Posamezna itevfi- ka t Din mesečno, ie •• sprejema list v uprafi, naročnina 4 Din, na dom io poiti dostavljen C PO NE DEJCJSICI ist 5 Din. • Celo-letna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111. Telefon št 205o in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitar- ieva ulica itev 6 'oštni ček. račun. Ljubljana 15 179. Telefon »tev 2992 S Izmet Ineni - te dni naš gost Sinoči se je pripeljal v Belgrad predsednik turške vlade Obilen dnevni red: Italija-Bolgarija-Balkan-Sredozemlje Belgrad, 11. aprila. TG. Nocoj pride s posebnim vlakom v Belgrad turški ministrski predsednik general Izmet Ineni v spremstvu svojega zunanjega ministra Ruidi Aras a. Turška državnika prihajata v g06te v Jugoslavijo, da vrneta našemu ministrskemu predsedniku obisk, ki ga je napravil v Ankari jeseni lanskega leta. Na zunaj je obisk torej čisto uradnega značaja. Toda spričo velike di-plomatične aktivnosti v Srednji Evropi, na Balkanu in v vzhodnem Sredozemlju, je treba imeli pred očmi, da bosta turški in jugoslovanski ministrski predsednik to priložnost izkoristila, da razčistita nekatera mednarodnopolitična vprašanja, ki tičejo obe državi. Semkaj spada v prvi vrsti p o gl o b i t c v sodelovanja med obema državama, med katerima obstoja itak ie zavezniška pogodba prijateljstva, ki pa jo želita poglobiti še na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Na dnevnem redu posvetovanj bo tudi vprašanje o h r a n it v e miru v Sredozemskem morju, kjer je lansko leto Italija sklenila gosposki spora-cum i Anglijo in kjer je jugoslovansko-italijanska pogodba odgnala vse napetosti na sredozemskih obalah obeh držav. Italija želi skleniti s Turčijo podobno pogodbo. Turčija je tej zamisli naklonjena, toda leli, da Italija najprej prizna sporazum, ki je bil lansko leto dosežen glede Dardanelskih ožin, kjer Turčija zahteva popolno svobodo plovbe za svoja brodovja. a pravico nadziranja nad plovbo ino-lemskih brodovij. Razen Italije so vse velesile na ta sporazum pristale. Italija so pripravlja, da stori isto. Brez dvoma bo dr. Stojadinovič pripravljen, da blagohotno posreduje, da se spravijo s pota vsi obstoječi nesporazumi, tako. da bi obe državi jeseni tega leta mogli podpisati prijateljsko pogodbo in pogodbo nevtralnosti na obalah Sredozemskega morja. Kot tretja točka razgovorov med našim in turškim državnikom bo seveda Balkan. Balkan se na vsej črti pomirjuje. Jugoslovanskn-bolgarska pogodba je bila najpogumnejši korak v tem pravcu. Treba je poskuse naslljevati ter odstraniti še nekatere napetosti, ki obstojajo v odnosa jih med Turčijo in Bolgarijo. V Belgradu bodo proučevali načine, kako bi se to dalo najbolj uspešno izpeljati. Zdi se, da bo načeto tudi vprašanje, kako bi bilo mogoče organizirati liolj učinkovito sodelovanje med Balkansko zvezo in Italijo. Sodelovanje, ki bi imelo za cilj še bolj trdno zasidrati mir na Balkanskem polotoku in šc bolj izločiti vsako možnost vojnih nevarnosti na tem področju. Na poti v Jugoslavijo Istanbul, 11. aprila. AA. Po vsej Turčiji je zavladalo izredno zanimanje za potovanje ministrskega predsednika Izmeta Inenija in zunanjega ministra dr. Ruždija Acasa v Belgrad. V Ankari je ministrski predsednik malo pred svojim odhodom sprejel jugoslovanske in turške novinarje ter jim dal naslednjo izjavo. Inenijeva izjava Z vsem srcem z Jugoslavijo Odhajam v Jugoslavijo z velikim veseljem. Ministrski svet je imel izredno sejo pred mojim odhodom, je izrazil iskrene in prisrčne simpatije vse Turčije za Jugoslavijo. V poslednjem trenutku pred mojim odhodom me je sprejel tudi naš veliki še! Ataturk, ki se zelo zanima za misijo, ki mi je bila poverjena. Ob tej priliki je naglasil še rav posebej solidarnost Jugoslavije in Turčije, 'udi prebivalstvo Ankare in Carigrada je manifestiralo s posebnim zadovoljstvom za mojo mi- sijo. Vse te manifestacije kažejo, koliko simpatij uživa jugoslovanski narod pri vsem turškem narodu. Turški narod se kakor en sam človek pridružuje izrazom prijateljstva in zvestobe napram Jugoslaviji. O priliki teh manifestacij, ki so prišle do izraza v javnem mnenju, je bilo naglašeno, da Turčija kaže ta svoja čustva pred vsem svetom. Ta čustva so sijajna reakcija na izjave, ki jih je dal v imenu Jugoslavije njen ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Izjave predsednika vlade naše prijateljice Jugoslavije, in vašega javnega mnenja, ie dejal ministrski predsednik Izmet Ineni jugoslovanskim novinarjem, so globoko odjeknile v vseh naših srcih Obče interese velike Jugoslavije smo v naši državi zmerom presojali docela po njihovem velikem pomenu in smo jih vedno v celoti priznali. Zelo se veselim, da bom imel > čast osebno izraziti svoje globoko spoštovanje Nj. I kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Moj sodelavec dr. Ruždi Aras, naš zunanji minister in jaz odhajava v Jugoslavijo, da prične- i va tam razgovore v popolnem prijateljstvu in z ' vso iskrenostjo o vseh naših tekočih zadevah. Od početka Balkanske zveze sta bili Turčija in Jugoslavija njeni najzvestejši članici in sta sodelovali v medsebojni zvestobi o vsaki priliki za utrditev tega pakta. V sedanjih prilikah je Balkanska zveza ena glavnih organizacij miru, ki Evropi še nikoli ni bil tako potreben kakor sedaj. Pokazali bomo z vso jasnostjo, da pomenijo sedanji odno-šaji med državami Balkanske zveze obče, še posebno pa med Turčijo in Jugoslavijo, za mednarodno življenje delo, ki je bilo izvršeno iskreno in modro. Jugoslavija in Turčija doprinašata dragocene prispevke za mir na svetu in jaz sem mnenja, da bodo tudi nadaljnji odnošaji med obema narodoma še bolj povečali veliki pomen njunega poglobljenega sodelovanja v mednarodnem življenju. Vsi naši odnošaji so prežeti z duhom prijateljskega sodelovanja in mi smo lahko ponosni na našo dosedanjo politiko. V Istanbutu Snoči proti večeru sta ministrski predsednik in zunanji minister dr. Ruždi Aras s svojim spremstvom prispela v Istanbul. Tu ie zunanji minister dr. Ruždi Aras sprejel italijanskega in francoskega poslanika. Skupno z ministrskim predsednikom Izmetom Inenijem pa je bil ob 18.30 na zakuski pri angleškem poslaniku. Zvečer sta z orientnim ekspresom odpotovala v Belgrad. Spremljali 6o ju: jugoslovanski poslanik v Ankari Lazarevič, šefi njunih kabinetov in še druge osebnosti iz turškega zunanjega ministrstva. Na carigrajski železniški postaji so oba državnika pozdravili generalni guverner Carigrada in vojaški poveljnik Vanesi, angleški poslanik, Irancoski trgovinski ataše, italijanski poslanik, svetnik jugoslovanskega poslaništva in drugi diplomatje ter višji uradniki. Skozi Sofiio Sofija, 11. aprila. AA. Danes ob 14 30 sta se turški ministrski predsednik Izmet Ineni in zunanji minister dr. Ruždi Aras s svojim gospema ter ostalim spremstvom pripeljala v Sofijo. Na železniški postaji so ju pozdravili bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov z gospo, svetnik Nj. Vel. kralja Grujer, jugoslovanski poslanik v Sofiji Momčilo Jurišič, grški in romunski poslanik, osebje turškega poslaništva in višji uradniki zunanjega bolgarskega ministrstva. Na postaji so se zbrali tudi bolgarski in tuji novinarji. Turški poslanik v Sofiji Šefki Berker 6e jima je odpeljal nasproti do Plovdiva in ju je nato spremljal tudi od Sofije dalje do Drogomana na bolgarsko-jugoslovanski meji. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov je oba turška državnika povabil v dvorsko čakalnico na sofijski postaji, kjer so jima servirali kavo in konjak. Sprejem na sofijski postaji je bil zelo prisrčen in prijateljski. Zahtevajte novsod naš list! širite katoliško časopisje! Prej princ Nikolaj « sedaj gospod Brašteanu Z dvora izobčeni romunski princ poj de na Tirolsko Bukarešta. 11. aprila. TG. Danes jo bila vladna seja pod predsedstvom Tataresca, ki sc je pečala z včerajšnjim sklepom kronskega sveta, ko je bil princ Nikolaj — brat vladajočega kralja Karola — izločen iz kraljevskega dvora. Znano je namreč, da se je princ Nikolaj že pred petimi leti tajno poročil s hčerko veleposestnika Bazen. Javnost je za to vedela. Državno in cerkveno sodišče pa sta zakon razveljavila, češ, da ni v soglasju s predpisi o porokah članov vladarske hiše. Princ sc ni uklonil, ampak je naprej živel s svojo ženo. Sedaj je zahteval, da se njegovim otrokom dajo pravice sinov člana kraljevske hiše. To pa je povzročilo sklep kronskega sveta, s katerim se princ Nikolaj, ki je sedaj 34 let star, odpove vsem naslovom in privilegijem kraljevskega princa ter postane navaden romunski državljan. Vlada je sklenila, da ho princu Nikolaju plačevala letno pokojnino. Sedaj samo še čakajo, da ho Nikolaj povedal, kako so hoče v bodoče pisati in kje se misli naselili. Cuje se. da se bo preselil na Tirolsko i vso svojo družino in da si bo nadejal ime B r a š t e a n u po imenu svojega po sestva v Romuniji. Ker jc hil Nikolaj tudi vrhovni armadni inšpektor in tudi inšpektor romunske mornarice, so z njegovim odstopom postala ta mesta prazna in jih bodo te dni zasedli. V Bukarešti ne razpravljajo o ničemer drugem, kakor o tem dogodku, Nikolajeva priljubljenost, ki do sedaj med ljudstvom ni bila pretirano velika, je sedaj muogo pridobila. Kdo je Izmet Ineni 15 let ministrski predsednik Ministrski predsednik Turčije je Mustafa Izmet paša. ki je dobil ob zadnjem zakonu o uvedbi priimkov ime Izmet Ineni, se je rodil septembra 1884 v Smirni (Mala Aizja). 2e v mladosti se je posvetil vojaški karijeri ter je postal z 22 leti generalštabni stotnik. Leta 1008 je izbruhnila ruladoturška revolucija, po kateri je bil dotedanji sultan Atidul lla-mid odstavljen. Te revolucije se je udeležil ludi sedanji predsednik turške vinde. Udeležil pa se je tudi vseh vojn, ki so jih Turki imeli do zloma centralnih sil. Ob dardanelskih bojih je hil 5ef operacijskega oddelka v turškem glavnem generalštahu, lela 1015 šef generalnega štaba v Kavkazu in leta 1017 poveljujoči general 3. armade v Palestini. Po svetovni vojni je bil polog Komala Alaturka. sedanjega predsednika turško republike, eden najvažnejših vodij turškega nacionalističnega gibanja v Mali Aziji. Novi parlament v Ankari ra je izvolil za načelnika generalnega štaba. Organiziral je nato novo turško armado, ki jo je uspešno vodil proti Grkom, ki eo v letih 1921 in 1922 prodrli v Malo Azijo. Nato je bil .(jvlomatski zastopnik Turčije prt mirovnih porajanjih v Lausanni. Kasneje ga je parlament izvolil za zunanjega ministra. Turčija se ima samo njegovi spretnosti in trdovratnosti zahvaliti za svoje uspehe na lauoannski konferenci. 7. novembra 1922 je v imenu svoje države podpisal zanjo tako ugodno mirovno pogodbo v Lausanni. Po svoji vrnitvi v Turčijo je bil izvoljen za ministrskega predsednika. Novembra 111*24 se je moral kot tak umakniti Feti boju. Ta pa je radi kurdske vstaje moral že marca 1925 odstopiti, nakar je Izmet Ineni spet sestavil svoj kabinet. Ko so je v avgustu 1930 v soglasju ustanovila nova »svobodna republikanska stranka* |hh1 vodstvom Feti lieja, ki je pričela opozicijo proti vladi, je odstopil celokupni Inenijev kabinet 26. septembra 1930. Kljub splošnemu pričakovanju pa je Ko-mal paša Se istega dne zaii]>al sestavo novo vlado zopet Izmet Ineniju. 29. septembra so je s tem svojim kabinetom predstavil parlamentu in je ludi ostal na vladi do današnjega dne, z izjemo edino preosnove svojega kabineta po volitvah marca 1935. Reksisti poraženi Velika zmaga belgijskega predsednika vlade Bruselj, 11. aprila. Dopolnilne volitve v Bruslju so danes spravile na noge vse belgijske prestolnice. Še do zadnjega trenutka je bila ostra vo-livna borba mod obema glavnima nasprotnikoma, ministrskim predsednikom van Zeelandom in vodjo reksistov Leonom Degrellom. Pri tem so se posluževali v prav izredni meri letakov in propagandnih sprevodov ter relo letal. Reksisti so imeli snoči svoje poslednje volivno zborovanje, na katerem pa jo prišlo do hudih incidentov in nazadnje do pretepov. Dogretl je imel osler govor, po katerem je zapustil dvorano. Na prostem pred dvorano se izgredi v kaki izredni obliki niso nadaljevali, za kar so poskrbeli močni oddelki policije. V ostalem je proti jutru zavladal mir in se incidenti nikjer niso ponovili. Tudi današnje volitve so poteklo v miru. Propaganda za volitve je v pretekli noči dosegla vrhunec. Neprestano so se po ulicah razlegali vzkliki za Vanzeelanda in Degrella. Po eni glavnih ulic so vodili celo karavane oslov, ki so imeli napise: Glasujem za Degrella. Današnje volitve so potekle v popolnem miru. Pričele so so zjutraj ob 8 in so trajale do 13. Volivna udeležba je bila zlasti v dopoldanskih urah zelo velika. Ob 13 so bila zaprta vsa volišča, volivne žare pa so vse zapečatili. Ob 15 se je pričelo štetje glasov. Kakor vse kaže, bodo rezultati današnjih dopolnilnih volitev v Bruslju v glavnem znani že zvečer. Reksisti in Ftamci hočejo zvezno državo Bruselj, 11. aprila. TG. Glasilo »reksistov« je na predvečer volitev objavilo besedilo tajnega sporazuma med reksisti in flamskimi nacionalisti. Sporazum je bil dosežen in podpisan že prod več meseci, a ga niso hoteli objaviti. Objavljen je bil sedaj, da njegova vsebina vpliva na izid volitev, pri katerih si stojita nasproti ministrski predsednik Van Zeeland in vodja reksistov Degrelle. Sporazum določa, da se bodo reksisti in flam-ski nacionalisti složno borili za spremembo ustave v tem smislu, da se Belgija pretvori v zvezno državo. Prestolira Bruselj hi dobila nekak skupen statut ter hi vezala med seboj oho zvezni državi, flauisko in valonsko. Nadalje se obe stranki obvezujeta, da se bosta borili za uvedbo kor-porativne države. Obe stranki izrerno poudarjata zvestobo do vladajočo kraljevsko dinastijo ter obramb« državnega ozemlja. Za borbo proti komunizmu jn določen poseben skupni odbor. Izid: Tri četrtine glasov - Van Zeeland Eno četrtino - reksisti Najprej jo bil znan volivni izid kmečkega predmestja Cherbeque. Tam je za van Zeetanda glasovalo 1200 volivcev, za Degrella pa 350. Izgleda, da so mestni okraji oddali za van Zeelnnda 82% glasov. Najbolj zanimiv je izid v flamskem predmestju llarhe, kjer je bilo pričakovati, da bodo Flamanci, ki imajo skriven političen sporazum z Degrellom, glasovali v veliki večini zanj. Toda tudi tam je dobil van Zeeland 72% glasov, in sicer ]e dobil van Zeeland 11.000 glasov, Degrelle pa 4000 glawv. Ob 17.30 je notranji minister sprejel časnikarje in jim podal prvi pregled o današnjih volitvah. Rekel je, da je po dosedanjih izidih lahko reči. da je van Zeeland dobil tri četrtine glasov, dasi je van Zeeland računal nekaj nad 60%. Za van Zeelanda je bilo oddanih 276.816 glasov; za Deglella pa 69.342 glasov. Neizpolnjenih glasovnic je bilo 18.358. Konec kapitulacij v Egiptu Pariz, 11. aprila. AA. V Montreuxu se prične jutri konferenca za ukinitev kapitulacije. Spričo volitev v Bruslju francoski listi danes ne razpravljajo mnogo o tej konfcrenci. Le »Ejccelsior« je objavil o njej daljši članek, v katerem pravi med drugim: Vprašanje kapitulacij je postalo že zaradi svoje zgodovine zelo važno. V svojem sedanjem pomenu glede na odnošaje med Francijo in Vzhodom pa se je prvič javilo leta 1935. Tedaj se jc prvič pričelo govoriti o njih likvidaciji. Treba pa bo pazili na to, sde bo toa z.teaOgz.zumhwlrdgovciunlhwyumlhwm da sc bo to vprašanje rešilo v skladu z interesi Francije in z interesi Egipta. Ohraniti bo treba zaupanje, ki vlada sedaj med obema državama in ki so ga ustvarile tradicije 400 letnega sodelovanja. To sodelovanje sc mora še bolj izpopolniti. Francija napram Egiptu nima nikakih ambicij, razen te, da očuva dragocene kulturne in prijateljske zveze z njim. Taka ambicija pa nikakor ne bo v škodo Egiptu. ||#§J(| ^ppv ■ ^L k ' JffllS h ^BF ^H r Ogromno delo hršč. usmiljenja Z velike konference Vincencijevih konferenc Ljubljana, 11. aprila. Danes dopoldne je imela Družba sv Vincencija Pavelskega svoj občni zbor v Marijanišču. Kakor žc lani, je bil tudi letos ta občni zbor prav za prav veličastna, spodbudna konferenca vsCh konferenc, na katero so poslale vse ljubljanske konference (14) in 11 lzvenljubljanskih svoje zastopnike, skupaj do 70 delovnih članov Sejo, ki se je je udeležilo tudi nekaj prijateljev družbe, ie vodil F. S. Finžgar Že uvodno duhovno berilo (Vincencijeve konference v Argentini) je navzoče popeljalo v kraljestvo svete ljubezni, na »teren« Vincencijevih bratov, kjer so tudi v Sloveniji vzklila in dozorela številna dobra dela. Družba je imela v letu 1936. 32 delovnih edinic (konferenc) ki so skupaj s centralnim svetom (z Marijaniščem) imele nad dva milijona Din prejemkov, skoro toliko tudi izdatkov. Vseh delovnih čla- nov je bilo okoli 370, ki izvršujejo vsa telesna dela krščanskega usmiljenja, v zadnjih letih v rastoči izmeri tudi duhovna dela krščanskega usmiljenja (po-veljavljanie divjih zakonskih zvez itd.). Res svetla postavka so domovi za mladino, ki že celo vrsto let delujejo (v Tržiču, na Viču, v Trnovem, v Mostah) ali ki se bodo še letos ali v doglednem času zgradili (v Spodnii Šiški, v Zeleni jami v Ljubljani) in ljudske kuhinje (v Celju, kuhinja konference Srca Jezusovega). Občudovanje vzbujajo visoke številke prejemkov in izdatkov nekaterih konferenc (Tržič: Din 322.614 — 322.002.15; Vič: Din 124.628 08— 121.355: konferenca Srca Jezusov, v Ljubljani: Din 190.885 — 176.719- Celje: Din 78.820.96 — 46.559.50. Obilna je torej žetev, ki so jo nažele konference lansko leto na svojem okolišu. Toda ljubezen ne sme mirovati. Sila je velika. Konferenci pri oo. frančiškanih in pri sv Petru sta skupaj z ondotmimi Elizabetinimi konferencami ustvarili svoji lastni pisarni. Treba je še več karitativne vzgoje s propovedjo v cerkvi, s predavanji, z navajanjem mladine h karitativnosti že v zgodnji mladosti, z apeli v — radijul »Nova zapoved«, glasilo Karitativnih zvez v Ljubljani in v Mariboru naj utira pot. Konference so se v zadnjem času dokaj pomladile, poleg osivelih mož, ki smo jih bili navajeni gledati pri sestankih, se udeležujejo dela že možje v cvetu moči, ponekod že mladeniči, toda pridobiti bo treba še več mladine, da bo pomagala reševati mladino. Občni zbor je tudi izvolil predsednika družbi. Izvoljen je bil soglasno univ. profesor dr. Leonid P i t a m i c. Pred občnim zborom so imeli udeleženci ob tri četrt na sedem sv. mašo s propovedjo in s skupnim sv. obhajilom v marijaniški kapeli. Občni zbor se je pričel in končal z molitvijo. Razšli smo se z občutkom, da ni stal pred nami samo nemi kip velikega pobudnika Antona Friderika Ozanama, ampak da je on sam bil v duhu navzoč, ponavljajoč: »Vin-cencijevemu bratu ne sme biti nobeno delo krščanskega usmiljenja nepoznano!« Sedma storžiška žrtev pokopana - osma najdena Nocoj ob pol G 6mo v Tržiču pokopali Slavka Kostanjevca ob obilni udeležbi. Pogreb je vodil župnik g. Vovk ob asistenci devetih duhovnikov. Pogreba so se udeležili vsi domači funkcijonarji in številne domače in okoliško občinstvo. Zalostinke jo pel cerkveni pevski zbor, na grobu pa se je najprej jioslovil od njega tržiški župan g. Janez Majeršič v imenu občine, v imenu podružnice SPD g. Salber-ger Ladislav in v imenu 1'rosvetnega društva g. Žitnik Stanko. Danes popoldne ob pol 14 so pod Storžičem našli domači reševalci še osmo žrtev, to je Vinka Lomim rja, ki je bil tri do štiri metre globoko v snegu zadušen. Imel je še obe smučki celi na nogah, tudi eno palico je držal še v roki. Na ta način je v stor-žiškem plazu ostal samo še Viljem Plajbes, brat Rudolfa, ki je bil najden prvi dan. Upajmo, da domači reševalci najdejo še to žrtev, da bo s tem žalostnih pogrebov konec. 4 občni zbori v Belgrada Zanatsha banka Belgrad, 11. aprila, m. Danes je bila tukai cela vrsta občnih zborov. Tako je bil v prostorih Obrtnega doma X. redni občni zbor Zanatske banke. Občnemu zboru je prisostvovalo precej delničarjev. Vodil je predsednik upravnega odbora Milan Stojanovič, ki je podal pregled desetletnega delovanja te banke. Za njim je podal poročilo upravnega odbora ravnatelj Milan Dragič, nakar sc je razvila živahno debata Dotedanji največji opozicionalec Života Lazarevič je topot pohvalil poslovanje glavnega odbora. G Rcbck iz Liubljane je govoril o razmerah, v katerih živijo obrtniki v Sloveniji. Za njim je govorilo še več drugih govornikov, med njimi ljubljanski obrtnik Ivan Mihelčič, ki je kritiziral govore poslanca Mo-horiča v skupščini. Mihelčič je izjavil, naj bi se zaščitili interesi obrtnikov brez ozira na posamezne politične skupine. Poročili upravnega in nadzornega odbora sta bili soglasno sprejeti ter nato izvoljeni tudi nekateri novi člani upravnega odbora ter člani poslovnega odbora glavne podru-nice v Zagrebu, Civilni letalci V prostorih Aerokluba pa so zborovali naši civilni letalci. V teh prostorih ie bil občni zbor društva za zračni promet Aeroput. V poročilu upravnega odbora se obširno poudarja, da bodo poleg naših letal v prometu še letala francoske družbe Air France in pa nemške družbe Lufthansa ter čsl. družbe ČSA. Dalje bodo vzdrževala promet tudi letala holandske družbe HLR ter avstrijske družbe ELAK. Aeroput je zaradi zboljšanja letalskega prometa naročil štiri potniška letala, eno letalo pa si je izposodil pri francoski družbi za mesečno odškodnino 20.000 frankov. — Inženirska zbornica V dvorani Inženirskega doma jc imela občni zbor Inženirski zbornica. Upravni odbor je v poročilu našteval vse probleme, s katerimi se jc pečal lani. Predvsem omenja zakon o pooblaščenih inženirjih, na katerega so inženirji čakali že nekaj let. K temu zakonu je ta zbornica podala po- Zagrebšbe vesti Zagreb, 11. aprila, AA. Danes je bila v Zagrebu plenarna seja jugoslovanskega novinarskega udruženja. Seje so se udeležili ludi delegati vseh sekcij. Razen o tekočih zadevah so razpravljali posebno o vprašanju pokojninskega zavarovanja novinarjev. Sklenjeno je bilo, da bo redni občni zbcur JNU dne 16. maja t. 1. v Paliču pri Subotici. Ker uredba o pokojninskem zavarovanju novinarjev še ni izdana, bo to vprašanje glavna točka dnevnega reda občnega zbora v Subotici. Zagreb, 11. aprila, b. V hotelu Esplanade je bil občni zbor hotelirjev iz vse kraljevine. Predsedoval je zagrebški podžupan Teodor Kaufman. Obravnavali 60 vsa važnejša vprašanja hotelirske stroke. Spor v društvu hrvatskih književnikov se ie končal tako, da je iz drušlva izstopilo 25 mladih književnikov. Za predsednika je bil izvoljen vse-učiliški profesor dr. Franjo Pancev. Danes dopoldne je bila seja osrednje uprave vseh trgovskih društev iz vse Jugoslavije. Predsedoval je Ivan Prpič. Sklenili so, sestaviti spomenico o težavah trgovskega stanu. Ponoči so našli v Zadrski ulici pred gostilno Josipa Štritofa mrtvega Slovenca Andreja Skrab-lja iz vasi Ločeni dol pri Ptuju. Poprej je kvartal s trojico, na katero pada sum, da so ga potem ubili. Policija sedaj te tri znane obiskovalce gostilne išče. Belgrajske vesti Belgrad, 11. aprila, m. V prostorih tukajšnjega Sokolskega doma je bila danes zaključena razstava letalskih modelov in so bile razdeljene konstruktor jem-srednješolcem novih modelov številne nagrade, ki so jih v ta namen dali na razpolago vojni minister general Marič, prosvetni minister Stošovič in razne organizacije. Med drugimi |e dobil nagrado osrednjega odbora Aerokluba oblastni odbor Maribor, in sicer namizno uro. Belgrnd, 10 aprila. AA. Na željo vinogradniških zadrug je glavna zadružna zveza dosegla na pristojnih mestih, dn se žveplo oprosti uvozno carine za dobo 6 mesecev. Belgrad, 10. aprila, m. Belgrajski nadškof dr. Ujčič je izdal svoj prvi pastirski list, ki gn bodo jutri prečitali v vseh belgrajskih cerkvah. V svojem prvem pastirskem listu pozdravlja duhovščino in vernike ter jih vzpodbuja h krepostnem življenju. Posebno poudarja, da prinaša med vernike Kristusov mir iu ljubezen. dala potrebne spremembe in dopolnila. Upravni odbor ie med drugim izdelal tudi načrt disciplinskega razsodišča, načrt za delo Inženirske zbornice, za poslovanje izvoljenih sodišč pri teh zbornicah, načrt za pokojninsko zavarovanje ter druge odredbe. Naposled odbor poudarja, da je sodeloval tudi s trgovinskim ministrstvom za razbitje raznih kartelov. Tudi na tem občnem zboru je več govornikov ostro nastopilo proti kartelom, predvsem pa gradbeni inženirji proti kartelom peska. Glavna kmečka zadruga V prostorih Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev so zborovali zadružniki, člani Glavne kmečke in živinorejske zadruge. Občni zbor je vodil predsednik te zadružne ustanove in minister brez portfelja Vojislav Diordjevič, ki jc orisal velik razvoj in razmah lega zadružništva. Leta 1927 ie obslo:ala samo ena živinorejska zadruga, leta 1930 jih je bilo že 20, leta 1936 pa že 169. Djordjevič je apeliral na vse zadružnike, naj storijo vse za nadaljnji razvoj živinorejskih zadrug. V zvezi s tem ie Djordjevič z nekaterimi drugimi govorniki napadal Zavod za izvoz živine, češ da od te zadruge nimajo te koristi, kakor bi io morali imeti. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Predujmi PAB Belgrad, 10. aprila. AA. Uprava Privilegirano agrarne banke je izdala odlok, dn začne v skladu s čl. 30 odst. 3 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, na račun prve anuitete dajati predujme denarnim ustanovam in zadrugam iz odst. 1 čl. 7 uredbe. Tc predujme bo dovoljevala centrala banke na posamič vložene prošnje. Ustanove iz čl. 7 uredbe s sedežem na teritorijalnem področju podružnic banke, naj vlože prošnje prizadeti podružnici, ona bo pa le prošnje, izpolnjene s potrebnimi podatki o izročenem portfelju poslala centrali v ureditev. Višina teh predujmov ne moro presegati 25% enoletne anuitete ustanove. Na dovoljeno predujme bo PAB računala 3% letnih obresti. Ustanova, ki želi predujem, mora v svoji prošnji navesti tele podatke: 1. Kolikšne so njeno terjatve, prijavljene PAB-u, obračunane in no znižane po odst. 1 čl. 4 uredbe in terjatve po odst. 2, čl. 4 uredbe (obresti in stroški) in višina celotne odpisane in nepokrite terjatve. 2. Ali je v času, odkar je stopila uredba v veljavo, pa do zdaj. dobila kakšne zneske od dolžnikov, katerih terjatvo je prijavila PAB-u, in v kateri višini. Ali pa naj navede, v čigavem imenu je te zneske dobila: a) nn račun začasne anuitete ali pa b) nn račun česa drugega. 3. Koliko dolguje, katerim reeskontnim upnikom, katerim bo vršila plačila PAB na račun ustanove, ki prosi predujem. Pri reševanju teh prošenj bo banka upoštevala: 1. ali je prizadeta ustanova izročila banki 7. osnovnimi dokumenti o dolgu tudi posamične sezname dolžnikov z zbiralnimi polarni, ali je pa 2. izročila samo navadne sezname z osnovnimi dokumenti o dolgu. Prav tako bo banka upoštevala, koliko jc katera podružnica na svojem področju izterjala nn račun prve anuitete in bo v mejah teh izterjanih zneskov dajala predujme ustanovam tia tistem področju podružnice. (Iz Privilegirane agrarne banke.) V boj za naše časopisje Hudi hoji okrog Madrida Poročila belih Salamanca, 11. aprila. AA ,V svojem sinočnjem komunikeju pravi nacionalistično vrhovno poveljstvo sledeče: Na bojišču pete divizije pri Ilucsci na severni fronti je prišlo danes le do manjšega obstreljevanja. Na bojišču 6. divizije je bil odbit napad nasprotnikov, ki so skušali zavzeti naše postojanke pri Sar-gentesi de la Lore. Na biskajski fronti je skušal nasprotnik napasti naše postojanke, a je bil pognan v beg. Na bojišču avillske divizije so bili odbiti napadi na Roblede de las Navas. Rdeči so imeli velike izgube. Na bojišču Serijske divizije jc naša konjenica z uspehom izvršila celo vrsto izvidniških pohodov in je ob tej priliki zaplenila precejšnje magazine vojnega materijala. Pred Madridom je nasprotnik pričel obupno ofenzivo v odseku pri Questi de la Percides. Njegov napad so znatno podprli sovjetski tanki. Napad pa jc bil strt. V naše roke je prišlo pet tankov. Nasprotnik je pustil na bojišču na stotine mrtvih. Okrog 16 jc nasprotnik prešel v napad tudi v odseku v Časi del Campo. Tu so napadli naše postojanke zelo močni oddelki pehote pod zaščito 32 tankov. Napad je bil odbit z vso odločnostjo. V borbi smo docela uničili dva nasprotniška bataljona. Okrog 19 se je pričel nov napad v odseku pri Huesci de la Perdices. Tedaj so v napadu sodelovale tudi mednarodne čete. Tudi ta napad je bil odbit. Nasprotnik je pustil na bojišču 40 trupel Z viharnim ognjem topništva smo uničili kolone 50 tovornih avtomobilov, ki so vozili nove čete republikancev v smeri proti Defezi de la Villa. Na južnem bojišču smo odbili vse napade nasprotnika pri Penarreyi in Villa Harti. Nasprotnik je imel zelo velike izgube. Neki bataljon je bil zde-cimiran. Pri Andujaru smo sestrelili neko nasprotnikovo letalo. Več letal pa je bilo uničenih o priliki letalskega napada na letališče Resus. Poročila rdečih Madrid, 11. aprila. AA. Republikanska ofenziva okrog Madrida se šc zmerom nadaljuje. General Miajo je snoči o poteku operacij zapadne in jugo-zapadne prestolnice izjavil novinarjem, da se krvave borbe nadaljujejo. Republikanci so začeli prodirali že v Sera de la Vilic v bližini Čase del Campo, V borbi se poslužujejo predvsem ročnih granat. Republikanska vojska ima stalno inicijativo v svojih rokah. Naši vojaki, jc dejal, kažejo odlično moralo, in so v zaletih izvojevali nasprotnikove postojanke, ki si jih je utrdil z betonom. Borbe so še nadalje zelo ogorčene. Včeraj je spet z vso vnemo posegla v borbe na posameznih odsekih republikanska aviacija. Posebno je bombardirala Mont Garabitas in njeno okolico, Caso de Vakas, blizu Čase del Campo, Sero de Benilo južno Robleda de Cavile na odseku pri Escorialu. Okrog Escoriala so republikanci izvršili celo serijo napadov in znatno popravili svoje postojanke. Ob 18.30 so znova pričeie regljati strojnice, grmeti topovi in pokati ročne granate, ki jih je bilo razločno čuti prav v Madrid. Kmalu nato se je razvil na fronti močan topniški dvoboj, ki je trajal cele tričetrt u^e. Okrog pol osmih so se spet oglasile strojnice in topovi, Z gričev, ki so še v rokah upornikov, so se oglašali težki topovi. Okrog Čase del Campo so se razvili novi boji na nož. Republikanci so se zakopali v rove Ie 20 m oddaljeni od nasprotnika. Zvečer jc bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi: Na sektorju pri Časi del Campo je bila ini-cijativa tudi danes popolnoma v naših rokah. Angleško brodovje v pripravljenosti London. 11. aprila. TG. Iz Gibraltarja poročajo, da angleška bojna mornarica pripravlja neko dejanje, o katerem pa niso znane nikakšne podrobnosti. Znano je samo, da so dobili častniki in moštvo največje bojne ladje na svetu MIOOD« nalog, da morajo nemudoma na krov. Ob 7 zvečer je že ogromna križarka odplula iz pristanišča neznano-kain. Tudi flotile rušilcev so dobile nalog, da zanetijo kotle, da bi mogle na prvo povelje odpluti na morje. Zdi se. da je prišlo nekje na španski obali do spopada med angleškimi bojnimi ladjami in bojnimi enotami ene izmed v Španiji se bo-rečih strank. Mogoče je celo, da gre za štiri angleške trgovsko ladje, ki so natovorjene zn Bilbao z raznim niaterijalom, a jim je general Franco poslal sporočilo, da jih ne pusti v pristanišče, ker je Bilbao blokiran Angleška vlada trdi, da gre samo za živež in da se živež ne sme šteti med bojni materijal in je protizakonito, če Franco tudi takšne lovore zaustavlja. Tudi križarka .Sliro-psliire-- je dobila nalog, da iz Plynioulha odpluje na severnošpansko obalo. Kulturni boj v Nemčiji Berlin, 11. aprila, c. Danes so v berlinskih katoliških cerkvah čitali s prižnic dvoje pastirskih pisem berlinskega škofa Preyeinga. V prvem pismu protestira škof proti oblastem, ki odvračajo katoliške otroke od obiskovanja cerkva. V drugem pastirskem pismu pa poziva škof katoliške vernike, naj vztraja jo v borbi za katoliške šole. Ba1dwtn odhaja London. U aprila. TG. Ministrski predsednik Baldvvin jo imel danes govor v svojem volivnem okrožju v Worcester ter javno izpovedal svojo željo, da odstopi in se umakne iz političnega življenja. Dejal je, da je bil vedno mnenja, da je treba oditi z oblasti takrat, kadar je človek dal od sebe največ, česar je bil sposoben. Moči da ga zapuščajo, kar mu dela skrbi glede izpolnjevanja dolžnosti v bodočnosti. Zato bo prosil, da mu sna-mejo težko breme z njegovih ram. Boljše je odstopiti v trenutku, ko človek še čuti, da bi lahko delal, kot pa čakati, da mu drugi povedo, da jo preslab in prenesposoben in da se naj umakne. Naslednik predsednika vlade Bahvina bo verjetno sedanji finančni minister Neville Cliam-berlain. Neredi v Alžeriii Oran, 11 aprila AA. Okrog 300 domačinov jo včeraj nenadoma navalilo na marok^nske delavce na neki ogledni kmetijski postaji v Aintelu Edesu blizu Moslaganema. Marokance so napadli z boksarji. noži in palicami. Orožniki so takoj intervenirali in vziiostavili red. Aretiranih jc bilo 7 ljudi. Vso kaže, da je do tega incidenta prišlo spričo živahne propagande proti tujim delavcem v alžirskih ustanovah in podjetjih. Frank zopet ko'eba Pariz, 10. aprila, b. Že dva dni se zofiet opaža nevarno kolebanje francoskega franka. Funt in dolar sta zadnje dni zopet pričela naraščati. V vladnih krogih so bili nad tem silno presenečeni in snoči jo bila v finančnem ministrstvu konferenca v navzočnosti finančnega ministra, guvernerja Nn-rodne banke in strokovnjakov. Na tej konferenci je bilo ugotovljeno, da so različnih tečajev v Franciji krive razne fluktuacije izven Francije. Finančni minister Auriol je po konferenci izjavil, da niso točne vesti angleškega tiska, da misli francoska vlada zopet razvrednotiti francoski frank in na ta način rušiti trojni valutni sporazum med Ameriko, Anglijo in Francijo. Auriol je rekel, da veruje svojim strokovnjakom, ki ne bodo ničesar storili, kar bi bilo proti trojnemu sporazumu. Vlada tega no bi dopustila, ker jc to tudi njen interes. Drobne vesti Ncwyork, 10. aprila, b. Kaže. da se bližamo v Air-eriki najhujšemu socialnemu sjx>ru zadnjih mesecev. Spoprijela se bosta Ford in Lrivis, ki vodi strokovne organizacije. Ford. ki je sedaj na počitnicah, je izjavil, da nikdar nc bo dopustil strokovnih organizacij v 6vojih podjetjih in tudi ne bo sodeloval z delavskimi zaupniki. Ford je izjavil, du bo raje zaprl svoje tovarne in jih bo imel znj),rt.p tudi eno leto in še več. če bo treba. Danes p^ JO začeli delavci v Fordovih tovarnah očitno nosili znake strokovnih organizacij. Izgleda, da hoče Le-vvis borbo s Fordom sprejeti in jo izvesti do konca. Poljski zunanji minister Beck namerava koncem meseca maja potovati v Bukarešto. Sv. oče sc je včeraj prvič po prestani bolezni sprehajal po vatikanskem parku. Včeraj je prišlo v Palestini na več krajih do izgredov. V Akuju je bil ubit neki arabski policist. V Nazaretu so neznanci pred neko kavarno ubili nekega arabskega posestnika V Safedu je bil ustreljen iz zasede neki arabski odvetnik. V (Juarsi pa je bila ubita neka Zivodka. V pretekli noči jc varšavska policija aretirala večje skupine ponarejevalcev denarja. Ponarejevalce je vodil neki bivši posestnik. Med njimi so bili tudi trije trgovci. Dijaški nemiri po poljskih vseučiliščih še niso ponehali. Danes so našli več bomb v poslopju tehnične in poljedelske fakultete. Varšavske fakultete ostanejo še naprej zaprte. Hud požar je uničil tovarne kavčuka v Vidge-veanu v Italiji. Škoda se ceni na dva milijona lir. Stavka se širi v ladjedelnicah v Clydeu v Angliji. V topilnicah stavka že 3900 delavcev, v neki drugi tovarni pa 6000 delavcev Širijo se vesti ,da je bil odložen obisk italijanskega kraljevskega in cesarskega para v Pežti. Obisk se bo vršil malo kasneje in ne v drugi polovici meseca maja Bivši francoski ministrski predsednik Sarraut je sinoči prišel na Dunaj, Njegovo potovanje je čisto zasebno. „Obilič" v Varšavi Varšava, 11. aprila, AA. Snoči je gostoval v Varšavi zbor belgrajskega akademskega društva »Obilič«. Svoj koncert je priredil v dvorani varšavske glasbene visoke šole. Dosegel je velik uspeli. Občinstvo je burno ploskalo in vzklikalo »Obili-čevcem«, ki so podali program, na katerem so bila le dela jugoslovanskih umetnikov, Nazadnje so zapeli še poljsko himno. Poleg mnogo drugih uglednih osebnosti so koncertu prisostvovali zastopniki vlade ter člani diplomatskega zbora. Prisotno je bilo tudi celokupno osebje jugoslovanskega poslaništva. Sestanek treh vladarjev MZ Zakaj ie bil odpovedan Bukarešta, 11. aprila. TG, Tukaj še vedno govorijo o vzrokih, zakaj je bila odpovedana konferenca treh vladarjev Male zveze v Turnu Severinu, ki je bila na dnevnem redu kot slovesni zaključek posvetovanj med državami Male zveze, ki so se začela z zasedanjem konference treh zunanjih ministrov, se nadaljevale z uradnim obiskom češkoslovaškega predsednika Beneša ter bi se morala končali s konferenco treh vladarjev, Zunanji povod za sestanek bi imelo biti polaganje temeljnega kamna za veliki donavski most, ki ga bosta zgradili Jugoslavija in Romunija pri Turnu Severinu. Toda konferenca treh vladarjev, to jc kneza namestnika Pavla, romunskega kralja Karola in češkoslovaškega predsednika Beneša, je bila odpovedana. V krogih zunanjega ministrstva izjavljajo, da ni treba iskati nobenih tajinstvenih vzrokov za odpoved ie konlerence. Postala je nepotrebna iz enostavnega razloga, ker je bil položaj na konferenci Male zveze in pri obisku predsednika Beneša že tako razčiščen in so vladarji sami osebno ali po svojih zunanjih ministrih tako jasno izpovedali svoje stališče, da ni bilo več potrebno, da bi se posvetovanja nadaljevala, V Belgradu so prišli do jasnih zaključkov, da ni oportuno, da bi se vojaške obveznosti držav Male zveze razširjevale in je bilo torej brezpredmetno^ da bi sc to že itak rešeno vprašanje še enkrat razvijalo drugod. Ponovno navrtavanje tega vprašanja bi škodovalo interesom Male zveze in bi morda celo zrahljalo njihovo složnost, ki se je pokazala tako trdna in nezlomljiva za časa belgrajskih posvetovanj. Čuje se, da je romunski kralj sam, ki je bil prvotno povabil češkoslovaškega in jugoslovanskega vladarja na ta sestanek, izrazil mnenje, da ni potreben, ker bi ničesar ne mogel dodati belgrajskim sklepom. Tako je vprašanje, ki jc nekatere nepoučene politične kroge vznemirjalo, povoljno pojasnjeno. Bo i za slovensko šolo na Koroškem Kdor bere odgovoro nemškega »merodajnega mesta« v Celovcu na vprašanje kočevskega lista (:; Gotscheer Ztg.«), bi si mogel misliti, da se koroški Slovenci za slovensko šolo sploh niso borili in da so bili vedno lepo zadovoljni z nemoralno ponemčevalnico. Videli smo že, kako napačno bi bilo takšno mnenje. Naši bratje na Koroškem so bili gigantski boj proti usiljeni jim pojaničarje-valnici — žal brez uspeha! Dne 11. marca 1878. je vložilo 97 slovenskih katehetov spomenico na deželno vlado v Celovcu. V tej spomenici se bridko pritožujejo, kako se zanemarja pouk slovenščine v koroških šolah. Slovenski koroški katehetje pravijo v oni spomenici: ■Da se po slovenskih šolah (pravilneje: po šolah Slov. Korotana) skoro izključno Ic nemško pod-nčujc, slovenski materni jezik, ki ima kakor drugi deželni jezik po postavi ravno iste pravico, pa čisto zanemarja, to nasprotje vsem pravilom zdrave pedagogike in ovira napredovanje slovenske mladine. Da bode krščanski nauk v šoli kaj izdal m sadu donašal, čutimo se v svoji vesti prisiljene, odločno se ustaviti takemu podučevanju, da se po slovenskih šolah v tako prenapeti meri nemško porlučuje, slovenski, naših otrok matorni jezik pa čisto iz šole meče. , Dalje sc čutimo prisiljene poudarjati m terjati, naj so poduk v čisto slovenskih šolah — ali prav za prav: v čisto slovenskih krajih, ker slovenskih šol na Koroškem ja ni voč — vos poduk stavi na naravno in edino pravo podlago mator-nega jezika (kaj se pravi to drugega, kot zahte- vati slovensko šolo?!), in se poduk tako uravna, da otroci priložnost dobijo, tudi nemškega jezika se naučiti. Ljudska šola jc in ostane šolu za poduk, omiko in izobrazbo priprostega ljudstva, nikoli so pa ne sme ponižati v šolo t a poduk v kakem tujem (v tem slučaju: nemškem) jeziku. Naj dež. šolski svet učiteljem zaukaže, pri svojem poduku slovenski jezik, ki je učencev matorni jezik, za podlago iemati in celih pot let v slovenskem jeziku poducevati, da se otroci navadijo in naučijo misliti, slovensko brati in svoje misli tudi slovensko liaplsovati. Sol« v treh poslednjih letih naj se nemški poduk prične in dobro vadi.< Kakor vso prošnje koroškega slovenskega ljudstva za slovensko šolo, je tudi ta s|>onienira koroških katehetov pri koroških nemških mogotcih našla Rlulia nšesa! L. 1884. je rekel v 17. seji slovenski poslaneu Andrej Einspieler v deželnem zboru: »Mi slovenski Korošci želimo in zahtevamo šol« s slovenskim učnim jezikom (torej slovenske šolo!), nemščina pa uaj bo lo učni predmet v višjih razredih (kako so se koroški Nemci ozirali na to slovensko zahtevo, priča to, da so Slovencem usilili šole, v katerih slovenščina ni ne učni j o s i k in niti učni predmet!!). To so moje misli zastran šol in v c e j i d e I slovenskega ljudstva n a Koroškem jo v t o m mojih misli.« Vse tehtne in ognjevite besede |K>sl:mea A. Einspielerja so ostale glas vpijočega v puščavi! fotoamater Primorske vesti Trst — nadšhofHa? I Poročevalna agencija AG1S poroča, da jo goriški nadškof Margotti opravil velikotedenske in velikonočne obrede v tržaški stolnici in ne v Gorici. V zvezi s tem so začele krožili vesti, da bo fržaškn škofija v doglednem času povišana v nad-škofijo in bi goriška nadškofija [»ostala škofija, podložna tržaški. Nadškof Margotti bi so preselil na tržaško stolico, med tem ko bi prestol goriške škofijo zasedel ravnatelj goriškega bogoslovnega semenišča prelat Butti, ki je, kot znano, doma iz Vidma. — To vesti samo beležimo kot časnikarsko novost, ker jim ni bilo mogoče najti resno osnove. V zgodovini katoliške cerkve so silno redki primeri, da bi kakšen nadškofijski sedež izgubil svoj častni naslov. Verjetno pa je, da bo nadškof Margotti v kratkem dobil pomožnega škofa, če vprašanje zasedbe tržaške škofije še no bo kmalu rešeno. Prihranki Slovencev v Abesiniji Oblasti so objavilo zopet nove statistične podatke glede prihrankov vojakov, kolonistov in delavcev iz Julijske krajine, ki se nahajajo v Abesiniji. Večinoma so to ljudje slovenskega pokole-nja. Podatki pravijo, da so prihranki v mesecu marcu dosegli 274.810 lir, to je okroglo 000.000 dinarjev. Skupni prihrauki iz vseh prejšnjih mese-ceo pa znašajo 1,849.000 lir, lo je okroglo 5 milijonov dinarjev. Gre seveda samo za vsoto denarja, ki feo jih dolični poslali domov 6 posredovanjem itblffanskib oblasti in denarnih zavodov v Abesiniji. Električna centrala pri Tolminu Kot je »Ponedeljski Slovenec; že poročal, gredo priprave za zgradbo ogromne električne centrale pri Tolminu proti koncu. Delo je prevzela v električni stroki specializirana tvrdka v Benetkah, ki jc predvsem po severni Italiji zgradila že večjo število električnih central. Zgrajena je že cela vrsta poslopij, kjer hodo namestili kantine, kuhinje, pekarije in prodajalne za delavstvo, ko se bo delo pričelo. Imenovana tvrdka bo svojemu delavstvu nudila vse, živež, obleko in stanovanje ter jim bo protivrednost odtegovala od tedenskega zaslužka. Pijančevanje bo prepovedano. Tvrdka je pripeljala s seboj tudi vso višje kvalificirano delavstvo, kakor tudi pisarniško in tehnčno osebje. Domačini pa bodo opravljali težaška dela pri zgradbi umetnega jezera, ki bo napajalo turbine nove tolminske elektrarno, ki bo da jala električno silo za vso goriško pokrajino. „Gozd imperija" Preteklo nedeljo so s posebno izbranimi obredi slovesno vsadili prve smrečice od 50.000, ki jih nameravajo posaditi prihodnje dni na pobočju Svelo goro v spomjn ustanovitve italijanskega imperija. Gozd, ki bo na ta način zasajen, ho nosil ime :.gozd imperija«. Vodstvo obredov in pobudo za pogozdovanje Sveto gore je dala zveza fašističnih bojevnikov soško skupine. Delo bodo opravili člani vseh fašističnih organizacij pokrajine, v prvi vrsti pa ho v rokah organizacijo Do-polavoro. Sviloreia v Postojni Na pobudo zveze poljedelskih delavcev je bil na Studenem pri Postojni otvorjen tečaj o svilo-reji, ker so je baje izkazalo da bi se na tom ozemlju vsled ugodnosti podnebja kakor tudi sestavino zemlje lahko razvila sviloreja. Tečaj vodi dr. Kobža. V tečaj so je vpisalo večje število mlajših in starejših moških kakor žensk, ker so vsi na tem interesirani, da bi se v hudi gosjiodarski stiski našle nove možnosti za zaslužek ih za gospodarski obstoj. Nesreče po Julijski Krajini V Solkanu so je pri delu hudo poškodoval Jožef Peršolja, ki jc bil prepeljan v bolnišnico v Gorici, kjer upajo, da mu bodo oteli življene. Pri Mirni jo Janez Boje, doma iz Opatjega sela tako nesrečno padel s kolesa, da je moral biti oddan v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomil obe nogi. V Grgarjti pri Gorici je mladi 20 letni Franc Ipavec pri poljskem delu naletel slučajno na granato, ki je ostala zarita v zemlji še iz časov svetovne vojne. Granata je eksplodirala in fanta hudo razmesarila. V bolnišnici v Gorici, kjer sc sedaj nahaja, upajo, da mu bodo rešili življenje. V Postojni je nepričakovano izbruhnil požar v hiši Franca Bizjaka. Ogenj se je hitro razširil in začel ogrožati tudi sosedna poslopja. S pomočjo gasilcev iu vojakov se je posrečilo požar omejiti. Boj s požarom jc trajni tri polne ure. Bizjaku je zgorela vsa letina. Škodo ima 25.000 lir, ki pa ni krita z zavarovalnino. Občinske oblasti so odredile pomoč jionesrečenega. Iz Šmartna poročajo, da so tamkaj našli v por-ku ležeče truplo 3 letnega otroka Danila Kristjan-čiča, ki so ga starši že dalj časa pogrešali. Otrok je po nesreči zašel na rob jarka ter sc zvalil vanj in sc ni mogel več rešiti iz vode, ki ga je takoj zalila in zadušila. Pretep v Idriji V Ledenicah pri Idriji je prišlo v hiši nekega tamošnjega kmeta do zelo hudega protepa med domačini in jih je bilo mnogo težje ranionih. I'o prepira in krvavega obračunanja je prišlo takole. V hiši kmeta Franca Lapajnc jo sedelo večje število delavcev, ki so se hoteli opoldne malo odpo-čiti. Toda vino jim je kaj kmalu zlezlo v glavo. Pretep jc povzroči! Peter Obid, ki je hotel posredovati med prepirajočima se Janezom Bogatajem iu Viktorjem Podobnikom, ki sta začela Obida složno psovati. Naeukral pa je posegel vines napol pijani Franc Rupnik, ki se je zakadil v Bogataja iu Podobnika ter ju oklofutal in obrcal. Lapaj-ne, ki se je začel bati za svoje pohištvo, jc pre-pirujočim zaukazal, naj nemudoma za puste njegovo hišo in se gredo pretepat drugam, toda Obid se je temu zoperstavil tor je Lapajnota zgrabil za vrat in ga treščil ob tla. Pretep ee je jiosplošil. Vmes so posegli še Jožef Blasko, Janez Cibej, Fran Velikonja, ki so so trudili, da bi s pestmi zdivjanega Obida zopet streznili. Toda Obida je to še bolj razjezilo, tako, da je potegnit nož ter zače.l kar na slepo okrog sebe klati. Razbil je ludi mnogo pohištva. Končno se je ostalim posrečilo, da so ga s stolom po glavi toliko pomirili, da so mu odvzeli orožje. Orožništvo je aretiralo vse pretepače in sicer Obida, Velikonjo, Cibejn, Rujmika, Blaska in Podobnika, ki so vsi odnesli večje ali manjše rane. Tihotapci Pavel Eržen, star 4č> let, doma v Idriji, je bil obsojen na 1100 lir globe, ker so mu dokazali, da je imel v svojem hlevu kravo, ki jo io pritihotapil čez mejo iz Jugoslavije. Janez Lihar iz Vošij pri Idriji, Bevk Marija iz Idrije ter Jožef Gornjak iz Do-bravclj so bili obsojeni na večjo denarno globo, ker so iz Jugoslavije tihotapili žganje in tobak. Albert Gregoric iz Prvačine, star 27 let, je bil obsojen na za|»oriio kazen, ker jo brez potnega lista odšel v Jugoslavijo. Danilo N u s d o r I e r , Likar Marija iu F r a n c Log a r , vsi trije iz Bele pri Črnem vrhu, nadalje V e r t o v e c Lucija in L u d m i -la Lisjak iz Rifemberka, so bili aretirani na državni meji. ker so tihotapili žganje iz Jugoslavije v Italijo. Sedaj čakajo na kazen. Izpred sodišča Silvi j Kandare, doma iz Volčje vasi, je bil pred sodiščem, kjer se jc moral zagovarjali zaradi nasilnega obnašanja napram nočnemu stražniku, ki ga je »pestil tako, da jo obležal na ulici. Kandare je dobil 4 mesece strogega zapora in mora plačati vse nastale stroške. Janez Misija iz Grahovega in Hvala Herman sta se z dvema italijanskima tovarišema zagovarjala pred sodiščom zaradi tatvine. Kako veliko jo bilo njuno presenečenje, ko jima je sodnik sporočil, da je amnestija sodni poslopak proti njima ustavila. Janez Muhelj, pristojen v Maribor v Jugoslaviji, bivajoč pa v Gorici, komaj 21 let star. je bil obtožon, ila je po goriških cerkvah pobiral denar iz puščic. Cerkvenik Grinaver ga je enkrat pri tatvini tudi zasačil. Muhelj je bil obsojen na poldrugo leto težkega zapora, na plačilo denarne globe v znesku 1800 tir ter na plačilo vseh sodnih in pravdnih stroškov. Po prestani kazni l>o Muhelj izgnan iz Italije v svojo rodno občino. Jožef Vidmar, doma iz Ajdovščine, je obče znan tat, ki jo kradel po hišah Rudolla Domo-nico, Franca Gantarja, Karla Bolcne iu Antonija Poženela. Pred sodiščem je svoje tatvine priznal. Ker ni bil samo navaden tat. marvoč je pri svojih zločinih tudi vlamljal, je bil obsojen na eno lelo in 7 mesecev težkega zai>ora. na denarno globo 2000 lir in plačilo vseh nastalih stroškov. Izenačevalno razvifanie Ni negativnega tvoriva, ki bi brez posebnega posežka jiri razvijanju prevodlo svetlobno skalo zelo kontrastnih predlog v takšno negativno reprodukcijo, da bi jo mogli v vsem obsegu prenesti na poziliv. Zlasti pri |>rotisvotlobticni snemanju v naravi, nočnih i>osnetkih ter pri snemanju no-trajnščin proti oknom naletimo na tako velike svetlobne kontraste, da bi negativov zaradi prestrme gradacije ne mogli kopirati, če bi jih razvili v kakršnemkoli rapidnem razvijalcu. Običajno pn stvorimo s takšnim razvijanjem tudi obsežno obstret, ki seže bolj ali manj daleč v senčne dele slike in s tem risbo v svoji okolici docela uniči. Rapidni razvijalci so zaradi tega neuporabni za razvijanje močno kontrastnih posnetkov. Zajedo se takoj v globino hronosrbrne plasti ter razvijejo vse refleksne obstrete, tudi takšne, ki so se v plasti le na pol uveljavile ter v njej neknko obtičale in se niso razvilo do površja plasti. Izbrati moramo torej za razvijanje posnetkov z velikimi svetlobnimi kontrasti razvijalce, ki delujejo vsaj spočetka le na površju plasti ter se šele pri dalje Pnsn trajajočem razvijanju počasi zajedajo v globino plasti. Takšen površinski razvijalec — izenačovaloc — ne doseže v plasti pod površino stvorjenih obstreti, Če mu ne damo časa, da pride do njih v globino, ter oslabi s tem v neki meri ludi na površini plasti stvorjene obstrete. S časovno raztegnjenim razvijanjem pa preidejo v globino tudi izenačo-valci ter dobimo potem z njimi skoraj enak rezultat, kot z rapidnimi razvijalci pri krajšem razvijanju. Izenačevalnih razvijalcev je precej. V neki meri delujejo izenačevalno žc drohnozrnati razvijalci, dočim dobimo nasprotno tudi z izenačo-valci nekoliko drobnejše zrno. Pretežno vsi zahtevajo daljšo osvetlitev, precej preko normale. Zelo dober, preizkušen, poceni in skoraj neobčutljiv za toplotne izprotnembe je VVindischcv pi-rokatehinov izenačovalec, ki deluje izredno čisto, brez osena, in ne zahteva daljše osvetlitve. V njem smemo negative brez škode tudi nekoliko -mučiti- ter razvijali tudi preko pol ure. Se pri tričetrturnoin razvijanju niso pokazale plošče nobenega osena. Najvažnejše sencc so pri pravilno osvetljenih negativih razvite že v 15—18 minutah. Srchrova vsodllna je rjavkasta ter krije nekoliko močnejše kot je po videzu pričakovati, kar je pri razvijanju upoštevali. S tem razvijalcem je mogoče obvladati silno velike svetlobne kontraste. Raztopina A. 100 ceni dest. ali prekuhane vode. 8 g pirokatehina, 2.5 g natr. sulfita krisl. Raztopina B. 100 ccm vode, tO g jedkega natrona. Za uporabo: 1.) 200 ccm vode, 10 g krist. sode. t ccra raztopine A (odmeriti do kapljico točno!). ali: 2.) 200 ccm vode, 5 ccm raztopino A, 2 ccm raztopine B. Ce dodamo ko|»oli j»od 2. večjo količino raztopino jedkega natrona, kot jo predpisano, pospešimo razvijanje in dobimo nekoliko bolj kontrastne negative. Za stojno razvijanje v dozah jo najugod-neja sledeča koncentracija: 100 ccm vode. 4 ccm raztopine A, 3 ccm raztopine B. Razvijanje 10—12 mintit. Ze rabljen razvijalec ni več uporabljiv. Za bistre glave Ameriški filmski industriji povzroča prav resne skrbi neprijetna lastnost filmov, da jiostanojo čez leta lomljivi iu nejasni, tudi če so |>o vseh predpisih shranjeni v liermetično zaprtih dozah. Praksa je pokazala, da jih je na takšen način mogoče ohraniti v brezhibnem stanju največ deset let. Zaenkrat si pomagajo s prekopi ranjeni filmov, toda kopije so vedno slabše, da v približno 50 lotili lahko računamo z materialnim koncem takšnih filmov. Učinkovitega ohranjevalnega sredstva šo nc poznamo. Filmska industrija išče sedaj sredstvo, ki bi preprečilo okvaro filmov, ki imajo poleg gole trgovske vrednosti, tudi veliko kulturno, dokumentarno in umetniško vrednost. Kdor hoče [»ostali slaven in bogat, naj sc potrudi! Razgovor« P. R. v Lj. Seveda je tako: tudi pri nas ustvarja [»okvarjena propaganda pokvarjenih reklamnih šefov umetno praznino brezsmiselnosti in nevednosti o amaterjih. Inserati in plakati kričijo: to je aparat! Popoln avtomat! Sprodaj jo steklo, zadaj je tudi nekaj notri, in zdaj pritiskaj, da boš imel več od življenja! Ko sem jaz. kvaril prve plošče, so me doma drugače poučili. Da naj popijem rajši kozarec cvička, so rekli, in da bom tako imel več od življenja! So imeli po svoje prav, vsekakor Ivo!j kot sodobna reklama, ki vam je — neizkušenemu kadetu potisnila v roke drag in precizen aparat in vas kričavo zavedla v zmoto, da je kupljena kamera najpopolnejši rohol' Pozabila vam je povedati, da mora stali za kamero nekdo, ki misli. Apelirala je na vašo komod- Nekaj, kar n« vedo vsi: da je francoska vlada skrčila pokojninsko dobo za državne uradnike in določila kot skrajno starostno mejo za službovanje dovršnlh 60 let; da študira na francoski vojaški akademiji v Nan-cyju med drugimi ino-zemei ludi 32 letni ruski general rdeče vojske; da se morajo ruski dijaki na tehniki odslej učiti en tuj jezik ter imajo na izbiro francoščino, nemščino ali angleščino; da je finska vlada prepovedala sleherno uniformiranje; da mora imeli vsako vozilo v Nemčiji spredaj zrcalo, ki kaže, kaj sc »odi za njegovim hrbtom; nost in ste ji nasedli, če hi vam ponujal nekdo radijski sprejemnik in bi vam zatrjeval, da boste z njim mogli j»oslušati muziko z lune ali marša — mu gotovo no bi verjeti. V fotograliji pa se vam zdi vse mogoče. Aparat seveda ni kriv vaših neuspehov. Zrlvujto še par kovačev in si kupite zanje nekaj gramov teorije, ali pa se včlanite v najbližji amaterski klub. Saj ste v Ljubljani! Tam vas hodo hitro in radi poučili, kako se taki reči z uspehom streže. Kamere, ki bi stregla človeku, pa do sedaj še niso iznašli. Naša društva Potoki a h Ljubljana. V torek 13. aprila predava dr. A. dol Cott o fotografiranju brez loče, naslednji potek j>a g. Hafner o reportažni fotografiji. V soboto in nedeljo izlet. Podrobnejši dogovor v petek. Vabljeni člani in prijatelji kluba. Folokluh Zagreb organizira letos mednarodno fotografsko razstavo, ki ji bo priključil svetovno razstavo fotografske literature. V tej zvezi vabi vsa založništva fotografskih publikacij, da mu najpozneje do 20. juniju 1937 prijavijo in pošljejo dela, ki jih nameravajo razstaviti. Podrobnejša pojasnila dajo Foloklub Zagreb, Masa rvkova 11. Ma pomoč kočevskim Slovencem Vsi, ki čutite narodno, ki ste Slovenci in Jugoslovani, pomislile, koliko trpimo Slovenci na Kočevskem! Ne moremo nikamor naprej. Res sc javna oblast trudi, da zaščiti prozirone Slovence, a veter, ki veje od severa, vse to sproti zaduši. 000 let so baje Kočevarji že na slovenskem ozemlju, »500 let se (»oživljajo s slovensko krvjo, 000 let že tone slovenstvo na lastni zemlji; ali je v teh 000 lot ena sama kočevar*ka vas postala po prirastku Sloven-cov slovenska? Niti ena! Pa ipoglej. koliko je samo v slo letih na Ko ro k eni slovenskih vasi postalo ik>|k>tnoma nemških! Kje je tu ravnotežje.' Zakaj skoraj vsak Slovenec, ki ga zanese ua Kočevsko, postane Kofevar? Zato, kor vztrajnega, tihega, morda robatega, če treba večletnega terorja Kočevarjev trajno no more vzdržati, ker sploh ne moro človeka dostojno živeti. Vsi, ki bi hoteli biti tam zunaj nacijonalisti. pridite na Kočevsko, tu vam je polje odprto in ni trebil delati noltene sile Hočevarjem, osredotočiti te svoje silo pozitivno v prid Slovencem in ne bo dolgo, ko se lx> tudi Slovenec čutil enakopravnega s Hočevarjem! Treba je enotnega načrta, po katerem se bo našemu slovenstvu jiomagalo do življenja. Niti pojma nima o slovenskem problemu na Kočevskem, kdor sani tu ne živi. Vsak si misli, da je slovenstvo v nevarnosti samo na Koroškem in drugje. Slovenci na Kočevskem pa, da so brez nevarnosti v Sloveniji. A to ni ros. Ko morda nacionalna javnost pazi sa-ino na Koroško, so tukaj vztrajno utrjuje tuj duh, ki nič ne nazaduje, pač pa prodira še \ take kraje, kjer še v bivši Avstriji ni bila ne šola, ne c«rke\ nemška, n. pr. Draga pri Čabru. Oblasti pazno ču-jejo, a germanizatorski val veje naprej, kako? Ko na to mislim, se spomnim nu tujski promet, na razne avtomobile, ki zlasti poleti preprezajo kočevsko deželico, pa tudi noč ima svojo moč. Slovenci, ki na Kočevskem vzdržijo nacionalni krst, so pa vredni vso polivalo in moralne ter materialne podpore: otroke takih staršev jc treba dati študirat, da se kdaj kol mladi intoligenljo vrnejo med svoje ogrožene Slovence ler jih z veliko avtoriteto dvigajo. Slovenska javnost naj omogoča kočevskim slovenskim otrokom izlete v čisto slovensko krajo, kjer se bodo kar čudili, da jo tam sploh vso slovensko. Te misli jo /.bral nekdo, ki od blizu opazuje, kaj s«- godi ter kliče še enkrat: >No pustite, dn slovenstvo na Kočevskem še nadalje umira! Mariborski drobiž Maribor, 11. aprila. Nov grob. V Kettejevi ulici je umrl Josip Mil tereggcr, 83-lotni vpokojeni železničar. Naj v miru počiva! Vpoknjenci zlioriijejo. V Narodnem domu je bil danes doj>oIdne občni zbor Društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih vpokojoueev in \-|>oko-jonk v Mariboru. Oličrii zbor je vodil predsednik dvorni svetnik v jx>k. dr. Jos. Kronvogol, ki je [»oddal obširen pregled o delovanju društva v preteklem r»oslovnom letu. Pozdravil jo delegate iz Ptuja, Celja in drugih krajev. Tajniško poročilo, ki ga jo podal vpok. šolski upravitelj Ogoreloc, izkazuje 185ti društvenih članov. Člani vse premalo upoštevajo važnost in potrebo pokojninskega sklada, ki je ustanovljen v okviru društva. Društvo je svojim članom pomagalo z nasveti in podporami, kolikor je lo moglo. Blagajniško poročilo je podal Ivan Ku-delka. Društvo je imelo s posnirtninskim fondom 20.036.75 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Premoženje društva znaša 16.941.12 Din. Nadsvet-nlk Vrbnjak jo nato govoril o sodelovanju z drugimi društvi vpokojeneov iu o uspehih, ki 60 hili doseženi, zlasti o jx>večanih voznih ugodnostih na železnicah, o rednem izplačevanju pokojnin in delnem zvišanju pokojnin starovpokojcnr.ev. Na sporedu je bila tudi sprememba pravil Pokojninskega sklada, ki je bila sprejeta, kakor jo je odbor predlagal. Kolesa kradejo. Obratovodji Bogomirju Lebanu in mizarskemu pomočniku Josipu Tinku sta bili \ Frankopanovi ulici ukradeni kolesi v skupni vrednosti 2000 Din. Najdena harmonika. Trafikantinjn Marija Miler jo na 6crpontinski poti od dravsko brvi do Ruške ceste pod nakim grmom našla skoraj novo harmoniko, o katori so ugotovili, da izvira iz neke tatvine. Bržkone jo jo tat na mestu začasno skril. Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, zet, bral, svak in stric., gospod Franc Repii trgovce in lastnik pogrebnega zaroda v 49. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. t. m. ob štirih na pokopališče v Ljutomeru. V Ljutomeru, dno 11. aprila 1037. Cilka Repič roj. Katnik, soprogo. Družine Zomljič, llankart. Drvenik. Katnik, dr. Sodlačok, Kodrič. Programi Radio Ljubljana Ponricljr.k. U. aprili: 1'.' Snmo vesele (ploflče) 13.15 Vreme, poročil« — flns, spored, obvestilo — n.r> Zvoki is Amerike (ploSče) — H Vreme, horrn - is /alrnvniSk« um: Neg« in utrjevanje (ir. dr. Anton Hreoelj) — 18.20 Lnlo: Nn mouna (orkestralna »iiltn nn T»lo8čah) — lfi.to (iledališčo in občinstvo U. del (k. Olril IJebevee) — 19 Cvreme, poročilu, nporn), ol>-ventila — 10.30 Pronos oimf. koncerta Iz Sofijo — :M Koncert kompozicij Danil* Svnro (prenos iz velik, fil harmonične dvoranei Sodelujejo: en. Zlntn OjuiiKje. n«e. g. Aleksnnder Kolncio, k. prof. Marjan MpovSek. ljubljanski kvartet (kit. 1'feifer, Stanič, SnJteršič. Millter) — S! Cita, vreme, poročila, spored — 22.1J Veselo pesmi (Tereet Stritar In ir. prof. M. Lipovšek). Dragi programit Panedrtjrk, /t. nprilo; Itclifrad: IB.tj Orkestralni koncert — 21.00 Litovski evropski koncert — Zagreb: JO.30 Moftki kvartet — 21.00 Litva — Dunaj; '.'1.0(1 Litva — Italijan »k« poitajn; 17.IS 1'lnnlno — 21.00 Vokalni in Instrumentalni koncert — l'raga: 20.'JO Vokalni kvnr tel. — 21.00 l.ltvn — Varhavo: 211.1.', Ileliussijev koncert — 32.0(1 SlnfotilSnl koncert - KOnigubcra: 20.111 1'lhala _ Frnnkfurt: 20.10 Domovinski zvoki — MminUnvn: J0.10 Skotsk« nsroiln« glasba — Slrattbaurn: 21.SO No*i llaeerli ^edel/ski spori Belgrad, 11. aprila, m. Danes sta se odigrali v Belgradu dve važni prvenstveni tekmi, in sicer med BSK in Ljubljano, ki se je končala z 8:0 (2:0) ter meri Gradjanskiin in Baskom, ki se je končala s 4:2 (2:0). Najresnejši kandidat za državn. prvaka Grad-janski je letos vprvič v Belgradu zaigral proti Basku. SK Ljubljana je v predtekmi pomerila svoje moči z dosedanjim državnim prvakom BSK. Ker Gradjanski potrebuje v glavnem samo Je dve točki za dosego državnega prvenstva, je vladalo za tekmo iz razumljivih razlogov ogromno zanimanje. Kljub oblačnemu vremenu, ki je obetalo vsak trenutek dež, se je zbralo na igrišču okrog 8000 gledalcev. Ob 14.30 se je pričela tekma med Ljubljano in BSK, ki je poslal v borbo proti SK Ljubljani svoje najboljše moštvo. Ljubljana je nastopila v sledeči postavi: Logar, Jug, Bertoncelj L, Pišek, Repotoč-nik, Boncelj, Hassl, Slapar, Bertoncelj II., Lah, Vi- dušek. . Že v samem začetku se je takoj videlo, da bo Ljubljana odšla danes z igrišča poražena. Celoten napad Ljubljane je igral preveč raztrgano. Najslabsi igralec na igrišču je bil vsekakor Hassl na desnem krilu, ki vsled svoje neokretnosti, negibčnosti in telesne' preobilnosti nikakor ne spada na to mesto in morda celo nič več v moštvo. Napad Ljubljane je sicer s svojimi kombinacijami večkrat dosegel gol, pred golom pa je bil neodločen. Obramba in krilci so se v prvem času odlično borili in branili, v drugem pa niso mogli vzdržati močnega pritiska BSK-napada, ki je postajal vedno nevarnejši, kajti napad SK Ljubljane je izgubljal žogo za žogo. G. Logar danes ni imel srečnega dne. Njegove roke niso bile sigurne in je prečestokrat žogo odbijal, mesto da bi jo ujel. Na njegov račun gredo trije goli. Ostali del krivde pa pade na obrambo, ki je pogosto odpovedala in pravzaprav 6amo fingirala. Kratek poteh igre Začetni udarec ima Ljubljana, ki igra proti vetru. Napadi Ljubljane so bili zaradi okornosti desnega krila Hassl a brezusjiešni. Žogo je zaradi njega vedno dobil igralec BSK. V 4. minuti BSK napada zelo ostro in Božovič zabije prvi gol. Nato je BSK htalno napadal. Sledil je oster napad Ljubljane preko Hassla, ki vrača žogo Bertonclju II., katerega Mariborski šport: aprila Maribor, 11 SK Lendava — SK Slavija 2:1 (1:0). Prvi nastop SK Lendave v Mariboru je bil uspešen. SK Lendava je zmagala zasluženo in zapustila najboljši vtis. Moštvu se pozna dobra šola starega mariborskega reprezentanta M. Starca. — Slavija je bila v prvem polčasu enakovredna nasprotnica, v drugem polčasu pa so nekateri igralci bolj gledali na noge nasprotnikov kot pa na žogo. Tudi njihovo obnašanje bi bilo lahko bolj športno Sodil je g. Bergant. Občinstva ie bilo zelo malo. Tekma je bila za prvenstvo drugega razreda mariborskega okrožja LNP. V predtekmi sta imela priialelisko tekmo rezervi SK Železničarja — SK Slavija 6:1 (4:0). — Bivši golman prvega moštva Železničarjev je bil 6lrelec vseh golov. Sodil je g. Murko. Dopoldne sta odigrala na stadionu Maribora tekmo SK Železničar — SK Maribor 3:1 (1:1). To je bila prvenstvena tekma in je s tem Železničar že dosegel prvenstvo, ker ima že 6 točk. dočim imata Maribor in Rapid samo po 1 točko. Igra je bila prav živahna in dobra. Sodil ie g. Klanjšček. Na igrišču Rapida sta igrala ISSK Maribor — SK Rapid 1:4 (0:2). Prijateljska igra se ie odigrala e precej pestrim moštvom. Sodil je g. Klipp-statter. Celjski šport Celje, 11. aprila. SK Železničar (Maribor) — SK Olimp 1:0 — (0:0). Danes je bila na igrišču Olimpa finalna prvenstvena tekma med gornjima kluboma. Železničar je moštvo, ki ga je treba na zelenem polju respek-tirati. Dane« je zaigral mnogo boljše kot zadnjič proti SK Celju. Obramba je tvorila živ zid, čez katerega ni bilo mogoče prodreti. Krilci so bili neumorni. Železničar je dobro uglajena enajstorica. SK Olimp se je ves čas dobro boril, tehnično pa ni bil kos. Tekma je bila fair. Sodil je g. Podubski iz Zagreba. Gledalcev okoli 300. Prcdteknia mladine SK Celja : SK Olimp 4:3 (1:1). Evropski rekorder Cartonnet levi branilec na 16-mete"H črti faulira. Ostri strel Laha se odbije ob obrai.iDnein zidu BSK. V 22. minuti Vujadinovič ostro strelja. Logar v padcu odbija žogo, katero Moša Marjanovič pošlje v mrežo in s tem doseže 2:0 za BSK. V 30. minuti Bertoncelj s strelom v kot prepreči siguren gol. Prvi polčas se konča pred vrati Ljubljane. V drugem polčasu Ljubljana ostro napada, nato pa polagoma jiopušča. BSK prehaja v napad iu končno v 8. minuti po lepi kombinaciji zviša po Božoviču na 3'0. V 12. minuti Marjanovič izvrstno preigra oba branilca in z rafiniranim trikom zavara Logarja ter sune žogo četrtič v mrežo. V 15. minuti Tirnanič v hudem zaletu preigra branilce in iz nejiosredne bližine zabije peti gol. V 24. minuti Moša Marjanovič zatrese šestič mrežo. Samo minuto pozneje pošlje Glišovič ostro žogo v gol, ki jo Logar odbija na nogo Vujadinovifu, le-ta pa čezenj zviša na 7:0. Sledijo napadi Ljubljane, ki skuša doseči vsaj častni gol, toda zaradi neodločenosti napada ostanejo stoodstotne šanse Ljubljane neizkoriščane. Najlepšo priliko je imel Hassl, ko bi lahko dvakrat iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo, pa je streljal na začudenje vseh poleg gola. V 33. minuti Tirnanič krasno centrira, Logar skoči na žogo, toda Božovič je hitrejši in jo čezenj pošlje v gol. V 37. minuti ne dosodi očividne enajstmetrovke proti BSK zaradi namerne roke Stevoviča v kazenskem prostoru. Igra se je končala s stalno premočjo BSK. Takoj nato se je pričela druga tekma med Gradjanslvim in BSK, ki se je končala s 4:2. Čudna izjava igralca Ljubljane g. Hassla Po končani igri je Vašega dopisnika, ki je bil namenjen v oblačilniro BSK, da počaka sodnika in ga |irosi za izjavo, srečal igralec SK Ljubljane Hassl ter mu dejal sledeče: »Da veste, čc boste o meni napisali, da sem slabo igral, vam prihodnjič, ko pridem v Belgrad. razbijcm glavo.« Ko mu je Vaš dopisnik hotel pojasniti, da se žalibog ne more pohvalno izraziti o njegovi igri, mu je Hassl odgovoril z žaljivko. Izjava g. Hassla našemu dopisniku je bržkone lastno spoznanje in priznanje, da ne spada nič več na nogometno igrišče. Zagreb, U. aprila, b. Hašk : Slavija (Sarajevo) 3:1 (1:1). Split, II. aprila, b. Jugoslavija (Belgrad) : Hajduk 2:1 (0:1). Zagreb, 11. aprila, b. Concordia (Zagreb) : Slavija (Osiiek) 3:2 (1:2). Berlin, 11. aprila. AA. V olimpijskem stadionu je bila danes meddržavna tekma v iiokeju med Nemčijo in Francijo. Tekma se je zaključila z neodločnim rezultaom 3:3 (2:2). V Panipatu (države Pandžab v Indiji) je prišlo med Indijci in mohamcdanci do sno imel hude posledice. Povod temu spopadu je dala pot procesije, ki je šla mimo nekega svetišča. Policija je bila prisiljena, da je nastopila z naj ostrejšimi sredstvi, da je naredila konec srdiiemu boju. 14 mrtvih in 24 hudo ranjeuih je obležalo na bojišču. Na sliki: Na policijski posiaji obvezujejo ranjence. V Parizu je francoski mojster v plavanju Jaques Cartonnet postavil nov evropski rekord v prsnem plavanju na 100 m. Preplaval je 100 m v 1:10,6 in je ostal samo za šest desetink sekunde za svetovnim rekordom Američana Higginsa. Cartonne-tov stari evropski rekord je bil 1:11, postavljen dne 26. aprila 1935. Slovenska zelena bratovščina Ljubljana, 11. aprila. Zveza lovskih društev za Slovenijo ie imela danes v dvorani OUZD svoje glavno letno zborovanje. Udeležba je bila prav častna in številna. Predsednik g. dr. Krejči iz Ljubljane je pozdravil predvsem zastopnika g. bana g. inšpektorja inž. Šivica, časnikarje in vse delegate, zbrane od raznih krajev Slovenije. Zborovalci so poslali pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Via. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, ki je bil sam več let predsednik Osrednje zveze, ter Osrednji zvezi v Belgrad. Nato je podal predsednik dr. Krejči zelo obsežno in izčrpno poročilo o delovanju Zveze v preteklem poslovnem letu in zelo zanimivo izvestje o lovnih razmerah v drav- ] ski banovini. Iz njegovega poročila posnemamo, I da je bilo delovanje Zveze, včlanjenih društev in ] odsekov zelo živahno. V Zvezi je bilo včlanjenih 13 lovskih društev, medtem ko se novo lovsko društvo v Kamniku ravnokar snuje. V teh društvih je bilo vpisanih 5476 članov, od katerih jih je 1377 lovskih čuvajev. Zveza je skrbela za to, da se na škodo lovstva lovišča ne razkosajo na premale površine. Stremela je za tem, da naj bo brez izjeme vsak lovec vpisan med člani lovskih društev, ki naj vršijo med člani zaradi pravičnega izvrševanja lova nadzorstvo. V loviščih dravske banovine je bilo zaposlenih 2051 lovskih čuvajev, ki se tudi v dobrem delu preživljajo od lova, saj je med njimi bilo 305 takih, ki so poklicni lovski čuvaji. Zveza je izdajala svoje glasilo »Lovec« ki izhaja v 6000 izvodih. Za primer smrti dobijo svojci ponesrečenega lovskega čuvaja od dveh zavarovalnic, 6 katerima so sklenjene zavarovalne pogodbe 17.500 din, ponesrečeni pa dobi v primeru trajne invaliditete 35.000 din. Tudi na literarnem poliu je Zveza storila mnogo, izdajala je poleg svojega glasila tudi razne propagandne in strokovne brošure. Ima ludi poseben sklad »Zelenega križa«, iz katerega dobivajo podpore onemogli lovski čuvaji in njihovi siromašni svojci. Sklad »Zelenega križa« znaša din 64 526.91. Zveza je včlanjena v Osrednji zvezi v Belgradu. Kakor znano, bo letos mednarodna lovska razstava v Berlinu, za katero so izbirne razstave po banovinah. Poseben odsek Zveze ima polne roke dela za prireditev lovske razstave v Ljubljani. Zanimivi 60 tudi statistični podatki, ki jih ie objavil predsednik dr. Kreiči. V dravski banovini smo imeli v letu 1935 1112 lovišč, od katerih je približno ena osmina lastnih lovišč, ostala so pa občinska. Letne zakupnine so znašale v letu 1935 skupaj din 1,818.395, kar dokazuje, kako velikega pomena je lov za naše narodno gospodarstvo. Iz blagajniške ga poročila, ki ga je podat g. ravnatelj Zupan, je razvidno, da je bilo nad din 980.000 denarnega prometa. Za delegate v Osrednjo zvezo so bili izvoljeni predsednik d.r. Krejči, podpredsednik Pogačnik in blagajnik ravnatelj Zupan. Prihodnje leto bo glavna skupščina Zveze v Ljubljani. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno in deževno vreme po vsej državi, zlasti pa v zapadni polovici, košava v podonavskih krajih bo ponehavala Temperatura bo padla v severnih in zapadnih krajih, dvignila pa se bo v ostalih krajih. Borci za Koroško so zborovali Ljubljana, 11. aprila. Danes dopoldne so v Ljubljani zborovali zastopniki posameznih društev Legije koroških borcev. Navzočni so bili zastopniki iz vse dežele. Zborovanje je vodil predsednik, polkovnik v pok. g. An-drejka, ki je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in |iozriravne brzojavke starim koroškim borcem: častnemu predsedniku generalu Smiljaniču, vojnemu ministru, generalu Mariču in generalu Nediču, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačeno, ki sta koroškim legijonarjem vedno izkazovala svojo naklonjenost. Predsednik se ie spomnil tudi mrtvih sobojevnikov, tako generala Maistra, majorja Lavriča in junaka Malgaja, katerih spomin so prisotni počastili z vzkliki: »Slavalc Predsednik g. Andrejka je govoril nato še o delovanju glavnega odbora in o težnjah Zveze koroških borcev. T * težnje so reasumirane v resolucijah, ki so bile ob koncu občnega zbora predlagane. Tajniško poročilo je podal g. Kristan, ki je naglašal, da je delo društva močno narastlo. V imenu organizatoričnega odseka je podal poročilo g. Marušič. Zveza koroških borcev se ie sedaj ojeklenila in učvrstila ter se združila z bratskimi organizacijami, lo je z Maistrovimi borci in pa z Zvezo borcev za obrambo severne meje v Zagrebu. Te tri zveze so imele skupen sestanek v Trbovljah in Zidanem mostu ter so |>oslovale ves čas vzajemno in so osnovale skupno zvezo legijonarjev. Blagajniško poročilo je podal g. Pečnik. v imenu nadzorstva pa je poročal g. Simnnrič, ki je predlagal nadzorstvu razrešnico s pohvalo, kar je bilo z odobravanjem »prejelo. Pri volitvah so bili izvoljeni z vzklikom: predsednik polkovnik v p. Viktor Andrejka, 1. podpredsednik g. K aro I Šefman, II. podpredsednik g. Dominik Marušič, tajnik g. Franjo Kristan, nam. g. Stanislav Pavletič, blagajnik g. Ciril Oman. nam. g Drago Vahtar. Izvoljeni so bili tudi ostali odborniki, med temi zastopniki posameznih krajevnih organizacij koroških liorcev. Predsednik nadzornega odbora je g. podpolkovnik Drago Masek, predsednik razsodišča pa major Burnik iz štor. Razvila se je zelo živahna debata, v kateri so posamezni zastopniki naglašali precejšnje krivice, ki so se pred leli pripetile koroškim borcem, ko so bili nekaleri predčasno upokojeni ali reducirani. Sprejele so bile soglasno tudi resolucije, ki sta jih predlagala polkovnik Andrejka in g. Primožič. V teh resolucijah je izražena zahteva koroških borcev po moralnem zadoščenju in pa zahteva po narodnostni in kulturni obrambi na slovenskem Koroškem. Obrni zbor slovenskih borcev za Koroško se je zaključil v ponolnem soglasju. Zbor Slovenskih čebelarjev Celje, 11. aprila. Ob veliki udeležbi čebelarjev iz vse dravske banovine je bil danes občni zbor Čebelarskega društva, ki je trajal od 10 do 14. Od 8 do 10 pa je bil občni zbor Zveze čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje. Zborovanja so 6e udeležili zastopnik banske uprave g. Okorn. zastopnik okrajnega načelnika g. Kocuvan in g. Cimerman kol zastopnik žu- panstva. ki je sporočil navzočim pozdrave g. župana. Predsedniško poročilo je j>odal g. prof. Verbič, tajniško in blagajniško pa g. Dermelj. Važna točka dnevnega reda je bila zadeva o zatiranju čebelnib bolezni v ljutomerskem okraju ter ureditev ajdovih paš. Vse zborovanje je poteklo v lepem in složnem sodelovanju vseh delegatov. Vprašanje ajdovih paš bo sedaj ugodno rešeno, kar je zagotovil tudi zastopnik banske uprave g. Okorn. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom g. prof. Verbičem, pod|)redsednikoma gg. župnikom Peter-tielom in Raičem ter tajnikom g. Dermeljem na čelu. Za kranjsko okrožje je bil izvoljen g. upravnik Ravnik. Ljubljana Na materinski proslavi, ki ho drevi ob 7 v opernem gledališču, nastopi okoli 100 otrok in več odraslih igralcev, članov nekdanjega Ljudskega odra. Na sporedu so izvirni prizorčki in igre izipod peres M. Kunčiča, pevske točke pa sta uglasbila skladatelja Stanko Premrl in dr. A. Dolinar. Celotno prireditev režira g. Jerman, član ljubljanskega dramskega gledališča, otroke pa je naučila peti gdč. Vencajzova. — Proslava se začne točno ob 7 zvečer, na kar si dovoljujemo blagohotno opozoriti vse, ki se zanašajo na običajno zamudo. Vstopnice se dobe čez dan v unionski trafiki, zvečer pa pri blagajni opernega gledališča. Kakor vsako leto, tako bo občinstvo gotovo tudi letos napolnilo opero do zadnjega kotička. . .. Koncert kompozicij dr. Danila švare bo cfrefpdb osmih v veliki filharmonični dvorani. Sod^ltijetB ga. Zlata Gjungjenac, ki zapoje pesmi: Kako ie bilo Tebi, Marija, Trni pesmi na španske tekste (Mesečina, Ura, Pomlad) in Očitek. — G. Aleksander Kolacio zapoje pesmi: Tri junijske (Ni te na vrtu več, Tu glej, tu rasel je mak. Kakor tempelj), Šivilja in Pivec pomladi. — G. Marjan Lipovšek zaigra klavirsko sonato v treh stavkih: Allegro moderato, Andante, Rondo. — Ljubljanski kvartet (gg. Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Miiller) zaigra kvartet za godala v treh stavkih: Allegro ruvido, Adagio, Allegro giusto. — G. prof. Pavel Šivic spremlia. — Vstopnice v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. Prijatelji planini G. profesor Janko Mlakar bo v torek, dne 13. aprila ob 8 zvečer predaval v novi frančiškanski dvorani v okvirju Frančiškanske Prosvete o svojih turah na Montblanc in Jungfrau. redavanje bodo ponazorovale krasne skioptične slike. Pred in po predavanju planinska glasbal Predavanje se pozneje ne bo ponovilo. Rezervirajte si pravočasno sedeže po 3 in 4 Din v predprodaji v pisarni Pax el bonum (frančiškanska pasaža). Ne zamudite redke prilike in opozorite na to predavanje še svoje prijatelje in znance. Zborovanje poštnih uradnikov. Včeraj popoldne 60 v hotelu »Metropol« zborovali poštni uradniki, dlani Zveze poštnih uradnikov za Slovenijo. Udeležba je bila lepa, zastopani pa so bili tudi vsi pododbori. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Sturm, ki je pozdravil zastopnike poštnega ravnateljstva in ljubljanskega poštnega upravnika ter strokovnega glasila. Poročila odbora so bila med delegate razdeljena. Med debato pa je bilo poudarjeno, da je v Sloveniji 129 služb poštnih uradnikov nezasedenih. To povzroča, da so poštni uradniki preobremenjeni, Angleška armada je dobila nove plave uniforme, ki jih bodo vojaki nosili ob priliki kronanja kralja in kraljice. Uniforme je pregledal in potrdil sam kralj. Avstralski vojaki (na levi), ki so že prispeli v London, občudujejo uniforme njihovih tovarišev.