^ffean 132                ANGELČEK                  Leto 29
Ivan Langerholz:
Šola lepega vedenja.
7. Govoriinmolčil
j8|K|ajpak! — Vse ob enem? Govorj in molči? Ali 9LraL se bomo zdaj čarovnij učili? SiiSB         Le   počakajte!  Na vsem  svetu in  vsem
Ijudem je tudi to mogoče. Ko se bomo prav razumeli, boste pa videli, da je tudi io potrebno in mogofie.
Torej le počasi navkreber!
V vasi je bilo pokradeno. Vse je govorilo, da )e to storil Slabinov Tonček. Kdo pa drugi? Doma ia-majo nič, zato pa fant krade, da je sit, Ti, Osolinov Janko, ali boš tudi ti šel za hudobnimi jeziki nadetij? Če ga žc ne upaš branitt, vsaj nikar ga ne obsojai, dokler ni dokazano, da je govorica tudi resnica. — In če je res pokradel? Prvič v svojem življenju je znabiti tako zabredel. 0, skušaj ga rešiti! Govori mu! Tvoja prijazna, dobroholna beseda ga bo znabili re-šila. Kogar pa vse zaničuje, komur nihčc noče podati roke v rešitev, mora postati hudoben, četudi ni.
Minka Čmerika je pa včeraj ves dan jezila Trpin-čevo Ivanko, Nazadnje jc bilo pa tudi Ivanki dovolj. Zajokala je in šla domov. Drugi dan je pa ni bilo več k Minki. In Minki ie bilo dolgčas. Oh, da bi prišla Ivankal Pa je ni bilo. Ni si upala priti. To pa Minkj niti v glavo ni padlo, da bi šla k Trpinčevim in bi Ivanko prosila odpuščanja. Odpuščanja? Oho, Ivanko? Le čemu? Minka Čmerika je bila včasih tudi Minka Visokorodna. Mislila je, da ji bo krona padla z glave, če bo dejala Ivanki: »Ivanka, ne bodi več huda namel Preveč sem ti rekla.« Oho, pa ne! Šobo kuha ta, ki
Leto_29____________ANGELCEK__________Stran 123
je prej jezik brusila .. . M lepo to, tudi prav ne. Torej, Minka! Govori!
Kregarjev Matija in GrobeŽev Luka sta se pa oni dan tudi prav po petelinje dala. Z jezikom nam-reč. Drug drugemu sta jih sohla, da sta bila oba vsa slmasta. Pa kakšne! In pa zakaj? Vse skupaj za pra-zen nič. Grobežev je pravil, da imajo doma takega vola, ki je bolj mocan kakor Kregarjev konj, Kre-garjcv je pa domačega konja hvalil. No, in lako je šlo naprej in se vnemalo čisto za prazcn nič. Prava rec, kdo je močnejši, ali Kregarjev konj ali Grobežev vol! No — in zdaj? Še zdaj sc ne pogledata, Grobe-žev in Kregarjev. Znabtti bosta tudi tole brala in spoznala veadar svojo neumnost in trmo? AU si bosta odpustila? Grdo bi bilo, ko bi moičala. A še grše, ko bi iznova začela. Pamet, fanta, pamet!
Zdaj pa še tista Tončka Ko-zameraikova! Rcs so jo oni dan mama nekaj okregali, In od takrat — kakšno je zdaj vreme! Kar bliska z očmi. In kislo se drži kot zmrznjcn ščinkovec. Vrata in duri pa lo-puta, kakor bi treskalo. Vsa perjad beži pred njo: kure in race in gosi in pure. Veste, da res na to čaka, da jo bodo mama prišli prosit odpuščanja? Boš po-čakala! In če bi te bili mama ludi po nedolžnem okre-gali — Tončka, razumeš — po nedolžnem! — te niso dolžni prositi odpušČanja. Le lepo jih poslušait kaj ti pravijo. Vse ti bo še prav prišlo. Pa jezo jenjaj ku-hati, Mamico lepo ogovoril Ali ne veš, da je otrok takrat najgrsi, ko kuha jezo? In grdih otrok nihčc ne mara: ne Bog ne ljudje.
Janko Pridanič je bil pa v šoli vprašan. Ali ga je lomilo! Učil se ni nič, znal pa tudi ni nič, Naprej ia nazaj se je zvijal, pa še na stran lezel, da bi k;e ujcl kakšno besedico. In res mu je jel Tonc Migovcc
Stran 124_________ANGELČEK                     Leto 29
šepetati. Ali je to prav: podpirati lenobo? — Tone pssst! Tako nc grci Kadar boš vprašan, takrat go-vori. Zdaj pa jezik za zobe!
"Veš, pa ne smeš nikomur povedatt,« ic rekla oni dan Marnova  Cilka  Ropoluljčkovi  Pepici.
»Saj veš, kako bom! Saj nisem taka. Nobenemu ne povem.«
In ni šc minilo pct minut, pa je že pol šole ve-delo, da bo Marnova — no, pa saj tudi nam ni treba praviti, kaj. Ali Ropotuljčeva je vse razbobnala in Še malo pridejala. Da bi \o pajk! — Ti RopotuljČkova, če ti kdo kaj zaupa, molči! Ali pa nikar ne vleci na ušesa takih skrivnosti in ne obetaj, da boŠ molčala.
Jaka Rogač in Peter Dobrač sta tudi velika pri-jatelja. Pa je nasel Jaka nekcga dne pred binkoštnim praznikom v bezgovem grmu ptičje gnezdo in po-tporil mladiče. Peter ga jc pa videl. Ni si ga upal posvariti, da bi se ne skregala. Molčal je. Pa ni bilo prav, da je molcal. Tako priiateljstvo ni piškavcga oreha vredno. Seveda, ko bi se za par dni potpm skregala, takrat bi mu pa Peter povedal, kakšen ma-lopridnež je Jaka, Povedal z jezo in z ono sirovostjo, kakršne jc zraožen jezen človek. Prijatcljsko svarilo bi pa vec koristilo kakor sovražno vpitje.
To smo torcj hoteli povedati o otroškera govor-jenju in molč&njii.
In tako smo za letošnje leto spet pri kraiu. A še marsikaj o lepem vedcnju bi bilo treba povedati. Zato se pa spet vsi vpišite v našo šolo prihodnje leto iri še novih učencev nam pripeljite. Bodite uver-jeni, da bo vsakem« povsod in vselej laije življenje, če sc bo ravnal po naŠih naukih. Lepo vedenje )z kliuc do človcških src.