bilo treba, če bi vozač ne prišel prezgodaj v Škofiče in če je že bil tam, če bi poiskal kakega Slovenca, ki bi bil obvestil zbor o njegovem prihodu.
V bodoče bo Britanska obveščevalna služba skrbela za to, da bodo prišli po pevske zbore njeni vojaški automobili, ali da se bo s poštnim autobusom peljal po pevce njen nameščenec, ali kak pošten Slovenec.
Mr. Gerald Sharp.
Zanimivosti preteklega tedna
ZDRUŽENE DRŽAVE
Kakor se je izvedelo, je povabila ameriška vlada k poletnim poizkusom z atomsko bombo tajnika UNO Trygve Lie-a. V povabilu omenjajo, da nimajo ti poizkusi nobene zveze z Organizacijo združenih narodov in da ni mednarodna zadeva. Trygve Lie je povabilo odklonil, ker je službeno preobremenjen.
Na zakuski, ki jo je priredila na čast članom madžarske vlade komisija za zunanje zadeve predstavniške zbornice Združenih narodov Amerike, je predstavnik madžarske vlade Ferencz Nagy 'izjavil, da je madžarska delegacija prispela v Združene države z namenom, da‘ zagotovi povračilo madžarske imovine iz ameriškega zasedbenega področja Nemčije. Madžarska predvsem želi, da dobi nazaj zlato rezervo madžarske Narodne banke.
Predsednik Združenih držav Truman je predložil senatu zakonski predlog, po katerem naj bi prešle vse ameriške oborožene sile pod enotno poveljstvo ministra za narodno obrambo.
Kot je objavilo ameriško zunanje ministrstvo, je ameriški zunanji minister Byrnes na predvečer odhoda na konferenco v Pariz poslal Sovjetski zvezi noto z novim ameriškim vabilom za pogajanja o posojilu ene milijarde dolarjev.
V	noti, ki je tretja te vrste, je ameriški zunanji minister zahteval, da bi pri sovjetsko-ameriški konferenci o posojilu neposredno razpravljali tudi o dokončni likvidaciji stroškov v zvezi z zakonom o najemu in zakupu.
Vlada Združenih držav Amerike je obvestila romunsko vlado, da je njena nota z dne
3.	junija o volilnih pripravah nezadovoljiva.
Reprezentativna zbornica Združenih držav Amerike proučuje načrt o vojaškem sodelovanju med Združenimi državami, Kanado in dvajsetimi državami Južne Amerike. Z načrtom se strinja tudi predsednik Truman.
Kot je objavilo notranje ministrstvo Združenih držav, je ameriška vlada predlagala petindvajsetletni dogovor med Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo. Kitajsko in Združenimi državami, na čigar osnovi bi skrbeli, za neškodljivost Japonske.
VELIKA BRITANIJA
Na otvoritvi zasedanja kraljevskega imperialnega znanstvenega društva je 17. junija-govor-il angleški kralj Jurij VI. Izjavil je, da proizvodnja atomske bombe ne sme biti razlog, ki bi oviral znanstvena raziskovanja. Ob koncu govora je rekel, da je britanski imperij laboratorij, ki je zadostno preskrbljen Z vsemi prvinami.
Pretekli teden se je že drugič v razdobju' enega meseca zgodilo, da je doživela vlada poraz v londonski zbornici. Lordska zbornica je namreč s 54 glasovi proti osemindvajsetim sprejela spremembo, ki so jo predlagali konzervativci glede spremembe zakona o podržavljanju premogovne industrije.
Madžarski ministrski predsednik je po obisku Združenih držav obiskal tudi London. Ministrskega predsednika Ferenca Nagy-a spremlja tudi njegov tajnik in več ministrov. V Londonu se razgovarjajo o madžarski mirovni pogodbi.
Britanski državni minister Noel Baker je pri odgovoru na neko vprašanje v Spodnji zbornici izjavil, da ni bilo mogoče podpisati pregledanih mirovnih pogojev o premirju z Italijo, ki so jih odobrili zunanji ministri in sporočili italijanski vladi, predno se niso sporazumeli v drugih določbah med Združenimi državami in Italijo, oziroma med Veliko Britanijo in Italijo. Te določbe se nanašajo na preskrbo zaveznišhik čet, ki so trenutno v Italiji kakor tudi na edinice, ki so potrebne za oskrbo zavezniške poti v Avstrijo. Kakor je dodal gospod Noel Baker, je Velika Britanija že odposlala italijanski vladi osnutek pogodbe med britansko in italijansko vlado, enako tudi vlada Združenih držav,
SOVJETSKA ZVEZA
Agencija Tass poroča, da se je pričelo v Moskvi zasedanje Izvršnega komiteta svetovne sindikalne federacije. V zvezi s tem objavlja „Trud' članek sekretarja centralnega sovjeta sindikatov SSSB Tarasova.
V	svojem članku .-azpravlja Tarasov razvoj Združenja svetovnih sindikatov in taže smernice za bodoče delo Zveze undikatov.
Kot pravi Tarasov, bodo na zasedanju Izvršnega komiteta Federacije pretresali razna vprašanja: Obisk Nemčije od hrani komiteta Federacije, medsebojni odnosi Federacije z Zavezniškim kontrolnim svetom v Berlinu, medsebojni odnosi -ned Zvezo sindikatov in Organizacijo združenih narodov, obnova Generalne konfederacije dela v Grčiji, kakor tudi borba proti Francovemu režimu v Španiji. -
„Pravda" piše, da je, kakor je bilo pričako-
vati, glavna tema britanskega tiska v tem času, konferenca zunanjih ministrov v Parizu. Laburistični tisk, ki piše o delu konference laburistične stranke, zaman poizkuša zmanjšati sporazum v stranki glede zunanjepolitičnih vprašanj, ter je obšel temo o mednarodni enotnosti. Nasprotno pa konzervativni tisk soglasno priznala, da sprememba vlade v Angliji ni povzročila nika-kih bistvenih spremeb v zunanji politiki.
FRANCIJA
Za predsednika nove francoske vlade so izvolili zunanjega ministra Georga Bidaulta. Od 545 glasov jih je pripadlo Bidault-u 384. Poslanci komunistične stranke in drugih levičarskih strank so se vzdržali glasovanja.
Kakor pravijo poročila iz Pariza, bo Bidault ostal še nadalje zunanji minister.
Največja naloga nove francoske narodne skupščine je priprava osnutka nove ustave, o kateri bo končnoveljavno odločil narod.
Kot je izjavil CKKPF, je francoska komunistična stranka pripravljena sodelovati v vladi treh strank in prevzeti vso odgovornost, ki ji pripada po volitvah 2. junija.
JUGOSLAVIJA
Kot poroča agencija Tanjug, je pomočnik ministra za zunanje zadeve Aleš Baebler podal v Parizu izjavo o reparacijah, ki jih bo
Naš koroški problem v luči božjega prava
(Nadaljevanje s 1 strani)
služi človeškemu napredku, vsesplošnemu razvoju kulture, človeški sreči in božji slavi. Kdor jo ubija .zatira ,krši eno najbolj preprostih pravic človeške osebnosti, pravico po kulturnem izživljanju. Kdor raznaroduje, je podoben človeku, ki se jezi nad pestrostjo rož in bi rajši imel, da bi imele vse le eno samo barvo. In vendar ima vsaka roža pravico, da vzcveti v svoji barvi in vsaka ptičica, da zapoje svojo pesem.
In v tem je koroški problem: da bi se oba naroda smela razvijati, vsak v svoji narodni lepoti, kakor dve roži, ki skupaj cvetita na istem vrtu. Dve ptičici, ki pojeta na isti vejici vsaka svojo pesem.
Koroška! Dežela kulture Keltov, kulture Rimljanov, kulture Slovencev in tudi Nemcev. Kako je lepa pestrost v naravi, kako bi bila lepa kulturna pestrost slovensko-nem-ške vzajemnosti v Celovcu!. Celovški paciijo, celovški oder, celovški konzervatorij, srednje šole in vse kulturno izživljanje, bilo bi lahko kakor mogočno valovanje morja dveh kultur, ki se izpopolnujeta .n oplodujeta, nikoli pa ovirata in sovražita. i,ahko si mislim izključno nemško prireditev v dolini Krke, upravičena je enako izključno slovenska prireditev v Podjuni. Kadar pa oficijelno nastopi cela Koroška, kadar se svetu tolmači značaj Koroške, tedaj pa je vsaka takšna prireditev laž, krivica in izzivanje, če nosi le značaj ene narodnosti. Še večja krivica pa je, če se kulturne posebnosti in vrednote ene narodnosti1 izposojajo in kradejo ter se proglase za svoje.
Dva soseda že stoletja bivata skupaj. Vsak ima svoje družinsko izročilo in narodno bogastvo. Vsak je srečen in mu je prijetno, če se čuti varnega v svojem domu. Kako bo jima lepo na zemlji, če vsak svoje imetje ljubita, drug drugega posebnosti spoštujeta in -upoštevata, se drug od drugega učita, s svojim znanjem ,s svojim podedovanim bogastvom s svojimi zmožnostmi duha in z ljubeznijo svojega srca drug drugemu pomagata in si lepšata življenje. Kdorkoli začne sosedu krasti, se lepšati z njegovim bogastvom in trditi, da je njegovo, dela krivico. Kdorkoli sovraži soseda, zato ker ima on tudi nekaj, zato ker hoče obdržati in ljubiti svoje, zato ker ima ta rajši svoje kakor tuje, ker se počuti bolj srečnega v domači hiši kakor v tuji, ta mora sprevideti, da tako ni prav!
Lepo je bilo pred leti v tistem velikem semenišču. Bilo nas je 14 narodnosti. Bil je sveti večer Vsaka narodnost je zapela svojo pesem. Bili smo na izletu, na vrtu vsak dan, vsak je smel pokazati svojo posebnost. Ljubili smo vsak svoje in cenili in spoštovali vse, kar ja bilo drugih. Poznam pa še drug kraj. V Celovcu smo bili v eni hiši, celih osem let smo bili tam. Bilo nas je približm-o' 300, 200 Nemcev in 100 Slovencev. Vsako leto je bilo tam več slavnostnih akademij, pevskih prireditev, predavanj. V vseh letih do leta 1939 nismo smeli niti ene slovenske pesmi zapeti. Niti moliti in govoriti nismo smeli v svoji materinščini. Kako nas je to bolelo! In če smo med seboj slovensko govorili, so rekli,- da smo neolikani, ker svojo materinščino ljubimo. Mi pa smo ljubili svoje, spoštovali pa tudi vse kulturne dobrote soseda. In danes se lahko smatramo za prave Korošce, ker smo rasli iz obeh kultur in bogatili svoje duše v široki odprtosti. Oni pa so se v svojem ozkosrčnem napuhu boljše držali 1» svojega, sovražili in zaničevali kulturno bogastvo soseda. Tudi danes njih
morala plačati Italija. Med drugim je pov-daril, da se Jugoslavija ne bo mogla nikoli strinjati s tem, da bi ostale italijanske reparacije samo načelo. To bi, bilo krivično in kratkovidno, če bi glavna žrtev italijanskega napada, Jugoslavija, pri obnovi porušenih domov ostala brez stvarne pomoči napadalke. Kot je gospod Baebler rekel, so povzročili Italijani v Jugoslaviji za 9 milijard dolarjev škode, v Julijski Jcrajini pa za 1,149.000 ameriških dolarjev.
Agencija Tanjug poroča, da je predsednik jugoslovanske vlade sprejel veleposlanika Poljske republike Jana Wendeja. Maršal Tito je sprejel tudi češkoslovaškega veleposlanika Korbela Ib francoskega pesnika Paula Eliiarda.
V	zvezi z natečajem za novo jugoslovansko himno je sporočil Prezidij LSFLRJ, da nobeden ne odgovarja pogojem, ki so bili stavljeni. Natečaj je podaljšan do 1. septembra.
V	Jugoslavijo se je vrnila umetniška skupina JA, ki je gostovala v Franciji, Belgiji in Švici.
Pretekli teden je bilo končano zasliševanje generala Draže Mihajloviča. Sodišče nadaljuje sedaj z zasliševanjem soobtožencev. Za potek razprave vlada veliko zanimanje doma, kakor tudi v inozemstvu, kar dokazuje veliko število inozemskih časnikarjev, ki so prišli na razpravo iz vseh delov sveta.
mišljenje ne more biti koroško, ampak le nemško, velenemško. Mi razumemo dušo in kulturo dežele in smo lahko vse vsem in vsakemu Slovencu in Nemcu lahko dalo pravico in ljubezen. Drugi pa, postavljeni na najvišja mesta v deželi, hočejo biti vse vsem, vse tudi nam, pa niti našega jezika ne razumejo, še manj pa naše narodne kulture, naše narodne posebnosti in naše duše.
Mi znamo ljubiti in spoštovati. Kdorkoli, pride med nas in nas ne razume, mu mi tega ne očitamo. Znamo mu v njegovem jeziku povedati ,mu pomagati, mu v njegovem jeziku odkriti našo dušo. Čudno se nam le eno zdi, da potem sosed, s katerim govorimo v njegovem jeziku, pravi, da bi bilg bolj enostvano, če bi pustili svojega in rajši govorili njegovega, da bi s tem tudi bolj dokazali, da smo Korošci in zvesti državi. Učijo in pravijo ,da je tudi božja volja tako. Nam pa se zdi, da se ti učeni gospodje le motijo, da je bilo ponemčevanje le volja Hitlerja in velenemškega liberalizma ter pan-germanističnega nasilstva, ne pa volja božja. Pravijo, da nas ne razumejo, da nosimo dve suknji, enkrat nemško, enkrat* slovensko, da bi bil v deželi bolj mir, če bi nosili samo eno. Nam se pa zdi, da bi bilo zelo dolgočasno, če bi vsi nosili isto obleko. Za mir je samo eno potrebno, da drug drugega pustimo, da nosi svojo obleko. Kajti takšna mu bolj stoji. Dokler bodo rože na travnikih v različnih barvah cvetele in ptičice vsaka svojo pesem pele, bo tudi naša duša najlepša tedaj, kadar se bo razvijala in cvetela v vsej lepoti narodnih barv. In dušo soseda pa bomo najbolj spoštovali v lepoti lastnih barv.
Dober vrtnar ljubi vsako rožico in jo neguje. Skrbni vrtnar naj bo država, deželna uprava in vsi v njej podrejeni uradi. Ona naj čuva in goji kulturno lepoto in svojstvenost obeh narodov v lepem vrtu naše Koroške. Potem bo ta vrt pester, lep, poln življenja. Bila je naša beseda in naša kultura prepovedana. Danes ni več tako. Danes je dovoljena, tolerirana. Želim pa, da nas oblasti ljubijo z isto ljubeznijo, kakor nemškega sobrata in pospešujejo z istim navdušenjem tudi našo kulturo. Država naj nam ne bo vedno mačeha, ampak mati. Potem ji bomo tudi mi zvesti otroci. Smisel države je tudi gojiti in braniti naša kulturna bogastva, naše kulturne posebnosti, da se razvijejo in zaživijo, ne jih same tolerirati. Še čakamo, da se javno obsodi razvada po naših vaseh, bolj ljubiti in bolj spoštovati nemški jezik kakor slovenski. To bi bila najvažnejša poprava krivic. Kakor je država ,s silo in z zvijačo in gospodarskim pritiskom odtujevala narod in mladino izza leta 1920, tako naj sedaj z vsemi močmi, ki so ji na razpolago, ta isti odtujeni rod zopet vrne svojemu narodu. Ko bo to naredila, potem bo krivica popravljena. Če nam pa samo to pusti, kar smo kljub sili že obdržali, potem nam ostane še vse prej odvzeto — dolžna. Država se trudi vrniti velenemško vzgojeni mladini avstrijsko prepričanje in ima prav. Naj se tudi potrudi vrniti ponemčeni, svojemu rodu pc krivični šoli odtujeni mladini, slovensko narodno prepričanje, pošteno ljubezen do svoje narodnosti. To je njena sveta naloga, dolžnost pravice!
Moralna dolžnost posameznika je gojitev vse svoje duhovne nadarjenosti in vsega bogastva srca v pestrih barvah ’astne narodne posebnosti v slavo božjo in lastno srečo. Smisel države pa je, da posameznika in narod v vsem tem podpira. Naj to posebno pomislijo, tisti, ki oznanjajo nauk božji v deželi in zastepaj« v jutlitliv*» beju krščanska načela,	G. P.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Na sestanku Ljudske fronte Čehov in Slovakov so razpravljali o medsebojnih odnosih Češke, Slovaške, Moravske in Šlezije. Predloženih je bilo več predlogov za dopolnitev prvotnega sporazuma med Čehi in Slovaki. Na sestanku je bil navzoč tudi načelnik Narodnega sveta Slovaške in slovaška demokratske stranke Letrih.
Pri predsedniških volitvah na češkoslovaškem je bil za predsednika Češkoslovaške republike soglasno izvoljen dr. Beneš. Po izvolitvi je predsednik dr. Beneš dal mandat za sestavo nove zvezne vlade predsedniku komunistične stranke, ki je izšla pri volitvah kot zmagovalka.
GRČIJA
Grški ministrski predsednik Constantin Tsaldaris je predložil zbornici zakonski načrt „o razpisu plebiscita za vrnitev Nj. Vel. kralja Jurija v Grčijo”. Za dan plebiscita so določili 1. september.
Zakon pravi ,da je zbornica sklenila razpisati plebiscit: 1. da naglo vzpostavi v državi ustavni red; 2. da se ravna po volji večine grškega naroda, kakor jo je izrazil pri nedavnih volitvah; 3. da ravna po želji kralja, da se v Grčijo ne vrne prej, preden o tem ne bo svobodno odločil narod.
Ministrski predsednik je izjavil, da vlada meni, da ima zbornica polno pravico pozvati kralja, da prekine svoje bivanje v tujini In osebno prevzame izvajanje kraljevske oblasti v Grčiji. Kljub temu, da vlada to pravico priznava, je vendar sklenila, da razpiše plebiscit. Tako bo ustregla želji, ki jo je izrazil kralj. Upošteva tudi, da bo odgovor grškega naroda pomagal vzpostaviti redno stanje.
Okoli sto monarhističnih poslancev zbira med tovariši podpise za resolucijo, ki jo mislijo predložiti zbornici. Resolucija bo zahtevala odpravo ustavnega akta iz leta 1944, na podlagi katerega so bili trije bivši ministrski predsedniki Tsola Tsoglov, RalHs in Logothetopoulos ter drugi ministri in funkcionarji, ki so imeli službene položaje v teku italijansko-nemške zasedbe, obsojeni kot kolaboracionisti.
PALESTINA
Dopisnik agencije „Reuter” poroča iz Jeruzalema, da so dne 18. junija v Jeruzalemu sredi dneva ugrabili pet britanskih častnikov. To dejanje pomeni novo drznost palestinskih teroristov. Isti dan so na nekem cestnem križišču ranili dva višja britanska častnika.
Kot je objavila palestinska vlada, sta bila dva izmed ugrabljenih častnikov ranjena, ko sta se skušala upreti ugrabiteljem.
Tajna radijska postaja židovskega uporniškega gibanja „Glas Izraela" je opozorila vrhovnega poveljnika na Srednjem Vzhodu generala Bernarda Fageta, da nikaka kazen ali represalija ne bo ustavila upora. Radijska oddaja je ponovila svarilo, da židovsko uporniško gibanje ne bo dopustilo, da bi postala Palestina britansko oporišče, če ne bodo upoštevali židovskih pravic.
Kot pravi neko drugo poročilo iz Jeruzalema, pričakujejo v Palestini prihod generala Andersa, ki bo imel razgovore o nastavitvi 5.000 poljskih vojakov in civilistov, ki so trenutno v Palestini.
ITALIJA
Italijanski ministrski svet je pod predsedstvom de Gasperija izdal odlok o splošni amnestiji. Amnestija za politične zločine predvideva omiljenje smrtne kazni na dosmrtno ječo, medtem ko bodo dosmrtne kazni zmanjšane na tridesetletno ječo. Vse druge kazni bodo zmanjšane za tretjino. Vse kazni, ki so bile izrečene za običajne zločine in ne presegajo pet let, bodo odpuščene.
Amnestija velja tudi za sodelavce fašistov, v kolikor niso imeli visokih funkcij ter niso zagrešili umora ali kakega drugega večjega zločina in niso aktivno sodelovali v borbi proti partizanom.
Mario Berlinguer, bivši vrhovni komisar, ki je bil pristojen za kaznovanje fašističnih vojnih zločincev, je izjavil, da bo 50.000 Italijanov, med njimi več znanih osebnosti fašistične vladavine, izpuščenih na podlagi ukazane pomilostitve. Med drugimi je omenil Fulvia Suvicha, naslednika zunanjega ministra Ciana, Bruno Biagia, šefa starostnega zavarovanja v Mussolinijevem kabinetu in Cornelia Tanzi, ki je Dila obsojena zaradi sodelovanja s sovražnikom na 30 let ječe. Tanzi je bila znana plesalka in pevka in ena številnih prijateljic Mussolinija. Nadalje bodo jomiloščeni številni člani zloglasnega „Letečega eskadrona" kakor tudi vsi udeleženci .pohoda v Rim".
Tisk vseh italijanskih strank enotno podpira italijansko vlado ’ pri njenem odporu proti italijanski mirovni pogodbi, o kateri se domneva, da so „Veliki štirje" sedaj dosegli sporazum. Edino delno izjemo tvorf ' glasilo komunistične stranke, ki s« vzdržue je vseh uvodnikov in napisov.
Tito in Mihajlović
(Nadaljevanje in konec) Partizanski podvigi
Sodbo, ki sem si jo ustvaril v Titovem glavnem stanu in na obiskih pri partizanskih odredih na položajih, ali ko sem potoval po deželi, so v veliki meri podpirala poročila, ki sem jih prejemal od svojih častnikov iz vse Jugoslavije. Ce bi potrebovali še drug dokaz za učinkovitost partizanskega odpora, ne bi mogli najti boljšega, kakor je bil odgovor okupatorja, ki je v teku treh let izvedel nič manj kakor sedem velikih ofenziv proti Titovi vojski, pri katerih je vsakokrat sodelovalo nad 10 sovražnikovih divizij. K temu spadale obsežni napad padalcev na Titov glavni stan.
O podobnih podvigih-četnikov proti sovražniku.pa lAedtem ni bilo sledu. Nasprotno, britanski častniki pri četah generala Mihailoviča so obupavali nad brezplodnimi poizkusi, pripraviti jih do tega, da bi podvze-li kako učinkovito napadalno akcijo. Kakor so britanski častniki poročali, so videli Nemce in četnike živeti skupaj v isti vasi, medtem, ko je Mihajlovič odvzel vojaški gin najmanj enemu četniškemu poveljniku, ker se je ta drznih napasti sovražnika. Na drugi strani je izgledalo, da je nenaklonjenost četnikov napram Nemcem stopila v ozadje pred njihovim sovraštvom napram komunizmu, ki ga je poglobila še spretna propaganda dr. Goebbelsa 'in z navdušenjem so napadali partizane, če se jim je le nudila prilika. Ker so se njihovi napadi često vršili istočasno, kakor napadi Nemcev in Italijanov, ni čudno, da so jih partizani obdolžili sodelovanja s sovražnikom.
Kot nadaljni dokaz so partizani predložili številne zaplenjene dokumente, ki so pričali o posrednih ali neposrednih stikih med mnogimi poveljniki Mihajloviča, Nemci in Italijani.
Mislim, da ne more biti dvoma o dokazih, kr so na razpolago iz celega števila, različnih virov in ki pričajo, da so mnogi glavni četniški poveljniki sklenili „sporazum s sovražnikom",^kakor je svojčas dejal gospod Churchill. Vloga, ki jo je igral Mihajlovič osebno, je mnogo manj jasna, čeprav lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da sta ga sovraštvo do komunizma ip njegova politika premišljene neaktivnosti'spravila v položaj, ki je bil zelo različen od onega, katerega je zavzemal v začetku.
Do poletja 1943 smo vso našo materielno pomoč dajali Mihajloviču. Potem pa smo pošiljali manjše količine partizanom in četnikom. Takšna politika je razcepila» naša omejena sredstva in povzročila, da sta nas začeli gledati obe strani z nezaupanjem. To pa je onemogočalo uspešno sodelovanje z njima. Vedno bolj pogosto so partizani prinašali zaplenjeno angleško orožje, katerega so četniki uporabljali v bojih proti njim. Veliko nejevoljo je izzval tudi londonski radio, ki je pri neki priliki objavil dekret jugoslov. kraljevske vlade v Londonu, s katerim so bili kot izdajalci obsojeni na smrt načelnik Titovega štaba in drugi vodilni partizani. Istočasno je bilo podeljeno visoko odlikovanje za hrabrost visokemu četniškemu poveljniku, ki se je ravno takrat nahajal v glav-
nem stanu najbližjega italijanskega generala. Po italijanski kapitulaciji mi je nek italijanski častnik pripovedoval, da so presenetljivo podelitev tega odlikovanja praznovali četniki in italijanski fašisti skupno na eni izmed najbolj razkošnih gostij, ki jih je on kdajkoli doživel.
Zadnja prilika
Pri teh okoliščinah in na podlagi informacij, ki so prišle iz vseh virov, je sklenila britanska vlada, da še enkrat preizkusi Mihajloviča. Vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju ga je pozval, naj v teku določenega časa razstreli važen železniški most. Ko je ta rok pretekel, ne da bi bil Mihajlovič poizkusil izvesti naročeno ali podobno operacijo, se je britanska vojaška misija pri Mihajloviču umaknila in vso našo podporo smo odslej dodelili samo Titu, ki je bil izvedel na tisoče takih , akcij in čigar
Pomen
Med najvažnješe kulturne ustanove kakega naroda uvrščamo povsem upravičeno njegovo šolstvo. Beseda „šolstvo" ima širok obseg in vsebuje vse vrste izobraževalnih in vzgojnih naprav, pri katerih je v veljavi sitstem načrtnega poučevanja z učiteljem in učenci. Tako mirno lahko štejemo k šolstvu že otroški vrtec, potem vse vrste ljudskih in osnovnih šol, srednje šole vseh različnih tipov in vrst, visoke šole, dalje najrazličnejše strokovne In politične šole, dalje vojaške šole za poedine stroke vojaške izobrazbe, pa tudi šole za telesno vzgojo itd. Če bi hoteli našteti vse najrazličnejše šole, ki jih je postopoma priklicalo v življenje bolj in bolj razčlenjeno človeško udejstvovanje, bi morali napisati celo knjigo.
Vsaka šola, ki naj zasluži to ime, ima namen usposobiti človekove duševne ali telesne, včasih pa tudi obojne zmožnosti za določene življenske naloge. Ta namen zasledujejo razne šole na različne načine. Nekatere ustvarjajo v človeku samo podlago ali osnovo za njegove bodoče življenske naloge v različnih poklicih. Zato so pa za vse ljudi v glavnem enake. Temeljno izobrazbo prejme mlad človek v ljudski šoli, ki je poleg domače hiše tudi osnovna obra-zovateljica in vzgojiteljica njegovega značaja. Iz te šole bi morala praviloma držati pot mladega človeka, ki se hoče oprijeti kmečkega ali obrtniškega ali indu-strijsko-delavskega poklica, v ustrezajočo strokovno šolo za tiste vrste poklic. Če pa mnogo mladine gre v take poklice kar s samo ljudskošolsko izobrazbo in vzgojo, ne moremo reči, da je šolska izobrazba te mladine zadovoljiva. Marsikateri kmečki gospodar, pa tudi obrtnik ali industrijski delavec se dobro izkaže in uveljavi tudi s samo ljudskošolsko izobrazbo — včasih celo bolje od onega, ki je bil v strokovni šoli. Toda to so izjeme, ki pravilo le potrjujejo.
Za vodilnejše poklice v ljudski skupnosti splošna ali obča izobrazba v ljudski šoli ne more zadostovati. Za izobraženstvo (inteligenco) je obče šolanje v ljudski šoli pre-i
operacije so učinkovito rušile prometne zveze sovražnika po vsej deželi. Ni moglo biti več dvoma o tem, da je v teku sledečih mesecev Titov delež pri skupnih zavezniških vojnih akcijah v polni meri upravičil materielno pomoč, ki jo je prejemal od Velike Britanije in Amerike.
Odločitev britanske vlade spomladi 1944, da odtegne generalu Mihajloviču pomoč in da bo stavila vsa sredstva na razpolago Titu, so često grajali in sicer večinoma, češ, da se je pokazal kot komunist. Da je bil Tito komunist, o tem hi bilo nikdar dvoma in resnici na ljubo se mora priznati, da je Tito deloval vedno v smislu svoje komunistične usmerjenosti. Pozimi 1943/44, ko je padla odločitev, je nudil Tito Nemcem na širokem področju učinkovit odpor, Mihajlovič pa kljub dobrim namenom ni podvzel ničesar. Takrat nam je bila vojaška učinkovitost naših zaveznikov mnogo bolj važna kakor njihova politična usmerjenost. Bilo bi vendar komaj razumljivo, da bi odrekali pomoč Titu iz ideoloških nagibov, ko smo bili Stalina kot zaveznika že priznali.
šolstva
ozko. Da se znanje razširi, mora človek v srednjo šolo, (ali pa kakor so včasih rekli — „latinsko"), kakršna je gimnazija ali realna gimnazija ali realka. Tudi te šole so posredovalnice splošne izobrazbe, toda že na višji; znanstveni stopnji. Iz takih srednjih šol je dijaku po zrelostni preizkušnji odprta pot na visoko šolo (univerzo), ki nudi akademiku na raznih fakultetah najvišjo izobrazbo za različne vodilne poklice na posameznih področjih človeške dejavnosti. Iz medecin-ske fakultete prihajajo med narod zdravniki, iz pravne sodniki, odvetniki, notarji itd. iz tilozofske profesorji raznih strok, iz teološke duhovniki, iz tehnične inženirji najrazličnejših panog, iz gospodarske pa vodilni gospodarski strokovnjaki.
Toda med izobrazbo ljuske šole in izobrazbo visoke šole je razdalja prevelika. Vmes je še vse polno nižjih in srednjih strokovnih šol za vse mogoče praktične poklice. Imamo nižje in srednje tehnične šole, ki imajo spet oddelke za mnogovrstne tehnične poklice (strojna skupina, elektrotehnična skupina, gradbena, inštalaterska skupina itd). Za višjo obrtno izobrazbo so ustanovljene srednje obrtne šole, višji kmetijski izobrazbi so namenjene srednje kmetijske in gospodarske šole. Prav posebno mesto med strokovnimi srednjimi šolami zavzema učiteljišče ali učiteljska šola, kjer se vzgajajo in izobražujejo bodoči učitelji in učiteljice na ljudskih šolah. Sedanja oblika te šole je nekak skupek (sinteza) obče in strokovne izobrazbe. Vendar pa je učiteljišče v bistvu izrazita strokovno-poklicna šola za enega najvažnejših poklicev — za učitelje.
Ze same šole, ki smo jih na hitro roko našteli, dado slutiti, kako velika stvar se skriva v besedi „ šolstvo". Če pa še pomislimo, kako šele — vsaka od svoje strani in po svoje — mladega človeka dobesedno oblikujejo, postane pomen šolstva še globlji. Saj naloga šole še malo ni samo v poučevanju, t. j. v povdarjanju in posredovanju znanja, marveč v oblikovanju celega človeka: ne samo razuma, temveč tudi srca in volje. Člo-
vek je zmeraj in neprestano celota. Če ga poučuješ v tem ali onem predmetu, na nek način vplivaš nanj kot na človeško bitje, ki je nedeljivo. Se pravi: ne učiš samo, pač pa tudi vzgajaš. Zato je pa od šol in učiteljev tako usodno odvisna bodočnost po-edinca in bodočnost naroda. Ni sicer samo šola — tudi dom je odločilen, a v novejših časih bolj in bolj prevladuje šola, ker za-radi sodobnih družabnih in gospodarskih razmer dom, žal izgublja na svojem pomenu.
Po vsem povedanem je zaključek takore-koč na dlani: kdor ima v rokah šolstvo, odloča o bodočnosti in usodi ljudske skupnosti. Najvažnejša beseda pri vzgoji mladine gre po naravnem pravu staršem, saj so otroci najprej in najbolj njihovi. Najpravilnejše se šolstvo razvija, če pri njem sporazumno soodločajo vsi trije činitelji: starši, država in Cerkev.
Prav poseben pomen zadobi vprašanje šolstva pri narodnih manjšinah. Od vpliva, ki ga ima na vse vrste šol v svojem območju manjšinski narod, je v največji meri odvisna njegova narodna usoda. Na drugi strani pa vidimo, kako imperialistični narodi in njih režimi dosledno planejo v vsaki tuji deželi na šolstvo. Slovenci smo v sedanji vojni to resnico na lastni koži bridko doživeli ne le na Koroškem, temveč na vsej slovenski zemlji, ki jo je podjarmil nacistični škorenj. Takoj so se okupatorji polastili vseh šol, izgnali slovenščino iz njih, ter jih spremenili v hitlerjanske postojanke. Ta težka preizkušnja naj nam bo živ dokaz, kaj pomeni odločilen vpliv na šolstvo!
Dr. L. P.
Vprašanje križa in molitve po šolah rešeno
Na zahtevo zveznega ministra za vzgojo Dr. Felixa Hurdesa, so se vršili razgovori zastopnikov treh demokratičnih strank pod predsedstvom podkancelarja dr. Schärfa. Po uvodnem poročilu zvezrfega ministra dr. Hurdesa, so se zedinili o vprašanju križa in molitve po šolah.
Sedaj bodo pritrdili razpela po vseh razredih šol, v katerih večina učencev obiskuje verski pouk. Po vseh razredih obveznih šol, kjer večina učencev obiskuje verski pouk bo uvedena tudi kratka molitev pred in po pouku.
Rešitev vprašanja šolske molitve po zasebnih učnih zavodih je pridržana šolskim vodjem.
Noiice iz Bele
Ker se do danes Belam še nismo oglasili upamo, da bo tudi za nas malo prostora v „Kroniki". Pri nas nismo tako uglajeni v svo-ji pisavi, kot meščani, smo pa zato vkljub temu pošteni kmetje in delavci. Pretekle dni nam je deževno vreme napravilo veliko škode. Pri nas v dolini še ni bilo tako hudo, kot po planiških posestvih. Ponekod je žito popolnoma poležano in ljudi močno skrbi, kako in kaj bodo želi. Pri nas v Spodnji Beli ni nič posebnega, kar bi tudi druge zanimalo. Ob nedeljah hodi.naša mladina k Skalarju, kjer ima upraviteljica šole, gospa Angela Gašperc plesne vaje. Pred kratkim smo dobili tudi novega župana v osebi gospoda Ribiča. Obetajo nam tudi elektriko, katere se že vsi močno veselimo. Če vam je prav, .se bomo pa še drugič kaj oglasili
V kraljestvu lutk
Spisal Fr. BazilU
(Ponatis dovoljen samo s pristankom pisca)
4.
Izmed lutk edinole kralj ne izgubi poguba. Pristopi k čarovniku in spregovori: „K si'eči ne moreš /eč delati zla, ker si na vrvicah in, kakor vidim, tudi čarovne palice himaš pri sebi. Dovolj si nas strašil s svojimi Podložnik) na odru pred gledalci. Tvojega strahovanja je konec. Pravica je zmagala, živela pravica!"
„Živela pršica!" zakriče vse lutke.
Omaro napolni strašno tuljenje, med katerim o.dmeva čarovnikova grožnja: „Gorje vam! Gorje ...”	*
Kralj se obrne, prime hčerko za roko ter Popelje z njo vred vso lutkovno srenjo iz °mare.
Pod stopniščem se vržeta predenj uporna Pajaca.
„Milost, milost, dobri kralj! Nikoli več ne kova nepokorna!"
Kralju se sprva namršijo obrvi, nato pa se rahlo nasmeje, skloni se k njima in ju dvig-rrs. rekoč: „Na današnji praznik se umakni Pravica usmiljenju! Vstanita! Vajino nepokornost pozabljam."
„živel kralj!" zagrmi po lutkovni sobi. Radostni klici prevpijejo bučno tuljenje in vse čarovnikove grožnje ...
Lutke si podado rtske in veselo zarajajo. ^ krogu se vrte trije pari: kralj in princeska, jurček z mamico, palček in vila Lahkokrila. roda med poredno veselim smehom svobodnih podložnikov lutkovnega kraljestva Se kdaj pa kdaj začuje iz omare čarovnikova kletev .. s
V zlati svobodi
Srečno ljudstvo lutkovnega kraljestva se še dolgo veseli zlate svobode.
Trala, trala, trala!
Lutke smo vesele — vrvic rešene in žic — v krog se zavrtele.
Trala, trala, trala...
zapoje Jurček in še fiitreje zavrti mamico tako, da ubožica komaj sapo lovi.
„Trala, trala, tralala ...” ponavlja celotna družba.Krog obstane, a takoj nato se še z večjo vnemo zasuče na nasprotno stran.
Kralj pomigne dvornemu norčku. Pritli-kavček pomeša med cingljanjem kragulj-čkov svoj glasek:
Hopsa, hopsa, hopsasa!
Kralj veselo z nogami pleše v krogu, da se pod trese pod nogami.
Hopsa, hopsa, hopsasa ...
Visoko poskoči in zasuče pisani krog na drugo stran.
„Hopsa, hopsa, hopsasa..." ponavljajo lutke.
„Le hitreje, ata minister!" priganja s smehom malček prvega ministra, katerega se drži za roko. Tako krepko ga potegne za seboj, da bi bil debeluh skoraj izgubil rejeni — iz cunj setavljeni — trebušček. Za las je manjkalo, pa bi bil cilinder zopet odletel z ministrove glave.
Ko se lutke naveličajo rajanja, zakliče princeska: „Pojdimo se slepe miši!" „Slepe miši! Slepe miši! ... Živijo, princeska!’ zaploska veselo ljudstvo.
Staro in mlado, vse se zgrne okrog princeske, dvorni norček pa potegne iz svojega žepa rdeči robec z belimi pičicami.
„Hi, hi, hi! Kar ti bodi prva slepa miš!" zakliče in stopi na prste. Pa je vendarle še premajhen, da bi mogel zavezati princeski oči.
„Bom pa jaz!" reče moško suhi krojač šivanka. Dolge krake primakne bliže in vzame malčku robec iz rok. „Ko šel sem v Indijo po žamet.. ."
„ ... se vam je skisala vsa pamet", ga prehiti dvorni norček in se užaljen umakne. Toda že trenutek nato se glasno zasmeje in zopet odobrovolji.
Množica se razmakne, princeska pa z zavezanimi očmi nekajkrat zavrti, da široko krilo kar zavalovi okrog nje. Ko se lutke raz-beže na vse strani, prične slepa miš iskati prvo žrtev. Kmalu ulovi debelega grajskega kuharčka. Nesrečnež je zaostal zaradi cokle, ki se mu je izmuznila z leve noge, in seveda tudi zaradi rejenega trebuščka.
„Ga že imam!" vzklikne princeska in kuharčka trdo drži, da ji ne bi ubežal.
„No, pa ugani, kdo je!" jo vprašujejo soglasno.
Slepa miš se na vse grlo zasmeje: „E, to pa zame ni ravno težavno, saj tako okroglega trebuha nima noben drug, kakor le naš prvi minister."
„... In grajski kuharček!" popravi debeluh. „Kar za malo se mi zdi, da me nisi spoznala. Sicer pa sem vesel, da se mi ni treba pojati kot slepa miš. S svojim sodčkom bi gotovo kaj prida ne ujel. Ha, ha, ha! A zdaj začni znova!”
Izmuzne se slepi miši in s coklo v roki zbeži, zabavna igra pa se med vikom in krikom nadaljuje.
„Hej! Kdo pa je to?" zakliče princeska, ko zagrabi konec fraka. Toda žrtev se ne da tkar tjavendan ujeti, marveč vlači slepo miš še nekaj časa za sabo. Naposled ne more nikamor več.
„Hi, hi, hi! Princeska, kaj pa, če sem jaz?" se zasmeje dvorni norček.
„Ah, ne! Ujela sem težjo ribo. Saj piha kakor kovaški meh. Oho! Frak in trebušček. Ako ni to naš minister, pa res nič ne vem!"
„Živijo! Uganila si!" kliče množica in se zgrne okoli slepe miši in njene žrtve.
Minister dobi, dasi se brani, na glavo rdeči robec. Princeska debeluha trikrat zavrti, potem pa zbeži z ostalimi igralci.
Čeprav kličejo slepo miš z vseh strani, vendar nikogar ne ujame.
„Saj bo vso večnost lovil’1, godrnja krojač Šivanka.
„Hi, hi, hi! Le semkaj, ata minister! Pričakujem vas z največjim veseljem", vabi dvorni norček.
Minister steče proti kraju, od koder je dospel poziv, a pritlikavček počene. Dostojanstvenik se, kakor je bil dolg in širok, zavali preko njega.
„Ojej, ojeji'j zajavka. „Ubogi moj trebuhi"
„Tako je, če ima miš, razen slepote, tudi trebušček! Hi, hi, hi!" zaraja okoli ministra dvorni norček. Smešnemu prizoru se celo kralj nasmeje do solz.
„Prihodnjič mi pa prej povej, kaj boš iz-tuhtal, da mi skuje dvorni kovač obroč, s katerim si bom zavaroval telo, ker bom sicer počil”, zažuga navihancu.
Fajaca iztakneta medtem v zaboju poleg odra dolgo ravnilo, na čigar konca navežeta prazni skodeli za barve ter prosita velikega Telebana, naj ju zavrti
(Dalje prihodnjič)
«»«o' Dva utrinka
Rad sera jo imel: svojo mater. Zato pa sem čuval tiho skrivnost na dnu srca in se vsak trenutek bal, da je ne zazna mati. Bal sem se, da bi ji ranil nežno srce, da bi zmočil tisti dve jasni zvezdi, ki doslej še nista zatonili na moji življenski poti. Vedel sem, da tudi mati nekaj skriva v svoji notranjosti. Slutil sem njeno željo, da bi postal duhovnik; tiho željo in trepet obenem, da bi se res žrtvoval. Sreča in bolest . ..
Moja skrivnost pa je terjala še več. V samostan ... Letos... Kako naj se razodenem materi, da me bo razumela in ji ne bo prehudo?
Lepo vedenje
Pozdravljanje
Lepi ljudski pozdravi so: „Dobro jutro, dober dan, dober večer". — Odgovor: „Bog daj." „Klanjan. se" je trgovski pozdrav — ti se raje pokloni in krepko žeci: „Dober dan".
Pozdravljajo mlajši — starejše, moški — ženske. Vendar ne bo mlado dekle, čakalo na pozdrav starejšega gospoda. Plemenit človek pozdravlja vedno prvi! Dekleta ne pozdravljajo prve jsebi enakih fantov — na pozdrav jim vljudno odzdravljajo. V domačem kraju pozdravljaš vse javne delavce kakor tudi sosede in znance.
Ob slovesu naročiš: „Prosim pozdravite g. soprogo, gdč. hčerko. Mož pa ne sme reči: „Moja g. soproga, moja gdč. hčerka vas pozdravlja; temveč: „moja žena, moja hčerka."
Roke si podajajo ob svidenju ali slovesu običajno dobro poznani, vedno pa pri navadnem predstavljanju. Prvi poda roko odličnejši, starejši ali ženska. Roke se ne sme zadrževati, stiskati ali tresti. Podati jo je naravno. Ponujene roke ne smemo nikdar zavrniti. Radi podajajmo roke pomoči in tolažbe potrebnim.
Predstavljanje
Če so pri tabi, ali če so ti povod, da se snideta dve ali’več nepoznanih oseb je tvoja dolžnost, da jih seznaniš.
Predstaviti je mlaješega starejšemu, moškega ženski, če ni prvi kaka posebno odlična osebnost.
Predstaviš se z besedami: „Prosim dovolite, da vam predstavim g. N. N.". Pri tem se imenuje prvo ime mlajše osebe, potem šele odličnejše, starejše, ženske osebe. Ali: „Vam smem predstaviti g. N. N.", ali: „Vas smem seznaniti", in podobno.
Če prideš v družbo, kjer te ne poznajo, prosiš znanca, ki je v krogu že udomačen, da te on predstavi. Čt tega ni, se predstaviš sam: „Dovolite, da se Vam predstavim, moje ime je N N." Ime jo povedati glasno in razločno. Osebo ki so si predstavljene, si običajno podaje roke in se druga drugi lahno priklonijo rekoč: „Me veseli, ali čast mi je, da sem vas.spoznal", itd.
Na domačih prireditvah seznanja neznane, gospodinja. Med predstavljenima prične razgovor vedno odličnejša ali starejša oseba.
Obiski.
Obiskujejo se običajno dobri znanci. Manj znane osebe obiščemo, če imamo česa prositi, se kaj zahvaliti, kaj sporočiti ali podobno.
Prvi obisk naj bo vedno kratek (5—10 min.) Sele nadaljni smejo trajati več časa, nikoli pa ne predolgo Zadrževanje gostitelja je običajno Ife vljudna kretnja — zlasti ga vzemimo kov *ako, če nismo veliki obiskovalčevi prijatelji, oziroma zelo udomačeni.
Če si namenjen na oficielen obisk se snažno in v redu obleci. Z raztrganimi nogavicami, neosnaženimi čevlji, umazan' in neurejenih las itak ne smemo med ljudi. Dnevni čas obiskov jo dopoldan od %11 do%12 ure in popoldar od 4—6 ure. Stopi navadnih korakov do vrat sobe, si očisti na predpražniku podplate čevljev, potrkaj in počakaj poziva: „naprej ali prosto, da", itd Nespodobno je priti do vrat tiho in pri vratih prisluškovati. V predsobi je odložiti galoše (snežke) plašč, dežnik. Stopiš s pozdravim — vrata za seboj nalahno zapreš.
Gostitelj je dolžan stopiti gostu par korakov nasprpti — poda mu v pozdrav roko, zlasti če se prišlec predstavi, ali če sta dobra znanca in se nekaj časa nista videla. Ponudi gostu sedež (moškemu stol, ženski mesto na divanu).
Obiskovalcem, ki imajo dolgo pot za sabo, običajno postrežemo, zlasti na deželi (pre-
Tolikokrat sem se ji že čisto približal, a umolknil sem, še predno sem povedal svojo željo in sklep.
V cvetočem maju sem postal tih jez — in mati.
Ko sva šla od šmarnic v večernem hladu preko zelenih travnikov proti domu, sem se namenil, da ji razodenem vse.
Skrivnostna lepota majskega večera naju je obdajala. Iz mestnega loga so dihale sveže sapice in ovijale prostrane- travnike v temnosivo kopreno. Bele glivice marjetic, ki so kukale izmed travnatih bilk, so se rahlo priklanjale. Vse ozračje je odmevalo od mogočnega speva murnov in v bližnjem grmovju je žgolel ptiček-samotarček, da sem nemo obstal in prisluhnil.
„Mamica, ali ni lepo?"
„Lepo,Bini!..je zašepetala.
Umolknil sem. Nisem vedel kako pričeti. Še tesneje sem se pritisnil k materi:
„In komu bi to povedala, če bi bila sama? . . "
Presenetil sem jo z čudnim vprašanjem.. Za trenutek je obstala, potem pa mi je s smehljajem na ustih odgovorila: „Mariji bi rekla, da je njen mesec najlepši. — Toda čemu sprašuješ?"
Molčal sem, da mi je cvrčanje murnov močneje udarilo na ušesa. Molčala je tudi mati ...
„Mati!...” sem prekinil molk, ki me je skelel v srce kot sam smrtni greh. „Ali ču-ješ pesem murnov? Bogu pojo v čast in Materi božji Mati, mamica, ali ti bo hudo, če jih boš kmalu poslušala — sama . . . Jaz bi rad ... ah mati! ... rad bi odšel — Bogu peti čast — "
Ustavila' sva se. Zazrl sem se v materin obraz, kateremu je mrak zabrisal gube in ga odel v nežno belino. Samo prvi trenutek je šla preko njega rahla senca, materina roka pa se je tesno oklenila moje, nato pa je iz materinega obličja zop.ej odseval pokojni mir.
Ni me vprašala pojasnila. V mrak je strmela, jaz pa sem ji popravil zmršene črne lase in ji zašepetal: „Mati! V samostan1 ibiiJ šel rad; Gospod me kliče ... Rad bi se žrtvoval ... Tudi zate, ki si toliko storila za svojega sina . . . Daruj me Bogu, mamica, kakor si me darovala oltarju, ko sem bil še majhen .. ."
prosto, s tem kar imamo). Če stopi med obiskom še drug obiskovalec, ga je sprejeti prijazno kot prvega; ako se ne poznata ju je seznaniti. Prvi obiskovalec vstane, če je prišla starejša, odličnejša oseba — ženske pred moškim običajno ne vstanejo — roko jim lahko podajo sede.
Če si opravil, kar si želel in te izrecno ne zadržujejo, se skušaj pri prihodu drugega gosta čim prej posloviti. Ne govori: „sedaj pa grem", ali „moram iti". V par besedah se vljudno zahvali za izkazano prijaznost in odidi. Ko se pred odhodom še kaj stoje pogovarjaš, n® drži pri tem za kljuko.
Obiskovalca spremimo: moškega do srede sobe, žensko do vrat; vendar pri tem sobnih vrat ne odpremo. Odpremo pa, če spremimo gosta preko veže, — hišna vrata ali vrata pri vstopu v sobo, dvorano itd. Ko so vrata odprta stopimo korak nazaj: „prosim". Če se vrata sama zapirajo (prožno pero), stopimo naprej, da jih zadržimo.
Če imamo v hiši gosta
Gos,tu je nuditi udobnost, kolikor jo razmere tvoega doma premorejo — saj ga običajno povabimo na oddih. Če mu nimaš ničesar nuditi, ga raje ne vabi. Počutiti se mora kot doma, ne razkošja, preproste skromnosti, domače hrane, reda, svežega zraka, miru in nekoliko razvedrila, ki ga nudi zdrava narava, so potrebni utrujeni — zlasti meščanski ljudje. S tem, kar imamo jih skušajmo razvedriti.
Po možnosti naj bi imel gost svojo sobo. Lično mu jo pripravimo in pospravimo vsak dan. Zlasti ne pozabimo dovolj sveže vode za umivanje, brisačo, milo, kozarec za zobe in steklenico sveže pitne vod.e.
Vsakemu gostu je nuditi sveže perilo pa če tudi prespi samo eno noč. Položimo mu v sobo par leposlovnih knjig in ga ne mučimo stalno s svojo družbo. Rad bo imel sam zase nekoliko časa. Zopet pa skrbimo, da se ne' bo počutil zapostavljenega, nepridiprava.
Povabimo gosta le iz srca ne morda iz ponosne samohvale. Obiskovalca izkoriščati bi bilo zelo podlo.	(Dalje prihodnjič).
Mati ni trenila. Le njena roka mi je segla rahlo v lase, potem pa zdrknila po mojjem licu.
„Pojdi — sinko! Bog te je dal, vračam te — Njemu." je drgetaje zašepetala, trenutek utihnila, potem pa skoraj boječe vprašala:
„Kdaj?"
„Letos ... Po šoli, mati...”
Molče sva nadaljevala pot. Zdelo se mi je, da murni lepše pojo med zeleno travo. Ves svet krog mena, zavit v skrivnosten mrak, pa je bil kakor veličastno svetišče božje. In njegova večna lučka — materino srce, za novo žrtev bogatejše ...
Tisti večer nisem mogel zaspati. Nekaj časa sem se premetaval po posetlji, potem pa sem se umiril in gledal v strop. Tako srečen sem bil.
Poslednjo noč pod domačo streho . ..
„Klical si me, Gospod! Glej, prihajam . .. Jutri zvečer se Ti bom že za samostanskimi zidovi zahvaljeval za vabilo..."
V	farnem zvoniku je odbilo enajst enakomernih udarcev, jaz pa sem bil buden kot v trenutku, ko sem legel v posteljo.
Zaslišal sem stopinje pred vrati. SpoznnlJ-sem jih.
„Mati!" mi je odjeknilo v srcu. Tedaj, pa so se že rahlo odprla vrata.
Uganil sem. V sobo je stopila — mati. Ni prižgala luči, vendar sem v bledi mesičini videl njeno suho postavo. Tiho je stopila k moji postelji in obstala. Mislila je, da spim.
Gledala me je nekaj trenutkov, potem pa je stegnila svojo desnico in me rahlo pobožala po laseh. Pritajeno je zaihtela...
In sklonila se je nad moj obraz, da sem! zamežal. Ni smela vedeti, da bedim. Tudi njenega pogleda ne. bi prenesel tisti trenutek.
„... Sinko!.... Bog s teboj..." je drgetaje dahnila, jaz pa sem, začutil njeno vročo solzo na svojem licu. O Bog! Spekla me je in zaskelela, da sem zadrgetal po vsem životu.
Mati me je počasi pokrižala na čelu, ustih in prsih. Potem pa se je sklonila prav do mojega obraza1 da sem začutil njen topli dih in so znova kanile na moje lice pekoče solze. Nekaj trenutkov me je gledala in me poljubila na čelo. Pečat ljubezni...
O,	mati! Kako rad bi takrat stegnil roke in te objel. Rad bi ti povedal, da te ljubim. A obležal sem kot mrlič: niti premakniti se nisem mogel, beseda pa mi je nema zastala v grlu.
'Odšla je kakor duh.
Mati! O, mati!...
Govorimo
v lepi slovenščini
Zadnjič sem v teatru videl tisto fejst fraj-lo, ki so ji v tramvaju sunili taško. — Pravilno: Zadnjič sem v gledališču videl ono lepo gospodično, ki so ji v cestni železnici ukradli torbico.
V	varžetu od firteha sem našla cegelc za reparaturo od mojega ledrastega kufra. — Pravilno: V žepu predpasnika sem našla listek za popravilo svojega usnjenega kovčka.
Strašno me firbec matra, kaj. piše v cajten-gah o Muftijevih avanturah. — Pravilno: Zelo sem radoveden ,kaj poročajo časopisi o Muftijevih pustolovščinah.
A ne samo germanizmov, tudi drugih tujk se moramo ogibati. Razume se, da za vse besede tujega izvora nimamo slovenskega izraza in napr. besede film ne bomo prestavljali s „slikopis", ali besede radio s „krugovalnik", ako pa imamo za tuj izraz lepo slovensko besedo, bi bil greh proti naši materinščini, če bi uporabljali tujko.
Primeri :
/•
profit — dobiček transport — prevoz magacin — skladišče sekcija —odsek klima — podnebje telegram — brzojavka kompliciran — zamotan, zapleten administracija — uprava štampiljka — pečat
Zrelostno spričevalo
Zrelostno spričevalo — cilj vsakega srednješolca in zmagoslavno znamenje vsakega abiturijenta po končani srednji šoli. Zreli smo, za kaj? Za delo? Za življenje? Preveč poznam lenuhov in propalic na visoki šoli, da bi smel kaj takega razbrati iz njihovih zrelostnih spričeval.
Kako naj tudi šola da mladeniču zrelostno spričevalo ko pa j» v njej vse polno ne-dostatkov. Saj ne da mlademu človeku niti tis.t^ gotove življenske podlage, da bi mogel
Pismo
Ljubljena vedi nad nami ni zvezd, pred nami ni cest ki bi vodile v tople domove,
v srcu ni nad četudi pomlad
s toplimi dihi prebuja cvetove.
Sto dni je in čez,	»
kar z najinih stez usodi sva trpki umaknila korak.
Brez luči doma v neznani svet roma spet žejen toplote in sonca
Tvoj Pak.
mirno zreti življenju v obraz. Predvsem pa šola ne zaposli popolnoma mladega dijaka, ki je poln mlade, kipeče moči, in obstoja nevarnost duševnega otopenja. Tvoja naloga bodi, da si sam poiščeš izhoda, da sam zadostiš notranji zahtevi po delu in razširitvi duševnega obzorja, in se s tem usposobiš za potrebe življenja, da te bo svet našel trdnega, izgrajenega, zrelega. Svoje šolsko delo opravljaj vestno in z veseljem, kajti kljub temu, da je šola premalo življenska in ne nudi vsega, ti da vendar ono osnovo, da si moreš na tej podlagi življenske pojme prav dobro izpopolniti.
Vsak je svoje sreče sam kovač.
V tem naj bo vse tvoje delo izven šole! Glej življenje kakršno je, širi svoje življen-sko obzorje v spoznavanju resnice, lepote in pravice, pripravljaj se na življenski boj, kajti ni lahko živeti, če pride čas, ko boš moral stati kot mož, in sicer kot cel mož, življen, neprilikam v kljub. Poglabljaj se v spoznavanje bodočega poklica in se tako uspešno pripravljaj nanj. Porabi vse zmožnosti, da boš trdno in močno dogradil svojo osebnost. Rasti ob pogledu na velike može v zgodovini in v sedanjosti ter se izoblikuj ob dobri, globoki knjigi v izklesan značaj. Najprej potrebno, nato koristno in potem šele prijetno: je zlata življenjska resnica. Udejstvuj se tudi v krogu svojih sošolcev, vadi se v govorenju in pogovoru, zanimaj se torej za vse, kar misliš, da je dobro in koristno, za vse probleme časa in življenja, kajti danes živimo v močnem vrtincu kulturnih in svetovno nazorskih trenj.
Še enkrat, mladi prijatelj, ne hodi mimo življenja z zaprtimi očmi in zavezanimi ušesi,-temveč jih široko odpri za spoznavanje resnice, kajti samo tedaj bo tvoje spričevalo po končani šoli res zrelostno spričevalo. — (Pisma dijakom leta 1938.)
Slovenski misijonar na Kitajskem
Med cerkvenimi dostojanstveniki, ki so po sklenjenem premirju prišli iz Kitajske, je prihitel prvi, slovenski misijonar Jožef Ke-rec. Ob njegovem prihodu v Rim so razni časopisi prinesli o njem senzacionalne vesti, češ, da je prinesel s seboj predloga za mir na Vzhodu. Vendar je bil namen njegovega potovanja,drugačen. V Rim je prišel, da sporoči svojim predstojnikom novice s cerkvenega življenja na Kitajskem.
Misijonar Kerec je apostolski upravnik v provinci Caotung, ki je bila ustanovljena leta 1935 in izročena kitajski duhovščini. Ko se je leta 1939 umaknil prvi kitajski prefekt, je prišel Msgr. Kerec iz svoje industrijske šole v Kunmingu in ga je začasno nadomestoval.
Msgr. Kerec je pričel svoje delo z gradnjo semenišča. Gradbene umetnosti se je naučil na Dunaju, kjer je.študiral arhitekturo hkrati z filozofijo. Na univerzi v Hongkongu pa si je pridobil naslov arhitekta. Msgr. Kerec je na Kitajskem že 25 let. S pomočjo Angležev je postavil veliko industrijsko šolo v Aberdeen-Hongkongu in leta 1^37 salezijansko industrijsko šolo iz železobetona v Hu-ningu, ki ima nad 600 gojencev in je prva velika zgradba te vrste. Za svoj kolegij je izdelal tudi prvo železno posteljo, po kateri So pozneje izdelali na tisoče drugih. Prav tako je z mehaničnimi pečmi za kuhanje. Zgradil je tudi prvo bolnišnico v Caotungu, ki je edina v vsej provinci. Zgradil je tudi mnogo zasebnih hiš in poslopij za javne urade.
Msgr. Kerec je Slovenec in je našel v Čao-tungu štiri slovenske sestre. Prišle so tja leta 1937 in so po enem letu odprle šolo in dispanzer. Leta 1942 so prevzele skrb za bolnišnico ter vodstvo pletilne šole, kamor prihajajo dekleta iz vsega me^ta.
Delo misijonarjev je izredno težavno, a veliko. Njihove šole, ki imajo pravico javnosti obiskuje na tisoče-otrok. Učiteljice so Kitajke, razen za nekatere predmete, kakor matematiko, glasbo, risanje in tuje jezike. Slovenci smo lahko ponosni na to, da je iz našega malega naroda izšel mož, ki more tudi stomilijoskim narodom mnogo nuditi iz naš» begat» kulturae zakladnice.
L. L. C. M.
Do Železnikov je dobro uro hoda do cerkve, do Selc pa še več.
Res, Prtovč je samotna vas.
Pa vendar Prtovčani nočejo v dolino. Na hribu so se rodili, na hribu so zrasli, na hribu bodo umrli in s hriba jih bodo peljali k pogrebu.
Drugače je življenje na Prtovču na moč prijazno. Čez teden se ljudje z delom zmu-čijo, v nedeljo sedejo možakarji v senco in modrujejo. Ženske pa vas oberejo od bajte do zadnjega grunta.
Moči so fantovske. Vsako kamrino okno ima nagelj. Trava pod oknom je shojena.
Matičovcu to ni všeč. Preklemansko, Lucija se ni prav zagnala. Jaškov Polde hodi v vas. Trave pod oknom že kar nič ni.
Prekvato, treba bo zagrmeti.
Matičovc tlači s prstom tobak v čedro. Potlej stopi čez prag in zavije na klop pod drevo.
Seno diši v poletni soparici. Muhe so sitne, da še V senci ni miru.
Matičovc viha . rokave. Preklemansko je vroče. Medard je bil lep in sedaj nebeški svetec noče odnehati in poslati nekoliko moče. Drži se.
Prebita reč!
Matičovc razgrne časopis. Bregar ga je posodil. Nekaj o umetnem gnojilu je notri.
Z branjem gre počasi. Danes je Matičovc nasajen in najraje bi zmotovilil, pa ni prave priložnosti. Je ni. Ženska mu kar «a vse pritrdi, Lucije pa doma ni.
Jaškov mu ne gre iz glave. Da se je salamenski trdin lotil prav Lucije.
Zidar pa na kmetijo!
Naka!
Matičovca prav na drobno jezi. Kakor da že v naprej ve, da bo boj s Poldo težak.
Da je moral Nace umreti. Vsi so zidali nanj, malo sta bila že v pomenku z Novakovo Rotijo. Pa (je minilo.
Hudiman vdndar!
Lucija pa tak bajs, da se spusti z Jaskovim bučmanom v pogovor. Punčara trapasta!
Naka!
S pestjo udari Matičovc po mizi. Ne more biti prav jezen. Meta je bila tudi iz bajte. Pa jo je le pripeljal k hiši, Lucija to ve.
Seno diši. Matičovc vleče v nos, Žajbelj in melisa. Z Lucijnega vrtiča.
Danes me ni za groš — sprevidi nazadnje, zgrne časopis in odkorači v hišo. Preso-parno je.
'Lucija je prišla pod večer. Matičovc samo brunda in se vozi po hiši.
Potlej je noč, mesec visi nad Jelovco. Hrib je zlat, zlate so strehe, zlata so pota, zlata so kamrina okna.
,Od povsod dišita melisa in žajbelj. Matičovc se obrača v postelji.
Hudiman, da mu Jaškov ne gre iz glave. Da bi vsaj zidar ne bil, če je že iz bajte.
„Za njivico pa le skrbi", nekaj piči Matičovca..
Roke dene pod glavo in gleda v strop.
Nekdo pleza čez vrtno ograjo. Matičovc sliši Lucijino ime.
Proklemansko, da je Jaškov.
Matičovc vstaja. Zdaj ga bo spodrepil, zlomka. Pri priči se bosta zmenila.
Polahno odpira vrata. Pod kamrinim o-knom je cel klepet. Lucija se smeje.
Matičovc stoji na pragu. Ves hrib je v mesečini, smreke so videti kakor vile. Nad Jaskovo bajto strmi v nebo velikanski me-cesen.	/
V takih nočeh je včasih tudi Matičovc vasoval. Prav zdajle mu je prišlo na misel. Ko sta se z Meto zmenila, je bila prav taka mesečna noč in ravno okrog košnje. Prav tako je dišala melisa kakor nocoj.
Od tega je že sedaj petindvajset let.
Matičovc se ne more prav odločiti. Sliši Lucijin smeh in Poldovo šepetanje.
Potlej i Lucija utihne. Matičovc natančno sliši :
Ne mine dan, da bi ne brali ali ne slišali o kalorijah. Izračunali so, da ima 1 kg kruha nad 2000 kalorij. Kaj se to pravi? Če bi kruh zgorel, bi nastalo toliko toplote, da bi 20 litrov mrzle vode zavrelo. Pri kurjavi gre dober del toplote v nič — grejemo pač štedilnik, lonec in zrak ne grejemo samo vode. V ta namen so drva pripravnejša. Kruh pa je hrana, to se bi reklo kurivo, ki naj zgori v telesu. Pri tem zgorevanju ni ognja, ker gre vse prav počasi, zato pa toliko bolj temeljito. Zlasti se pri tem nič ali zelo malo po strani potroši. Tudi ne smemo misliti, da gre pri prehrani samo za to, da nastane toplota. Zaužita hrana se pretvori v kri, v mišičevje, v živčno tkivo, v kožo, v lase, kratko malo v vse, kar spada k človeškemu telesu. Kako se vse to godi, je več ko čudežno, in po pravici je znamenit učenjak trdil, da je prehrana misterij.
V splošnem potrebuje človek, ako počiva, eno kalorijo hrane na uro za vsak kilogram telesne teže. Kdor dela, čuti večjo potrebo. Mož, ki tehta 60 kg, bi z enournim plavanjem potrčši! toliko telesnih sil, da bi jih moral nadomestit z najmanj 600 kalorijami hrane. Zaužiti bi torej moral 8 jajc (eno jajce ustreza morda 80 kalorijam) ali četrt kile tečnega kruha. Sedem gramov olja bi storilo isto, ker tiči v enem kg olja 9000 kalorij.
Ali bi bilo mogoče živeti ob samem kru-
„Če oče ne bodo pustili, bom brez dote odšla. Tudi naša mati niso nič imeli, pa so srečni."
Matičovc ne more naprej. Kakor da sebe sliši.
Na oglu stoji in gleda v mecesen. Rahlo se mu tresejo roke.
„Jaz bi tako rad kmetoval, Lucija. Živel bi z zemljo, kakor da je živa."
Zdaj se Matičovc obrne. Počasi po prstih gre do praga. Vrat niti ne zapahne. Naj diši milisa še v vežo.
Meta se obrne v postelji.
„Kaj laziš ponoči okoli? Si bolan?"
„Zdrav, Meta, zdrav kakor včasih. Mesečino sem šel gledat."
Matičovc se na tihem smeje .
„Ne zapopadem te. Butne vate, pa te popusti."
„Nocoj me je pa prav zares. Kar nekam lažji sem. Ti, nemara pa Polde ni napačen."
Metina roka počasi zdrsi po moževi lakti.
;,Franc, tak je kot ti takrat. Saj veš. Oče te niso mogli ugnati. Vzel si me."
„Pa mi ni žal, Meta."
In čez ias:
„Prekvat, da ne."
Potlej sta se oba zazrla v mesečino.
Iztok
hu? To vprašanje je treba brez dvoma zanikati. Izkušnja uči, da prehrana brez razlike v jedeh ne velja. Zdrava oseba, ki bi dnevno uživala poldrugi hleb ali še več dobrega rženega kruha, bi nekaj časa prav v redu izbila. A sčasoma bi začel ta red,šepati. Prvič je treba človeku nekaj surove hrane (zelenjave in sadja zaradi vitaminov), drugič ne gre, da bi po cele tedne želodcu ne privoščil nič toplega in tretjič je tudi res, da niti velikan ne bi mogel prebavljati takih količin kruha. Ljudje, ki mnogo sede, bi prej omagali — trpeli bi za tako zatrpno-stjo, da joj! Na srečo se ljudem že v urejenih časih zdi kruh predrag, da bi ga prav mnogo kupovali. Privoščijo si manj kruha, zato pa primerno porcijo krompirja in sočivja, s tem shajajo bolje in dalje časa. Napravimo še par korakov, pa smo pri naravni kmečki hrani: meso le ob nedeljah in praz; nikih, sicer rastlinske jedi in mleko.
Na vsak način je in ostane kruh os naše dnevne prehrane. Ni samo lep zvok, če govorimo o vsakdanjem kruhu! Kajpa je na svetu nešteto milijonov ljudi, ki kruha sploh ne poznajo. Na Kitajskem ‘in Japonskem,» v Prednji Indiji prav tako kakor v Zadnji Indiji in na Malajskih otokih jedo riž in še enkrat riž. Ce vprašaš domačine za kruh, bodo gotovo, vedeli, kaj je to, ali izkazalo se bo, da poznajo kruh le kot hranile tujcev, ki so
Vasovanja
Tvoje so ure moje samote ko v meni pretaka želja se nemir in hrepenenje polno dobrote mehkobno opaja mi mrzel večer.
Pisano cvetje in nageljni v lehi, kot vrisek ljubeči vsak njihov je cvet, polni opoja razkošni so smehi ko s tvojih se oken razlivajo v svet.
Vse to je bilo... Zdaj mladost se
poslavlja,
na najini poti je sonce zašlo ... le misel utrujena upe obnavlja da pomlad povrne spet jSsno nebo.
prišli iz Evrope ali Amerike. Dejstvo, da drugod živijo brez kruha, seveda ne more biti tehten dokaz, da bi se mi v Evropi tudi lahko odpovedali kruhu. Preveč smo ga vajeni, že pred tisoč leti je hranil naše prednike! Tudi je tako okusen, da bi se težko našlo zanj nadomestilo. Silno malo je jedil, ki bi (se jih človek čez nekoliko časa ne naveličal. Kruh pa lahko ješ sleherni dan po večkrat, vedno ti bo teknil. Kruh je hranilo in začimba obenem, nujna potreba in prijeten pribpljšek hkrati.
Starogrški pesnik je zapel hvalno pesem vodi, češ, voda je najboljše na svetu. Če pa bi omenil tudi kruh, mar se ne bi bil resnici še bolj približal? Seveda! Kaj bi mu ne dajali prav! Nekoč, ko smo bili razvajeni, je bilo treba mnogo besed, da smo resnico spoznali. Danes, ko nam trda prede, razumemo in vemo marsikaj tudi brez pesnikov. Kajpa je voda božanska in kruh ni nič manj božji dar! Že skorja črnega kruha je .kakor milost iz visokih nebes — samo dajte nam jo, to skorjo!
Socialni svet UNO je odklonil ruske predloge
Gospodarski in socialni, svet Organizacije Združenih narodov je po 14 urni seji odklonil tri zahteve, katere so postavile Rusija, Ukrajina, Češkoslovaška in Jugoslavija skupno Gre za sledeče zahteve:
1.	' Svetovna sindikalna zveza naj postane članica sveta, ne da bi dobila pravico glasovanja.
2.	Mednarodno begunsko organizacijo, katero ustanavlja svet, naj se primora, da izsledi med 1,600.000 begunci, ki se nahajajo po večini v taboriščih izven ruskega pasu, vojne zločince, kvislinge in izdajalce.
3.	Združeni narodi naj priznajo izključno državam članicam UNO pravico, da pregledajo področja Evrope in Azije, ki so opusto-šena v vojni, in napravijo predloge, katera področja naj se zopet obnovi.
Večina 18 zastopanih narodov je te predloge odklonila.
O kalotrseah in kruhu
'"Mmimimiimimmmnmiimmiiimimiimimmmmiimmmmmitimimmiimmimumimiiiiiminmimiiimmmiimmmimimmifiiummmmimmmmmiiimmiimimimmi
Dvojezične šole
Pred nedavnim je napisal Mr. Carling, vohlja vzgojnega oddelka britanske vojaške vlade na Koroškem poročilo o napredovanju dvojezičnega pouka v koroških šolah.
Iz tega poročila je bilo razvidno, da se vrši dvojezični pouk sedaj skoraj brez motenj, kljub temu, da je veliko*pomanjkanje učnih *noči. Ko pa je bil članek objavljen, se je Izkazalo, da gotovi elementi med koroškim Prebivalstvom še vedno ne razumejo, ozi-r°ma nočejo razumeti namena tega pouka. Hanes priobčujemo članek, v katerem zavzema Mr. Carling stališče napram temu, žal še vedno obstoječemu nerazumevanju:
Poročilo o dvojezičnem pouku v manjšinskem področju Južne Koroške, ki je bilo Pred nedavnim objavljeno v dveh časopisih, le bilo za mnoge ljudi veliko presenečenje. Nekatere je pretreslo, da, celo razočaralo. Kajti mnogo jih je bilo — in jih je še vedno, ki se ne strinjajo s priznanjem kulturnih ali drugih pravic slovenski manjšini. Ti ljudje, ki jim v pogostih slučajih leta 1938. ni kilo treba velike vzpodbude po Hitlerju in Pacizmu, se zgražajo, če slišijo, da pouču-iejo otroke v prvih dveh letih ljudskih šol ^ dvojezičnem področju tako, slovensko, ka-k°r nemško. V splošnem je vladal predso-kak, da se bo izkazal ta načrt kot nemogoč. lp dejansko so poizkusili saboterji v nekaterih 'raseh onemogočiti novi sistem s tem, jla so organizirali štrajke in psovali učite-i®- Imeli pa so zelo malo uspeha v glavnem 2aradi tega, ker dvojezični pouk tako dobro Ddgovarja krajevnim potrebam.
Zanimivo je ugotoviti ugovore kritikov. Padajo pod dva vidika:
'• Trdijo:	dovoliti koroškim Sloven-
CejrL da se uče govoriti in pisati svoj jezik.
Pa pomeni nič drugega, kakor utreti pot in-Vaziji sosednje države.
Z- Trdijo: da je Južna Koroška „meša-P° področje", s čimer hočejo izraziti, da je jazik, ki ga govore prebivalci tega področja, ako različen od slovenskega, da je v resni-samo nemško narečje. Zaradi tega ni po-r®bno in je celo pretežka naloga za človeka,
1 govori „windisch”, da *e nauči pravilne sl°venščine.
na Koroškem
K temu pripominjamo, da se ta dva glavna ugovora med seboj ne krijeta. Razen tega izhaja prvi ugovor iz napačnega razumevanja in iz sovraštva, ki ga je rodil strah, medtem, ko je drugi ugovor enostavno napačen.
V prvem slučaju zahteva resen ugovor resen odgovor, kajti ni dvoma, da si delajo tudi dejansko demokratični Korošci skrbi zaradi posledic, ki bi mogle nastati iz prekomerne vzpodbude Slovencem. Odgovor je enostavno sledeči. Moralo bi biti jasno in jasno je za one, ki so živeli v resnično demokratični skupnosti, da daje zadovoljena narodna skupina, ki ima dovoljenje za uživanje svojih naravnih privilegijev in pravic in za govorenje svojega lastnega jezika, najboljše zagotovilo, da ne bo zunanjih vmešavanj v njene zadeve. Ako bi oporekali francoski Švicarji svojim nemškim rojakom njihove kulturne pravice, bi bil Hitler ali eden njegovih predhodnikov brezdvomno planil po Švici. .Dejansko pa ni imel razlogov za kako invazijo. Ako bi Angleži prebivalcem Walesa ne hoteli priznavati jezikovnih in kulturnih pravic, bi lahko nastalo iz waleškega nacionalističnega gibanja, ki je sedaj le nedolžna šala, resno ogrožanje britanske edinosti in prebivalci Walesa v časih stisk in nevarnosti ne bi tako rado-voljno stali na strani Velike Britanije.
Poglejmo sedaj drugi ugovor: koroški Slovenci govore „windisch" in ne slovensko.
To gotovo ne drži, če zavzemamo stališče, da je „windisch" nemško narečje. Odkod pa potem tako čista slovenščina v. Podjuni in okolici Železne kaple? Ali nas to ne vodi k zgodovinski resnici, da izvirajo vsa koroška slovenska narečja iz prvotne južnoslovanske jezikovne skupine, ki je dobila v posameznih slovenskih pokrajinah svojstvene oblike, a je ostala vkljub temu slovenska. Tisti, ki ne razumejo, ali nočejo razumeti položaja, si drznejo celo trditi, da je „windisch" že tako povezano z germansko jezikovno smerjo, da se ljudje, ki govore „windisch”, z onimi, ki govore slovensko, niti sporazumeti ne morejo. V tem slučaju se nam zdi zelo nenavadno da tolikim
„windisch" govorečim Korošcem, starim in mladim, ne prizadeva čitanje „Koroške kronike", ki je pisana v pravilni slovenščini, nobenih težkcč.
Napačni dokazi pangermanističnih nacionalistov gredo celo dalje. Trdijo, da slovenščina sama po sebi ni kulturen jezik. Tej ugotovitvi bi se morali smejati, če ne bi bila posebno neumna in nevarna laž. „Slovenščina je umeten jezik, ki je nastal šele v.poslednjih desetletjih", je splošen klic papig. Pangermanistični nacionalisti bi bolje služili svoji stvari, če bi bili bolje poučeni. Slepi nacionalistični predsodki gredo preko dejstev, da je Trubar prestavil že leta 1375. Šv. Pismo v slovenščino. Kot protestantskega reformatorja ga je Luther vzpodbudil. Vrnil se je v Ljubljano, da bi izvedel slična evangelična m jezikovna dela.
Zelo pogosto tudi pozabljamo dela Bohoriča, Sebastijan... Krelja in Dalmatina, ki je dal v prvih letih 17. stol. pobudo za dokončen razvoj slovenščine kot pismeni jezik in je tako uredil mešanico mnogih narečij. Od takrat srečujemo v slovenski književnosti mnogo res velikih imen Spomnimo se samo Gregorčiča, Cankarja ter dveh največjih evropskih pesnikov Prešerna in Župančiča, in spoznali bomo, da so oni, ki slovenščine nočejo priznati za izraz evropske literature, bore malo poučeni ali pa enostavno neodkriti.
Oni, ki resnično dvomijo p možnosti in vrednosti dejstva, da se nauči koroške otroke v letih njihove duševne vzgoje pojmovanje in obvladanje tako slovenskega, kakor nemškega jezika, se naj samo podajo na kakršenkoli dan šolskega leta v ljudsko šolo Železne kaple, Galicije, Kotmare vasi ali . Loč, kjer bodo lahko videli, kako dvojezični pouk počasi, a uspešno napreduje.
Razume se, da je za to treba res dobrih učnih moči in takih, ki razumejo pravi namen in idejo tega načrta. Trenutno jih imamo sicer le malo število, ki pa se bo kmalu povečalo.
V vseh demokratičinih deželah, v katerih živi narodna manjšina, ki govori tuj jezik ali tuje narečje, je že dolgo v navadi, da se da tej manjšini priliko, da se v šoli uči svoj lastni jezik, obenem z uradnim jezikom dežele. V'Angliji kolikor mogoče podpirajo
jezik, ki ga govore prebivalci Walesa in ki je star keltski jezik. V pokrajinah, kjer je ta narodnostna skupina v večini, se uče angleško'govoreči otroci keltski jezik. Tudi v škotskih šolah zelo negujejo galski jezik. Velika Britanija mnogo pridobiva s tem, da čuva in ohranja jezik, književnost in šege svojih manjšin, ki govore v keltskem narečju. Tudi, če se spomnimo samo dežele .Baskov, spoznamo, kako uspešen je lahko dvojezični pouk. V Švici in v Bukovini ni nič nenavadnega, da vzgajajo otroke celo v treh jezikih. To je samo nekaj primerov,
Koristi dveletnega dvojezičnega pouka na Koroškem, kateremu sledi 3, 4 ali S urni pouk slovenščine tedensko, .so ogromne. Prvič ima ta način tudi z nemškega gledišča veliko prednost napram stari metodi, — katero sedaj zopet v mnogih krogih zagovarjajo. Namesto, da bi porabili celo leto za to, da se nauče slovenskega koroškega narečja, pričnejo otroci govoriti takoj književno nemščino in obenem se uče od početka natančno spoznavati enega glavnih slovanskih jezikov v pisavi in govorici. Iz obeh narečij, tako iz nemškega, kakor tudi iz slovenskega lahko izpeljuje v tej. zgodnji stopnji dober učitelj pravilne literarne oblike. Vsakemu človeku brez'predsodkov se tedaj zdi nenavadno, da bi mogel kdorkoli želeti, da njegov otrok ne bi užival teh očividnih prednosti, ki se porajajo iz takega pouka.
Razumljivo je, da preprečujejo globoko vkoreninjeni predsodki pravo razumevanje namena in načina dvojezičnega pouka. Tu gre za najosnovnejša demokratična načela. Ne more nas iznenaditi dejstvo, da so mnogi ljudje večinoma pozabili ali nikoli vedeli niso, kaj demokracija v resnici pomeni. Misel strpljivosti in priznavanja pravic tvojega soseda je eno prvih načel te vrste demokratičnega vladanja in bratstva, ki edinole lahko napravi Evropo in ves svet za prostor, na katerem morejo živeti ljudje v miru in blagru. Plemensko sovraštvo in ideje rasnega prevladovanja so vedno ovira za razvoj civilizacije in so tudi želo ter vzrok vseh vojn. K sreči dvojezični pouk v Južni Koroški kljub vsem ugovorom napreduje. Kakor hitro bo na razpolago več in boljših učnih moči, bo postal steber svsrijske de» mokracije.
'J.
domače
tmifltt
Poizkus rešenja manjšinskega vprašanja na koroškem
POSVETOVANJA O ZAKONSKEM OSNUTKU
Od deželne vlade smo prejeli v objavo naslednje:
Koroška deželna vlada je že ponovno izrazila svojo voljo, da da Slovencem v deželi popolno enakopravnost z njihovimi sodeže-lani nemškega jezika.
Dejansko bi dopustitev in zagotovitev takšne enakopravnosti bila ena najbistvenejših predpostavk za trajen mir med obema narodnostnima skupinama, tev manjšinskega vprašanja.
Posebna komisija pod predsedstvom deželnega glavarja Hansa Piescha se je zadnje tedne potanko bavila s tem zakonskim osnutkom. Obsega v štiridesetih točkah velikopotezen gospodarski in kulturni spored, ki izmed ostalega predvideva zadovoljitev sledečih zahtev:
Namestitev Korošcev slovenske jezikovne pripadnosti v vseh uradih in pri vseh oblastvih jezikovno mešanega področja.
Namestitev slovenskih strokovnih referentov pri uradu deželnega glavarstva za Koroško, posebno za obravnavo vprašanj kmetijstva, zadružništva, za zadeve delavcev nameščencev in uradnikov, za slovensko kulturno življenje in za nego slovenskih običajev.
Vsako vmešavaje od zunaj v notranja razmerja slovenske narodnostne skupine ali pa vsakršna denarna podpora s ciljem, da se izneveri dele slovenskega ljudstva svojemu narodu, naj se prepreči z zakonskimi določbami.	*
V osnutku se obravnava tudi natančno šolsko reformo in zahteva odgovarjajoč vpliv v deželnih, okrajnih in krajevnih šol. svetih. Izgradnja kulturnih in gospodarskih organizacij slovenske narodnostne skupine
Po slovenskih hribih in flolinah
Ko smo šli proti 'Radišam, vsi srečni nad lepoto, ki se je razprostirala pred našimi očmi, smo se spomnili verzov Antona Aškerca:
Planine moje, drage ve planine, kako vas ljubim. Izza mladih dni vas nosim v srcu, strme visočine in ne nagledajo se vas oči.
V zatišju vašem rasel sem krepak, vaš sin sem, gore, ve ste me rodile...
Pod nami je ležala prelepa dolina, našo pot je spremljal tihi, ponosni Obir, naša srca so prisluhnila melodiji slovenskega gorskega sveta. Povsod, po hribih in dolinah doni naša narodna pesem. In v te pesmi se zliva naše hrepenenje in trpljenje, naša sreča in žalost. — Na vrhu nas je pozdravila lepa, stara slovenska cerkev. Koliko stoletij je šlo preko teh obokov, koliko zgodovine je doživel ta božji hram, ki je od leta 1216 samostojni sedež radiške župnije. Ko smo stopili iz cerkve, smo zvedeli od vaščanov, da v Radišah proslavjajo materinski dan, ki ga tu obhajajo po svojem lastnem koledarju. Udeležili smo se proslave, o kateri bi na tem mestu samo rad povedal pevcem na uho: Oklenite se svojih pesmi z vso ljubeznijo vaših src! Naj bi vam, Radišani, kakor vsem po naših hribih in dolinah, postala pesem sveta stvar, izraz ljubezni do svoje slovenske zemlje...	'
Celovec
Služba božja v slovenski.cerkvi (staro mi-sijonišče — Altes Priesterhaus) se vrši redno vsako nedeljo in praznik ob 9. uri dopoldne s slovensko pridigo, popoldne ob 6. uri blagoslov.	_________
Rinkole
Na praznik sv. Petra in Pavla bomo imeli pri nas lepo igro „Stari grehi". Razen igre -so na sporedu še deklamacije, govor in nastop moškega zbora. Prireditev bo pri Rižnarju. Vabimo k obilni udeležbi.
Inozemske mladinske delegacije v dunajskem magistratu
Dunajski župan general Körner je sprejel zunanje delegacije pri prvem zveznem kongresu svobodne avstrijske mladine. Pod vodstvom gg. Fritz Walterja in Frischauerja so prišli: tajnica svetovne zveze demokratske mladine Kutty Hockham (Anglija), dalje jugoslovanska, bolgarska, češka in madžarska delegacija, kakor tudi odposlanstvo koroške slovenske mladine.
naj se izvrši s pomočjo državnih in deželnih subvencij.
Samo po sebi umevno je, da se pri tem ni pozabilo na jezikovno enakopravnost tako v uradih, kakor tudi pri zasebnih napisih v jezikovno mešanih krajih dežele.
Obvestila avstrUsko-rnskega društva
1.	Na mnoge želje bomo ponovili predavanje g. prof. dr. Elise Riesel o temi: „Vzgojstvo v Sovjetski zvezi" in sicer v Celovcu, v četrtek 4. julija ob 20. uri v obed-nici elektrarne. St. Veiterstr. št. 31 in v Beljaku v petek, S. julija ob 20. uri v gostilni Fischer. Vse Avstrijce in Avstrijke prisrčno vabimo!
2.	Prevode pisemske pošte vojnim ujetnikom v ruščino opravimo proti honorarju 1,50 šilinga za četrt pole in 2 šilinga pri navadnem pisemskem papirju.
3.	Jezikovne tečaje ruskega jezika, ki so bili doslej predvideni za Celovec in Beljak, bomo razdelili v dve skupini: za začetnike in za one, ki so že nekoliko napredovali. Učna sredstva bomo pravočasno stavili na razpolago. Tistim, ki nimajo denarnih sredstev, bomo popustili vso učno takso.
v
Razširitev pisemskega prometa
Kakor sporoča Poštna in telegrafska direkcija za Koroško, bodo razširili pisemski promet z inozemstvom kakor sledi:
Dovoljena so na obe strani pisma, poslovni papirji, vzorci in paketi do največ 500 gramov in dopisnice z in brez slike. Vse te pošiljke se lahko pošlje tudi priporočeno. Pristojbine za pisemske pošiljke iz Avstrije v inozemstvo znašajo: a) za pisma do 20 gramov 60 grošev, za nadaljnjih 20 gramov. 35 grošev več. b) dopisnice 35 grošev, c) poslovni papirji 8 grošev za vsakih 50 gramov, najmanjša pristojbina (za pošiljke do 350 gramov) 60 grošev d) vzorci 8 grošev za vsakih 50 gramov, najmanjša pristojbina (za pošiljke do 100 gramov) 20 grošev, e) paketi 35 grošev za vsakih 50 gramov, najmanjša pristojbina (za pošiljke do 150 gramov) 110 grošev, f) Pristojbina za priporočene pošiljke 100 grošev.
Za razpošiljanje v paketih niso dovoljeni razen onih, ki so prepovedani po članu 46, sledeči predmeti: živila avstrijskega izvora, razen kvasa, orožje, sablje in drugo orožje vseh vrst, razstreljiva in drugi vnetljivi predmeti, strupi, opojne pijače, žive živali, razen čebel, lahko pokvarljivi predmeti, in taki, ki bi po svoji obliki ali vrsti ranili poštne uslužbence ali poškodovali druge pošiljke. Pri prometu z Nemčijo ostane pri dosedanjih omejitvah.
Obsodbe britanskega vojaškega sodišča
19 letnega Zijada Bilijbegoviča, ki je usluž-ben pri neki britanski edinici, so obsodili zaradi nezakonite posesti kroja RAF ter ene pištole, (oboje last zavezniških sil), nadalje zaradi posesti ponarejenih dokumentov na zapor 9 mesecev. — Oba bivša vojaka Hans Wojtek in Kurt Schneider, ki sta nameščen? kot šoferja pri neki britanski edinici, sta ' povzročila prometno nesrečo, pri kateri je bilo poškodovanih več oseb in razen tega povzročena večja gmotna škoda. Oba sta bila obsojena na 28 dni zapora. — Heinz Dir-sen, bivši vojni ujetnik, zaposlen pri edinici 648 SEP, je ukradel iz zavezniških zalog 60 cigaret, mesne konzerve ter čokolado in toaletno milo. Obsojen je na tri mesece zapora. — Walter Geßlerja iz Bistrice so obsodili na tri mesece pogojno na eno leto, ker se je peljal brez dovoljenja s svojim BMW „motorjem, na katerega je pritrdil napačno evidenčno tablico in za katero ni imel dovoljenja za vožnjo in ki razen tega ni odgovarjal avsrijskim promptnim predpisom.
Na tri mesece zapora sta' bila obsojena zaradi tatvine zavez, lastnine Drago Sen-ko in Rudolf Homma. Na osem mesecev so obsodili radi poizkusa tatvine Evo Hammer.
Wolfgang Vogl in Rudolf Ohrenberg, nemška vojna ujetnika, ki sta ukradla skupaj vozilo, sta bila obsojena na 12 mesecev za-pora.
Zaradi nedovoljenega prestopa zapornega ozemlja so kaznovali Karla Rasserja na tri mesece zapora in Jožafa Gregoritscha na šest tednov zapora. Pri Markušu Liebnigu so poleg tega še ugotovili, da je čnoborzija-nec in tihotapec tobaka in ga obsodili na dve leti zapora in 450 šilingov denarne kazni.
Nepravilni podatki nemških repatriirancev
Kakor sporoča urad koroške deželne vlade, se je ponovno zgodilo, da so ameriške oblasti zadržale na bavarskih tleh transport nemških repatriirancev, ki je odšel 21. junija iz Koroške, in ga vrnili na Koroško. Vzrok te mere je, da se je večina repatriirancev dala vpisati v transportno listino za ameriško cono,, a na nemških tleh se je izkazalo, da spadajo po večini v druge cone oz. da nameravajo potovati tja. One, ki so neupravičeno potovali v ameriško cono, so vsled tega brez izjeme poslali v taborišče v Tref-flingu, kjer morajo ostati do nadaljnjega.
iiiiniimiiiniiiMuiiiiiiumimimiHniiiiiMimniimiiiniiiiiimiiimmii
Rešitev naloge iz lekcije,1 ki smo jo natisnili v številki 25.
February has not so many days as March. I eat nothing,
Do you sleep well?
Do you smoke much? .
How is your appetite?
To-day is a lucky day for me.
A policemah stood in the middle of the road. Ladies are never old they are always young. He writes a letter to his friend.	,
I read this book with pleasure.
Grammar — slovnica:
Uporaba oziralnega zaimka.
I.	Who (samo za osebe),
Whose (se uporablja samo, če je imetnik neka oseba.)
1.	The man who sells meat is a butcher. — Mož, ki prodaja meso je mesar.
2.	The woman who m you see is a famous authoress. —^iena, ki jo vidite je slavna pisateljica.
3.	The man to whom you speak is a friend of mine. — Mož, s katerim govorite, je moj prijatelj.
4.	He was a man whose name everybody knew. — On je bil mož čigar ime je vsakdo vedel.
5.	An orphan is a child whose parents are
dead. — Sirota je otrok, čigar starši so mrtvi.	,
6.	A widow is a woman whose husband is dead. — Vdova je žena, katere soprog je mrtev .
7.	The man in whose house he lives is his friend. — Mož, v čigar hiši stanuje, je njegov prijatelj.
II.	Which (samo za stvari).
1.	The book which he is reading belongs to me. — Knjiga, ki jo on čita, je moja.
2.	The book which is on the table is not mine. — Knjiga, ki je na mizi, ni moja.
3.	A dear book is a book the, priče ot which is high. — Draga knjiga je katere cena je visoka.
III.	That (za osebe in stvari).
1. The book that you sent me was very interesting. — Knjiga, ki ste mi jo poslali, je bila zelo zanimiva.
IV.	What — (that which).
1. I cannot understand what you maan.
Ne morem razumeti, kaj menite.
Se nekaj o naših radijskih oddajah
Iz krogov naših bralcev smo prejeli sledeči dopis .
Spoštovani gospod urednik!
Ko sem pretekli četrtek poslušal oddajo vrlih Št.Jakobčanov, ki je bila v vsakem oziru užitek, me je ujezilo samo dejstvo, da sem moral na ta užitek čakati do 22. ure, to je do časa, ko gresta povprečni meščan in kmet spat, ker sta utrujena od celodnevnega dela. Njima tudi ni nič kaj do plesne godbe, ki je običajno po 22. uri. Vprašujem se, iz kakšnega razloga se je morala baš ob četrtkih odložiti slovenska oddaja do tako poznega časa, namesto da bi bila ob isti uti kakor ob nedeljah ali vsaj ob drugem bolj prikladnem času. Menda vendar ne na ljubo tistemu nacističnemu nergaču iz Beljaka, ki ste ga Vi, gospod urednik, v svojem radijskem odgovoru in naši „Kroniki" že sami temeljito in kleno zavrnili? Da se moramo ravno mi Slovenci tako boriti na vse strani za tisto trohico narodnih pravic, ki jo baje imamo, in se zadovoljiti z drobtinami, ki odpadajo od mize bogatega nemškega soseda! To nas nemilo spominja na zadnje čase cesarske Avstrije, ko sp morali Slovenci smatrati že za veliko pridobitev, če se jim je tu pa tam posrečilo izvojevati dvojezičnost poštenega pečata pri kakšnem zakotnem poštnem uradu.
Zakaj vendar celovški radio, oziroma oddaja Alpenland ne razporeja svojih oddaj tako, da bodo tudi Slovenci imeli primerno mesto med njimi in se ne bodo čutili zapostavljene? Nemški sodeželani, ki jim radio oddaja v njihovem jeziku vsak dan najmanj 13 ur,se pač ne morajo pritoževati, če jim od tega časa odpade vsak dan 5 minut za slovenska poročila in dvakrat na teden po pol ure za slovenske prosvetne oddaje. Ti
Napake naših mož in žena
Na naš razpis v prejšnji številki „Koroške Kronike" smo prejeli več dopisov, ki jih v izvlečku objavljamo.-
O napakah svojega moža mi ni bilo treba dolgo premišljevati. Čeprav sem poročena komaj dve leti, sem jih odkrila že precej. Pripomniti pa moram, da je najin zakon slej ko prej srečen, ker imam tudi jaz svoje napake in si torej takorekoč drživa ravnotežje. Med napake mojega moža spada predvsem njegova navada, da med obedom vselej prečita vse dnevno časopisje. Včasih, če v uvodniku kakega lista bere, kako udrihajo po drugi stranki, ali pa, če mlatijo drugo prazno slamo, udari s pestjo po mizi, da poskočijo krožniki in se prekucne solnica. Pri zajtrku navadno posluša jutranja poročila v radiu, pri večerji pa večerna in gorje, če bi si takrat usodila spregovoriti besedico! — Zelo me pri mojem možu razdraži, če ne opazi, kadar sem si oblekla novo obleko in se „napravila lepo" zanj. Mislim, da mu je vseeno, če me vidi v domači halji ali večerni obleki. Njegova največja napaka pa je gotovo ta, da ja tudi njemu vseeno, kako se
borni pol uri pa naj bosta vsaj ob primernem času, in naj se nemške oddaje popoldne in zvečer razporejajo tako, da ne bodo sovpadale s slovenskimi, ki naj dobe časovno ustrezno mesto in ne šele ob času, ko se morda že nemškim rojakom samim radi pozne ure ne ljubi več poslušati radia. Trpki občutki nas obhajajo, če se moramo boriti še za take malenkosti, ki živo spominjajo na prej omenjene dvojezične potne pečate. Kaj bo šele takrat, kadar pride na vrsto jezikovna enakopravnost pri političnih- in sodnih uradih.
Zunanji minister dr. Gruber je v Parizu zagotovaljal, da so Slovenci v Avstriji res deležni enakopravnosti in da se izpolnjujejo njihove želje, tako da se v' Avstriji prijetno počutijo.
Želeli bi, da se te besede uresničijo na vseh področjih, da jim povsod slede tudi dejanja. Pa je menda še dolga in trnjeva pot do tega trenutka!
Globasnica
V nedeljo 30. juni'a bomo na najslovesnej-ši način proslavili 900 letnico smrti sv. Heme. Začetek cerkvene slovesnosti je ob 8. uri zjutraj pri cerkvi sv. Heme (pri sv. Rozaliji) pri Globasnici, kamor so vabljeni vsi verniki Podjune in ostale Koroške.
„Miklova Zala“ v Hodišah
V soboto 29. in v nedeljo 30, junija bodo igralci iz Hodiš uprizorili znano igro „Miklova Zala". Prireditev bodo ponovili v nedeljo 14. julija. Vsakokratna prireditev bo v Društvenem domu v Hodišah. Začetek ob 15. uri popoldne.
Sodeluje pevski zbor.
obleče. Mislim, da bi šel v urad z irhastimi hlačami in suknjičem od pižame, če ne bi pazila. — To je vse. Pravzaprav zelo malo.
M. F. iz R.
*
Na zadnji razpis v „Kor. Kroniki" bi vam rad odgovoril sledeče: Moja žena pravzaprav nima napak. Ne morem namreč obsojati njene zaskrbljenosti, njenega zanimanja in njene vestnosti, katero občutim jaz kot nekako omejevanje svoje moške svobode. Prav, drugi moški pravijo temu napake. Jaz za svojo osebo vidim napake preje v pretiranem smislu za lepotičenje, zabavo, govorjenje itd. Tega moja žena hvala bogu nima.
Na zadnji razpis v „Koroški Kroniki" vam vkljub najboljši volji ne morem sporočiti napak svoje žene, ker sem šele tri mesece poročen in še nisem v stanju ugotavljati ženinih napak. Morda vam bom lahko ustragel kdaj pozneje.
		
	l*Bßl JI m B MAK M/HJ	
		
- "		 '	^	m	
Nravni in kulturni pomen zadružništva
Zadružni nauk: vsi za enega, eden za vse, ima že sam po sebi jedro velike nravstvene vrednosti v sebi. Resničen, z zadružno ideologijo prekvašen zadrugar, ne omejuje svojega razmerja do bližnjega v znamenju vzajemnega sodelovanja in pomoči, le na gospodarsko področje. Njegovo pojmovanje odnosa do sočloveka se razteza na življenje sploh — tudi na socialno, versko in kulturno področje. Lahko rečemo, da je zadružništvo s svojo ideologijo medsebojne pomoči visoka šola za prav urejeno razmerje med ljudmi na vseh življenskih področjih.
Največje moralne prestopke med človeštvom povzročajo poglavitni grehi: lakob-nost, požrešnost, nevoščljivost in škodoželjnost. V njih lahko iščemo korenine premnogega zla med ljudmi: prepira in sov-rajjtva, požiga, uboja in umora... Kakor mogočen jez se zadružna misel zoperstavlja tem izbruhom človeške strasti in nravnega propada z naukom o sodelovanju in pomoči. Z zadružno idejo ljudi odvračamo od pretiranega samoljublja, ki je med najhuj-žimi nravnimi slabostmi današnjega časa. Siriti zadružno misel, pomeni ustvarjati v ljudstvu podlago za vsaktero skupnostno akcijo, pa naj bo na socialnem, kulturnem ali verskem področju.
To je ena izmed nalog, ki jih izvršuje zadružništvo pri nravni vzgoji ljudstva.
Nravni pomen pa imajo tudi posamezne Zadruge, vsaka na svoj način. Koliko čuta Za poštenje je treba privzgojiti članstvu n. pr. mlekarske zadruge, da ljudje ne prilivajo mleku vode! In koliko se mora truditi kmetijska prodajna zadruga, da polagoma svojim članom stvarno dokaže, kako škodljivo je oddajati na skrivaj slabe pridelke! Vsa takšna in podobna vzgoja je za obstoj zadruge bistvene važnosti — a obenem je šola za poštene in vestne ljudi, kar ni samo gospodarska, marveč splošno-človeška nravna zadeva.
Naše hranilnice in posojilnice so rešile ne samo marsikatero domačijo in družino gospodarskega propada, pač pa premnogo ljudi tudi nravnega razsula. Sami vemo ,kako rado se dogodi, da gospodarska propast potegne človeka tudi v moralno nesrečo. Pravočasna in pametna gospodarska pomoč reži mnogo ljudi nravne katastrofe, ki je največkrat še mnogo hujša kot gospodarska.
Za naše gospodinje
Črešnjev zavitek
Napravi vlečeno testo iz % 1 moke; koščka Presnega masla, soli in mlačne vode. Potem VlRešaj f dkg presnega masla, 2 rumenjaka ^ žlici sladkorja, 1 sveže ali topljene Petane in prideni sneg dveh beljakov. Nato t®stö razvleci, ga pomaži z nadevom ter Potresi s črešnjami brez koščic in z žlico sladkorja, ga rahlo vkuhaj, zavij ter peci na Pločevini. Pečenega razreži na lepe pošev-06 koščke in serviraj.
Jagodov odcedek
Izberi dobro zrele jagode. Za vsakih 80 dkg lag°d vzemi 70 dkg sladkorja. Polij ga z ’tokoliko vode, ko se raztopi, ga kuhaj, da Se malo potegne, medtem pa pobiraj, kar Se je nabralo nečistega. Zdaj priveži platnen Pftič na noge narobe obrnjenega stola, pod |]iega postavi skledo, na prtič stresi jago-6 in jih polij z vrelim sladkorjem. Sok, ki ja natekel od jagod, pogrej, da je precej r°č (vreti pa ne sme) in ga zopet vlij na l^gode. Tako stori še dvakrat. Zdaj ga zo-jjet .Pogrej, potem pa vlij še vročega v aklenice, ki jih pokrij s prtičem ter čez B dan zamaši, zapečati in shrani.
Jagodna marmelada
Dobro zrele jagode pretlači skozi sito, da 6 odstranijo grenke peščice, ki so na jago-ah. Potem stehtaj sok in skuhaj za 1 kg (ai- 40 — 50 ^g sladkorja, da je prav gost.
‘ Pa vkuhaj sok brez sladkorja v stekle-^lcah s steklenimi pokrovčki.) Deni v slad-0r sok ter kuhaj na močno vročem ognju, a hitrp pokuha, medtem marmelado prav
Na drugi strani so pa naše kreditne zadruge najlepša priložnost za rast tiste čednosti, ki pomeni blagostanje in srečo: varčnost! Pametno varčevanje je koristna gospodarska lastnost. Poleg tega je pa varčnost oni blagodejni zapah, ki preprečuje mnoge človeške slabosti in strasti, da se ne razvijajo v pogubonosne pregrehe. Mnogo manj bi bilo gospodarskih in moralnih nesreč, če bi bile v normalnih časih gostilne manj polne. Mnogo manj bo šlo domačij na boben, če bo šel težko prisluženi denar namesto po grlu -— v posojilnico. Zlasti so kreditne zadruge prevažen činitelj pri vzgoji naše mladine k varčnosti. Zadruge nam bodo v tem boju za moralni dvig mlademu rodu najboljši zavezniki in pomočniki. Samo zavedati se moramo njihove važne vloge pri nravstveni vzgoji bodočega rodu in se jih pridno posluževati.
Kulturni pomen zadružništva se na splošno mnogo premalo upošteva. Malokdaj se redki ljudje spomnijo, da je sodelovanje v zadrugah pravzaprav prava in pristna šola splošne in posebej še gospodarske izobrazbe. Cim več hočeš v skupnosti veljati, več moraš znati! To pravilo sili človeka, da se izobražuje sam, da pa išče tudi prilike, kako bi si svoje splošno in poklicno znaje izpolnil. Koliko znanja posredujejo zadružnikom razni zadružni tečaji, koliko predavanja in zborovanja, koliko posebnega znanja zahtevajo od članov najrazličnejše funkcije v zadružem poslovanju!
Razen tega splošnega izobraževanja nudijo zadruge svojim članom nešteto izrednih priložnosti za specialno strokovno in gospodarske izobrazbo. Vzemimo n. pr. živinorejske selekcijske zadruge: tu je na delu prizadevanje za izboljšanje pasme in za donosnejšo živinorejo. Ali premislite samo, koliko različnih pogojev mora kmet izpolniti, da to doseže! Močna krmila, dobra domača krma, pravilna nega, dobri in zdravi hlevi itd. itd. Pa poglejmo nabavno in prodajno zadrugo! Ce hoče uspevati, mora z vso silo delovati na enotno produkcijo, s katero si šele zagotovi trg. Koliko je treba navodil kmetovalcem glede semen, gnoja, obdelovanja, sort, spravljanja itd. itd. Vse to in podobno pomeni izvrstno šolo za kmeta, v kateri si stalno izpopolnjuje svojo strokov-
pridno mešaj. Še vročo nadevaj v steklenice s širokim vratom in jih zveži drugi dan s pergamentnim papirjem.
Jagodov liker
Deni v steklenico I liter popolnoma zrelih gozdnih jagod, vlij nanje 1 liter finega vinskega žganja, dobro zamaši in postavi za par dni na sonce. Potem skuhaj 40 dkg sladkorja, ko se očisti, ga vlij k še enkrat precejenemu soku jagod in pusti še en dan stati. Nato precedi, napolni steklenice, dobro jih zamaši zapečati pa shrani
Ocvrto bezgovo cvetje
Žvrkljaj v lončku 1 — 4 1 mleka, obilno 1 — 4 1 moke, 3 rumenjake, žlico sladkorja in 1 — 2 kavni žlici soli ter gladkemu testu primešaj sneg iz treh beljakov. Potem splakni z vodo bezgovo cvetje in ga deni na rešeto, da se odteče. Nato primi posamez ne cvete za stebelce ter jih pomakaj najprej v testo, potem pa v vročo mast, da se lepo rumeno ocvro.
Bezgove jagode kot kompot
Natrgaj lepih, dobro zrelih bezgovih jagod. Deni v kozico 10 dkg sladkorja, košček cimeta, 1 osminko 1 vina ali mošta in ravno toliko vode. Ko zavre ‘stresi noter 1 liter bezgovih jagod ter jih pusti, da počasi vro Kuhane stresi na kocke opečenega belega kruha ali na kekse ter daj »ople na mizo. Ali pa jih stresi v kompotne skodelice in serviraj mrzle.
Bezgova marmelada
Naberi dobro zrelih .bezgovih jagod ter jih kuhaj v sopari četrt ure. Potem pretlači jagode skozi sito, da tako odstraniš pečke.
no izobrazbo in tako svoje gospodarstvo prilagodi zahtevam sodobne trgovine.
Do sedaj povedano pa obsega le neposredno, direktno delo zadružništva pri izobrazbi članstva in preko njega vsega ljudstva. Ne smemo pa pozabiti na veliko kulturno delo, ki ga izvršujejo zadruge s tem, da podpiraj« kulturne ustanove in društva! Kje dobiti denar za prosvetne domove, ta vekoviti ponos slovenske zemlje? Nekaj se resda nabere po fari, ali to je premalo. Odločilno mora priskočiti na pomoč domača posojilnica. Pri zidavi šol so spet tu hranilnice in posojilnice, ki nikoli ne odrečejo svoje podpore. Lahko mirno zapišemo, da bi premarsikaterega prosvetnega doma in marsikatere šole ne bilo, če bi ne bilo naših zadrugi Šole in društveni domovi so pa vendar žarišča prave kulture.
Tesna vzročna povezanost med kulturo in zadružništvom v naši deželi je nepopisan list, ki čaka sposobne roke, da zvezo pokaže in poveliča. Takrat bo narod začuden obstal, in ljudje bodo govorili. Nismo vedeli, da prinaša zadružništvo toliko dobrega na različnih področjih javnega življenja. Res je vredno, da se ga z vso vnemo oklenemo!
________ Dr. L. P.
Naše zadruge
Ureditev naših zadrug nadaljuje svojo pot proti cilju, vedar zelo počasi. Po nalogu deželne vlade je mestna občina vrnila bivše prostore posojilnice v Celovcu s tem, da je stranki, ki je imela v posojilničnih prostorih stanovanje: nakazalo stanovanje drugje. Prostore je treba sedaj le še prebeliti. Upamo, da bomo sredi julija lahko pričeli s posojil-ničnim delom.
V začetku bodo uradne ure samo v četrtkih in sobotah dopoldne od 8. do 12. ure. Uradne ure smo določili zato v tem času, ker je ob četrtkih in sobotah največ kmečkih ljudi v mestu. Pred kratkim je odstopil komisar Lapuš in sedaj moramo čakati, da deželna vlada prekliče njegovo imenovanje, ker je šele potem možno registrirati drugega komisarja in pričeti z delom. Gospod Lapuš bo ostal še nadalje predsednik Zadružne zveze, vendar je mnenja, da je le Zveza poklicana in upravičena urejevati posojilnice in ne kdo drugi. Njegov odstop je torej stvarno utemeljen.
Stehtaj sok ter vzemi za kg soka 40 do 50 dkg sladkorja, ki ga poprej gosto skuhaj in očisti. Nato prideni sok in naglo kuhaj približno pol ure, pri tem pa pridno mešaj. Marmelado deni še vročo v steklenice in popolnoma mrzle zaveži. Te jagode so najbolj primerne pozimi za med lipov čaj, lahko pa jih tudi namažeš otrokom na kruh.
Bezgovo cvetje, kakor tudi jagode, lahko posušiš za čaj, ki ni samo okusen, temveč je tudi izborno zdravilo proti kašlju, pa tudi pljučno bolnim zelo pomaga. Cvetje moraš sušiti v senci, medtem ko jagode lahko posušiš na soncu ali v M ohlajeni pečici. Caj shrani v primernih škatljah na suhem prostoru.
^le&aj praktičnih
nasvetov
Postrežba
Dolžnost hišne gospodinje bodi, da ponu-i ja domačim in gostom hrano na kar najbolj prikupni način, zlasti, če je to v zvezi s kakim slavjem. Pri tem je treba predvsem paziti, da ni miza preobložena in prenatrpana, ker izgubi s tem svojo privlačnost.
Miza, riatrpana z dragocenimi posodami, obsežnim' vazami pestrim’ šopki, na vse mogoče načine zgubanimi prtički, ni lepa za človeka, ki ima dober okus. Nežna preprostost združena z dobro postrežljivostjo napravi na vsakega gosta najboljši vtis.
Obednica
Obednica naj bo prčdvsem svetla in snažna. Ob stenah na oknih naj bodo cvetlice, (zelene širokolistne ob stenah pestro-barvne na oknih) Ob posebnih prilikah lahko stene še posebej okrasimo. V bližino jedilne mize postavimo majhno mizico, na kateri imamo pribor in krožnike za izmenjavo. Ce pričakujemc velike gostov in potrebujemo za njihovo razmestitev več miz, potem gledamo da postavimo mize tako, da so v skladu z obliko in velikostjo obednice. Najobičajnejše oblike postavljenih miz so; oblika podkve in črke T. Paziti moramo predvsem na to, da gostje ne sedijo preveč
Požiiilci/ kmeche kullure
Stoletja so morala minuti, predno se je meščan zavedel, da obstoja še druga kultura poleg meščanske:	kmečka kultura. Še
dalje pa je trajalo, da se je kmet sam, da so se naši očetje in matere, da smo se mi, sinovi kmečkih staršev zavedli svoje lastne kulture, vse zvišenosti, lepote, harmonije in polnosti sveta, ki smo ga ustvarili mi in rodovi pred nami. Šele v naši dobi, v dobi nemirnega iskanja novega ustvarjanja, v dobi prekucov in preorientacije se je pričelo častiti in spoštovati to, kar se je prej zaničevalo: kmet in njegova kultura.
Kmečka kultura in miselnost se v svojem bistvu močno razlikujeta od meščansko-prosvetljene:
Kmet ustvarja svojo kulturo predvsem nezavestno, jo gradi bolj s čustvom, ne razumom. Čuti in občuti lepoto domače cerkve, lepoto domače hiše, lepoto domače vasi. občuti vse te lepote, a ne ve zanje. Občuti svetost, polnost in častitljivost svojih šeg, toda ne ve za vse to. In hvala Bogu, da ne ve za vse to in si tudi ne želi kdaj izvedeti. Kajti vse to bi potem izgubilo svojo privlačnost, ki je nekako čarobnovabljiva. Kakor svetišče je ta kmečka kulura, v katerem se moramo gibati kakor otrok v svojem domišljenem, lepem svetu pravljic.
Druga posebnost naše kmečke kulture je globoka duhovnost in duševnost. Je izraz celega človeka, ni tvorba duha brez duše. Kapelice ob poljskih stezah in znamenja ob križpotih, koliko nam povedo in kako nam govorijo o srčni kulturi našega človeka.
In končno, naša kultura je delo skupnosti. Ni bila nadarjenost posameznika, ki je postavila kmečko hišo, ki ji je dala značilno domačnost, okraske, ki jo je napolnila s prelepo domačo pesmijo in ji ustalila stare navade: vsa vas, vsa dolina in celi rodovi so zidali in gradili. Zato je vse tako resnično, tako preprosto, lepo in povsem razumljivo.
To torej bi bili glavni znaki naše kmečke kulture, ki smo jo dolžni ohraniti in razvijati.
Obdržati in širiti moramo vse dobro in staro, vlivati otrokom spoštovanje do vsega, kar je bilo našim očetom sveto in ljubo. Oblike gospodarstva se sicer izpreminjajo, ker mora biti gospodarstvo času primerno, a duh mora biti isti, domači, slovenski. (Pisma dijakom 1938).
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII
v gneči. Pa tudi preveč prostora naj ne bo med posameznimi sedeži (70 — 75 cm). Obednica mora biti tudi dobro prezračena, a ne premrzla.
Kako pripravimo jedila
Miza
Mizo pregrnemo najprej z blagom (flanelasto rjuho), ki varuje boljšo mizo in nam omogoča postrežbo brez ropota. Na to pogrnemo lep. namizni prt (bel). Njegova srednja guba mora priti natančno čez sredo mize. Prt naj sega na vsaki strani do 25 cm preko roba mize in naj bo dobro napet. Na mizo lahko postavimo tudi nekaj podstavkov ali krožnikov s pecivom ali sadjem.
Miza naj bo okrašena z nizkimi vazami v katere smo dali enakobarvno cvetje, ki ga pač v tistem letnem času dobimo. Mizo okrasimo slavnosti primemo. Ce so mize zelo dolge, lahko razmestimo po mizi še več šopkov, vendar ne smejo biti previsoki, da ne ovirajo udobnega razgovora nasproti sedečih gostov.
Ko je miza okrašena in urejena, razstavimo krožnike, pribor in . kozarce.
Na mizo postavimo po en plitev in globok krožnik za osebo, nož in vilice, veliko in malo žličko ter kozarec. Na krožnik ali na levo ' stran položimo prtiček, ki je lahko različno zganjen. Nože damo na desno, vilice pa na levo stran krožnika. Veliko žlico položimo za krožnikom med vilice in nož, zraven nje pa še malo žličko.
Kozarce postavimo na desno stran krožnika, nekoliko stran od noža.
Na mizo postavimo tudi solnico in sicer za eno do šest oseb po eno.
Kako postrežemo
Oseba, ki streže naj bo okusno oblečena lepo počesana ter umita (roke, nohti). Naj-primerejša obleka za strežnico je črna, z dolgim! rokavi in bel predpasnik. Na glavi naj.ima po možnosti primerno ruto ali bel načelnik. Ce streže moški, obleče črn frak in srajco z belo ovratnico.
Vsako jed ponudimo z leve strani, le jedi, ki se postavljajo na mizo (pred gosta) nudimo od desne. Paziti je zlasti na to, da drži strežnik posodo spretno na levi roki in da s svojo desnico ne ovira kretanja gostov, ki se poslužujejo ponujene jedi. Strežnik mora paziti na vsak migljaj gostov ter paziti, da nikjer ničesar ne polije. Ako se zgodi gostu ali strežniku nesreča, da kaj polije ali umaže, si mora hitro pomagati s tem, da umazano mesto pokrije s prtičkom. (Strežnik sme polito mesto obrisati le na željo go-st°v-	(Dalje prihodnjič.)
■> 'I
r*vV ■
Hauke
Kolo fahačev in vozačev je, kakor poroča „Slov. poročevalec", priredilo na binkoštno nedeljo velike konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru. Pri tekmah se je zbralo nad 8000 ljudi iz vse Slovenije in Hrvaške,
„Napovedujemo neizprosen boj pijančevanju", je naslov članku, ki ga objavlja „Slovenski poročevalec" in v katerem piše med drugim:
Mladina, zbrana na delovni konferenci v Rušah, se je obvezala, da bo do konca leta naredila 20 tisoč delovnih ur.
Mladino bomo vzgajali v spoštovanju do starejših. Napovedujemo neizprosen boj pijančevanju in moralni pokvarjenosti. V podjetjih bomo s pomočjo odraslih tovarišev in z lastnim učenjem dvignili strokovno znanje in nudili vso pomoč strokovno nadaljevalni šoli v Rušah.
Z delovne konference so poslali tudi brzojavke političnim voditeljem Jugoslavije.
V Ovsišah pri Podnartu je bil po poročilu prej imenovanega lista končan štirimesečni gospodinjski tečaj, ki je dal nov kader mladih kmečkih gospodinj.
Na rednem občnem zboru društva slovenskih književnikov so poročali o delu društva Miško Kranjec, Ignac Koprivec in France Vodnik. Za predsednika novega odbora je bil izvoljen Miško Kranjec, za podpredsednika pa France Kobler. Tajnika sta Janez Logar in Milan Šega, blagajnik pa France Vodnik.
Nova vlada v Sloveniji. Po odstopu predsednika vlade Borisa Kidriča, je sestavil novo vlado republike Slovenije gospod Miha Marinko, ki je tudi pr-edsednik vlade. Drugi člani nove vlade so: podpredsednik Marijan Brecelj in Ivan Maček, predsednik kontrolne komisije Vida Tomšič, predsednik načrtne komisije Sergej Kraigher, notranji minister Boris Kraigher, pravosodni minister dr. Jože Pokorp, prosvetni minister dr. Ferdo Kozak, finančni minister Zoran Polič, minister za industrijo in rudarstvo France
Siweaiß
Leskovšek, minister za trgovino in preskrbo Tone Fajfar, minister za kmetijstvo in gozdarstvo Janez Hribar, minister za delo Tomo Brejc, minister za gradnje dr. Miha Kambič, minister za narodno zdravje dr. Marjan Ahčin, minister za socialno skrbstvo dr. Anton Kržišnik.
Nova določba o katolišSiem zakonu
Kakor poročajo iz Rima je papež določil, da se sme vsak katoličan poročiti z osebo, ki je židovske veroizpovedi. Določba dodaja, da niso dopustni zakoni katoličanov s pogani ali muslimani.
MAILII OGLASI
Moško kolo, dobro ohranjeno, dolge bele hlače in suknjo zamenjam za dobro ohranjen pisalni stroj ali za 6-ccvni radioa.pa-rat. Ponudbe poslati na upravo „Kor. Kronike".
Manjše posestvo želi Slovenka kupiti ali vzeti v najem kjerkoli tu na Koroškem ali Sp. Štajerskem. Prevzame v oskrbo tudi posestvo, katerega imajo za vžitek kaki stari ljudje, in se obveže za nje srbeti do njihove smrti, ako potem njej isto pripade. Ponudbe poslati na: Hostnik Fani, Münzenberg 114, p. Judenburg bei Leoben,
Vdova, stara 48 let, vajena kmečkega dela, želi spoznati značajnega moža od SO — 60 let radi možitve. Najraje bi šla kam na deželo na manjše posestvo; vdovci z enim ali dvema otrokoma niso izključeni. Ponudbe poslati na upravo „Kor. Kronike"
Slovenske knijge (Mohorjeve in druge — novejše in starejše) kupim ali zamenjam deloma za nemške. Ponudbe poslati na upravo „Kor. Kronike".

ZAHVALA
V naši tugi in bolečini se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrena sožalja, katera so nam v priliki bridke izgube našega sina edinca STOJKOTA ustmeno ali pismeno izrekli.
. Posebno se zahvaljujemo za najiskrenejša sožalja Pokrajinskemu odboru OF za Slov. Koroško, zastopnikom „Slov. mladine okraja Beljak" ter vsem dragim prijateljem in tovarišem, ki so z nami v borbi za naš obstoj in za obstoj teptanega slovenskega naroda v izseljeiiištvu ali izgnanstvu osiveli.
Klanje, ki ga je uprizoril Hitler in njegovi napuhneži, je terjalo mnogo žrtev. Tudi naš sin je bil med onimi, ki so se v duši borili za pravico in za mir; tudi on je postal žrtev svetovne morije. Zmagala je stvar Zaveznikov, naj zmaga končno še pravica, za katero je padlo toliko najboljših.
S to tolažbo in s tem upanjem gledamo v bodočnost, ker s tem bomo nadaljevali to, za kar so oni žrtvovali vse. Smrt našega nepozabnega Stojkota in smrt vseh, ki so umirali s tako mislijo kot on, naj bo nam vsem še večja vspodbuda v naši pravični borbi.
Deščice-Št. Ilj, 20. junija 1946.
Vinko, Pavla in Marija Gröblacher — oče, mama in stara mati.


Poizvedbe:
Kateri izmed internirancev na Rabu kaj ve o mojem sinu Avgustinčič Karlu, roj. 1918. v Št. Vidu pri Stični? Zadnjo pošto sem prejela od njega v juliju 1943 še iz internacije iz Raba (I. sektor). Sporočila naj se pošljejo na: Schubernig Marija, Maggere-gerstraße 39 (Annabichl), Celovec-Klagen-furt.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMtimiimiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiii
OBJAVE:
Vsi Jugoslovani, ki žive v britanskem zasedbenem področju Avstrije in, ki se želijo vrniti v domovino, lahko dobijo vsa tozadevna pojasnila pri Jugoslovanski misiji v Celovcu . ^
Stranke se bodo sprejemale v Celovcu vsak teden v petek in soboto v času od 9 do S ure popoldne v prostorih realne gimnazije, prvo nadstropje, soba 182.
RADI0-
THG0VINA
Lastno delavnica Vsakovrstna popravila radio-apaia ov vseh znamk
HfiNS KREUTZ
Celovec, Krametgasse 11
Veljavnost odrezkov živilskih nakaznic 90. dc-delitvenc dohe.
X	Upravičeni so prejeti:	Kruli				Meso		Maščoba		eksi	Testenine			Prsteni riV za otroke		i-
		100	20t	500	100	50u	20<	14i	HO	SOo	l	210	•J8(	7Ut,	84	
	Odrezki nakaznic:	S	g	g	g	g	g	8	g	g	g	g	g	e	2	
	Navadni potrošniki	N/E/12				1 10				£			3				16
					1S											
	Otroci od 6. do 12 leta N/K/6—12			2	1 10 IS			8	9	12		3 4				16
																
	Otroci oa 3—do 6 leta	N/Klk/3—6				10				9	12	5		6 7	14		16
4	Otroci do 3. leta	K/KIst/0—3		11 20		1				9						7	
	Delni samooskrbovalci za maslo nad 12 let	TSV B/E				101 11C							103				116
	Otroci od 6. do 12. leta * TSV* B/K/6—12		■■	102	101 11C ur					112		103 1C4				116
	Otroci od 3. do 6. leta				101								lOfc		—	—
	TSV B/KIk/3—6				110					112	1 0E		107	114		116
	Otroci do 3. leta		111		101											—
S	TSV B/Kist/0—3		120												107	
	Delni samooskrbovalci z,a meso in				201										—	—
'	mast	tSV F-j-S/E		s		21 £											
					201						■					
	Otroci od 6. do 12. leta			202								203				
	TSV F+S/K/6—12				219							204				
		—  	1	:—c				—		.	—	—		—	—	—									
	Otroci od 3.—6. Je ta TSV F+S/Klk/3—6				201								206			
1.					210					212	205		207	214		
	Otroci do 3. leta		211		201											—
1	TSV F+S/Klst/0 -3		220												207	
	Delni samooskrbovalci za maslo,				401										—	—
	meso in mast	TSV B+F+S/E				319											
	Otroci od 6.—12. ]cta			302	301										—	—
H	TSV B+F+S/K/6—12				310 319					312						
	Otroci od 3. čo 6. leta		i		301					—		—	—	—		
15	TSV BT-F-f S/Ki k/3—6				310					.312						
	Otroci do 3. leta		311								■				—	—
IB	TSV B+F+S/Klst/O—2		320		301											
	Krušna nakaznica				FOi											
	za popolne samooskrbe valce				504											
22	Dodatna nakaznica za nomeščence		602 603		601		606	504					605			
2 M	Dodatna nakaznica za delavce	702	703	701	707 713	715	705 710	704			709		719			
					80 7	303									—	
2:	Dodatna nakaznica za težke delavce	802		801	806 813 819	809 314 821		304 315 822			811		816 823			
					820											
25	Nakaznica za noseče in doječe matere							901 91C					302			
Navadni potrošniki nad 1: let bodo prejeli na odrezek 13 E po ICO gramov pozušenega kromp-rja. Imetniki jajCnih nakaznic bodo prejeli v 90. dodelitvcni dob; jajca, ki so bila že oklicana.
Roman:
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba
29 nadaljevanje


Kaj me briga vse, dokler je pogum in upa-, nje v srcu! Bos in brez brašna bi romal v Monakovo in iz Monakovega v Pariz. Toda srce težko — noga hroma!"
„Od nocojšne bolezni te jaz ne ozdravim!"
Vse drugačen je bil njen pogled, bolj čist in bolj resen; sočutje je bilo v njem.
„Res, zazeblo me je kakor bolezsn ... Doslej sem živel — Bog vedi. «ako sem živel; ni me bilo skrb ne za kruh, ne '.a posteljo. Zdaj pa me je obšel strah, kako .oom živel jutri, kaj bom jedel jutri in cje b jm • pal . .. Tako mi je, kakor da me ie Bog -'apusul
Alma ga je pogladila po laseh, nato mu je položila roko okoli vratu.
„Mate, kaj se je zgodilo s teboj?”
Umaknil se je njenemu objemu.
„Vese-lsga ianta in ponosnega umetnika si ljubila . . . pa zbogom, Alma, siromak sedi poleg tebe!"
Umolknila je, tudi njo je obšlo kakci bojazen pred nečim grenkim, neubežnim .. .
Tone je iskal voza, ostal je dolgo zunaj in se je vrnil preklinjaje v krčmo.*
„Odšli so! Že pred celo uro! Vrag z njimi! Drugega voza pa ni, če bi ga s cekini plačal! Poslednji koleselj je vzel debeli doktor. .. Kaj praviš, Hanca?"
Hanca ga je samo pogledala in je molčala.
„Kaj bi?" se je popraskal Tone. „Zvedrilo se je za silo, ampak pot je blatna .
Ozrl se je postrani nanjo.
„Tak reci vsaj besedol"
„Pojdiva!"
Hanca se je vzdignila, toda prijela se je za mizo, da bi ne omahnila.
„Tako sem trudna ... samo od vina, Tone!"
Opravičila se je s tihim, skoro prosečim glasom in poizkusila se je nasmehniti.
Tone je zaklel.
„Bolje ti bo zunaj, Hanca . . . Primi se me za roko!"
Sveža sapa jima je zapihala v lica. Oblaki so gonili jadrno preko neba, zvezde so se užigale in so ugašale.
„Glej tudi cesto je že skoraj posušil ve-terl Bolje bo, ko prideva na klanec; tam je pot nasuta!"
Hanci so bile noge kakor od kamna; tudi glava ji je bila težka in je klonila.
„Tone, trudna sem, resi"
„Ni daleč; komaj uro, če stopiva!"
Pritisnil je njeno roko narahlo k sebi; zdela se mu je tako majhna in tako nežna, da bi jo zdrobil, če bi jo stisnil krepko.
Kmalu je bila fara za njima,.temno je kipel proti nebu visoki zvonik. Šum iz krčem
in gostilnic je potihnil, le še male rdeča luči so se svetile od daleč.
Stopala sta v hrib, Hanca se je spotikala ob kamenje.
„Varno, Hanca!... Ne bodi žalostna; če te pogledam je še meni sitno pri srcu... Kaj bi si storila iz tega? Bilo je, šlo je! Tudi jaz sem že doživel. . no, kaj te to briga! ... Le pomisli, tako po vrsti in brez žalosti: kaj bi z njim, kaj bi on s tabo? Zdaj je gospod, ni nam več v sorodu, stvar je pri kraju! Na desno tvoja pot, na levo njegova! Neumno je bilo, da si je kdaj govorila z njim! Seveda je lump, da je tako napravil — ampak kdo bi napravil drugače? ..."
„Ne govori!"
Tone je umolknil in se je jezil zaradi poti, ki je bila posuta s -tako grobim kamenjem, da je Hanca težko hodila s svojimi majhnimi, trudnimi nogami ...	/
Postala je nenadoma, oči so se ji bile zdramile.
Kaj ni to tista pot? Poznajo se še sledovi njenih in njegovih korakov... Tod sta hodila, da. prav na tem mestu sta postala, roka se je oklenila roke, tako tiho sta govorila, naravnost iz srca,- mehke in čiste so bile besede, da bi ne oskrunile čiste ljubezni . . .
„Dalje, Hanca! Še*nalo, komaj še pol ure, pa bova doma!“
To je bil robat, tuj glas. ni bil njegov!
„Kam?"
„Domov, Hanca! Daj, primi se me za roko!"
Stopila je. dihala je težko; motno in mučno ji je bilo v glavi, rada bi že legla, zatisnila oči ...
Počasi sta romala v hrib. Daleč za njima, izpod fare, se je oglasila hripava pesem. Učitelj se je vračal domov s težkimi nogami in veselim srcem.
„Adijo, pa zdrava ostani,
podaj mi še enkrat roko!..."	>
Hanca se je spoteknila in padla na kolena.
„Ej, Hanca, Bog s tabo!"
Tone se je sklonil in jo je vzdignil.
„Ne zameri, Hanca, otrok, rahlo te bom držal!"
Vzel jo je v naročje kakor otroka in je stopal varno in z velikimi koraki.
„Okleni se me okoli vratu, laže ti bo!"
Položila mu je glavo na ramo, misli so se ji zmedle in zaspala je težko spanje brez sanj.
Četrto poglavje.
I.
Veliko veselje je zavladalo v globeli. Ma-te Kovač, tujec in umetnik, ki j6 propadel sramotno z vso svojo slavo in umetnostjo-Potikal se je po svetu, sam sebi v nadlego, drugim na kvar . . .
Na pomlad je bilo, ko je brstelo življenje za hribom in se je svetilo .od daleč čistejše nebo; v globeli je kopnel sneg.
S kukavico je prišla vesela vest in se j® raznesla po globeli bolj glasno in bolj radostno nego kukavičji klik. Učitelj je pozdravil Amerikanca v krčmi z veselim smehom in rdečim obrazom, kakor da ga je bilo doletelo nekaj zelo prijetnega.
„Ali si videl? Kaj ti nisem povedal? Spotaknil se je in je padel, pa ne bo nikoli več vstal — zato ker je porojen iz globeli!"
„Kaj je z njim?"
(Dalje prihodnjič).
„Koroška Kronika* Izhaja tedensko vsak petek tn stane dostavljena po pošti alt raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — List Izdaja Brltansk« obveščevalna služba. Uredništvo In uprave lista sta v Celovcu, Včlkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.