številka. 2 to. Ig Izdanje za sredo 27* februvarija 1895. „EDINOS V" i/liaia pu trikra: ijh red ti * "»»uli /• danjih »t. torkih, četPC.kilt in aobotah. /jutranji* iriMi/ m-liajn Al. rt. uri zjutraj, ▼••i',»>rr«i j:-, nl> 7. uri večer. - Olmjuo lx«l»nji- *tmir : /.» .kiten . r. —.Vit, i/v»ii Av.r: , I' I 4 /.u tri in^ii-u. . . a.tM* , » , v , -za pol leti , , . .'>.— . . . -?» v* l«to . , . 10.— ... h". -Na nnročbe brc/ priložene naročnin;- se ne iemlje Mir. PuHuiniČPfi Mevilke dobivnjo » pro-dajalnieith tobaku r Trutu po £3 utr.. i«T«n Trata po S nr£. Sobotno Tnii*rno irdauja r lr*fn tu',. izven Trsta S nO. (v Trstu, v torek ivecer dne 2i» februvurja IH05) Tečaj XX. Glaeiio aloven«ke^u političnemu društva za Primorsko. Oglati ■•(• račune po rnrifu » petitu; na nu-ii.iT.' * črkttii «» plaf ii« i.ro*tnr, ko!ik>r ob*«** a»adiih »Mti.\ l'o«ln i(i o.^mi tii ca in j *ru«iahTnla, davači uglasi itd »• rai' inajo po p.t^nJKr V »i dupini naj s>» poiiljajo uredriiOrt : ulii-a ('rtuorin* 1:1, Vwt> |ii«»o mmi« rakUm»«tja t > pru.t* p Mtn ne. , r j* mttf i' Shod volilcev na boljunskem polju dne 21, febvuvarja 1&95. Ako se že dosedanji shodi, sklicani p« poslancih S p i n č i d n in L agi nji v zapadnem delu v Istre, vspe.li sijajno ter dokazali, kako se od dneva do dneva probuja narodna zavest v tem zapadnem delu pokrajine, je pa shod volilcev, sklican po poslancu Spinčiču minolf nedelje v podnožju stare Ućke. nadkrilil vse dosedanje. Vrli poslanec Spinčid je dospel v soboto naravnost z Dunaja v Lupoglav v društvu urednika „Naše SIoge\ in oba je prisrčno vsprejel goreči rodoljub, veleč. gosp. župnik Peter P i k u 1 i d iz 1 talenjevasi. Komaj stopivša z vlaka pozdravil ju je omenjeni častiti župnik, a ljudstvo, zbrano na obronku brda, pozdravijalo ju je odnševlje-nimi živio-klici, ki niso hoteli prenehati, dokler se došla gospoda nista zgubila iz vida. Šolska mladina, vračajoča se ravnokar iz šole v Gorenjivasi, pozdravljala je gospoda poslanca zvonkimi živioklici, na čemer se jej je zahvalil poslanec Spinčid, priporo'ivsi jej, naj bode marljiva in poslušna. Tega dne bila sta omenjenega gg. gosta veleč. gosp. župnika Piknlida. Poslednji ju je spremil pop. v selo Mandidi na boljunskem polju, kjer je trebalo ukreniti potrebno za jutranji shod. Pod večer odpotil se je poslanec Spinčid v družbi veleč. g. župnika Stefanultlja iz Paza v stan poslednjega, kjer mu je naslednjega dne ljudstvo priredilo presrčno ova-cijo, prepevaje rodoljubne pesmi. O poludne jeli so so zbirati volilci iz občine paziuske, dvojica med njimi celo iz osem ur oddaljenega Trviža. Vsem tem je bil na čelu vrli jim župan dr. Dinko Trinajstie. Zbran pred župniškem dvorcem priča-koval je narod svojega zastopnika, da krene ukupno žnjim na boljunsko polje. Ob 12. uri izstopil je posl. Spinčič iz župnikovega dvorca in ker ga je narod pozdravil burnimi živio • klici, zahvalil se je kratkim pozdravom, na kar so se vsi skupno jeli pomikati nizdolu po pažki strmini proti boljunskem polju. Mcdpotoma je prepevalo ljudstvo hrvatske davorije ter dajalo duška svojemu navdušenju radostnimi vskliki. Čim bolj so se primikali svojemu cilju, tem bolj je naraščala množica, tako, da sejo, prispevSa na lice mesta, potrojila in čelo po-četrtila. Ko so na boljunskem polju zbrani volilci opazili bližajočo se Četo z dičnim pu-slancem na čelu, hiteli so jej nasproti pod vodstvom veleč. g. župnikov Flegarjaiz Sušnjevice, K r a 1 j i d a iz Kozljaka in M a r-č i n k a iz Vranje, Obe četi sti se pozravili zaorivši skupni ,živio* poslancu Spinčidu iu stisnivši si roke, odkorakala je vsa ta ogromna množica v selo Mandidi. Med tem se je prikazala še veča množica na cesti, vodeči iz Lupoglava, noseča hrvatske in cesarske zastave, na čelu jej župnik P i k ul i i z urednikom .Naše Sloge" PODLISTEK. « Zlatarjevo zlato. Zg*siiu(ju utrakvističnega gimnazija v t'elju. Iu tako se vsa, s tolikim hrupom zasnovana akcija omeji le na zgolj demonstro vanje. Japonsko - Kitajska vojna. Iz peter-bmških virov javljajo, da je Japonska pripravljena skleniti mir, (lasi bi mogla sklicati še kakih 175 tisoč vežbanih vojakov in ima na razpolago dovelj denarnih sredstev za nadaljevanje vojne. Japonska se boji, da bi napravilo neugoden utis na liusijo, Francijo iu Angleško, ako bi se upirala pogajanju. Različne vesti. Članom „Dal. porip. društva" naznanjamo, da je društveni uradnik, gosp. Josip P e rt o t, sinoči ob 7. uri umrl po dolgi in mučni bolezni. lojenice, pa brž ko ne vam ne bode ljubo, da jili miši izglodajo !* Starka, ne slute zla, šla je na tanek led, a malopridnež < 'okolin tožil jo je pred mestnim sodeeni, da je prelomila zapoved slavnega magistrata, ker je prodajala manjše sveče. I11 Magda morala je pred sod, Pred sod! Kakor da je strupena strela Sinila v star-kino srce! Vso. svoje živenju ni imela posla se sodom, niti živej duši ni bila iti mrve kriva, ni dolžna, a sedaj na stare dni morala je dočakati te sramote! »Jaz štujem zakone in poglavarje", in sveta je dolžnost vsakega človeka paziti, da se po mestu ne krši zapoved slavnega magistrata!" izrekd ji; pred sodom hinavski t.'okolin. Pogreb bode jutri ob 4. mi popoludne i/. Iiiše št. G. v ulici »Vcilia. odborniki, njih namestniki in vsi člani so naprošeni da si v kolikor mogoče velikem številu udeleže pogreba. Predsedništvo. Osobna vest. l.citelj-voditelj na ljudski šoli v Itovtah nad Logatcem g. Alojzi j S e ž n 11 imenovan je učiteljem voditeljem na ljudski šoli v Velikih Poljanah pri H i Imi i c i. — Poveljnik 24. in 25. brambov-skega batalijoiia v Ljubljani podpolkovnik J. W o d n i a n s k y, premeščen je bil pretekle dni v Št. Polten. — Diocezanska vest. < \ g. Ivan K o r u z a, dosedanji kooperator župnijo Št. Jakobške, premeščen je na Opčine. Na njegovo mesto k sv. Jakobu pride č g. Antonio Germek, „TržaCan po rodu in po svojem čutstvova-nju". Liberalni, židovski ,11 Piccolo" se veseli tegu premeščenja S tem je rečeno vse! Izjave sočutja u smrti nadvojvode Al* brehta. Polog že omenjenih občinskih zasto-pov, korporacij itd izjavili so poslednje dni pri tukajšujetn ces. namestništvu svoje soža-Ije povodom smrti nenadomestljivega maršala nadvojvode Albrehta : konkatedr.dni kapitel v Kopru občinski zastop Strasaldo, Verza, Grižana, Vižnjan in Motovun. Na Voloskem izjavil je tamošnji župan v imenu občine, a poleg istega tudi deputacija okr. gospodarske zadruge globoko sožalje pri okrajnem glavarstvu, s prošnjo, da naj okrajni glavar izvoli priobčiti te izjave Nj. Vel. cesarju. V župni cerkvi na Voloskem bode dne 28. t. m. sv. maša zadušnica za pok. nadvojvodo. V tem tekmovanju seveda ni mogel zaostati občinski zastop v Piranu. Občinski odbor naprosil je brzojavnim potom ces. namestnika v Trstu, da izjavi Nj. Vel. cesarju »globoko sočutje" mesta Pirana o nenadomestljivi izgubi, ki je zadela cesarsko obitelj s smrtjo nadvojvode Albrehta. (Ta brzojavka je sestavljena menda po tržaškem uzorcu, kajti isti občinski zastop Piranski popolnoma ignoruje s 1 o v a s k o okolico iu iztiče izključno le laško mesto. Stavec.) Včerajinji „korzo" poplavil je dež. Kljubu slabemu vremenu pa je bilo vse popoludne na Corsu mnogo radovednežev, ki so prodajali zijala, ker bržkone niso imeli boljšega opravila. — Deževalo je včeraj ves božji dan in vso niinolo noč ; tivH današnje dopoludne dež ni prenehal. Mislimo zatorej, da pade današnji „korzo0 v blate. Malo škode, ali prav za prav nikakoršne, ako se to zgodi. Dve petic>ji uložila je mestna občina ljubljanska zastran premestitve promet, vodstva iz Heljaka v Ljubljano, namreč: jedno na trgovitiko miuisterstvo, drugo na glavno direkcijo avstr. drž. železnic. Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala jo. gca M. Podkrajšek pri veselici »Zarje" dne 10. t. 111. Iu kron; \\ veseli družbi v ki čini kousumnega društva nabral j<: dne 17. t. 111. g. A. Dremic 5 kron 48 st. j g. Martelanc Ivan iu g. Znidaršič Josip iz »Ne daj Bog, da vsakdo tako štuje poglavarje, kakor vi, mojster Cokolin ! Ne bodi ta ciganija vašej duši v pogubljenje, ali ta jednajsta sveča gotovo vam ne posveti v raj božji!" rekla je Magda. Tresočoj rokoj izmotala je starkn iz ogla svojega robca forint, položila ga na stol pred sodna iti dve solzi kakor grah debeli vdrle ste se jej iz oči! A ko se je vrnila v svojo kočo, bilo jej je, kakor da so se jej zrušili vsi kameniti svetci iznad crkvenih vrat na staro srce. Brivcu je po tej osveti malo odleglo, ali mu duša ni mirovala. Veljalo jo jače osvetiti se radi njegovega zla, veljalo je osvetiti se staremu zlatarju in njegovoj jedinici, ki ni bila Grgi sojena. (Dalje prih.) Barkovelj daroval« strt svojo dividendo pri .Rojanskem konaumnem društvu* vsak po 2 kr. 40 stot. Vkupe 19 kron 88 stot. Srčna hvala darovateljem in njih naslednikom! „Sokolova" maskarada Nismo se varali : .Sokolova* maskarada je na sijajen način zaključila vrsto predpostnih narodnih veselic. Sijajen izid maskarade je vnovič dokazal privlačno silo te tradicijonalne veselice našega Sokola. Došlo je toliko občinstva, da so bili v resnici pretesni redutni prostori v gledališču „Rossetti* : zastopani so liili — to se razume — vsi sloji tržaških Slovtncev, tudi okolica je poslala časten kontingent, a poleg teh smo videli milih gostov iz probujajoče se Istre — nekateri so prihiteli naravnost od narodnega slavja na boljnnskem polju — s Krasa in Notranjske. Da zadobe naši čitatelji pravi pojem o številu udeležbe, povemo jim, da je prvo četvorko plesalo nad 150 parov, zadnjo, pozno v jutro, pa 80, toliko torej, kolikor je bilo sploh mogoče in je mnogo njih moralo brzdati svojo plesaželjnost, ako niso hoteli, da nastane gneča, v kateri bi bilo nemogoče vsako gibanje, Stopnice, uhod in dvorana sama so bili kaj ukusno okrašeni zelenjem, eksotičnimi rastlinami in zastavami. Posamičnih mask in kostumov nočemo in ne moremo naštevati, ampak povemo le, da je godba »ciganov" napravila velikansk efekt: to so bili ti pristni sinovi ogrske puste zares virtuvozi v kretanju in sviranju, tako, da more biti ponosen na nje njih vrli mojster Fekete pl. Karadusy. Pristopical je tudi slavni ruski medved pod vodstvom ča-rovnodivne ciganke Mare; renčal je res iz vse svoj« medvedje duše, ali nrav milje bila blaga, ka ti spoprijaznil se je slednjič tudi se srojimi madjarskimi sovražniki ter v lepi slogi z istimi zabaval maskirano in ntmaskirano gospfldo. Tudi »Sokolova" maskarada se je vršila v znamenju koalicije nasprotnih si življe v — živela torej medvedje-madjarska koalicija! Prispeli so tudi gibčni „pirotje" iz Vaj-Haj-Vaja, ki so točno vršili svojo dolžnost, to je: prodajali so svoje sitnosti vsakomur, brez nulike stanu in spola Oraooke in črno lične ciganke iz Vokohame vnemale so srca svojimi ognjenimi pogledi, le naš poročevalec ni bil nič kaj zadovoljen žnjimi, ker mu niso vedele ničesar povedati, kako stoje stvari na kitajsko-japonskem bojišči. Seveda: spuščati amorjeve pušice v srca na plesišču, to ume vsaka ciganka, toda našemu poročevalcu imponujejo veliko bolj junaki, ki sečejo glave na bojišči. So pač čudaki, ti žurnalisti l — Izmed posamičnih mask omeniti nam je prekrasni Turkinji, — jako odlični sti morali biti —, ker sti vzbujali toliko pozornosti —, Tirolke, Kranjice, svsže naše okoličank« in okoličan« in pa — dve lovki, zares elegantni in ukusni maski. Puški sta jima sicer veseli ob ramenih, ali ta večer jima očevidno ni bilo do njiju krvavega in smrtonosnega posla, pač pa sti plesali prav pridno in — koketovali. Blagor njima! Mimo teh se je nebroj .domino?" in fantastičnih mask družil v pravi piiano življenje, prav kakor v kakem kalejdoskopu. Na večer »Sokolove" maskarade so bile zadovoljne srečne, in — j e. d n a k o p ravne vso narodnosti: živela torej koalicija! — na »Sokolovi" maskaradi seveda, da« ne bode morda kakega nevšečnega nesporazumljenja. Med odmorom so Fekete pl. Karadusy, Szkripaczy Jancsi in družba dajali na svojih instrumentih duška svojemu navdušenju, da se je Madjarija postavila na čelo vsej civili-zovani Evropi, uvedši — civilno poroko. Na licu se jim bral ponosno zavest, da le na ma-djarskem globu je življenje. In vendar smo bili jako zadovoljni ž njimi mi in z nami vsi drugi. Kako dolgo jo trajalo to vrvenje, rajanje, plesanje in muziciranje, tega ne more povedati naš poročevalec, ker je sicer pozno, vendar pa še prezgodaj zlezel v Morfejevo naročje. Živela prihodnja maskarada „Tržaškega Sokola"! Iz Ljubljane nam piSejo dne 25. febru-varja: Danes torej »peče* se novi državno-zborski poslanec in Šukljejev naslednik za dolenjska mesta in trge. Zdaj-le, ko Vam pišem te vrste, vršf se volilni boj ob Krki, Savi, Bistrici in — Sitiži, in kandidatje, izmed katerih jednemn ima pripasti v tej „bitki" „venec zmage", so na številu 3. — Dolenjci imajo danes pokazati svojo — politično zrelost, iti ime izvoljenega kandidata jo — potrdi z dobrim ali — ilabim spričevalom! Dolenjci v zavednosti niso primerjati Notranjcem, pa, če bi jih ne morila revščina, bi jo še nadkrili .... Najpomilovalnejši je stan za dolenjsko stran, ta, da je v teku zadnjih let obnemogla v marsikaterem ozirn, najbolj pa v nAiodno-gospodarskem, in vsled tega mora dobiti zase vnetega poslancu, v ostalem pa moža, čegar značaj je odločen, čist pa — njej tudi dobro poznan. In mi upamo, da si izbere tacega ! . . . Predpustna sezona bliža se ravnokar svojemu koncu. Kronika o letošnji lej dobi imela bo glede Ljubljane večinoma le ugodno poročati. L« v enem oziru se je osoda letos maščevala nad Ljubljano - : pomanjkanje lastne, mestne civilne godbe! Odsek ad hoc, ki se je pred dvema letoma imel pečati z ustanovitvijo te godbe, se je po enoletnem delovanji razpršil in ostalo ni za njem dru-zega nič, nego — slabi nasledki. Pa je res čudno v našem mestu: Na deželi ima že skoro vsak trg svojo godbo, deželno slolno mesto pa mora uporabljati prositi in drago plačevati vojaško, — kadar pa te ni na razpolaganje, tedaj pa morajo počivati — in to nota bene: v predpustu! — gledališče! koncerti i. t. d. Ta „greh naših mož" se je baš zadnji teden letošnjega prodpusta v Ljubljani močno maščeval, kar je prav na mestu; morda merodajni faktorji poskrbi v prihodnje za-to, da nam drugo ali tretje leto ne bode treba zaradi tega pomanjkanja jadikovati in z nova — »bobnati". Treba bode pa tudi v našem društvenem življenji kmalu boljše organizacije, kajti v marsikaterem oziru baš v Ljubljani močno nazadujemo, deloma ker niso društvom na krmilu pravi možje, deloma zato, ker ni v njih prave discipline! V tem oziru je „središče" Slovencev še daleč zadej za drugimi mesti in kraji! Sapienti sat! Letošnje leto bode pri nas mnogo novih stavb dovršenih ozir. pričetih, in Ljubljana narase zopet v par letih za majhen mestni del. Ko bi se le tudi skrbelo in zidalo kaj za — tujce in domače občinstvo toliko potrebnih — sta-i j vanj! Brez teh pač mesto ne privabi v svojo sredo občinstva, najmanj pa kak prometni urad kakoršen je prometno vodstvo drž. železnic, ki broji do 200 uradnikov, slug in druzega osobjn, katerega pa Ljubljana ni v stanu nikamor podstreho spraviti: 1) ker nima niti za svoje ljudi dovelj stanovanj in prostora, in 2) ker premalo zida. — Na ta način se pa interesi mesta slabo zastopajo, in to je gotovo — graje vredno! Diiil — n. — Veselica pevskega društva „Zarja", prirejena minolo soboto v prostorih Rojanskega konsumnega društva v Rojanu, obnesla se je prav dobro. Pevske točke izvršile so se v občno zadovoljnost; posebno sta ugajala oba mešana zbora, med katerima se je divna „Nazaj v planinski raj4 morala ponavljati. Mešane zbore bi naša pevska društva sploh morala gojiti, kajti isti vzbujajo posebno veselje do petja in harmonije. Ostale pevske točke so se proizvajale v splošno zadovoljnost. Trospev »Nos" je kaj ugajal občinstvu. Veseloigra »Krojač Fips" vzbudila je tudi mnogo naravnega smeha in radosti; saj so jo proizvajali znani domaši diletanti veselic-nega odseka »Roj. kous. društva" ter zajedno izborili igralci. Veselica je bila dobro obiskana ter tudi gmotni vspeh precejšen. Po končani veselici začel se je živahen ples, ki je trajal do G. ure zjutraj. Pevsko društvo „Zarja* moralo bi prirejati mnogo takih veselic, koje bude narodni čut ter osvetljujejo lice prirediteljem. Šaljivi carinarji. Velika reka Sena, katera teče skozi Pariz, zainrzla je te dni popolnoma. Carinarji v predmestju Faint-Cloud kratili so si dolgi čas s tem, da so sredi za-mrzle roke postavili veliko hišo iz snega in napravili na tem poslopju v velikih črkah napis: „To letovišče se proda, ali pa odda v najem. Nastaniti more se v njem z dnem 1. avgusta t. 1.". Pretep. 20letni kmet Alojzij Ferluga, stanujoč v Rojanu list. 53, spri se je minolo noč s svojimi- tovariši, prišedšimi iz neke gostilne. Nekdo izmed teh ljubeznivih »tova-riiev" kresi)i 1 je ubozega Ferlugo z nožem preko nosa, prizadevši mu široko rano. Ra- njenega odpeljali so na zdravniško postajo, •d koder so ga odpravili v bolnišnico. Nezvest trgovec. Dne 23. t. m. zaprli so tukajšnjega trgovca s suknom, Josipa Rebca iz Trsta, stanujočega v ulici S. Mi-chele, ker je osleparil, odnosno oškodoval razne Dunajske tvrdke. Rebec prijavil je pri tukajšnjem trg. sodišču konkurz, izjavivši, da je njegova zaloga sukna vredna nad 8000 gld., v tem ko ista s pohištvom v prodajal-nici vred ni vredna niti 2000 gld. — Ob-dolžen je tudi, ker je nedavno trdil, da je aktiven ter tako izvabil raznim tvrdkam blaga. Policijsko. 20letni kotlar Avgust Bubnič iz Trsta, pristojen na Volosko, moral je v zapor, ker je na javnem ple.nt v gledališču z nožem ranil težaka Ivana Moschinija, s katerim se je bil »pri iz ljubosumnosti. Bubnič je bil že večkrat zaprt in tudi že izgnan iz Trsta. — Minolo noč zaprli so 28letnega mehanika Antona Z. iz Vidma na Laškem, 301etnega težaka Ivana St. iz Trsta in 45 letnega težaka Ivana S. iz Labinja, ker so pijani razgrajali po mestu. — 241etni težak Rihard T. iz Trsta pretepal je na javni ulici svojo prijateljico Marijo R., stanujočo pri sv. Alojziju. Ljubeznivega težaka odgnali so stražarji v zapor. Gospodarsko. Slovcnttko p o h o j i 1 n i h t v o. Spisal I v a n L a p a j n e. Drug jednako zaslužen mož je bil Schulze D e 1 i t z c h. Mož je menda istih let, kakor je bil Railfeisen. Za nemško posojilništvo imata oba jednake zasluge. Dočim je prvi začel svoje delovanje na zahodnem Nemškem, bilo je delovanje druzega prvotno razširjeno bolj po vzhodnem Nemškem, po Pruskem in Saksonskem. Oba moža sta začela delovati v istih letih (1847—1850); oba sta imela skoro jednaka načela in jednake namene: združiti posamezne moči, posamezne ljudi v celoto, v ta namen, da celota posameznim posojuje, kadar so v denarni stiski. Po načelih vzajemnosti, po principih skupne zveze priti do skupnega kapitala in premoženja, s katerim naj se pozameznim članom te skupnosti pomaga — to je bil smoter pri obeh možeh. Razločevala sta se le v nebistvenih rečeh, Reitteisen je imel princip, pomagati le kmetskemu ljudstvu ; zato je hotel ustanavljati le kmetske posojilnice, Schulce ni bil tako tesnosrčen. On je prirejal in nasve-toval denarne zavode za vse stanove, za rokodelce, kmete, trgovce in za slehernega pač, kdor se je hotel pridružiti osnovanemu denarnemu društvu; zato je nasvetoval zdaj omejeno, zdaj neomejeno zavezo, sploh je dokaj več svobode puščal v svojih naukih. Zato so se mogle po njegovih nazorih osnovane denarne zadruge več ali manj razširiti ali skrčiti in dobiti celo značaj velikih denarnih zavodov, denarnih bank. Reiffeisen je želel, da ima le vsaka kmetska vns ali vsaka kmetska župnija svojo posojilnico. Da bi več župnij skupno imelo svoj denarni zavod, to naj bi bila le izjema. Reiffeisnove posojilnice naj bi ostale tudi vedno pravo kmetske posojilnice, kmere naj bi v resnici le kmetje na skrbi imeli; jedino le za vodstvo računov naj bi se posluževali izobraženega moža (učitelja, župnika). Schulce pa ni izključeval inteligence in glede obsega v terenu (ozemlji) ni stavil nikakoršuih mej. Zato so se posojjlnice te vrste razprostirale navadno čez jeden ali pa tudi več upravnih (sodnih) okrajev in bile ustanovljene zdaj za kakošno mesto, zdaj za več vasij i. t+d. Bistveni razloček mej tema snovateljema nemških posojilnic je bil tudi ta: Raiffeisen je izključil deleže, Schulce pa jih je na vsak način priporočal. Raifteisen ni trpel, da bi udje imeli od posojilnic šo kakošen drug dobiček, kakor ta, da so na posodo dobivali, Schnlce je pa dopuščal, da se je dajalo prvič deležem obresti in drtfgič primeren del udom od napravljenega konecletnega dobička ali cel6 oboje skupaj. Raiffeisen jo pa terjal, da ves dobiček pride v prihranjeno zalogo. Za le-to je tudi Schulce ekrbel, toda s tem razločkom, da on ni odrekal pravice posameznim udom do tega rezervnega fonda, katerega bi si oni smeli mej seboj razdeliti, ako bi se razšli. Ratfeisen je pa hotel, da se posamezni udje nikoli re dotaknejo prihranjene zaloge. Sicer sta pa oba, ki sta posredno in neposredno, z besedo in peresom jako veliko zavodov v življenje vzbudila, s tem nadzorovala posojilnice, da sta leto za letom priobčevala v letopisih o njih statistične date in dajala navode za pravilno poslovanje. Vrh tega sta oba združila večino svojih posojilnic v društvo, katero je po svojih knjigah, časopisih in uradnikih zvezne posojilnice podučevalo in nadzorovalo, torej sta ona dva to storila, kar dela „Zveza slovenskih posojilnic* tudi že več nego 10 let, (Dalje pri h.) Najnovejše vesti. Splet 26. Včeraj so se dogodili hudi izgredi mod italijanskimi čoš.oti na jedili in kmeti in vojaki na drugi strani. Prodam prostovoljno več posestev in sicer: V Ribnici hišo in zemljišče; v Sodraiiol hišo na glavnem trgu, pripravljeno za trgovino; v ?amarieah celo posestvo ali posamezne parcele; v Podklanoi (Mlaki) posestvo ali parcele. Oddam v najem prostorno prodajalnico na najlepšem prostom v trgu. Janez Fajdttfa posestnik in trgr.vtc Nič več kašlja! It u I z n m s k ) petoralskl prah ozdravi vsitk kafelj, plućni in bronhijalni kotar, dobiva bo t odlikovani lekarni PRMMARER „ftl to Mori" Trst, veliki tri. 1'oštno poiiljat ve izvršujejo ie neutegoma. BB3SS9BBS ^GSSEHSfln9ESSE91IBSil9BEBnMH | Dobroznaiia gostilna I ANTONA VODOPIVCA (po drmala .pri Prvačkovou") ▼ Trittt, ulica Bolltftvlo it. 19 toči kolikor t gostilni, toliknr pri veselici t nnkolski telovadnici, vedno le pristna vipavski, Prvaeka ln kratita bala in frna vina. — Sladki rlesllng v steklenicah, in modro fran-kisjo, vsaka steklenica drži 1 lit»r in velja 60 nove. — Postrežba je poStena, cena »merna. Kuhinja je preskrbljena s tečnimi, toplimi in mrzlimi jedili. Pripororn se rojakom v Trstu in z dežela Toči fino tudi družinam 4 nvč. ceneje, ako se odvzame najmanj 5 litrov. FacjBR gfflMMMMMMMMMBflHMMBBMMl Vabilo na naročbo. V»e dotiČMike, ki se zanimajo za promet vrednostnih papirjev, vabimo uujuljcdtn'jc k nnvočbi na Moniteur Autrichien {nemško in francosko izdanje) F in inćun časopis in bogat izvesinik o irobanjih. 17. letuik, iinrorhn za vse I. 2 gl. Izhaja dne 2. i:i IG. vsakega mesecu. 1'ptavn štvo lista : Moniteur Autrichien (nem&ko izdanje) Dunaj, IV., Favoritenslrasse N. 27. Na finančna vprašanja odgovarja se drage volje tudi nenaroenikom zastonj in strokovnjaško in časopis pošilja se zastonj na ogled. • •—t rT"iii»MVi'iBniyiTi~ririmiiiriTtj3M] Banka in monjučnlca L. Riedling & Co. Dunaj. IV. rkr., F&voritenstrassa 27 priporoča se toplo za naslednje trunsakeije : Kupuje in prodaja a^gSBdSSt ku itd. po najugodnejših pogojih. rinraililo U honlli* kakor inkasi, chenues, tratta, U JJI d VI Iđ * UallKI. kroditna pisma, zaloge. Pdntfi Pnrront Nssa menjalnica vsprejema de-UUIIIU UUIICIII. nar nft konto-korent in plačuja obresti po obrestni meri avstro-t gersko banko. Zalflflp ^ Su vr®dnoBti, k' so bile kupljene po naiem balUljGi posredovanju, morejo ostati pri nas v zalogi. Upravlja so jih (inkaso kuponov itd.) proti plafilu neinatna pristojbino. Dah^a Vse borzne naročbe izvršijo se najpoAtenejše. UUI £a. Zahtevamo odnoiajeni primerno jamutvo za opra-\ *la na določeni rOk, dajemo vestnih nasvetov in informacij. Pnia^nila K* »a vha finančna vprašanja za- UJClollllCl stonj; odgovarja so ali pismeno, ali t listnici nafiega lista, kakor to želijo nafi naroCevalci. L. RIEDLING A Co«, banka in menjačnica, izdavatelj in lastnik lista „Moniteur Autrioliian* Dunaj, IV., FavoritenstmBa 27. Js'aulov za telegrame: Itifd!inyb