TONE POGAČNIK Pregled dejavnosti TVD Partizan Škofja Loka od konca druge svetovne vojne do leta 1965 V šš letih po zaključku druge svetovne vojne je spon \ občini Skofja Loka doži vel velik razmah. Tisti pni zagnanci. ki so pričeli postavljati temelje športni de javnosti, bi kar težko verjeli, da je šport dosegel tako velik napredek. V pričujočem pregledu bomo na osnovi dostopne dokumentacije (ta je za neka tera obdobja pomanjkljiva) in izjav nekaterih posameznikov, ki so delovali v tem obdobju, poskusili prikazati verno sliko delovanja TVD Partizan Skofja Loka (v na daljevanju TVD). TVD je bilo v prvih petnajstih letih po svetovni vojni edino telesnovzgojno društvo v Skofji Loki in je v svojem okviru združevalo večje število športnih panog, ki so v društvu delovale kot sekcije: nogometna, košarkaška. Upravni odbor TVD Partizan r letu 1951-1952, v prvi trsti z lete: Mini Hafner. Franc Finžgar, Minka Bevk, Adolf Gerjol, Dana Noše, 'line Saimik, Vera Jerceg, Vinko Primožič: r drugi trsti z lete. Domine Bizjak. Martin Kustec, Vrb Kalan, Silvo Marguč, Frane Škrlj. Andrej Balderman, Matija Trepše, Nikola Mitelštel. Janez Kalan 501 /o\A7 R\/t,ll HI /d smučarska, odbojkarska, sekcija za orodno telovadilo, rokometna, dviganje uteži in namizni tenis. Nekatere od teh so kasneje postale samostojne in so razvijale svojo dejavnost v smeri množičnosti pri mlajših in kakovosti pri starejših kategorijah. To velja predvsem za smučarje, nogometaše, košarkarje, rokometa.še in odbojkarje. Zanje menim, da bo treba njihovo delovanje prikazali v posebnih sestavkih v pri hodnjih Loških razgledih. Gradivo o smučarjih je delno objavljeno v št. 45. Tudi o nogometaših in rokomciaših je nekaj objavljenega. V pričujočem prispevku pa bi rad podal organiziranost in delovanje društva po naslednjih sklopih: - splošna vadba. - tekmovanja v orodni telovadbi. - telovadne akademije, telovadni nastopi in zleti. - taborjenja, - objekti. - strokov ni kadri, - finance, - predsedniki, tajniki in načelniki društva, - spomini vodilnih funkcionarjev. Dne 2. septembra 19 n se je v prostorih Osnovne šole zbralo IS občanov Škofje Loki-, ki so želeli ustanoviti fizkulturno društvo. To so bili: Andrej Balderman, Domine Bizjak. Slavka Čemažar, Frane Linžgar. Rudi Finžgar. Albina Grundner, Ivan Hafner. Pavle Hafner. Franc Kalan. beril Koritnik. Jože Pehar. Liane Škrlj. Poldka Štiglie. line Zaletel in Liane Ž.niclaršič. Na sestanku so si zastavili naslednje naloge: 1. Ugotoviti je treba gospodarsko stanje nekdanjih Sokolskega. Prosvetnega in Nogometnega društva. 1. [/rediti vprašanje Sokolskega doma (v njem je sedaj kino dvorana). 3. Podaljšati najemniško pogodbo za telovadišče v Puštalu. i. Določili so dan in program množičnega zborovanja ob ustanovnem občnem zboru. S. Sporazumno so določili upravni odbor pripravljalnega odbora v sestavi: predsednik: Franc Kalan. podpredsednik: Pavle Hafner, tajnik: Line Savnik, blagajnik: Franc Žnidaršič, gospodarja: Andrej Balderman in Frane Škrlj. Dogovorili so se za sestavo nadzornega in strokovnega odbora. (>. Soglasno so se dogovorili, da naj se društvo imenuje Fizkulturno društvo Skofja Loka. ki naj vključuje poleg Loke še Puštal in Staro Loko. ker sta oddaljena od Loke le 10 minut hoje. 7. Gospodarja Balderman in Škrlj naj zberela podatke o številu in kakovosti orod ja ter inventarja vseh nekdanjih telesnov zgojnih društev v Škofji Loki 8. Blagajniku Žnidaršiču je bilo naročeno, naj zbere podatke o blagajniškem stan ju nekdanjih društev. V okviru dogovorov pripravljalnega odbora so $0, septembra 1945 izvedli fizkul turno zborovanje, na katerem so ustanovili Fizkulturno društvo Skofja Loka. Tudi 502 PRR.Uil) DfJAVSOSTl T\D PAKTIZAS ŠKOFJA l.oKA OD KOSCA DRI Ct si/ /or\/. VOJM- Do LETA /965 nanovo ustanovljeno društvo je vodil Frane Kalan. tajnik je postala Cirila Jamnik, preostali člani so isti. kot pri pripravljalnem odboru. Ustanovili so še strokovni od bor in postavili odgovorne za: - telovadbo: Domine Bizjak. Albina Grundner. Marija Jamnik. Verajercog, Frane Kalan. Vera Podlipnik, Poldka Štiglic. Tine Zaletel. - nogomet: Silvo Marguč. - atletika: Ivan Hafner, - letne igre: Pavle Hafner, Ivan Hafner (Lorencov), - drsanje: Bertl Koritnik. - loto sekcija: Jože Oblak, - smučanje: Minka Bevk. Marijan Masterl. - streljanje: Ivan 1 Iafner. Že leta 1946 so se priključili Avto-moto društvo Škofja Foka pod vodstvom Franca Luskovca in kolesarji pod vodstvom doktorja Benedika. Prva leta po vojni je oblast zelo nadzirala članstvo v odboru društva. Fizkulturni odbor je moral biti potrjen od mestnega ljudskega odbora. Citat s 1 t. avgusta 1946: Fizkidtiimemu društvu v Skofji Loki. Mestni ljudski odbor Škofja Luku in Mestni odbor (>/•' Škofja Loku oreroiijata in potrjujeta fizkulturni odbor, du imajo vsi tova riši in tovetrišice volilno pravico, se niso pregrešili proti narodni časti, uiti niso v preiskavi. Vsi imenovani v odbora so v moralnem kakor tudi političnem pregledu neoporečni, ter se s tem tudi potrjuje fizkulturni odbor. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Predsednik: Vraničar Drago Predsednik l'\ D Partizan Frant Kavčič predaja r varstvo društi>eni prapor telovadcu Milošu Klemenčiču 503 /OSAV RAZGLEDI K> Športniki so se po vojni aktivno vključevali v volitve. Dan pred volitvami so skli cali zborovanje vseh športnikov. Na dan volitev so se najprej zbrali in nato odšli na svoja volišča. V delo Fizkulturnega društva in kasneje, 1947, Telovadnega društva Škofja Loka. 1950 Telovadnega drušva I.očan in 1952 TVD Partizan so zelo uspešno vključevali vojaki garnizona škofja Loka. Z loškimi športniki so se srečevali na treningih, tekmah in zabavnih prireditvah. Se posebej sta bila dobrodošla vojaški ansambel, ki je ve liko let igral na zabavah, in vojaška pihalna godba, ki je igrala na povorkah in nastopih. Društvo je bilo organizirano takole: imelo je upravni odbor, ki je štel običajno okrog 15 članov. Leta 1951 pa jih je imel celo 41, Poleg upravnega odbora so delo vali še: tehnični, gospodarski in nadzorni odbor in disciplinska komisija. UO je vodil dejavnost celotnega društva. Predvsem je skrbel za finance, pripravljal letne pro grame. Iz zapisnikov l'() je razvidno, da je svojim športnikom iskal službe, da je športnikom, ki so bili v vojski, pošiljal denar: še posebej je zanimivo, da je materi treh športnikov nakazal denarno nagrado, ker je lepo vzgojila svoje otroke. Letno je imel 1S-2J sej. ki so bile vse zelo dobro obiskane. Zanimivo je bilo. da je bil član UO tudi piosvetar . ki je skrbel za propagando s plakati in diapozitivi v kinu. V ča sopise je pisal članke o delu društva. Zelo pohvalno za delo upravnega odbora, je bilo, da so skrbeli za zdravstveno stanje telovadcev in drugih športnikov. V Zdravstveni domu Škofja Loka je delovala športna ambulanta. En zdravnik je bil odgovoren za športne preglede. Tako so bili vsi športniki vsaj enkrat letno na zdravniškem pregledu, na katerem se je ugotav ljalo njihovo zdravstveno stanje. UO društva je skrbel za higieno telovadcev. Ti so Predsednik TVD Partizan Adolf Gerjolpredaja vrsti mladink prehodni pokal Partizana Sloveniji, ki so ga osvojile kol najboljša mladinska vrsta v Sloveniji r letu /955 504 l'K/:(,l.i:i> l)i;i.\\Misn l\I) /'.1A77Z.IA ŠKOE/A LOKA OD KOSCA DRI (JE SVETOVSE VOJSEIX) UTTA 7965 imeli možnost kopanja v društveni kopalnici. Kopalnica je bila enkrat tedensko za kurjena in možnost kopanja so izkoriščali predvsem orodni telovadci in telovadke. Tehnični odbor je skrbel za vadbo, prireditve in tekmovanja. Gospodarski odbor je imel veliko dela z upravljanjem kina. vzdrževanjem objektov" in rekvizitov, adaptacijami in novogradnjami. Nadzorni odbor je skrbel za pravilnost poslovanja in poročal na letnih občnih zborih. Tudi disciplinska komisija ni bila brez dela. Tako je z opominom kaznovala vodnika, ki ni odpeljal tekmovalcev na tekmovanje, drugega, ki ni redno prihajal na vadbo, tretjega, ki ni izpeljal občinskega tekmovanja v namiznem tenisu. Ukrepala je proti tekmovalcem, ki niso odšli na atletsko tek movanje, in proti članom društva, ki so zaradi prestroge discipline samovoljno za pustili tabor v Baski. Eden izmed njih je bil celo član uprave tabora. Društvo je bi lo aktivno vključeno v okrajno zvezo Partizana, posamezni člani so bili izvoljeni v organe okrajne zveze. Vodilne funkcije so opravljali: Andrej ITanko. ki je bil 1952 podnačelnik. Domine Bizjak, ki je bil 1956 načelnik in Janez 1 [ude, ki je bil od 1957 do 1961 tajnik. Društvo je v vsem svojem obdobju doživljalo razne spremembe in dopolnitve. Tako se je leta 1950 odcepila smučarska sekcija, leta 1951 je bila ustanovljena namiznoteniška sekcija, v katero se leta 1953 vključijo igralci namiznega tenisa iz Stare Loke. I.eta 1952 se je Fizkulturno društvo po jugoslovanskem zgledu preime novalo v Društvo Partizan Skofja Loka, kar je še danes. I.eta 1953 vsa TVD na Gorenjskem formirajo Okrajni odbor TVD Partizan. Leta 1955 je bila ustanovljena šahovska sekcija. 1961 se je ponovno vključila smučarska sekcija, leta 1964 se je v TVD vključila rokometna sekcija. Istočasno pa se začno iz Partizana izločati no gometaši, košarkarji in smučarji. Leta 1956 je društvo praznovalo 50-letnico telesnovzgojnega dela. razvili so društveni prapor. Botri prapora so bili: Ljudski od bor mestne občine Skofja Loka. Tovarna klubokov Šešir Skofja Loka in Gorenjska predilnica Skofja Loka. Na slavnostni seji je imel govor nekdanji sokol Rudolf Horvat, ki je med drugim dejal: Telesna vzgoja ni le razvedrilo, ampak je nujen pogoj za zdravje, dolgo življenje, maksimalno delovno in obrambno sposobnost. Priznanje TVD Partizan Slovenije ob 10-letnici osvoboditve. 1955. so prejeli iz Ško fje Loke: Mirni Balderman. Domine Bizjak. Andrej Franko, Adolf Gerjol in Janez Kalan. Društvo je leta 195" /a svoje tlelo prejelo srebrno plaketo občinskega ljudskega odbora. SPLOŠNA VADBA Splošna vadba je bila v Fizkulturncm društvu oziroma TVD Partizanu temelj vsej dejavnosti, zato so se na ustanovnem občnem odboru 1945 odločili, da bodo po vzoru sokolov vadili v naslednjih skupinah: - deca do 1-t. leta. - naraščaj od 14.—18. leta. - članstvo od 18.-30. leta. - starejše članstvo od 30. leta dalje. V kasnejših letih se je ta klasifikacija spremenila in je biki: cicibani, ženska deca, moška deca. pionirke, pionirji, mladinke, mladinci, članice, člani, starejše članice, starejši člani. 505 LO$Kl RAZGLEDI 46 Vodnica Poldka Štiglic s svojimi cicibani Zelo zanimivo je. da je vse do osamosvojitve posameznih Športnih sekcij pre vladovalo mnenje, da morajo redno vadbo obiskovati tudi nogometaši, košarkarji, smučarji in drugi, saj je osnovna vadba prvi pogoj, da bodo tekmovalci v svojem športu uspešni. Telovadba je v vseh letih doživljala vzpone in padce. V vseh oddelkih od ci cibanov do članov je vadilo 250-300 telovadcev. Kol smo že omenili, naj bi redno telovadbo obiskovali vsi športniki v društvu. V tej želji niso bili preveč uspešni. Dejansko je bila splošna vadba temelj bodočim orodnim telovadcem, saj je bil že program vadbe naravnan v to smer. Glavni poudarki vadbe so bili na razgibavanju, elementarnih igrah, učenju zletnih vaj in akademijskih sestav ter na vajah na orod ju. Tako kot so se ob splošni vadbi razvijali dobri orodni telovadci, tako so prav ti postajali bodoči vodniki in prcdnjaki. ki so prevzeli vodilne vloge pri vadbi in or ganih društva. Dolga leta so delali kot amaterji in niso prejemali nobenega plačila. Leta 1962 pa zaradi velikih težav s pomanjkanjem kadra vadba postane honorirana. V vadbo so se vključili tudi profesionalni učitelji športne vzgoje. Ob tem je treba kri tično ugotoviti, da je vadba v nekaterih obdobjih šepala, tako zaradi pomanjkanja kadra kot tudi zaradi prezaposlenosti oziroma službene odsotnosti vodnikov. Zato je vadba večkrat odpadla. Še večji problem je bila zasedenost telovadnice s kinom. saj je bila od leta 19 iS do 1959 velika telovadnica na razpolago za telovadbo le štirikrat tedensko. Telovadba pa je odpadala tudi zaradi oddajanja dvorane za zborovanja, občne zbore, veseliti' ipd. Veselice so vplivale na tlelo tako. tla tudi po teden dni ni bilo vadbe. Veliko težavo je pri vadbi pomenilo pomanjkanje kakovost nega telovadnega orodja in rekvizitov. ki so bili za tedanje razmere zelo dragi. Tako je UO (prepis iz zapisnika) »vso uro razpravljal o tem, ali naj sv kapi ž<\<>a ali ne*. Ob koncu tega tlela zapisa naštejmo še poimensko vodnike in pretlnjake. ki so s 506 /«/<,// Ji 1)1 /H ;\O.S77 l\ h PARTIZAS VA0//.1 /oA.I o/) KOM.A DRI GE S\T.TOYXE \OJ\k DO LETA !<)(,=; svojim požrtvovalnim delom doprinesli k temu. tla je društvo lahko opravljalo svo jo dejavnost. Nekateri med naštetimi so delovali le kratek čas, drugi pa vodili telo vadbo leta in leta in tako ostajali zvesti društvu in svojim idealom: Mirni Balderman, Rudi Benedik, Lojzka Berčič. Domine Bizjak, Anton Camernik. Marta Čelik, Zora Čujevič, Mara Dagarin, Nežka Dolinar. Marija Fojkar. Andrej Franko, Mija Gantar, Majda Grohar. Albina Grundner, Stane Grundner. Miei Hafner, Mira Hafner, Janez Hude, Majda Hude, Vera Jenko, Vera Jercog, Stane Jesenov ee. Draguša Kalan, liane Kalan, Janez Kalan. Ivo Katic, Lidija Kink, Miloš Klemenčič. C\'etka Kordež, Erika Kordež. Ivan Križnar. Milena Luznar. Milena Malic. Julija Marguč. Anica Meden. Štefan Mlačnik. Breda Modic, Stane Osovnikar, Olga Peternelj. Jože Pire, liane Pivk. Tone Pogačnik. Vera Pogačnik, Marija Kant. Marija Ravnikar, Nada Rihar, Teja Sedej. Vika Stanov nik. Marinka Šega. Smiljana Škarabot, Cvetka Škrlj, Dušan Šmid, Poldka Štiglic, Vida Štucin,Jožica Šubic. Zofka I'dir. Marija Vehovec. Drago Vraničar, Zdenka Vraničar, Line Zaletel. Minka Završnik. Pavle Žakelj in Jurij Zebre. K splošni vadbi je spadalo tudi plavanje. Tako so leta 1951 na kopališču v Puštalu organizirali plavalni dan z naslednjo vsebino: L množično netekmovalno plavanje, 2. tekmovanje v posameznih disciplinah. 3. plavanje / vodnimi zaprekami, t. Staletno plavanje. 5. skoki v vodo. Na koncu lega poglavlja povejmo še to. da so se vsi oddelki enkrat letno fo tografirali. TEKMOVANJA V ORODNI TELOVADBI Tekmovanja so sodila med zelo pomembne dejavnosti. Mladina si tekmovanj želi in zaradi tekmovanj je pripravljena veliko vadili. Program Fizkulturne zveze Slovenije in kasneje TVD Partizan Slovenije je obsegal zelo široko paleto tekmoval- 507 /usA/ K_\/(, 1.1:1)1 l(> nih dejavnosti. Tako so se tekmovalci merili med seboj v atletskih disciplinah, kro su, smučarskih tekih, skokih, alpskih disciplinah, športnih igrah, namiznem tenisu, partizanskem mnogoboju in orodni telovadbi. Prav v orodni telovadbi so v letih 1950—1960 škofjeloški telovadci, posebej v mladinskih kategorijah, dosegali lepe rezultate. Rezultati so bili plod velike zag nanosti telovadcev in strokovnega dela. Razmere za delo niso bile najboljše, saj telo vadnica in telovadno orodje niso bili najbolj primerni. Telovadci in telovadke so že takrat trenirali vsaj štirikrat na teden pod vodstvom domačih trenerjev: Mirni Balderman, Dornineta Bizjaka. Andreja Franka, Janeza Hudeta, Janeza Kalana in Ivana Križnarja. Občasno so iz Ljubljane prihajali v Skorjo Loko republiški inštruk torji (Bojan lhovatin in drugi). Najboljši telovadci pa so ob koncu tedna vadili v študijski telovadnici Narodnega doma v Ljubljani pod vodstvom Jelice \azzaz in Borisa Gregorke. Poleti pa so odhajali v tabor TVD Partizana Slovenije v Mozirju, kjer so trenirali po tri tedne skupaj. ()b tako zagnanem in rednem delu rezultati niso izostali. Tako so škofjeloški mladinci in mladinke dosegli zelo lepe rezultate na vseh ravneh od okrajnih, republiških do državnih prvenstev. Nosilci teh rezultatov so bili: član Andrej Franko, članica Draga Bozovičar, mladinke Marta C.elik. Mara Dagarin. Majda 1 lude, Lidija Kink. Marija Vehovec in kasneje še Julija Marguč, mladinci Andrej Hude, Miloš Klemenčič, Tone Pogačnik in Janez Sifrer. Najboljše mladinke Mara Dagarin. Majda Hude. Julija Marguč, Teja Sedej ter mla dinca Miloš Klemenčič in Tone Pogačnik so postali mladinski reprezentanti Slovenije. Draga bozovičar in Marta Celik pa sta se uvrstili v slovensko člansko reprezentanco. Pred naštevanjem rezultatov naj omenim še to. da je bila takrat orodna telovad ba v Jugoslaviji na zelo visoki ravni. Gojili so jo v prav vseh društvih TVD Partizan. Tekmovanja so bila množična in je na njih nastopalo od 200 do 300 tekmovalcev. Tudi po kakovosti je z Mirom Cerarjem na čelu sodila v svetovni vrh. 508 I'KI t,1111 HI 1II \O.S77 1VD l'AKII/A\ SA< V/. I LOKA OD KOSCA I >KI t ,1 M/ /01 \/ VOJ\~E DO LETA 7965 Boljši rezultati: 1950 Republiške) prvenstvo v Ljubljani: člani 3- razred - I. mesto, mladinke 2. razred 2 mesto. Državni) prvenstvo \ Beogradu: člani 3- razred - 3 mesto 1951 Okrožno prvenstvo na Jesenicah: člani 2. razred - 1. mesto: Stane Grundner 3. mesto, [vo Katic a. mesto. Andrej Franku se je udeležil državnega prvenstva v Splitu. 1952 Okrožno prvenstvo na Bledu: člani 2. razred - Andrej Franko 1. mesto. članice 2. razred - I. mesto: Draga Bozovičar 1. mesto. mladinke 2. razred - I. mesto: Majda llude 2 mesto. Republiško prvenstvo v Mariboru: članice 2. razred - 2. mesto: Draga Bozovičar 3. mesto. člani 2, razred - Andrej Franko 1. mesto. Državno prvenstvo \ Ljubljani: članice 2 . razred - S. mesto. 1953 Okrajno prvenstvo \ Kranju: članice 1. razred - I. mesto Draga Bozovičar. člani 1 razred - 1. mesto Andrej Franko. člani 2 razred - Franc Piv k I. mesto. Janez Kalan 2. mesto. mladinke 1. razred - I. mesto; Majda Hude 1. mesto. Marija Ravnikar 2. mesto. Mara Dagarin 3. mesto. mladinci I. razred - 1. mesto Rudi Benedik. mladinci 3 razred - 2. mesto; Miloš Klemenčič 3. mesto. Republiško prvenstvo v Ljubljani: mladinke 1. razred - 2. mesto, mladinci 3. razred - i. mesto. Državno prvenstvo v Skopju: mladinke 1. razred - 9. mesto. 509 LOŠKI RAZCiLFJ)! Ki 1954 Okrajno prvenstvo v školji Loki: mladinke 1. razred- I. mesto; Mara Dagarin 2. mesto. Majda Hude 3. mesto. Teja Sedej in Mani Vehovec (i.--, mesto. Republiško prvenstvo v Ljubljani: mladinke 1. razred - 2. mesto: leja Sedej 3. mesto. Mana Čelik 5. mesto. Mara Dagarin .S. mesto, Majda Hude 9. mesto. Državno prvenstvo v Zagrebu: mladinke 1. razred - i. mesto. 1955 Okrajno prvenstvo na Bledu: mladinke višji razred - 1. mesto; Majda Hude I. mesto. člani nižji razred - 1. mesto: Andrej Franko 5. mesto, han Križnar 9. mesto. Rudi Benedik It), mesto Republiško prvenstvo v Kopru: članice višji razred - Draga Bozovičar 2. mesto. mladinke višji razred - 1 mesto; Majda 1 lude 3. mesto. Teja sedej i. mesto. Mara \ ehovec 7. mesto. Mara Dagarin 8. mesto. Marta Čelik 9. mesto. člani nižji razred - I. mesto Državno prvenstvo v Ni.su: mladinke višji razred - 2. mesto. člani nižji razred - 3. mesto \a finalnem tekmovanju posameznic za mladinsko prvenstvo Jugoslavije je Teja Sedej osvojila 5. mesto. Marta Čelik (>. mesto. 1956 Okrajno prvenstvo: mladinci I. razred - Miloš Klemenčič 1. mesto. Tone Pogačnik 2. mesto. mladinci 3. razred - 2. mesto; line Mravlja 2. mesto. Jane/ Kavčič 3. mesto. mladinke 1. razred - 2 mesto; Mara Dagarin i. mesto. Julija Marguč in Mara Vehove< 6.-7. mesto. mladinke 2. razred - I. mesto; Veronika Jenko 3. mesto. Cvetka škrlj t. mesto Republiško prvenstvo v Ljubljani: mladinci 1. razred - Ione Pogačnik S. mesto. Miloš Klemenčič K), mesto. mladinke 1. razred - 2. mesto: Mara Dagarin In. mesto. Škofjeloška rrstci na mnogoboju v Beogradu leta 1953, z leve: Franc Kalem. Stane Grundner, Andrej Franko, Drago Setina. Domine Bizjak, janež Kalmi 510 IVI t,III) DHIAVSOSJI /V/)/'.tA7//,l\ SKOFJA IOKA OD KOSCA DIH (,/: s I 7:/(HA/: lO/.VE DO I hI A 1905 Ženska vrsta TVD Partizan okrog leta /956 1957 Okrajno prvenstvo v Kranju: mladimi 1. razred- 1. mesto: Tone Pogačnik 1. mesto. Miloš Klemenčič 2, mesto, mladinke 1. razred - Mara Dagarin 1. mesto. Republiško prvenstvo v Ljubljani: mladinci 1. razred - 2. mesto: Tone Pogačnik 2. mesto, Miloš Klemenčič 5. mesto, Andrej Hude 10. mesto. mladinke I. razred - Mara Dagarin 2. mesto. Julija Marguč 8. mesto. Državno prvenstvo v Osijcku. mladinci I. razred - 2. mesto; Tone Pogačnik 8. mesto, mladinke 1. razred - .Mara Dagarin 6. mesto. 1958 Okrajno prvenstvo na Bledu: starejši pionirji - I. mesto: Gustelj Babnik I. mesto. Rudi Žontar 3. mesto. mlajši pionirji - 3- mesto: Jože Debenc 1. mesto. Dušan Šmid 2. mesto. Tone Debenc 3- mesto. mlajše pionirke - 1. mesto; Vera Gantar 1. mesto. Cvetka Kordež 2. mesto. mladinci nižji razred - 1. mesto; Tine Mravlja 1. mesto, Peter Malovrh 2. mesto. mladinke nižji razred - I. mesto: Cvetka Škrlj 2. mesto. Jožica Bernik 5. mesto. Mana Eržen s. mesto. mladinke višji razred —Julija Marguč I. mesto. člani višji razred - Miloš Klemenčič 3- mesto. Republiško prvenstvo na Bledu. mladinke viš|i razred —Julija Marguč 8. mesto, mladinke nižji razred - Cvetka škrlj 8. mesto. 1959 Gorenjsko prvenstvo v Kranju; pionirji -3- mesto: Marjan Kalamai ~, mesto. Dušan Šmid 10. mesto. pionirke - 3- mesto; Tatjana Budal 9. mesto. Republiško prvenstvo v Ljubljani: mladinke višji razred -Julija Marguč I. mesto. Državno prvenstvo v Beogradu: mladinke višji razred -Julija Marguč 10. mesto. Miloš Klemenčič na bradlji 511 /OSA7 A'. l/O///// l(> Mara Dagarin pri preskoku z drovišinske Majda Hude med izvajanjem raje na bradlje gredi 1960 Gorenjsko prvenstvo v Kranju: mladinke nižji razred - 3. mesto: Vera Pogačnik l. mesto. Helena Pivk 7, mesto. Republiško prvenstvo v Kranju: mladinke nižji razred - š. mesto: Vera Pogačnik - mesto. Državno prvenstvo v Subotici: mladinke nižji razred - Vera Pogačnik 9. mesto Posameznice in posamezniki so bili uspešni v slovenskih mladinskih in članskih reprezentancah: 1955 V člansko reprezentanco Slovenije sta se uvrstili: Marta Čelik in Draga Bozovičar. V mladinsko pa Mara Dagarin. Majda Hude in Teja Sedej. Članice so tekmovale na dveh dvobojih Slovenija : Srbija. Mladinke pa na dveh dvobojih z Vojvodino v Bečeju in Laškem. 1956 V slovensko mladinsko reprezentanco so se uvrstili: Mara Dagarin, Majda I [ude, Miloš Klcmenčič in Ione Pogačnik. V slovenski članski reprezentanci je bila Teja Sedej. Mladinke so tekmovale z. Vojvodino v Kamniku in Somboru. mladinci pa prav tako z Vojvodino v Somboru in Trbovljah. Mara Dagarin je tek movala na dvoboju Slovenija : ROH (češkoslovaška sindikalna organizacija). 1957 V slovensko mladinsko reprezentanco so se uvrstili: Mara Dagarin, Miloš Klcmenčič in Ione Pogačnik. 512 PREGLED DEJAVNOSTI T\1) PART1ZAS ŠKOEJA LOKA OD KOSCA DRI GE SVETOVNE VOJNE DO LETA 7965 1959 V slovensko mladinsko reprezentanco se je uvrstila Julija Marguč in sodelovala na dvobojih: Celje — Slovenija : Vojvodina - 3. mesto. Sežana - Slovenija : Bosna in Hercegovina - J. mesto, Skopje - Makedonija : Slovenija - 3. mesto. Sarajevo - Bosna in Hercegovina ; Slovenija - 3. mesto. Subotica - Vojvodina : Slovenija - 3 mesto. 1960 V mladinski ekipi Slovenije je bila Julija Marguč. Zrenjanin: pokal Jovana Trajkoviča -tekmovanje republiških mladinskih reprezentanc- 1. mesto na gre di, 1. mesto preskok. Novi Sad: turnir republiških reprezentanc - 3. mesto v mnogoboju. Beograd: na kvalifikacijah za državno reprezentanco je Julija Marguč osvojila 7. mesto in se uvrstila v ekipo. Škofja Loka - dvoboj Slovenija : Makedonija, na kaierem je Julija Marguč osvojila 1.mesto v mnogoboju 1962 V republiško mladinsko reprezentanco se je uvrstila Vera Pogačnik. 1934 je bil prijateljski telovadni dvoboj mladink med IVI) Partizan Zrenjanin in TVD Partizan Škofja Loka. Ločanke so dvoboj izgubile s i točkami razlike. 1955 te bil prijateljski dvoboj članov škofje Loke proti Borov u in mladink škofje Loke proti Somboru. Člani so zmagali, mladinke pa izgubile. Z letom 1962 je bilo obdobje uspešne orodne telovadile zaključeno; tako kot je počasi zamiralo delovanje Partizana, tako je prenehala tudi dejavnost orodne telo vadbe, ki se do današnjih dni ni več postavila na noge. Tone Pogačnik na si njem najljubšem orodju, konju r ročaji 513 I.OSKl RA/Xil.Kin K> AKADEMIJE, TELOVADNI NASTOPI IN ZLETI Telovadne akademije, nastopi in zleti so bili bistveni sestavni del programa TVD Partizan. Akademije so bile ponavadi v zimskem Času v telovadnici in so bile prire jene v čast raznih spominskih dnevov in državnih praznikov. Nastopi so bili na let nem telovadišču. K nastopu so sodile še povorke. ki so potekale po škofjeloških ulicah in se zaključile na telovadišču v Puštalu. lako akademije kot nastope so prire jali enkrat letno. Akademijo je pripravilo društvo le s svojimi člani, na telovadni nastop pa so povabili še člane društev iz Gorenje vasi. Žirov. Selc. Železnikov. Stražišča, Kranja. Tržiča. Bleda in Jesenic. Na nastopih je sodelovalo po 600-900 telovadcev, ki so izvajali enotne vaje za posamezne kategorije od cicibanov do članov, "lako kot so telovadci iz sosednih društev prihajali v Skotjo l.oko. so Škofjeločani odhajali na nastope drugam. Nastopom, kjer je sodelovalo veliko telo vadcev, so rekli zlet. lako so obstajali okrajni zleti (za Gorenjsko), republiški zleti (vsa Slovenija) in zvezni zleti (vsa Jugoslavija). Okrajni oz. pokrajinski zleti so bili ponavadi v Kranju, republiški v Ljubljani in zvezni v Beogradu. Za vse zlete so v društvu naštudirali dogovorjene vaje. ki so jih pred zletom skupaj vadili vsi nastopa joči. Tako so nastale mogočne prireditve, pri katerih je sodelovalo na tisoče nastopa jočih. Ena takih vsakoletnih prireditev. na katerih so Škofjeločani večkrat sodelovali. je bila proslava Titovega rojstnega L\\\V (kasneje Dneva mladosti) 2S. maja v Beogradu. Proslava rojstnega dne maršala Tita se je dejansko pričela s Titovo štafe to, v kateri so nosilci štafetne palice tekli po vsej Jugoslaviji. V Škofji Loki je bil ve liko lei po vojni glavni organizator Titove štafete TVD. Štafeta je potekala iz najbolj oddaljenih krajev v Selški in Poljanski dolini. Športniki ter šolska mladina so jo pri nesli v škofjo Loko, kjer so jo na Mestnem trgu sprejeli predstavniki takratnih oblasti in družbenopolitičnih organizacij. Po priložnostnem kulturnem programu so mladi štafeto odnesli proti Kranju ali Ljubljani in jo na meji občine predali nosilcem iz sosednjih občin. Organizacija štafete mladosti je leta 1959 potekala takole: okrajni štab za izvedbo štafete pri Okrajni zvezi Partizan je zadolžil TVD za izvedbo štafete Prevoz na telovadni iutst<>i> prva leta /> 1>EL\Y\()STI /M) PARTIZAS SAO/-/J LOKA (JI) KO.SCA I >h'l Cl SV/:7'OI v/: VOJSEIX) LETA l'X>=i Sastop pionirjev IUI telovadišču r Puštalu na škofjeloškem območju. Predsednik Partizana. Miloš Mitič. je imenoval občinski štab za izvedbo štafete v naslednji sestavi: predsednik Domine Bizjak, tajnik Franc Kalan. člani: Občinski odbor SZDL, Občinski komite l.MS. Občinski sindikalni svet, Občinski odbor ZB, Občinska gasilska zveza, gamizon II.A. taborniki, planinci, av- to-moto. TVD Partizan, šole. Vsi navedeni so potem sodelovali pri dokončnem oblikovanju štafete. Omeniti je treba še to, da je bilo večkrat treba umetniško izdelali štafetno palico. To so izde lali v škofjeloških podjetjih, nekajkrat pa jo je izdelal škofjeloški rezbar Kordež. Oglejmo si še. kakšna sta bila povorka in potem nastop na telovadišču v Puštalu. Za vzorec vzemimo leto 1952, ko so izvedli povorko in fizkulturni sejem na telo vadišču v Puštalu. Povorka se je pričela v šolski ulici, šla čez Mestni trg in se za ključila na telovadišču v Puštalu. Razpored poiorke: L. motoristi z zastavami 2. konjenica - civili in vojaki z zastavami 3. nosilci slik članov centralnega komiteja i. tri čete pionirjev v uniformah 5. tri čete pionirjev v civilu 6. tovorni avto z delavci -. uprava IVI) Partizan Šk. Loka 8. mladinke TVD telovadijo na bradlji na tovornjaku l). mladinci telovadijo na konju na tovornjaku 10. mladinke s kolebnicami 1 1. mladinci, gimnastika 12. pionirke z. loki 13- pionirke z robčki I t. pionirji na kolesih 15. pionirji s palicami 16. člani s kiji I-, vse ekipe nogometašev 515 l.OSKI RAZGLEDI 46 cianid' na okrajnem nastopu leta 1947 na telovadišču r Puštalu 18. člani Zveze borcev 19. lovci 20. strelci 21. gasilci 11. smučarji 23. planinci 2t. osnovna šola 25. tizkulturniki JLA 26. Ljudska tehnika 27. delavci podjetja Jelovica Program nastopa pa je iz leta 1959. Sodelovali so člani TVD Partizan iz Selc, Železnikov. Žirov, Gorenje vasi in domačega društva. Program: 1. uvod - nastopajo vsi člani TVD 2. vaja s klopjo - pionirji 3. vaja s trakovi - pionirke t. prikaz vaj oblikovanja - mladinci 5. zletne vaje za mladinke - težja sestava 6. zletne vaje za mladinke - lažja sestava 7. zletne vaje za člane - težja sestava 8. zletne vaje za člane - lažja sestava 9. zletne vaje za deco 10. nastop na cKovišinski bradlji - mladinke, okrajna vrst a nastop na konju z ročaji - člani, okrajna vrsta 11. nastop na bradlji - člani, okrajna vrsta nastop na gredi - mladinke, okrajna vrsta 12. preskoki - mladinci TVD 13. štafeta z elementi športnih iger 14. pionirske igre 15. zaključek - pionirji, -ke. mladinci, -ke TVD 516 PREGLED DEIA\~SOSll /M> PARTIZAS ŠKOFJA LOKA OD KOSCA DRIGE SVETOVSE VOJSL DO LETA /965 Fizkultiirni nastop iz 1946 leta pa je bil bistveno drugačen. To je bil fizkulturni dan s sledečim programom: - atletska tekmovanja - nastopi telovadcev - motorne dirke iz Poljan v Škofjo Loko - tekma v odbojki - nogometna tekma - II. motorizirana brigada : FD Škofja Loka - šahovski dvoboj - II. motorizirana brigada : FD Škofja Loka - tekma kolesarjev Povorko in nastop je spremljala gasilska pihalna godba. Program telovadne akademije iz leta 1950: 1. državna himna 2. simultana slika - predstavniki vseh dejavnosti 3. mladi vojaki - pionirji 4. vaje s krogi - mladinke 5. vaje s sončniki - pionirke podmladek (). skupinske vaje - mladinci 7. lastovke - članice S. prikaz boksa - pionirji 9. talna gimnastika - mladinke 10. vaje na gredi - članice 11. valčkov ples - člani in članice 12. pesem o svobodi - člani in članice Še en primer iz leta 1960: 1. mladinci, -ke: Škofjeloški odreci -alegorična slika z intonaeijo Internacionale in recitacijo istoimenske pesmi 2. godbe na pihala DIM) Svoboda: Zvoki s partizanskih gozdov, komponist Gvido Učakar, dirigent Ivo Gulič 3. deca: Pozor vadimo - naštudirali Vera Pogačnik in Poldka Stiglic 517 /OSA/ RA/(il 1.1)1 46 Povorko telovadcev ob petdesetletnici I \ I) Partizan redila \limi Balderman in Dominik Bizjak i. mladinci, pionirji: vaje na bradlji S. pionirke. V narodnem ritmu, naštudirala Breda Modic d. člani, -ce: vaje na tleh _. pionirji: Sem in tja ter okoli, naštndiral Tone Pogačnik .S. pionirke: Igra in ples. naštudirala Majda Hude 9. člani, mladinci, pionirji: preskoki če/ kombinirano orodje K). Ritmična igra, naštudirala Vera Pogačnik I I. člani: vaje na krogih \1. mladinci: Lepo je biti mlad. naštndiral Janez Hude 13. mladinke, pionirke: vaje na dvovišinski bradlji 1 t. člani: Moč, gibčnost in prožnost, naštudiral Domine Bizjak 1^. mladinci, -ke, pionirji: Zastava -alegorična slika Z inionacijo državne himne Akademijske sestave so običajno pripravili domači vodniki. To so bili: Mirni Balderman. Domine Bizjak. Andrej Franke. Albina Grundner, Janez Hude. Majda Mladinke na telovadni akademiji leta /')(>_> 518 PREGLED DEJAV.XGST] /V/)/MA7//l\ SKOEIA I.C)K.\ UDKUSCA DRI GE SVEll)VM. VUJSli fX) LETA 7365 Hude, Janez Kalan. Julija Marguč. Tone Pogačnik, Vera Pogačnik in 1'oklka Štiglic. Za veČino akademijskih točk je kroje sešila Albina Grundner. Z akademijskimi sestavami so se udeleževali republiških tekmovanj. Tako so pre jeli priznanja za sestave: /950 Akademijska sestava Pesem o svobodi, ki jo je pripravil Domine Bizjak. 1955 Akademijska sestava Trojka, ki jo je pripravila Mirni Balderman. Akademijska sestava Bazovica, ki jo je pripravil Domine Bizjak. 1956 Akademijska sestava Hej brigade, ki jo pripravil Andrej ITanko. Vsa leta so izvajalce akademijskih točk spremljali pianisti: Martin Bizjak. Desana Doljak. Janko Krek. Valentin Pire. Marija Pogačnik in gost iz Ljubljane Vladimir Prinčič. S prilagojenimi plesnimi sestavami so leta 1951 člani TVD sodelovali in poživili opereto Planinska roža. ki je bila lep primer sodelovanja kulturnih in športnih delavcev v Skofji Loki. Naštejmo še nekaj večjih prireditev, na katerih so sodelovali škofjeloški telovadci: 1948 fdeležba na Spartakiadi \ Pragi, kjer so nastopile 3 članke. 1953 Zlel Gorenjske * Tržiču. I 954 \a republiškem /letu Partizana v Ljubljani je sodelovalo 90 članov društva. 1955 \a republiškem /letu v Kopru je sodelovalo lin članov društva. Janez Hude. Andrej Hude in Jože Stanonik plešejo Sopsho oro 519 LOŠKI RAZGLEDI 16 1956 Na II. gininaeslradi v Zagrebu je sodelovalo« mladink in 5 mladincev \/. Škofje Loke. To je bil po II. Mr li ivni vojni prvi primer, ko so člani TVD sodelovali na prireditvi sveti >\ nega značaja. Naj i irnenimi > še ti >. da je takoj po končani gimnaestradi prišlo v Škofjo Loko SO čeških telovadcev, ki so In imeli uspešen telovadni nastop. 1959 Na zveznem zletu v Beogradu je sodelovalo 35 članov društva. Člani Partizana so redno sodelovali na raznih spominskih prireditvah: 1. stalno so se vključevali v prireditve ob delavskem prazniku 1. maju; 2. tudi do 15 ekip se je udeleževalo pohodov Ob žici okupirane Ljubljane: 3. za dan vstaje 1954 je TVD organiziral lek po ulicah Škofje Loke in pripravil telo vadno akademijo: 4. TVD je s svojimi člani sodeloval na prireditvah »Po stezah partizanske Jelovice-: 5. člani Partizana so se udeleževali komemoracij ob spomeniku loškim talcev; 6. v počastitev 10-letnice osvoboditve 1955 so pripravili tele akademijske točke: Trojka -avtorica Mirni Balderman, Hej brigade - avtor Andrej Franko. Vaje z obročem - avtorica lelica Vazzaz, Bazovica - avtor Domine Bizjak: 7. ob 50-letnici telovadbe v Šk. Loki leta 1956 je bilo veliko slavje z: - zborom vseh gorenjskih načelnikov. - slavnostno sejo l'O, - razvitjem prapora, - telovadnim nastopom. - veselico; Skupina taborečih telovadcev v Baski na otoku Krki/ 520 1'RHil.ED /M'/.-ir.V(A/7 IVD PAKT1ZAS ŠKOEJA LOKA OD KOSCA DRI CE SVIJOVSH VOJSE DO LETA /965 S. v počastitev 20. obletnice tekstilne stavke v Kranju leta 1956 je društvo sodelo valo z akademijskimi točkami: Faust. Hej brigade in Plesi; 9. v počastitev raznih obletnic so v škofjeloških trgovinah v izložbenih oknih pripravili razstave slik, diplom in pokalov, ki jih je društvo prejelo na prireditvah in tekmovanjih. Na tak način so predstavljali svojo dejavnost in s tem vplivali na povečanje članstva v društvu. Društvo v okviru svoje dejavnosti ni pozabilo na družabni del dejavnosti. Tako so redno organizirali izlete, plesne vaje, družabne večere, maškarade in prihod ded ka Mraza za najmlajše. Izlete so običajno organizirali v škofjeloške hribe, na Pokljuko, v Tamar ipd. Nekateri izleti so bili organizirani kot srečanja s člani drugih društev. Posebej je bilo znano srečanje na Starem vrhu. ki je postalo tradicionalno. Zanimivi so bili družabni večeri s plesom. Nekateri člani UO so želeli, da bi bilo na pričetku večera polurno politično predavanje, vendar se. po zapisnikih sodeč, tak predlog ni uveljavil. TABORJENJA: O taborjenjih ni prav veliko podatkov. Toliko pa jih je, da se lahko ustvari slika, kakšno je taborjenje bilo. Prvič je bilo organizirano poleti leta 1953. Zamisel za to sta dala Mirni in Ivan Balderman. Tabor so postavili v Baski na otoku Krku. V za pisniku lahko zasledimo, da je to majhno mestece s prekrasno plažo, za katero brez bojazni trdimo, da je najlepša na Jadranu. Mikavnost taborjenja poveča še primeren in za taborjenje zelo ugoden prostor ob nogometnem igrišču, ki ga lahko po mili volji uporabljamo za jutranjo telovadbo in igre. V Baško so hodili vsako leto do le ta 1958, potem pa so tabor prestavili v Verudo pri Puli. Prvi dve leti je v Baski ta borilo okrog 30 članov, 1955 pa že 70 članov. Priprava prvih taborjenj ni bila pre prosta. Vso opremo so z vlakom prepeljali do Reke. jo pretovorili na ladjo in v Baski znosili oz. z ročnim vozičkom pripeljali na taborni prostor. Leta 1957 so zapisali, da so kuhali na štedilniku, ki so ga sezidali iz opeke. Za hrano pravijo, da je bila skrom na, kljub temu pa so vsi taboreči pridobili na teži. Prenočevali so v šotorih, v ka terih je bila slama. Vodja tabora Anton Čamernik je zapisal, da je bilo vsakodnevno delo razporejeno takole: dnevno povelje je določilo dežurnega, ki je skrbel za sklice vanje zborov, za pravilno delitev hrane, za t delovne in 4 straže. Vodstvo tabora so sestavljali komandat tabora, ekonom, dve kuharici, bolničarka, pedagoški vodja za moške, pedagoška voditeljica za ženske, blagajnik in gospodar. Delovni program je obsegal veliko plavanja, kondicijske treninge in zabavni del, ki se je običajno za ključil s tabornim ognjem. Primanjkovalo jim je športnih rekvizitov, zelo pa so si želeli radio in gramofon. Taborjenje se je finančno pokrilo s prispevki udeležencev, nekaj pa so prispevali škofjeloška podjetja in domače društvo. V veliko pomoč je bil prispevek UNRE (us tanova Organizacije združenih narodov za pomoč in obnovo med drugo svetovno vojno opustošenim državam) v prehrani, saj so zastonj dobili moko, olje. sladkor, mleko ter jajca v prahu in mast. Leta 1959 so taborjenje predvsem zaradi boljših prometnih povezav prestavili v Verudo pri Pulju in 1963 v Banjole pri Puli. Udeležencev je bilo vsako leto več. 521 /OSA7 RAZGLEDI -K, Tabor TVD Partizan Skofja toka v Verudi pri Puli Dobilo je občinski značaj. Tako je 196) leta taborilo že čez 500 udeležencev v 4 iz menah. Na taborjenju so izvajali tečaje za vodnike in treninge orodnih telovadcev. Kljub temu da so se z leti izboljšale materialne razmere (dobili so novo montažno kuhinjo, ki jo je poklonila Jelovica), so se srečevali s stalnimi težavami, predvsem zaradi kapacitete tabora. Kronično je primanjkovalo šotorov in so si jih izposojali na vseh koncih in krajih. Podoben problem je bila dostava živil v tabor, tako v Baski kot kasneje v Verudi, kjer so jo iz. Pule prevažali z avtobusom, zadnji del poti pa znosili. Breme organizacije in vodenja tabora so vsa leta nosili: Ivan in Mirni Balderman. Slavko Božnar. Anton Čamernik, Janez Hude, Peter Kafol, Janez Kalan, Breda Modic, Janko Mrežar, Tone Pogačnik in Valentin Savnik. Zborovodja Slavo Božnar in ekonom Peter Kafol S kuharicami r taboril TVD Partizan r Verudi pri Puli OBJEKTI Fizkulturno društvo Skofja Loka je za svojo dejavnost nasledilo objekte, ki jih je imelo v svoji lasti Sokolsko društvo. Okupator je bivši Sokolski dom, ki je bil leta 1922 zgrajen na Mestnem trgu, v letih okupacije preuredil v kinodvorano in uničil mnogo telovadnega orodja in inventarja. Povzročena je bila velika škoda. Zato so 522 PREGLED DFJAVSOSTI TU) PARTI7A\ SKOFfA LOKA OD KOSCA DRI GE s 17:71 >\ M: VOJNE DO LETA 1965 morali takoj piičeti z obnovo dvorane. Oclziclati je bilo treba 5 okna, odstraniti pritrjene stole in izravnati tla. Vse spreml jevalne prostore je bilo treba preurediti v sanitarije, garderobe in kuhinjo. Po teh delih se je v domu lahko pričela vadba. Poleg doma je društvo dobilo v upravl janje še letno telovadišče v Puštalu. v okviru katerega so bili nogometno igrišče, atletska krožna steza, jami za skok v višino in daljavo ter igrišče za odbojko. V lasti društva je bila 50-metrs- ka smučarska skakalnica v Vincarjih. Z razvojem in širitvijo dejavnosti so se vedno bolj pojavljale potrebe po izbolj šanju stanja telesno vzgojnih objektov. Tako so bila. če gledamo kronološko, na objektih opravljena naslednja dela: Mi/oš Milic pomaga pri iz košarkarskega igrišča r Puštalu 1946 Obnovili so društveni dom, zgradili manjšo smučarsko skakalnico v Gotovi doli ni v Stari Loki. /947 Zgradili so 25-metrsko skakalnico v Vincarjih. ki so jo poimenovali po bratih Poldetti in Stanetu Paulusu, ki sta bila skakalca in sta padla med drugo svetovno vojno. 1949 Pričeli so obnavljati 50-metrsko skakalnico, vsa dela so opravljali prostovoljno. Pri obnavljanju so delali tudi nemški ujetniki. Pri gradnji košarkarskega igrišča r Puštalu so skupaj s člani upravnega odbora sode/orali rojaki garnizona Škofja Loka 523 LOŠKI RAZGLEDI 46 1950 Zgradili so Loško kočo na Starem vrhu. V upravljanje so prevzeli letno kopališče v Puštalu. Na njem so izgradili odbojkarsko igrišče. Upravitelji kopališča so bili le kratek čas, saj so ga že 1952. leta oddali Turističnemu društvu. 1952 Popravili so ograjo na telovadišču in v telovadnici postavili nove peči na dna. Pojavile so se prve ideje, da bi bilo nujno postaviti novo kinodvorano in bi sedanji dom služil le za telovadbo. 1953 Vse večji problem, da je telovadnica na razpolago za telovadbo le i dni v tednu. je pripeljal do razmišljanja o preureditvi preddvoranc v malo telovadnico. V istem letu so se začele prve razprave o izgradnji doma kulture in umetnosti, in sicer na Stemarjih. Imenovan je bil pripravljalni odbor v sestavi: predsednik Janko Bračko. podpredsednik Adolf Gerjol, blagajnik Silvo Marguč, tajnik Domine Bizjak. To ide jo so kmalu opustili. 1954 Člani košarkaške sekcije so na letnem telovadišču zgradili košarkarsko igrišče. Pojavila so se prva razmišljanja o odkupu Žebretove hiše. Na njenem mestu naj bi /rasla nova kinoclvorana. 1955 Da so lahko izboljšali prostorske razmere za vadbo, so iz telovadnice odstranili oder. 1956 Pripravljeni so bili načrti za gradnjo kinodvorane. Občinski ljudski odbor je zago tovil sredstva v višini t miljone dinarjev. 524 /v,7 <,///' i)i:/A\:\~<)sn nn PARTIZAS ^KOIIA IOKA OD AO.V.I DIH C;F. M/-/OI.V/ i o/\? DO LETA t Partizan Škofja Loka 1959 Kinodvorana je bila zgrajena in možnosti za telovadbo so se zelo izboljšale. Asfaltirali so košarkarsko igrišče v Puštalu. ("lani TVD so organizirali prostovoljno delovno akcijo za izdelavo opeke. Opeko so naredili, in ker ni bilo nobene grad nje, so jo prodali. /962 Z namenom, da bi imeli več sredstev za dejavnost, so kupili gostinski obrat v Javorjih. Narejen je bil idejni usnutek za izgradnjo športnega centra v Puštalu. Ta naj bi obsegal centralni objekt s telovadnico, nogometno in košarkarsko igrišče, naprave za atletiko, teniško igrišče, igrišče za odbojko in badminton. otroško igrišče, tribune in plavalni bazen. Ta projekt je bil končno delno realiziran v športni dvorani Poden. 1964 V domu Partizana je bila napeljana centralna kurjava. Telovadnico so pričele uporabljati še OŠ Petra Kavčiča. Poklicna šola in Gimnazija Škofja Loka. STROKOVNI KADRI Kljub temu da je uprava veliko naredila na področju vzgoje kadrov, je teh vedno primanjkovalo. Največji problem je bil v tem. da so mladi kadri hitro nehali delati. Pni so šli v službo in jih ni bilo več v telovadnico. Še najbolj so društvu ostali zvesti starejši kadri, ki so se kalili v sokolskih vrstah. Društvo je skozi vse obdobje svoje ga delovanja iskalo načine, da bi imelo dovolj vodnikov, sodnikov in funkcionarjev. V" obdobju 20 let se je na tečajih v Mozirju, na bledu, v Radovljici. Ljubljani. Kopru in Škofji Loki izobrazilo okrog -tO tečajnikov. Posebej naj omenimo tečaj v Škofji Loki. ki je bil leta 195 t organiziran za območje Poljanske. Selške doline in Škofje Loke. Program je bil: 525 /o\A7 HAZOUilil 46 1. Nazivoslovje vaj na orodju in prostih vaj - 5 ur, 2. Metodika vadbene ure - 18 ur, 3. Osnovni pojmi o ritmiki - 3 ure. i. Osnove športnih iger - 10 ur. 5. < )snove plavanja - 6 ur, 6. Osnove anatomije in fiziologije - 8 ur. Zgodovina telesne vzgoje - -4 ure. Zelo dobri so bili tečaji, ki jih je Okrajna zveza Partizan Kranj za vaditelje orga nizirala v Kopru. Odvijali so se v poletnem času in so si jih udeleževali tečajniki iz vse Gorenjske. Glavni organizator je bil član škofjeloškega Partizana Janez Hude, med predavatelji je bil še drug Škofjeločan, Tone Pogačnik, kako zelo je društvo potrebovalo vaditelje, je razvidno iz urgence. ki jo je Upravni odbor leta 1950 poslal na Ministrstvo za prosveto. To naj zagotovi profesionalnega učitelja telesne vzgoje Gimnaziji škofja l.oka. kar bi bilo koristno za gimnazijo in društvo. Na podlagi te ur genee in tudi vloge gimnazije je v Skofjo Loko prišel učitelj Štefan Mlačnik. Poleg vaditeljev je treba omeniti tudi sodnike za orodno telovadbo. Na domačih in okrajnih tekmah so sodili: Mimi Balderman, Domine Bizjak. Anton Čamernik. Franc Finžgar, Andrej Franko, Albina Grundner, Janez Hude, Prane Kalan. Janez Kalan. Tone Pogačnik. Nada Rihar, Marinka Šega. Poldka štiglic. Tine Zaletel. Od vseh teh je bila najbolj kvalificirana Mimi Balderman. ki je sodila na republiških in državnih prvenstvih in imela stopnjo zvezne sodnice. Ob koncu tega poglavja zapišimo še izjavo, ki jo je o kadrih leta 1953 podal predsednik društva, AdolfGerjol: 'Tovariši, ob takem porastu članstva je vodniškega kadra odtočno premalo. Kaj nam pomagajo leča/i. če nimamo denarja, da hi nan je pošiljali kandidate za rodiiike. Prav resno sem zaskrbljen, če h<> še ta peščica odpovedala, ker toliko požrtvovanja, kol ga oni izkazujejo društvu, ni mogoče z niče mer poplačati.« FINANCE Finance so večen problem društev in enako je bilo pri TVD. Veliko svojih sej je društvo namenjalo reševanju finančnih težav, saj ni bilo preprosto zbrati toliko denarja, da so z njim pokrpali predvidene programe. Prva leta po vojni dotacij sploh niso poznali in so preživeli predvsem s sredstvi, ki so jih »nafehtali« po podjetjih in z lastno dejavnostjo. Prvo dotacijo je društvo prejelo šele konec leta I9t^ od Fizkulturne zveze Slovenije na pobudo ing. Stanka Bloudka za gradnjo smučarske koče na Starem vrhu. Leta 1955 zasledimo, da so glavne postavke v proračunu: - najemnina od kina. - dotacija občine, - društvene prireditve, - podpore podjetij. - članarina. 526 FRKGLEl) IlIJAVSilsll IVI) /'.IA7/ZIA SKOPJA LOKA OD KOSCA DRI (,/: SVI-IOVSK VOJSK DO LIHA /'X,i Najemnina telovadnice za kinopredstave je bila pomembna postavka v društve nem proračunu. Po grobih ocenah je predstavljala 20 do 25 % letnega proračuna društva. Ob tem pa je zanimivo, da ni v nobenem zapisniku omenjeno, kam se je odlival dobiček od kina. saj je bil kino v lasti društva. Težko je danes oceniti, vendar je mogoče, da je najemnina bila dohodek kina. ki se je prelival \ proračun društva. Dotacije občine Skofja Loka so predstavljale 50 do 35 % dohodkov in jih je društ vo prejemalo redno vsa leta od 1953 dalje. Finančne pomoči od podjetij so bile prav tako pomembna postavka, niso pa bile redne in jih je bilo včasih več drugič manj. Takrat še niso poznali pokroviteljev, ki bi redno skrbeli za društvo, zato so vsako leto pošiljali prošnje podjetjem, ki so se odzvala ali pa tudi ne. Iz zapisov zasledimo, da so največ pomagala podjetja: Motor Skofja Loka. Lip Trata Skofja Loka. Gorenjska predilnica Skofja Loka. Tovarna klobukov Skofja Loka, KSS Skofja Loka. Tovarna furnirja Bodovlje Skofja Loka. Jelovica skofja Loka. Gradiš Skofja Loka. KZ Skofja Loka. Trgovsko podjetje Loka Skofja Loka. Trgovsko podjetje I.ubnik skofja Loka. Se posebej dobro so se pod jetja odzvala pri financiranju adaptacij telovadnega doma in gradnje košarkarskega igrišča. Sredstva društvenih prireditev so bili dohodki od vstopnin na tekme, ki v pro računu niso pomenila velikih sredstev. Več pa so pomenile društvene veselice, ki so \ blagajno prispevale pomembne denarje. Dobiček je dosegal do 10 % proraču na. Letno sta bili dve veselici: silvestrovanje in pustovanje. Za pripravo veselic so ustanovili poseben odbor, ki je veselico pripravil in izvedel. Prva leta po vojni so bile velike težave pri nabavi vina in jestvin. Zgodilo se je. da je veselica odpadla, ker ni bilo dobiti vina. Prehrana na veselicah je bila skromna: sendviči in kranjske klobase. Ko so se pojavili prvi piščanci, je bilo to, tako kot bi zadeli tombolo. Na veselicah so poskrbeli za zabavni program, ki je bil na silvestrovanju leta 1953 takle: - Kronika 1952 v rimi, - Senzacionalni nastop na bradlji. - Ples na melodijo iz. pesmi: Marela z luknjo, katere prva kitica se glasi: Če banda gre naokol po svet. marelo je treba s sabo v zet. marela ta veliko luknjo ima. na vrh je še brez peceljna. - Voščilo ob polnoči. Pustne veselice so bile z maškarado in maske so bile nagrajene. Tako je bila le ta 1953 prva nagrada torta, druga nagrada steklenica likerja in tretja nagrada stek lenica vina. Dokaj velik dohodek od veselic je bil možen samo zato, ker so vsi sodelujoči opravili svoje delo zastonj. Tako so vodilne funkcije na veselici opravljali člani up rave, v strežbi pa so delali telovadci in drugi športniki. finančno poslovanje društva je enkrat letno pregledal nadzorni odbor in o tem poročal na občnem zboru. Tam je bilo podano tudi finančno poročilo, ki ga je članstvo potrdilo. V nadaljevanju predstavljamo še primer finančnega poročila iz leta 1958. 527 LOŠKI RAZGLEDI i<> POROČILO O finančnem poslovanju TVD Partizan Škofja l.oka v letu 1957 Finančno stanje izkazuje na dan občnega zbora sledeče postavke: Akliva: Pasiva: 1. Saldo KB Din 149.594,00 l. Sredstva druStva TVD 2. Saldo blagajno Din 3.556.50 Partizan Din 1.233.588.50 3. Drobni inventar in rekviziti Din 1.080.438.00 Din 1.233.588,50 Din 1.233.588.50 1. D o h o d k i : L. Članarina Din 880,- 2. Dotacija občine Škofja Loka Din 550.000,- 3. Društvene prireditve Din 116.758,- 4. Najemnina od kino dvorane Sora Din 380.000,- 5. Dohodki sekcij Din 9,125,- (v Za prodani drobni inventar Din 4.000,- Najemnina kino dvorane za razne prireditve Din 63000,- 8. Razni dohodki - prispevek za zlati žebljiček Din 3-250,- 9. Saldo KI! in blagajna I. 1956 Din 300.892,- Din 1.427.905,- II. Izdatki: 1. Zavarovalnina Din 13 140,- 2. Plače in honorarni popevki Din 322.035,- 3. Popravilo in vzdrževanje zgradb Din 130.267,- t. Izdatki vseh sekcij Din 325.933,- 5. Nabava drobnega inventarja Din 239135,- 6. Kurjava -razsvetljava Din 131.760,- 7. Razni izdatki - prevozi, pis. material Din 80.384.50 8. Novoletna jelka - prispevek društvom Din 32.000,- Din l.2~-t.~S-i.S(> K e k a p i t u I a c i j a : Dohodki Din 1.427.905,- Izclatki n 1.271.754.50 Saldo KIS in blagajne 20. 1. 1958 Din IS.-i.lS0.50 blagajnik: Nuša strlič PREDSEDNIKI, TAJNIKI IN NAČELNIKI DRUŠTVA 19 ts Predsednik: Franc Kalan tajnik: Cirila Jamnik 19 19 Predsednik: Kazimir škarabot tajnik: Cirila Jamnik strokovni tajnik: Franc Kalan 1947 Predsednik: Adoll (ierjol tajnik: Cirila Jamnik načelnik: Janez Kalan 1948 Predsednik: Adolf Gerjol tajnik: Marica Volčanšek načelnik: Jane/ Kalan načelnica: Mirni Balderman 1949 Predsednik: Adoll (ierjol tajnik: Stanka Fojkar. Vinka Bevk načelnik: Janez Kalan načelnica: Poklka šiiglic 528 i'iniiiAvsosTi T\T>PARTIZAN ŠKOF/A LOKA ODKOSCA DRI GE S\I:H>Y\E VOJSEDOLETA 1965 1950 1951 1952 1953 195 i 1955 1956 1957 195« 1959 1960 1961 1962 1963 196 1 1965 Pri.-dsci.lnik: Adolf Gerjo! načelnik: Janez KLII.III Predsednik: Adolf Gerjol načelnik: Štefan Mlačnik. And Predsednik: Adolf Gerji >1 načelnik: Andrej Franko Predsednik: Adolf Gerjol načelnik: Andrej Franko Predsednik: Adolf Gerj< J načelnik: Andrej Franko Predsednik: Adolf Gerjol načelnik: Andrej Franko Predsednik: Frane K.I\ČK načelnik: Andrej Franko Predsednik: Franc Kavčič načelnik: Andrej Franko Predsednik: Frane Kavčič načelnik: Jane/ Hude Predsednik: Miloš Milu' načelnik: Tone Pogačnik Predsednik: Miloš M i t i č načelnik: Tone Pogačnik Predsednik: Miloš Mitič načelnik: Tone Pogačnik Predsednik: Miloš Mitič predsednik telovadne sekcije: Predsednik: Igor Šink predsednik telovadne sekcije: Predsednik: Igor Šink predsednik telovadne sekcije: Predsednik: Igor šink rej Franko Bizjak Domine Domine Bizjak Jane/ 1 [ude tajnik: Stanka Fojkar načelnica: Poldka štiglic tajnik: Minka Bevk načelnica: Poldka Štiglic tajnik: Minka Bevk načelnica: Mirni Balderman tajnik: Minka Bevk načelnica: Mirni Balderman tajnik: Valentin Pire načelnica: Mirni Balderman tajnik: Valentin Pire načelnica: Mirni Balderman tajnik: Andrej česen načelnica: Mirni Balderman tajnik: Minka Bevk načelnica: Mara Vehovec tajnik: Minka Bevk načelnica: Poldka štiglic tajnik: Jane/ 1 lude načelnica: Mirni Balderman tajnik: Janez Hude načelnica: Majda Hude tajnik: Jane/ 1 lude načelnica: Majda Hude tajnik: Jane/ 1 [ude tajnik: 1 rh kal.in tajnik: 1 rh kalan tajnik: l 'rh Kalan SPOMINI VODILNIH FUNKCIONARJEV V okviru delovanja v TVD Partizan Škofja Loka. kjer sem opravljala različne dejavnosti od vodnice, sodnice za orodno telovadbo, do načelnice, bi nekaj besed povedala le o taborjenju v Baski na otoku Krku. Kot iniciatorka za organizacijo tabor jenja sem se zanj odločila predvsem zato. da se med telovadci razvije prijateljstvo, ki je za doseganje uspehov velikega pomena. Obenem naj bi bilo taborjenje kot aktivni odmor nagrada za ve like napore, ki so jih telovadci vlagali v priprave na različna tekmovanja in za tekmovalne uspehe. Organizacija taborjenja ni bila enostavna. Že dostava osnovnega materiala do Baske je bila ze lo nerodna. Najprej je bilo treba robo dostaviti na Mirni Balderman 529 LUSKI RAZI,II.1)1 /6 železniško postajo v Skorji Loki. Na Reki smo vse pretovorili z vlaka na ladjo in končno še v Baško na taborni prostor. Materiala ni bilo malo. Glavnino so pred stavljali šotori, les za kuhinjo, mize in klopi ter pograde v šotorih. V šotorih smo na pograde natrosili slamo, ki so jo tisti, ki so pripravljali tabor, zaslužili z delom pri kmetu domačinu v vasi. Od doma smo pripeljali nekaj hrane. Hrano so prinesli s seboj tudi taboreči. Vsak udeleženec je prinesel en kilogram sladkorja, en kilogram kave Frank in tri kilograme krompirja. Težave so bile s kurjavo. Drv v Baski in okoli ci ni bilo mogoče dobiti. Tako so delovni morali vsak dan nabrati 3 vreče storžev. ki so bili imenitna kurjava. Prva leta so bile velike težave s šotori. Se največ nam je pri tem pomagala Sava iz Kranja, ki nam jih je posojala. Taborni prostor ni bil nič podoben današnjim avtokampom. bil je manjši travnik ob nogometnem igrišču. Na njem ni bilo ne sanitarij ne vode. Vodo so dežurni nosili iz vaškega vodnjaka, za sanitarije pa smo na robu njive izkopali luknjo in naredili poljsko stranišče. Po opravljeni potrebi smo jamo posipali z apnom. Ko je bila jama polna, smo jo zasuli. Še in še bi lahko naštevala, s čim vse smo se ob organizaciji taborjenja srečevali. Vendar, ker nam ni bilo nič težko. Ker smo bili skromni, se je vsako taborjenje kljub težavam zaključilo v veliko zadovoljstvo taborečih telovadcev in vodstva. Andrej Franko Spomini na čase, ko sem pričel obiskovati telo vadbo so izredno lepi. Že leta 1945 smo pripravili društveno akademijo in z istimi točkami nastopili v Novem mestu. Tja smo se odpeljali s tovornjaki. Ker so bili slabi, smo se tja vozili dva dni. Tako so morali v Novem mestu naš nastop prestaviti za en dan. Vsa leta po vojni so bila zelo bogata z nastopi in na ta način smo prekrižarili vso Jugoslavijo. Prav tako lepo doživetje so bila tekmovanja v orodni telovadbi. Čeprav smo potovali neudobno s kamioni in vlaki ter spali na slami v učilnicah in telovadnicah, smo se imeli lepo in je bilo vse to zame veliko doživetje. Po končani tekmovalni karieri sem v društvu deloval kot trener in vodnik pionirjev, mladincev, mladink in članov. Še danes sem najbolj ponosen na vrsto mladink, ki je bila med najboljšimi v Jugoslaviji. Tudi kot predsednik TVD Partizana v letih od 1989-1995 sem zastavil vse sile, da bi čim več mladine obiskovalo telovadnico. Vedno sem bil in še danes sem prepričan, da šport na vzgoja veliko pripomore k zdravi in celoviti osebnosti vsakega človeka. Sedaj v starejših letih me najbolj razveseli, če srečam človeka, ki ga niti ne poznam, pa mi reče, da sem ga učil telovadbo v mladih letih. Tega. da sem se vse življenje ukvarjal s telovadbo, mi ni bilo nikdar žal. Če bi bil ponovno mlad. bi enako pot prehodil še enkrat. 530 PREGLED DEJA 17VOS77 /1/)/'IA77ZI.V ŠKOEJA LOK.A OD KOSCA DRUGE S\TTOVNE VOpiE DO LETA /965 Adolf Gerjol Na povabilo Toneta Pogačnika bom skušal nanizati nekaj vtisov iz mojega predsedovanja v TVD Partizan od 1947 do 1955. Od takrat je že sko raj 50 let. Nekaj spominov pa je še ostalo. Leta 1945 smo se sestali na pobudo Franca Kalana in ustanovili Fizkulturno društvo. Na us tanovnem občnem zboru je bilo veliko navzočih, saj je bila želja po telesnovzgojnih aktivnostih ze lo velika. Predsedstvo Partizana sem prevzel potem, ko je bil dotedanji predsednik Miro Skarabot premeščen v Novo Gorico. Vsa leta so z menoj v VO delovali člani, ki so bili veliki športni navdušenci. Zato je bilo z njimi delati užitek. V času, ko sem bil predsednik, so v društvu delovali: splošna in orodna telovadba, nogomet, smučan je in šah. Predvsem po zaslugi Prha Kalana-Mukija. ki je bil iniciator. je na Starem vrhu zrasla smučarska koča. Pri gradnji je veliko pomagal kmet, domačin Žgajnar. V mojem obdobju, ko so v naši nogometni ekipi igrali oficirji škofjeloškega garni- zona. smo postali pokalni prvaki republike Slovenije. V tistem času smo bili zelo do bro organizirani. Tako dobro, da so nam drugi Gorenjci kar malo zavidali. Zelo smo skrbeli za družabnost, celo plesne vaje pod vodstvom Maroka smo imeli. Skrbeli smo za popularnost spona. Tako sta v Škofji Loki igrala simuhanko najboljša ju goslovanska šahista Gligorič in Fuderer. Velik uspeh je na simultanki dosegel naš šahist Braniselj, ki je premagal Gligoriča. Podobna taka akcija je bila predstavitev orodnega telovadca Cerarja. košarkarja Daneua in nogometaša Frančeškina v Železnikih, ko so ti številnim gledalcem predstavili svoje športe. Uspehov je bilo še veliko, vendar je to že daleč in se vsega ne spominjam. Rad bi pa rekel še tole. V Škofji Loki se je govorile;, da smo zapustili Sokolski dom. Dejstvo je. da nas je občina v to prisilila. Predlog o zapustitvi doma in selitvi v Športno dvorano Poden sem dal na glasovanje na upravnem odboru društva. Vsi člani UO razen Franceta Kavčiča so bili za selitev v Športno dvorano Poden. Albina Grundner Spartakiacla je bila veliko doživetje. Kljub temu da sem bila takrat še zelo mlada, se je dobro spominjam. Z vajami za spartakiaclo smo v društvu pričeli že pol leta pred odhodom. Na vaje smo hodili v Kranj, kjer smo svoje obvladanje vaj pokazali pred komisijo, ki je iz Škofje Loke izbrala Lojzko Berčič. Poldko Stiglic in mene. Mesec dni pred odhodom v Prago smo se udeleženci iz. vse Jugoslavije zbrali v Ljubljani, kjer smo nadaljevali z vadbo. Pomemben del vadbe je bilo sončenje, saj je bilo zaželjeno, da bi vsi nastopajoči imeli bronasto barvo, podobno kot jugoslo vanski mornarji, ki so bili kasneje v Pragi velika atrakcija. V začetku julija smo odpotovali v Prago. Že v Bratislavi so nas Čehi lepo sprejeli. Navdušene ovacije smo doživljali vseh deset dni. Vsi so nas pozdravljali, posebej še 531 /OSA/ RAZGLEDI tO zato, ker se je takrat zgodil informbiro. V Pragi smo nastopili dvakrat. Našo točko, ki je predstav ljala Jugoslavijo v drugi svetovni vojni (nemško okupacijo, borbo proti Nemcem in osvoboditev), so pripravili Viktor Murnik, Jelica Vazzaz in Boris Gregorka. Naš nastop je Čehe tako pretresel, da so jokali, in Jugoslovani smo morali nastop ponav ljati. Glavni nastop je bil na stadionu Strahov, kjer je med drugimi v eni točki nastopilo naenkrat -i2 ti soč čeških deklet. Velika zanimivost spartakiade je bila parada, ki je trajala osem ur in je v njej sode lovalo okrog 100 pihalnih godb. V tistem času po drugi svetovni vojni je bilo ve liko revščine in je primanjkovalo hrane. Za spar- takiado so se Cehi odpovedovali živilskim kartam. tla so lahko zagotovili hrano udeležencem. Navdušeni nad doživetji smo se po koncu spartakiade preko Beograda, kjer smo nastopili na hipodromu pred Titom, vrnili domov. Janez Hude Nalogo, »naj napišem nekaj o svojem delovanju v škofjeloškem Telovadnem društvu Partizan, poskušam najbolje izpolniti, oprostite pa mi, če mi to ne bo tudi uspelo. V škofjeloškem Partizanu sem namreč deloval nekaj več kot eno desetletje, to je od jeseni 1951 do konca leta 1(>62 kot aktivni telovadec, pa tudi kot telovadni vaditelj in trener, ter končno tudi kot funkcionar in organizator posameznih akcij., Zato so spomini na to moje delovanje številni in težko bom izbral in opisal samo take. ki bodo za bralce, ki se tega obdobja ne spominjajo in ga niso z mano vred tudi doživljali, zanimivi. Mladinske vadbe v škofjeloškem telovadnem društvu nisem pričel obiskovati po svoji želji in volji, pač pa po priporočilu škof jeloške zdravnice, tir. Bračkove, tla bom posledici vojnega in povojnega prehranjevanja, to je asteni- jo (telesno šibkost) in anemijo (slabokrvnost), ve liko hitreje pozdravil s telovadbo kot pa z njenimi zdravili (ribje olje. železno vino). V telovadnici me je ljubeznivo sprejel vodnik mladincev Janez Kalan in me je. verjetno zaradi telesne šibkosti in bledoličnosti, takoj uvrstil v zadnjo skupino, to je med najmanj zmožne obiskovalce mladinske vadbe. Že po nekaj telovadnih urah pa se je premislil in me je iz zadnje skupine prestavil v pr vo skupino, to je meti tiste mladince, ki jih je pripravljal za tekmovanja in nastope. Iz prvega le ta se spominjam akademske sestave z rapirji, to je 532 PREGIJrlD DEJ A IAO.S77 717? PAHTIZAS JKOFJA LOKA OD KOSCA l>h'l (,!•: sIV/OCV/ VOJSE DO LETA 1965 ozkimi meči za tekmovalno sabljanje, ki jo je sestavil in z nami mladinci naštudiral naš vodnik Janez kalan. Najprej smo se naučili osnov sabljanja, predvsem razne napade z naskoki in razne obrambe z umiki. Ko smo le obvladali, nas je avtor naučil celotno sestavo, v kateri so se prepletali telovadni gibi s sabljaškimi elementi. Izvajalci vaje smo bili oblečeni v bele športne sabljaške uniforme, vključno s sab ljaškimi žičnimi maskami. Sestava je povsod, kjer smo nastopali, vžgala in občinst vo je vedno vztrajno zahtevalo ponovitev ali vsaj ponoven prihod izvajalcev na pri zorišče. Na elitni akademiji v Tržiču, ko je tamkajšnje telovadno društvo praznovalo svoj visoki jubilej obstoja in razvitje društvenega praporja, je ta sestava zasenčila vse druge sestave telovadnih društev iz Ljubljane. Kranja. Radovljice in tudi Tržiča. Mislim, da je s to sestavo avtor sam sebe prekosil, in škoda je. da je ni nikdar zapisal. Moje zdravstveno stanje se je s telovadbo zelo hitro izboljšalo in prav kmalu v telovadnico nisem zahajal zaradi bledice in Šibkosti, pač pa zaradi športnih nagibov -športne gimnastike. Že po letu dni sem zapustil mladinsko vadbo in od tedaj naprej vadil oziroma treniral v osrednji društveni gimnastični skupini, ki jo je tedaj vodil predvojni telovadec Dominik Bizjak ob občasni pomoči prav tako predvojnega telo vadca Tineta Zaletela, v njej pa so tedaj trenirali člani Andrej Franko, Janez Kalan in Franc Piv k ter mladinca Rudi Benedik in Stane Osov nikar: za mano sta se v to skupino uvrstila še mladinca Miloš Klemenčič in Tone Pogačnik. V tej skupini smo zelo svobodno trenirali, vsak je vadil tiste elemente in vaje. s katerimi je tekmoval v svoji starostni in težavnostni kategoriji, vsi člani skupine pa smo si pri treningu medsebojno pomagali z nasveti in varstveno asistenco: vsi pa smo bili tudi vaditelji skupin ali oddelkov redne vadbe mlajših pionirjev, starejših pionirjev, mladincev, članov in starejših članov. Mlajši posamezniki iz te skupine so obiskov ali ob nedeljah tudi treninge slovenskih perspektivnih gimnastov v študijski telovadnici Narodnega doma v Ljubljani: teh sta se poleg mene udeleževala tudi Miloš Klemenčič in Tone Pogačnik. Sam sem v športni gimnastiki hitro napredoval povsod tam. kjer je bila odločilna koordinacija gibanja in telesna prožnost; veliko počasneje pa z vadbo ele mentov in vaj, kjer je odločala telesna moč. Tezne stoje ob pokrčenih rokah in no gah sem veliko težje obvladoval kot pa tezne stoje ob stegnjenih rokah in nogah (imenovane špičak); za izvedbo prvih stoj je odločilna samo telesna moč. za izved bo drugih pa telesna prožnost in koordinirano gibanje rok. glave, trupa in nog. telesna moč pa je zanemarljiva. Odlikoval sem se tudi z elegantno izvedbo ele mentov in vaj športne gimnastike in z. velikim posluhom za ritmično in harmonično izvajanje akademijskih sestav. Naštetih osem telovadcev, ki so trenirali v osrednji društveni gimnastični skupini, je po mojem mnenju doseglo v moški športni gimna stiki največ v dosedanji skoraj stoletni zgodovini škofjeloškega telovadnega društva: škoda je le. da nihče iz. le skupine ni začel pravočasno že v pionirskem obdobju s športno vadbo, in škoda je tudi. da so vsi iz te skupine iz takšnih ali drugačnih vzrokov predčasno zaključili svojo tekmovalno kariero. Po mojem mnenju so poseb no nadarjeni bili Andrej Franko, Rudi Benedik in Tone Pogačnik, seveda vsak v svoji generaciji (starostna razlika med njimi je ca. po štiri leta). Sam sem kariero aktivne ga športnega gimnastičarja končal z. dvajsetimi leti. ko je športni zdravnik na enem od kontrolnih zdravniških pregledov slovenskih perspektivnih gimnastičarjev ugo- 533 LOŠKI RAZGLEDI 4b tovil lažjo aritmijo na mojem srcu in mi je zaradi tega prepovedal tekmovanja in naporne treninge, priporočil pa mi je stalno telesno aktivnost. Po prepovedi tekmovanja in napornih treningov sem še naprej treniral, vendar ne za rezultate, pač pa za svoje veselje. Tedaj sem se pričel s športno gimnastiko ukvarjati teoretično; posebno so me zanimali problemi treniranja v športni gimna stiki, metodika učenja posameznih gimnastičnih elementov in biofizikalne zakoni tosti v izvajanju posameznih gimnastičnih elementov. Iz tega področja sem si tudi nabavil precej tedaj dostopne literature; v svoji knjižnici še vedno hranim precej le literature, naj tu naštejem le nekaj teh knjig: • Drago Ulaga; Teorija telesne vzgoje in športnega treniranja, • Nikola Kuralič: Osnovi športa i sportskog treninga (v srbohrvaščini), • Razni avtorji-. Telovadba- izbrani spisi o telesnih vajah, • V. Mikulic. A. P. Orlov: Gimnastika (v ruščini), • A. M. Ignašenko: Akrobacije (.v češčini) in • M. V. Levim 2500upraznenijsportivnojgimastiki(v ruščini). Iz teh knjig sem črpal odgovore na vprašanja, ki so se mi zastavljala v praksi. S tem teoretskim pristopom k športni gimnastiki sem tedaj veliko doprinesel h kvaliteti treningov aktivnih škofjeloških tekmovalcev in tekmovalk v športni gimnastiki, pa tudi h kvaliteti vadbe gimnastičnega podmladka (pionirjev in pionirk). Treniral sem mladinske tekmovalce v I. razredu športne gimnastike (Miloš Klemenčič, Andrej Hude, Tone Pogačnik in Janez Šifrer). Mladinke sem učil akrobatskih elementov, ki jih ženske tedaj niso izvajale: na parterju premete in salte naprej in nazaj, na gredi pa premet v stran in flik-flake nazaj in naprej. Po moji iniciativi smo za mlajše in starejše pionirje tedaj uvedli poleg redne ttidi specialno vadbo športne gimnastike. To je bila v Sloveniji ena prvih, če ne celo prva selekcija, ki je otroke med sedmim in desetim letom spoznavala z osnovami športne gimnastike, otroke med enajstim in štirinajstim letom pa uvajala v tekmovanja v športni gimnastiki. To je bilo nekaj nezaslišanega, po tedaj veljavnih principih so lahko pričeli s treningi športne gim nastike šele mladinci, za mlajše pa naj bi bila športna gimnastika škodljiva. Osrednja vsakoletna prireditev, na kateri je škofjeloško telovadno društvo prikazalo prebivalstvu Škofje Loke svojo dejavnost in dosežke svojega članstva, je bila akademija. Na njej so vse vadbene kategorije (deca. pionirji, -ke. mladinci, -ke, člani, -ce) prikazale svoje dosežke v gimnastiki tako na orodju kot tudi v prostih ses tavah. Na orodju so prikazali izvedbo osvojenih elementov in obveznih ali prostih tekmovalnih sestav, med prostimi sestavami pa tako imenovane zletne sestave za masovne nastope - zlete na okrajni, republiški, državni ali celo meddržavni ravni (spartakiada, gimnaestrada) in za akademijo posebej naštudirane lastne ali tuje proste sestave. V tistem času so bili pogledi na te proste sestave še zelo različni: nekateri starejši so še zagovarjali togo staro sokolsko izvedbo prostih sestav z obi lo vojaških povelj in drž, drugi mlajši pa smo zagovarjali dinamično ritmično izved bo prostih sestav z naravnim gibanjem. Ta drugi koncept izvajanja prostih sestav so škofjeloški vaditelji in trenerji osvojili že v zgodnjih petdesetih letih, konec petde setih let pa so vanje vnašali že elemente klasičnega in sodobnega ivvijalnega plesa, pa tudi elemente ritmične gimnastike, ki se je kot športna panoga uveljavila šele v 534 PREGLED DEJAVSOST1 IVI) I'ARII/.A\ sAo/f/.t LOKA OD KOSCA I/KI Cl si/ VTOVNE VOJNE DO LETA 1965 začetku sedemdesetih let. Vaditelji so naštudirali veliko prostih sestav znanih avtor jev (Rada Murnika, Jelice \Vazzaz. Slavka Poljšaka, Nine Trdina in drugih), kar nekaj pa so jih tudi sami ustvarili oziroma sestavili. Naj omenim nekaj teh avtorjev: Dominik Bizjak (sestave: »Kmalu pokliče nas Trst in Gorica«, »Pesem delavcev«, »Ples Faustov«. »Moč, gibčnost in prožnost - vaje z lesenimi okvirji«), Marija Balderman (sestave: »Zastave plapolajo v vetru-, »Le padaj, padaj, snežek beli«), Andrej Franko (sestave: »Pesem o Titu«, »V znamenju trojke«), Janez Kalan (sestava z rapirji) in pro ti koncu obdobja sem se tem pridružil tudi sam (sestava: »Lepo je biti mlad - vaja z žrdmi«), za mano pa še Vera Pogačnik (sestava: »Ritmična igra«). Zelo aktivno sem sodeloval pri izvedbi telovadnih akademij: 17. decembra 1960 (za proslavo občinskega praznika), okrog 18. decembra 1961 (za proslavo občinskega praznika in 20-letniee socialistične revolucije), in 10. januarja 1965 (za proslavo občinskega praznika in počastitev petdesetletnice telovadnega vaditelja Dominika Bizjaka). Za vse te tri telovadne akademije smo program skrbno pripravili ( vse telovadne ses tave so bile sodobne in primerne starostnim kategorijam njihovih izvajalcev, vaje na orodju pa atraktivne in zanimive), poskrbeli smo za originalno glasbeno spremlja vo, vse izvajalce vsakokrat oblekli v popolnoma nove drese, predstave pa pople- menitili s tiskanim sporedom, spremno besedo in svetlobnimi efekti. Gledalci na teh akademijah so bili izključno povabljeni gostje: občinski funkcionarji državnih, poli tičnih in družbenih struktur, direktorji podjetij, lastniki obrti in seveda vsi zaslužni posamezniki za obstoj društva tedaj in v preteklosti, ne glede na to, kako so bili všeč aktualni oblasti (na primer: dolgoletni predvojni načelnik društva, učitelj Horvat iz Ljubljane, dolgoletni predvojni starosta in mecen društva. Franc Dolenc, in drugi). Seveda so bili stroški izvedbe teh treh akademij nadpovprečni in daištveni proračun jih ni zmogel, zato smo organizatorji akademij sami organizirali nabiralno akcijo tako, da smo v spored natisnili čestitke občinskega ljudskega odbora, občinskih odborov političnih in družbenih organizacij z navajanjem njihovih osnovnih orga nizacij, delovnih kolektivov, obrtnikov in kmetijskih zadrug in za vsako stran čestitk iztržili ocl SO.000 do 100.000 din. skupno skoraj 1,000.000 din (po grobi oceni je to več K) tisoč današnjih DEM). Vse tri tiskane sporede akademij hranim in na tistem iz leta 1960 je tudi pri vsaki čestitki pribeleženo. koliko nam je navrgla dohodka. Dobro se spominjam sestave, ki sem jo sestavil in naštudiral z mladinci leta 1961: nastopilo je 16 mladincev s štirimi žrdmi (3 m dolge okrogle palice s premerom 6 cm); sestava je imela štiri vsebinsko različne dele - v prvem delu so izvajalci postavili žrdi na tla in v rahlem teku okoli in preko njih izvajali razne ogrevalne vaje; v drugem delu so po štirje izvajalci poprijeti eno žrd in z njo in ob njej izvajali vaje oblikovanja za prožnost, elastičnost in moč vseh pomembnih mišic in mišičnih sklopov (za mišice na rokah in nogah, za ramenski in kolčni sklep, trebušne in hrbtne mišice), seveda v primernem večkrat spreminjanem ritmu in z za gledalce efektnim gibanjem teles in žrdi; v tretjem delu so izvajalci z žrdmi imitirali gimnas- tična orodja (drog, bradljo, plezala), na katerih so telovadili in katere so preskako vali ali v gibanju obkrožali; v četrtem delti so spet postavili žrdi na tla in ob njih izvedli nekaj sprostitvenih vaj. Vsebina sestave je torej bila telovadna ura. Za sesta vo je glasbo napisal Vladimir Prinčič iz Ljubljane in z njo izvajalce tudi spremljal na 535 LOŠKI RAZGLEDI K> akademiji. Skoda, da sestave nisem zapisal in objavil (to so mi priporočali republi ški funkcionarji), saj bi jo verjetno marsikje po Sloveniji naštudirali in izvajali. /. dvaindvajsetimi leti so me delegati gorenjskih društev leta 1957 izvolili za ge neralnega in hkrati organizacijskega sekretarja takratne Okrajne zveze telesnovzgoj- nih društev Partizan Kranj in to funkcijo sem polprofesionalno opravljal do združitve kranjskega z. ljubljanskim okrajem, bil sem najmlajši okrajni funkcionar ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v takratni Jugoslaviji. S skromnim profesionalnim aparatom okrajne zveze (dva telovadna inštruktorja in ena administralivno-finančna delavka) sem organiziral vso dejavnost okrajne zveze: strokovna posvetovanja, predelave tek movalnih in zlelnih vaj. okrajna tekmovanja, okrajne nastope, skupne treninge mladih perspektivnih gimnastičarjev in vaditeljskc tečaje, pa tudi vso administracijo in knjigovodstvo /veze. Daleč najbolj pomembno pa je bilo moje delovanje na tej funkciji na področju organizacijske ločitve športne gimnastične dejavnosti od splošne telesne vzgoje, na področju zgodnje specializacije gimnastičarjev že v kat egorijah mlajših in starejših pionirjev in pionirk in na področju spremembe gimnas- tičnih tekmovanj v smeri ligaških (dvoboji) ali pokalnih sistemov (več zaporednih tekmovanj), kar seveda Republiški zvezi telesnov zgojnih društev Partizan Slovenije (posebno načelniku Tomažu Savniku) ni bilo po godu in sem zaradi tega moral večkrat na zagovor v Ljubljano. Ne glede na te težave pa je okrajna zveza začela z organizacijo pionirskih tekmovanj v športni gimnastiki po pokalnem sistemu s stal no udeležbo ekip iz »Škofje Loke. Stražišča. Kranja, Tržiča. Radovljice in Jesenic pa tudi iz drugih manjših krajev (vsaj občasno). Hkrati s prirejanjem teh tekmovanj v športni gimnastiki za pionirje pa smo delali tudi pri vzgoji gimnastičnih voditeljev oziroma trenerjev ter gimnastičnih sodnikov. V poletnih počitnicah smo vsako leto od leta 1959 naprej organizirali v Kopru skupne treninge perspektivnih gimnas tičarjev od pionirske do članske kategorije, pa tudi tečaje za društvene vaditelje splošne telesne vzgoje. Vadba in pouk na teh tečajih sta bila v telovadnici TVD Partizan Koper (v nekdanji samostanski cerkvi), tečajniki pa so prenočevali (na taborniških zložljivih posteljah) in se prehranjevali (iz lastne kuhinje) v eni od ko prskih šol. Tako je za majhen denar organizator združil koristno (treningi, tečaji) s prijetnim (aktiven oddih ob morju) in udeležencev je bilo vsako leto več, gorenjska telesnovzgojna društva pa iz leta v leto kadrovsko bogatejša. Z združitvijo okrajev in s tem tudi okrajnih zvez. Kranja in Ljubljane je intenzivna gimnastična dejavnost zamrla in se znova zlila s splošno telesno vzgojo. Mnogo kasneje (več kot deset let) so v Ljubljani (društvi Zelena jama in Šiška) z ustanovitvijo posebne gimnastične zveze dosegli organizacijsko ločitev športne gimnastike od splošne telesne vzgoje in v tej panogi pričeli s sodobnim športnim treningom že v pionirski dobi. Če iz sedanjega zornega kota ocenjujem svoja takratna prizadevanja na področju športne gimnastike, lahko ugotovim, tla sem bil »petelin, ki je pričel prezgodaj peti«, in zato moja prizadevanja na tem področju niso obrodila trajnih, pač pa le trenutne sadove. Za zvezni zlet Partizana Jugoslavije leta 1959 sem bil zadolžen za pouk (tedaj smo rekli predelavo) težje članske sestave za udeležence zleta iz Bosne in Hercegovine. S tem namenom sem večkrat potoval v Sarajevo, banja Luko in Tuzlo in na zveznem zletu tudi vodil člansko kolono za težjo sestavo iz Bosne in Hercegovine. Ob mo- 536 PREGLED PEJA\SOSTI T\'DPARTIZA\ SAO//.I LOKA OD KOSCA DRCCE S\ET()\\E VOJSE DO JMTA 1965 jem zadnjem obisku v Tuzli mi je predsednik tuzlanskega okrajnega ljudskega od bora ponudil vodstveno delovno mesto v enem od tu/lanskih podjetij in tudi kon- fortno družinsko stanovanje, če se le obvežem delovali v njihovem društvu in okra jni zvezi Partizan; za njegovo prijazno ponudbo, ki jo je kasneje tudi še pisno ponovil, pa sem se seveda takoj lepo zahvalil in jo hvaležno odklonil. Ob zveznem zletu Partizana Jugoslavije je podpredsednik zvezne jugoslovanske vlade Aleksander Rankovič priredil za organizatorje zleta sprejem. Na tem sprejemu so me predstavili njemu in tudi drugim visokim državnim funkcionarjem kot najmlajšega okrajnega funkcionarja in najmlajšega člana organizacijskega odbora zveznega zleta. Drugi dan pa je beograjski časopis »Borba« na prvi strani objavil poročilo o tem sprejemu in sliko s tega sprejema. Na tej sliki pa sem bil jaz v razgovoru z Rankovičem in Kardeljem. S to sliko so se moji beograjski sorodniki (stric oficir v štabu jugoslo vanske vojske) izredno ponašali in jo kazali vsem v Beogradu živečim Slovencem, sam pa sem bil mnogo bolj vesel darila, ki ga je za mojo udeležbo v organizacijskem odboru zveznega zleta dobilo škofjeloško društvo Partizan: švedske blazine 5 X 1,5 m v enem kosu in reuterjeve odskočne tleske. Omenim naj še eno boniteto, ki sem je bil deležen kot okrajni funkcionar Zveze za telesno vzgojo Partizan Kranj. Vključili so me v delegacijo slovenske mladinske organizacije, ki je poleti 1958 obiskala Zvezo socialistične mladine Poljske in v raznih poljskih krajih (Varšava, Gdansk, Gdinja, Poznanj. Katovice. Krakov) proučevala poljsko družbo in prijetno počitnikovala. Zelo hitro so Poljaki ugotovili, da mi plesni korak in figure tedaj zahodno od železne zavese popularnega, vzhod no od te pa prepovedanega plesa »roknrola« niso tuji in tla ta ples dobro obvladam (na slovenskem plesnem prvenstvu v standardnih in latinskoameri.ških plesih sem bil spomladi tistega leta osmi). Vsi so hoteli vsaj videti, po možnosti pa se celo naučili tega kapitalističnega plesa. V vseh krajih sem dopoldne v kaki telovadnici ob glasbi iz. gramofona učil interesente plesnih korakov in figur tega kapitalis tičnega plesa, ob večerih pa sem moral z njihovo plesalko, ki je dopoldne najbolj dojela moj plesni pouk. ples tudi demonstrirati širšemu občinstvu. Spomini na delovanje v škofjeloškem tclcsnovz- gojnem društvu in na ljudi, s katerimi sem sodelo val, so prijetni in nepozabni! Majda Hude V telovadnico TA I) Partizan sem »zašla« skoraj po naključju. Bil je ponedeljek, 13- oktober ll)S(). Stara sem bila 13 let. Po končani telovadni uri nisem odšla takoj domov, ampak sem postala ob bradlji, kjer so me pritegnile prvine, ki so jih izva jale članice. Prvi stik s telovadbo (gimnastiko) me je dobesedno očaral. Telovadno orodje je delova lo kot magija (šolska telovadnica je bila takrat še brez orodja, bila je opremljena samo z. nekaj blaz inami). Težko sem pričakovala sredo, pa ponedel jek, pa zopet sredo, to je dneva, ko sem odhitela 537 LOŠKI RAZGLLiDI 46 v telovadnico, ki je poslala moj novi svet: svet gibanja, svet lepote, svet nenehnega izpopolnjevanja in zorenja v izvajanju telovadnih prvin - elementov. V štirih tek movalnih letih sem dosegla zelo veliko, čeprav mi takratni tekmovalni sistem ni bil naklonjen. Poleg orodja (bradlja, gred. parter, krogi v kolebu. preskok) je bila še določena ena izmed atletskih disciplin, ki mi je točke, pridobljene na orodju, zbijala navzdol. V letih 1953 in 1955 sem postala gorenjska mladinska prvakinja, v letih 1955 in 1956 sem se uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco, leta 1955 pa tu di v državno mladinsko reprezentanco. V tej telovadni vnemi pa nisem bila osamljena, tudi moje sotekmovalke so bile. kot smo tedaj rekli, »zagrizene« telovadke in uspeh ni izostal. Leta 1955 smo postale ekipne mladinske prvakinje Slovenije ter zasedle drugo mesto v Jugoslaviji. Če ne bi bilo plezanja, kjer sem prejela ničlo, bi prav gotovo osvojile pno mesto. Malo mesto Škofja Loka je bilo v tem času steber ženske mladinske gimnastike v Jugoslaviji. Telovadnica 'LVD Partizan v Skorji Loki in študijska telovadnica Narodnega doma v Ljubljani sta postali moj drugi tlom, zato so bila leta od konca leta 1950 pa do sre dine 1956 najlepša leta mojega življenja. Žal sem sredi leta 1956 iz zdravstvenih razlogov prenehala z aktivno telovadbo. Že jeseni leta 1957 sem se vrnila v telovadnico, toda ne kot telovadka, temveč kot vodnica pionirk in kmalu prišla do spoznanja, da vodenje ni isto kot sam telovadi ti, toda kljub temu sem se z vso predanostjo posvetila svoji novi športni odločitvi. S pionirkami sem vadila trikrat do štirikrat tedensko, ob sobotah in nedeljah pa smo imele še uro ritmike. V zadovoljstvo mi je bilo. ko so pionirke, naj poudarim - bile so zelo nadarjene, na zveznem zletu Jugoslavije, ki je bil leta 1959 v Beogradu, pre jele najvišjo oceno in na osnovi le-te. prikorakale na stadion na čelu slovenskih pi onirk. Bile so ponosne in radost sem delila z njimi. Naj končam, bilo je lepo, prelepo. Ja, reči moram, da so bili prvi začetki s telo- \ adbo po drugi svetovni vojni zelo težki. Ker je bil naš Sokolski dom. ki so ga Nemci preuredili v ki no, za telovadbo neuporaben, smo z vadbo pričeli v telovadnici osnovne šole. Šele ko so v sokolskem domu oclmontirali stole in zravnali tla, smo se z vadbo preselili v svojo telovadnico. Tudi orodje je bilo v slabem stanju. Veliko je bi lo razbitega, in če smo hoteli na njem telovaditi, sem ga moral naprej popraviti. To mi je uspelo tako dobro, da smo telovadno orodje, ki je izviralo še iz sokolskega društva, uporabljali še dolga leta po vojni. Nismo pa lista leta telovadili le v telovadnici. Na telovadišču v Puštalu smo postavili kroge in drog. Janez Kalan 538 PREGLED DEJAVNOSTI 7V/;/-MA7//.-1.V ŠKOF/A LOKA OD KOSCA DRUGE S\ETO\~SE VOJNE DO LETA 1965 Iz telovadnice smo pripeljali bradljo, konja in kozo. Tako smo poleti trenirali in vadili kar na prostem. Na prvo tekmovanje v orodni telovadbi smo odšli leta 1950. V ekipi smo bili: Domine Bizjak. Andrej Franko. Stane Griindner, Frane Kalan. Drago Šetina in jaz. Trenirali smo pod vodstvom Valentina Zaletela, pomagal mu je še nemški telovadec, ki je bil vojni ujetnik na škofjeloškem gradu. Še zelo mlad sem leta 1949 v društvu prevzel funkcijo načelnika in sem jo oprav ljal dve leti. V vsem tem času sem vodil mladinsko telovadbo, kjer sem imel veliko veselja z ekipo mladincev, ki je kasneje prerasla v zelo kakovostno vrsto. Poskusil sem se tudi kot avtor akademijskih sestav, /a mladince sem sestavil vajo s floreti, s katero smo zelo uspešno nastopili na domači akademiji in na zletu Gorenjske v Tržiču. Kol smučarski vaditelj sem organiziral prvi smučarski tečaj na Starem vrhu. ki so se ga udeležili mladinci telovadci in se na njem seznanili s smučarskimi vešči nami. Vrb Kalan kot telovadec predvojnega Sokola sem se po os voboditvi takoj vključil v vrste Telovadnega društ va, kjer sem kot tajnik nogometne in smučarske sekcije pomagal pri organizacijskih zadevah. Bil sem tudi vratar nogometne ekipe, ki je takrat igrala v slovenski ligi. Gostovali smo v vseh večjih mestih tja do vzhodnega konca Slovenije. Na tiste čase imam prijetne spomine, čeprav smo se »cijazili« z vlakom in bili deležni skromne malice. V Murski Soboti smo se prvič brez oclrezkov živilske karte -nabasali« s tortami, v Ptuju pa smo prvič po vojni na krožnik dobili košček pečenega piščanca. Skozi leto 1950 je bila dejavnost nas smučarjev usmerjena v prostovoljno delo pri gradnji smučarske postojanke na Starem vrhu. Številna udeležba članov društva ob vsakem koncu tedna mi je kot predsedniku gradbenega odbora bila v ogromno po moč, tako da smo brez kakršnekoli mehanizacije v pol leta postavili kočo. Ta de lovni uspeh je odločilno prispeval k še hitrejšemu razvoju smučanja v Škofji Loki. Kot tudi telovadec sem se več let po vojni udeleževal društvene vadbe. Leta 1955 sem nazadnje že kot starejši član z drugimi člani društva sodeloval na republiškem zletu v Kopru, kjer smo proste vaje prikazali na stadionu ob obisku burmanskega predsednika l' Nuja. kljub temu da sem bil s funkcijami pri smučarskem klubu precej zaposlen, sem vedno pomagal pri raznih prireditvah Partizana. Veliko let zapored nas je številčna ekipa organizirala tradicionalno veselico na silvestrovo in maškarado. Z zado voljstvom smo nato preštevali denarce čistega prihodka, da smo z njimi spet zapol nili vrzeli v društveni blagajni. Zavest, da je moje delovanje skupaj z zanesenjaškim udejstvovanjem društvenih članov veliko pripomoglo k razvoju telesnovzgojnih in športnih dejavnosti, mi sedaj v starosti z zadovoljstvom polepša spomine na vsa tista pri društvu preživeta leta. 539 LOŠKI RAZGLEDI 46 Franc Kavčič Deset let po končani 2. svetovni vojni sem se vrnil v Škofjo Loko in se zaposlil v Tovarni klubukov Šešir. Kmalu po vrnitvi sem bi! pov abljen, da se vključim v delo Partizana v Škofji Loki. Kot predvojni član Sokola, od leta 1928 do 2. svetovne vojne, sem dobro poznal razmere v Sokolskem domu. ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom in finančno pomočjo škofjeloških mecenov. Objekt je bil zgrajen na dvoriščni parceli. Naj tu navedem dve svoji ugotovitvi, in sicer: v društvu in telovadnci nas je vzgajal in vadil dol goletni načelnik Sokola, učitelj Rudolf Horvat. Med nami ni bilo ne kadilcev in ne prijateljev alko hola. Rudolf Horvat nam je dajal zgled in nam še mladim vcepil v glavo škodljivost obojega. Bili smo in smo večinoma še danes »Horvatova generacija«. Druga zanimivost »Horvatove generacije« pa je ta, da smo v 2. svetovni vojni mladi večinoma vstopili v vrste borcev NOV. Ko sem v letu 1955 sprejel funkcijo predsednika TVD Partizana je bila moja po zornost poleg splošnega vodenja usmerjena v obnovo Partizanove telovadnice in doma. Predno smo se lotili prenove Sokolskega doma, smo morali rešiti vprašanje kinodvorane. Po vojni je namreč kino gostoval v Partizanov i telovadnici. I'O Partizana se je po predhodnem dogovoru z občinsko skupščino lotil najprej izdelave načrtov (inž. arh. 'Ione Mlakar), potem pa gradnje kinodvorane. Postal je investitor, finance pa je zagotovil občinski proračun. Leta 1959 je bila kinodvorana zgrajena in s tem do bili dani pogoji za pristop k adaptaciji telovadnih prostorov. Idejne načrte je izdelal leta 1958 Projektivni atelje Ljubljana (inž. arh. Marjan Božič). Konec leta 1958 je bila v 1'pravnem odboru Partizana Školja Loka izvršena ge neracijska zamenjava. V novi UO so bili sprejeti mlajši člani in oni naj bi prevzeli »štafetno palico« vključno z adaptacijo Partizanove telovadnice in pripadajočih pros torov. Toda žal, tega bremena niso zmogli. Vladajoča struktura v Škofji Loki je imela glede Sokolskega (Partizanovega) doma drugačne načrte. Namesto adaptacije telo vadnih prostorov je prišlo leta 1965 do podpisa pogodbe med TVD Partizan in Gimnazijo Škofja Loka. S to pogodbo je občina Partizanu vzela. Gimnaziji pa dala v uporabo in upravljanje telovadne prostore. Eden od organov skupščine je bil sopod pisnik te pogodbe! TVD Partizan je skoraj eno desetletje životaril in bil nekakšen brezpravni podnajemnik v svojem lastnem domu. Začetek druge akcije TVD Partizana za adaptacijo telovadnih prostorov sega v leto 1973. V tem letu je bil pri HO Partizana formiran gradbeni odbor, ki naj bi nase prevzel pripravljalna dela. programsko zasnovo, izdelavo idejnega načrta ipd. Stroške za izdelavo idejnega načrta je prevzela Krajevna skupnost. Idejni načrt je nosil programski načrt »TVD Partizan - družabni prostori« in ga je izdelal inž. arh. Tone Mlakar konec leta 1974. 540 PREGLED DEJ A17VO.S77 717) PARllZA\ ŠKOE/A LOKA ODKONCA DRUGE SVETOVNE VOJ.\E DO LETA /965 Idejni načrt je posegal tudi po sedanjem Zigonovem vrtu in delu vrtne zgradbe. Predhodno smo se seveda dogovorili z Žigonovo družino (vse pogovore sem vodil sam) o odkupu njihove hiše in vrta. Pogovore sem vodil v soglasju z občinsko skupščino, ki naj bi finančno pokrila odkup. Pogovori z Žigonovo družino so bili uspešni toliko, da so pristali na kupoprodajno pogodbo. Ko je bil idejni načrt go tov, nas je občinska skupščina pustila na cedilu, zavlačevala in komplicirala je od kup, da bi ga nekaj let kasneje realizirala zase. Dne 10. marca 1975 je gradbeni odbor TVD Partizana idejni načrt predal TTKS-u, takratnemu organu, ki naj bi pokrival telesno kulturno in športno področje v obči ni Skofja Loka. Na TTKS-u je bila tedaj že prisotna ideja o izgradnji Športne dvorne na Podnu in za TVD Partizan in njegov dom ni bilo nobenega razumevanja. Celo več, pod okril jem TTKS-a so se pojavili trgovci z novci. Lokainvest je brez vednosti TVD Partizana kupčeval s Sloveiiijalesom za telovadne prostore. Kupčijo smo pri Partizanu odločno zavrnili. Pri Lokainvestu so prišli na novo idejo. Telovadne prostore so TVD Parti zanu enostavno vzeti in jih ponuditi občinski skupščini, kot »Družbeni center«. Na podlagah in delno načrtih inž. arh. Toneta Mlakarja je prevzel načrtovanje »Družbenega centra« gr. inž. Pavle Hafner. Ti načrti so bili izdelani brez vednosti in pristanka TVD Partizan Škofja Loka. TVD Partizan si je leta 1976 z vsemi silami prizadeval, cla bi bil prvotni načrt »TVD Partizana in družbeni prostori« glede financiranja vključen v 1. samoprispevek, ki je bil razpisan za leta 1976-1980. Tik pred razpisom ga je občinska oblast vrgla s sez nama. Projekt »Družbeni center« pa je doživel to čast. da je bil vključen v 2. samo prispevek (1980-1984). Ta načrt je v nacionaliziranih prostorih Sokolskega (Partizanovega) doma predvideval večnamensko dvorano (občinske seje, prireditve). Škofjeločani smo štiri leta plačevali prispevek za »Družbeni center«, vendar objekt kljub temu ni bil realiziran. Kako je bil porabljen denar iz tega naslova, ni znano. Nacionalizirani prostori TVD Partizana so postali skladišče Železnine, potem pa gradbenega podjetje Tehnik in to so še sedaj. Prostori brez pravega gospodarja propadajo. Miloš Milic V letih, ko sem bil predsednik TVD Partizan Škofja Loka. so bile razmere za delo drugačne kot danes. Vseeno se starejši člani teh časov z vesel jem spominjamo. Bili smo mladi in zagnani za delo. Imeli smo dokaj dobre uspehe na vseh področjih od množične vadbe splošne telesne vzgoje do vrhun skih rezultatov. V letu 1960 je bilo več kot 60(1 članov. Imeli smo kakovostne vrste orodnih telo vadcev in telovadk. razvijale so se posamezne športne panoge (smučanje, košarka, nogomet, rokomet). 541 /OSA/ RAZGLEDI 46 Materialnih sredstev je bilo malo. V eni telovadnici in na enem igrišču se je odvi jala celotna dejavnost. Pa vendar je bilo veliko družabnosti, prijateljstva in medse bojnega razumevanja. Že takrat so se ustvarjale razmere za kasnejši razvoj vrhunskega športa v skorji Loki. Naša velika želja je bila vztrajno spreminjali mis elnost ljudi o nujnosti telesne vzgoje za zdravo življenje. Ni bilo dneva, da se sko raj vsi člani upravnega odbora (Hude. Pogačnik. 1'ranko. Mirna Balderman, Svoljšak) nismo sestali in na kratkih ali tudi dolgih razgovorih dogovorili o vseh nalogah. Valentin Pirc Ko sem prebral vsa ta obširna poročila o delu TVD Partizana Skofja Loka od le ta 1945 do 1965. sem se sam pri sebi vprašal, odkod tem ljudem toliko energije, tla so opravili tako veliko delo. Po drugi svetovni vojni je bilo res vse na tleh. ker je okupator povsod pustil svoje sledove in nered, zato je bilo treba začeti spet vse od temeljev navzgor. Priznati je treba, da so ti odborniki in drugi športni sodelavci tega društva svojo nalogo več kot častno opravili. Kot tajnik tega društva sem imel v letih 1954 in 1955 priložnost vse delo društva spremljati na vseh ravneh. Res je bilo užitek delati s takimi člani društva, polnimi življenjske energije in idealizma. Kljub lepim spominom iz teh časov pa bi omenil svoje sodelovanje z. Dominetom Bizjakom, ki je bil s dušo in telesom pri društvu. Bil je rojen telovadec, pristaš Tvrševih načel, ve lik prijatelj mladine. Največje veselje mu je bilo sestavljanje akademijskih vaj. Bila sva velika prijatelja, še v podjetju Jelovica sva bila skupaj, zato ni čudno, da sva bi la istih misli, ko je šlo za šport in telovadbo. Kadar je imel v mislih kako skupinsko vajo, me je prosil, da ga spremljam na klavirju. Teh vaj je bilo precej, saj so bile vedno najboljše točke vsake telovadne prireditve. Ko si je Domine za mišljal svojo sestavo, sva bila vedno pri klavirju v dvorani Partizana. On mi je melodijo ponavadi za žvižgal, jaz pa sem jo potem tehnično izpopolnil za spremljavo. Za najine sestave ni bilo nikakršnih klavirskih not in je vsa klavirska spremljava potekala res v živo. Prav posebno je bil ponosen na akademijsko sestavo, s katero smo dosegli prav lep uspeli. Ko smo s to našo točko tekmovali na Jesenicah, smo morali Ločani sami najprej spraviti dvorano v tak položaj, da smo lahko izvedli prireditev. S to sestavo smo šli kot zmagovalci Gorenjske v Ljubljano, kjer smo to našo skupinsko vajo v Narodnem domu predstavili pred ocenje valno komisijo in bili odlično ocenjeni. Taki nastopi in sestave so bile za Domineta najlepše zadoščenje in pohvala. Bilo je res plodno sodelovanje med nama. Res je bilo užitek delati s takimi ljudmi, polnimi ide alov, zato so bili tudi uspehi. Prav zaradi vseh teh lepih srečanj v življenju mi bodo to tudi najlepši spomini. 542 PREGLED DEJAVNOSTI T\T) PARTIZAN ŠKOFJA IDKA <)H KOM.A DRUGE SVETOVNE VOJNE DO LETA 1965 Tone Pogačnik Marsikaj bi lahko povedal, saj mi je udejstvo- vanje v telovadbi postavilo temelj za mojo celotno življenjsko pot. V tem sestavku bom nekaj besed namenil moji orodni telovadbi. Ta me je pritegni la tako močno, da približno pet let nisem poznal ničesar drugega. V skupini, ki je takrat delovala, smo bili veliki prijatelji in smo vsi skupaj živeli le za orodno telovadbo. Prve korake smo naredili pod vodstvom Janeza Kalana. Kasneje pa smo trenirali sami. Naš duhovni vodja je postal Janez Hude, ki nas je znal motivirati, da smo pri treningu vztrajali tako rekoč dan in noč. Rezultati niso izostali. V treh letih smo se iz tret jega razreda mladincev prebili v prvi razred in v Osijeku leta L957 osvojili drugo mesto v državi. Vrsto smo sestavljali: Andrej Hude, Miloš KJemenčič. Janez Silrer in jaz. Bili smo brez rezerve in tako so vse naše ocene šle v ekipno oceno. Še posebej velja povedati, da se je Janez Sifrer naučil vaj v do brega pol leta in da je zanje na tekmi dobil solidne ocene. V tistih tekmovalnih letih je bil moj vzor Miro Cerar, ki je bil moj vrstnik in sem z njim skupaj treniral. Nepozabni so bili treningi v študijski telovadnici Narodnega doma v Ljubljani, še bolj nepozabni so bili dunajski zrezki, ki so v restavraciji Slavija, kamor smo odhajali na kosila in večerje po treningih, viseli čez rob krožnika. Po velikem uspehu v t Jsijeku, kjer sem bil kot posameznik osmi, sem pričel do bivati vabila na zvezne treninge. Spominjam se treninga v Karlovcu. kjer smo za ša lo priredili tekmovanje, kdo bo na konju z ročaji naredil več koles. Naredil sem jih veliko in premagal vso jugoslovansko elito z Mirom Cerarjem vred, ki se je takrat uvrstil na drugo mesto. Bilo mi je lepo. Vendar nesreča ne počiva in pred viškom kariere sem si poškodoval roko v zapestju, tako da sem moral z orodno telovadbo prenehati. Vse leto sem prejokal, se počasi potolažil in vse sile usmeril v vaditeljsko in trenersko delo. ki sem ga kot profesionalec na raznih športnih področjih oprav ljal velik del svojega življenja. Viri: - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj. - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka. - Arhiv Športne unije. Ljubljana. - Osebni arhiv Jelice Vazzaz. Ljubljana. - Zbornik 90 let telovadbe in športa v občini Škofja Loka. 543