1 DELAVSKA ENOTNOST f 3. JUNIJA 1972 - ŠT. 22 - L. XXIX Vaša pobuda je tudi naša pobuda! ,v° Tavčar in Živko Pregl o pobudi našega uredništva, da ustavno sodišče naše republike odloči o plačevanju šolnine za odrasle na stopnji osnovnega dopolnilnega izobraževanja SR^re<^n^tV° ^ je v torek, 30. maja, vložilo pri Ustavnem sodišču ^ Slovenije svoj predlog, da začne postopek za presojo ustavnosti akona o osnovm šoli ter Zakona o izobraževalnih skupnostih in o onanciranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji ter da odloči o Prašanju šolnine za odrasle na stopnji osnovnega dopolnilnega obraževanja. Svojo pobudo smo obširno in argumentirano utemeljili v prejšnji številki našega časnika. Po skupni seji predsedstev £3 Zveze sindikatov in RK Zveze mladine Slovenije, 4. maja, na TaJru ^ kil® tudi govora o brezplačnem osnovnem šolanju od-u s ui. zaposlenih oziroma še nezaposlene mladine, smo namreč gotovih: očitno sta bili tudi vodstvi sindikatov in mladine v °ti, da razsodba Ustavnega sodišča Jugoslavije o brezplačnem ^u?ju odraslih na stopnji osnovnega šolanja pomeni obvezno raz-s°dbo tudi za Slovenijo. , To našo ugotovitev je prvi Komentiral IVO TAVČAR, Podpredsednik republiškega eta Zveze sindikatov Slovenje: I DuTravite’ da smo bili v zmoti. , , ko da! Zato je vaša pobuda 0 umestna: da tudi ustavno-na^n° iščemo rešitev,kot sojo ir 1 v skladu z odločitvijo že avnega sodišča Jugoslavije HnV-^osn* ui Hercegovini, na lišč 3S^em ui v Srbiji. Naše start® ^ P°vsem jasno: nedo-rač n° ^e’ da posameznikom za-šol Unavamo šolnino za osnovno °> Pa naj bodo mladi ali stari. Tista izjema, ki smo jo še nekako dopuščali doslej, namreč, da naj posameznik plačuje zgolj simbolično vsoto, toliko, da bo bolj spodbujen k vestnosti in redu, se je namreč sprevrgla v zlorabo, saj ste sami navedli podatek, da dve tretjini šolnine plačujejo slušatelji iz lastnega žepa, kar znaša kdaj tudi do 140.000 S-dinarjev na leto. To pa za delavce, ki imajo zaradi nizke izobrazbe že tako nizke osebne dohodke, gotovo niso mačje solze. Zaradi tega smo se (Nadaljevanje na Z. strani) Vreme ni zanesljivo zanesljiv je U • IZKUŠNJE KOPRSKEGA PODJETJA SLAVNIK PRI URESNIČEVANJU USTAVNIH DOPOLNIL TUDI DO SREDINE POTI JE DALEČ STRAN 5 PETNAJST LET IN ENO SAMO GLEDALIŠKO LETO Reporterjevi vtisi s XV. jubilejnega srečanja gledališčih skupin Slovenije v Velenju STRAN 9 Petnajst let je, odkar v Kopru pristajajo ladje z vsega sveta. Petnajst let je, odkar dela naša Luka Koper FOTO: A. AGNIC ZASEDA PLENUM REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Nabrali smo dovolj izkušenj, da smo lahko bolj smeli v rešitvah Stjepan šaubert v uvodni besedi: »Sporazumevanje naj se razvije v javni dialog proizvajalcev, v katerem bodo sindikati enakopravno sodelovali« LJUBLJANA, 2. junija: danes zaseda republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Dnevni red napoveduje analizo samoupravnih sporazumov gospodarskih dejavnosti in sprejem sklepa o pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Uvod v prvo točko dnevnega reda seje RS ZSS je imel STJEPAN ŠAUBERT, predsednik republiškega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Njegova razprava je pomenila politično oceno dosedanjih izkušenj in bodočih prizadevanj sindikatov na področju samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ko to poročamo, seja še traja. V prvem delu svoje uvodne besede je Stjepan Šaubert opredelil vsebino današnje razprave v sindikatih o samoupravnem sporazumevanju o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Poleg tega, da se mora plenum RS ZSS izreči o konkretnih sklepih in predlogih, ki jih je predložila tripartitna komisija, pa se naj sindikati izrečejo tudi o lastnih izkušnjah pri dosedanji aktivnosti na tem področju, hkrati s tem se morajo sindikati opredeliti tudi do dolgoročnega razvoja samoupravnega sporazumevanja kot sestavine čedalje bolj prevladujočega načina urejanja medsebojnih odnosov v t.uruženem delu.. Pri ocenjevanju doslej storjenega pa je za sindikate sila po- memben odgovor na vprašanje, kako je članstvo sodelovalo pri nastajanju, uveljavljanju, dopolnjevanju in usklajevanju samoupravnih sporazumov. V odgovoru_ na to vprašanje je Stjepan Šaubert ugotovil, da z udeležbo najširšega kroga članstva v dosedanji fazi sporazumevanja ne moremo biti zadovoljni. Tega se treba o vesti, da bi lahko v drugi fazi, v katero sedaj stopamo, to napako tudi odpravili. „K večji aktivnosti pri seznanjanju članstva s hotenji, možnostmi in rezultati samoupravnega sporazumevanja,“ je nadaljevat tov. Šaubert, „nas zavezuje izredno velika pripravljenost članstva, da s samoupravnimi sporazumi uredimo področje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Po zna- nih podatkih želi več kot tri četrtine delavcev s samoupravnimi sporazumi doseči večjo skladnost v delitvi dohodka in bolj realne odnose med osebnimi dohodki, kot so bile še do nedavna. “ Primerjalni podatki o delitvi dohodka za leti 1970 in 1971 izpričujejo, da smo dosegli dokaj ugodne premike. Tako je celotni dohodek narasel na indeks 129, dohodek na indeks 126, akumulacija na 154, medtem ko so se skupna sredstva za osebne dohodke dvignila na indeks 124, osebni dohodek posameznika pa je zavoljo povečanja števila zaposlenih narasel na indeks 118. V strukturi celotnega dohodka je v primerjalnem obdobju upadel delež osebnih dohodkov od 13,7 % na 13,1 %, skupna akumulacija pa je narasla od 4,5 % na 5,4 %. Po oceni Stjepana Šauberta pa ni za sindikate nič manj pomembno dejstvo, da so se razponi med osebnimi dohodki po panogah dokaj zmanjšali, saj so poprečni osebni dohodki v dejavnostih z nizkimi osebnimi dohodki narasli za 23 %, medtem ko je povprečni osebni dohodek panog z najvišjimi osebnimi dohodki porasel le za 11%. K tem ugotovitvam je Stjepan Šaubert dodal naslednji komentar: „Ocene o gibanju osebnih dohodkov niso enotne. V sindikatih menimo, da dosedanja gibanja v Sloveniji niso neskladna; toda v vseh socialističnih republikah ni tako., Zato bi storili napako, če bi jugoslovansko gibanje osebnih dohodkov opravičevali s podatki za Slovenijo, prav tako narobe pa bi bilo, če ne celo bolj, če bi zavoljo gibanj v drugih republikah ali v Jugoslaviji uveljav- (Nadaljevanje na 3. strani) FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA S FOTO KRONIKA Izvršni odbor za kulturo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je imel minuli torek sejo, na kateri so sodelovali tudi predsedniki skupnih komisij za pripravo in spremljanje samoupravnih sporazumov s področja kulture. Ugotavljali so, v katerih določilih se kažejo potrebe po usklajevanju samoupravnih sporazumov. Sklenili so, da bodo skupne komisije pripravile predloge za spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov do 1. oktobra letos, da bi še pred koncem leta prišlo do uskladitve sporazumov. KOPER Z Pospešiti uresničenje ustavnih dopolnil Obalni sindikalni svet in obalni komite ZKS sta se dogovorila za skupno akcijo pri uresničevanju ustavnih dopolnil, zlasti tistih, ki zadevajo ustanavljanje TOZD. S pomočjo posebnega vprašalnika, ki ga bosta oba foruma poslala vsem večjim delovnim organizacijam, bosta zbrala podrobnejše informacije o tem, kako daleč so v posameznih kolektivih prišli z uresničevanjem ustavnih dopolnil, kakšni so njihovi predlogi in razmišljanja. O možnosti za ustanovitev TOZD že razpravljajo med drugim v Slavniku in Delamarisu, v Luki, Iplasu, Intereuropi in v Agrarii. Je pa tudi precej delovnih organizacij, kjer še niso začeli resneje razmišljati o poglabljanju samoupravnih odnosov. V obalnem sindikalnem svetu sodijo, da je poteklo od sprejema ustavnih dopolnil že precej časa, vendar pa za zdaj še ni zaznati kakih bistvenih premikov. Sindikati so sicer za temeljite priprave na ustanavljanje TOZD, nikakor pa se ne morejo strinjati z odlašanjem v nedogled. <1 * * N * S n N N N N k S V 5 s $ * * N * $ $ * N ■s SLOVENSKE KONJICE V Slovenskih Konjicah so se pred dnevi sestali člani medobčinskega sveta občin celjske regije ter predstavniki občinskih sindikalnih svetov. Razpravljali so predvsem o gospodarskih gibanjih v minulem letu in v prvem tromesečju letos. Ugotovili so, da seje število podjetij z blokiranimi žiro računi vnovič povečalo. V najslabšem položaju je vsekakor celjska občina, za katero je značilna zastarela predelovalna industrija. Razpravljavci so poudarili. da za nastale razmere niso krivi toliko v podjetjih, temveč je sedanji gospodarski položaj predvsem posledica pomanjkljivih sistemskih rešitev. Ni namreč možno terjati od delovnih kolektivov, da bi rentabilno poslovali, če so surovine dražje od izdelkov, katerih cene so že dlje zamrznjene. Taproblem.se najbolj očitno kaže na primeru Cinkarne Celje. Udeleženci posveta so sklenili, naj SDK takoj obvesti občinske skupščine, katerim delovnim organizacijam v celjski regiji preti nevarnost, da bi morale zavoljo nelikvidnosti z julijem letos zmanjšati svoje osebne dohodke na 90 % lanskega povprečja. M. B. * * \ * + * + * t 5 P + * \ * NA LINIJI 323-554 KOPER Pred kratkim je predsedstvo obalnega sindikalnega sveta podprlo zamisel, da bi delavcem, zaposlenim v trgovinah, s posebnim sporazumom zagotovili proste nedelje in praznike. Delavci v trgovini so le malokdaj prosti, hkrati pa za nedeljsko in praznično delo ne dobijo ustreznih denarnih nadomestil. Vprašanje prostih dni so delavci v trgovinah načeli že pred dvema letoma na številnih sestankih sindikalnih organizacij. Sindikat je njihovo zahtevo podprl, hkrati pa se je moral soočiti s potrebami turizma in maloobmejnega prometa. Sporazum, ki ga nameravajo podpisati obalni sindikalni svet, sindikalni sveti primorskih obmejnih občin in trgovske organizacije, naj bi zdaj rešil to vprašanje. ILIRSKA BISTRICA Na I. konferenci sindikatov občine Ilirska Bistrica so sprejeli kot svojo stalno nalogo tudi aktiven odnos sindikatov do programiranja družbenoekonomskega razvoja v komuni. Na to nalogo so se dobro pripravili, saj so že izdelali študijo, ki ob možnostih razvoja občine upošteva tudi socialno varnost zaposlenih in hitrejše zaposlovanje. Poudarili so, da se ne morejo strinjati s tem, da bi bilo v občini izven kmetijstva v tridesetih letih odprtih le 2.000 novih delovnih mest. Sindikati menijo, da bo nujno treba poiskati vse možnosti za odpiranje novih obratov. S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE ■#######///#####///###//##///###/##///#/#■ Vaša pobuda je tudi Besede ne nasitijo! Ma^a pobuda! Na zadnji seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so člani analizirali problematiko samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka v gospodarskih dejavnostih, kot jo razkriva gradivo, ki ga je pripravil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Razen tega je predsedstvo obravnavalo tudi položaj gostinstva spričo zamrznjenih cen gostinskih storitev. Glede analize samoupravnih sporazumov so člani predsedstva najprej menili, da je pomanjkljiva v tem smislu, ker ne obravnava tudi samoupravnih sporazumov v družbenih dejavnostih, saj so družbene dejavnosti prav tako sestavni del našega življenja in bi bilo prav, če bi sporazumevanje v teh dejavnostih obravnavali enako kritično kot v gospodarstvu. Iz obilice pripomb, ki so jih člani izrekli v dosedanji fazi sporazumevanja, pa povzemamo le nekatere. Osnovna pripomba je veljala temu, da je treba v družbenem dogovoru spremeniti določilo, ki razvršča delavca oziroma KOD v osem izobrazbenih skupin. Člani predsedstva predlagajo, da bi v bodoče pri določanju KOD za vse delavce upoštevali za izhodišče delovno mesto, ne pa tako kot zdaj, ko štirim skupinam družbeni dogovor priznava formalno šolsko izobrazbo, štirim skupinam pa strokovno usposobljenost za delovno mesto. Na seji so tudi podprli stališče, da'morajo samoupravni sporazumi tudi v bodoče tako usmerjati delitev, da bodo osebni dohodki zaposlenih naraščali nekoliko počasneje kot družbeni proizvod. Nesprejemljiva so tudi hotenja po enotnem faktorju stimulacije, saj so pogoji gospodarjenja v različnih delovnih organizacijah močno različni. Precej pripomb članov predsedstva je veljalo tudi obravnavanju materialnih stroškov v samoupravnih sporazumih, zlasti pa tistih stroškov, ki direktno vplivajo na poslovanje delovnih organizacij, kot denimo kilometrina in dnevnice. Zaradi nizko določenih dnevnic in kilometrin v samoupravnih sporazum ih se namreč dogaja, da delavci posameznih podjetij nočejo več na teren. V nadaljevanju seje so člani predsedstva obravnavali položaj slovenskega gostinstva v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko so cene še vedno zamrznjene. Dejstvo, da smo pred začetkom glavne turistične sezone, povzroča, da je to vprašanje čedalje bolj pereče. Zavoljo zamrznjenih cen gostinskih in drugih turističnih storitev se dogaja, da zlasti gostinska podjetja zajedajo lansko akumulacijo in da jim je onemogočeno normalno poslovanje. Tako se bo primerilo, da bodo sadove lanskega dela naših gostincev zdaj uživali v glavnem tuji turisti. Zato je poziv sindikata, naj pristojni organi vendarle že ukrepajo, več kot nujen. Od hvale, da smo najcenejša turistična dežela v Evropi, se namreč ne da živeti. M. Ž. »Da« za optimalne rešitve Sindikati podpirajo akcijo za uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov, poudarjajo pa nujnost optimalnih rešitev Za Ljubljano in Celjem je Maribor tretje največje slovensko središče, v katerem nameravajo z uvedbo samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih objektov poskrbeti za bolj urejeno šolanje in bivanje predšolskih in šolskih otrok. V akcijo za uvedbo samoprispevka so vključeni tudi sindikati, ki po delovnih organizacijah ustanavljajo posebne akcijske odbore, ki naj bi zaposlenim pojasnjevali namen in učinke predvidenega samoprispevka oziroma posledice, do katerih bi prišlo, če samoprispevka ne bi izglasovali. V zvezi z razpravami o samoprispevku, ki zdaj potekajo v mariborskih sindikatih, je bila še posebej zanimiva tista, ki se je odvijala na zadnji seji občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev. Člani tega sindikalnega organa pozdravljajo pobudo za uvedbo samoprispevka zaradi dveh vzrokov: prvič zavoljo tega, ker bi uresničitev predvidenega programa gradenj osnovnih šol in vrtcev v marsičem razbremenila tudi člane sindikata gradbenih delavcev kot starše, ki pač imajo težave zaradi dvo ali celo troizmen- skega pouka svojih otrok, oziroma zavoljo neurejenega varstva teh otrok. Drugi vzrok pa je v tem, da bo pač gradbeništvo dobilo precej dela, če bo samoprispevek izglasovan. ZA SMOTRNOST GRADENJ Največ kritike zaradi podražitev pri gradnjah morajo vselej „požreti“ gradbinci, čeprav niso edini ali celo glavni krivci. Sodeč po dosedanjih izkušnjah, ko so bile le redke gradnje dokončane v predvidenem roku in po predračunski ceni, je več kot verjetno, da sredstva, ki naj bi jih v Mariboru zbrali s samoprispevkom v naslednjih petih letih, ne bodo zadostovala za uresničitev predvidenega programa. Bodo spet gradbinci vsega krivi ali pa obstaja zdravilo, ki bi vnaprej preprečevalo podražitev gradbenih in ostalih del? Ob tem vprašanju se je na seji mariborskega občinskega odbora sindikata delavcev razvila dokaj živahna razprava. Iz nje naj bi povzeli predvsem naslednjo misel: samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev pračujejo v naši državi občani večine občin. Ali torej ni čas, da bi se „zganili“ pristojni republiški organi in predlagali različne tipske projekte, skratka kakršnekoli racionalne in optimalne rešitve? Če bi namreč tako storili, bi se z ene strani izognili zamudam zavoljo projektantskih in - pripravljalnih del, po drugi strani pa bi bilo možno kupovati več tipske opreme, tako da bi bila gradnja hitrejša in cenejša. Z drugimi besedami: zdaj so izvajalci programov gradenj šol in vrtcev preveč prepuščeni sami sebi. Tudi zaradi tega se programi uresničujejo vse preveč počasi, premalo enotno, tukaj pretirano skromno in tam preveč razkošno. Govorimo pa, da socialnega razli-/ kovanja vsaj otroci v predšolski dobi in v šoli ne bi smeli občutiti! Bo kdo prisluhnil tej mariborski pobudi? -mg (Nadaljevanje s 1. strani) povsem brez izjeme izrekli proti sleherni šolnini — tudi simbolični. Saj je takšna šolnina za osnovno šolo res docela nerazumna: Prvič, odgovornost za slabosti — za kar praviloma tudi gre — družbe in šole naprtimo posamezniku; drugič, interes družbe in ne le posameznikov je, da ima vsakdo vsaj osnovno splošno izobrazbo (zato smo osemletko razglasili za obvezno) in tretjič, delavec, ki se še šola, že tudi sam daje prispevek za izobraževanje, vendar pa pri njegovi uporabi ni sam udeležen. Navsezadnje, kaj govorimo o socialni diferenciaciji, če se pa tako razlikovalno obnašamo! In če nismo sposobni priskrbeti iz skupnih, vzajemnih virov (tako na ravni delovnih organizacij kakor na ravni občin) tudi potrebnih sredstev za rešitev tega vprašanja, potem to prej kaže, da nočemo, kot pa da ne moremo. V sindikatih zato odločno zavračamo vse ugovore na naše stališče. Med temi so tudi taki, češ da podpiramo lenuhe. In teh naj bi bilo na Slovenskem več kot tretjina vseh učencev v osnovni šoli, v nekaterih občinah pa naj bi jih bilo skoraj polovica? ! Ne vem, kako naj bi sploh označili take ugovore, toda očitno so popolnoma nevzdržni. Odločno bomo vztrajali, da se naše politično stališče tudi pravno in finančno realizira. Zato podpiramo tudi vašo pobudo, kije, lahko rečem, hkrati tudi naša pobuda.11 K temu dodajemo še komentar ŽIVKA PREGLA, predsednika republiške konference Zveze mladine Slovenije: „V naši organizaciji že dlje zaskrbljeni ugotavljamo velik odstotek generacijskega in finalnega osipa na naših osemletkah. Seveda je ta osip posledica mnogih vzrokov, bolj ali manj ■ kompleksnih. Enako pa je res,; da vendarle morajo naša družba, in za to pristojne strokovne in ; upravne ustanove činiprej izde-j lati celovit projekt reševanja j tega problema. Družba pa naj se I odloči, ali bo ta projekt uresni- j čila, kakšno postopnost in vrstni red bo izbrala pri reše-j vanju posameznih problemov. j Mnogo generacij pa, je-že! mimo, kar povzroča, da imamo : v Sloveniji prav škandalozno velik odstotek zaposlenih ljudij brez popolne osnovnošolske: izobrazbe. Treba je torej storiti vse, da bodo ti ljudje ob svojem delu vendarle imeli možnost iz- * i popolniti svoje znanje. Morda resnično ustava in zakoni še ne zagotavljajo možnosti za brezplačno osnovno splošno izobra-m ževanje zaposlenih. Kaže pa, da ; sam problem to zahteva in če je , za to potrebno spremeniti za-' kon ali ustavo, mislim, da s tem i ne smemo odlašati. Na seji predsedstva republi- \ ške konference Zveze mladine i Slovenije 5. junija bomo z vse- ■ mi možnostmi podprli predlog ' uredništva Delavske enotnosti! pri ustavnem sodišču, da pre- ‘ veri ustavnost tistih zakonskih' j formulacij, ki zadevajo ta pro- ! blern,11 I i melbrosja* M 'RAVNE NA KOROŠKEM: A : Občinski sindikalni svet Ravne na Koroškem bo ta mesec zbiral podatke o nekaterih vprašanjih v zvezi s socialnim razlikovanjem. Posebej bodo pozorni na podatke o nadomestilih osebnega dohodka za bolezenske izostanke. O zbranih podatkih bo razpravljalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. (mah Pravna |iosvrt oval umni II I<; VPRAŠANJE: V internih aktih našega podjetja je določilo, po katerem morajo biti delavci na delovnih mestih 5 minut pred pričetkom dela. Tega določila pa se delavci ne držijo. Zaradi kršitve te delovne dolžnosti — zavoljo nepravočasnega prihajanja na delo — je v pripravi predlog, po katerem naj bi za zamudo odtegovali del osebnega dohodka. Tako bi za zamudo 1 minute in več odtegnili polurni osebni dohodek, za zamudo, večjo kot pol ure, pa enourni zaslužek. Zanima nas, ali bi bilo takšno določilo zakonito? P. A. - KOMEN ODGOVOR: Takšno določilo ne bi bilo zakonito m bi bilo v izrecnem nasprotju z ustreznimi določbami Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki predvidevajo za kršitve delovnih dolžnosti le naslednje ukrepe: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin in izključitev iz delovne skupnosti. Denarnih kazni, kar bi dejansko tudi bil ukrep, ki ga predvidevate, zakon ne pozna, niti ne dovoljuje, da b* jih delovne organizacije uvajale s svojimi samoupravnimi akti-Denarna kazen torej ni dopustna, prav tako pa tudi ne kaka druga oblika, ki v bistvu pripelje do enakega rezultata. Osebni dohodek delavca mora biti odvisen le od delavčevega prispevka k uspehu. delovne organizacije. V tem smislu je odločilo tudi Ustavno sodišč i Jugoslavije. Za kršitev delovne dolžnosti, za katero sprašujete« imate na voljo le z zakonom določene ukrepe in lahko posamezh6 delavce kaznujete le s katerim od navedenih ukrepov. * M. LIPUŽlC REGIONALNI POSVETI POLITIČNIH AKTIVOV SINDIKATOV IN SZDL Vsak naj najprej pomete pred lastnim pragom! Pokažimo s prstom na vse, kar spodkopava prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva, pri tem pa naj vsi, od katerih je odvisna stabilizacija, začno najprej odpravljati lastne napake Te dni so se v Sloveniji zvrstila regionalna posvetovanja, ki sta jih skupno organizirali SZDL in Zveza sindikatov Slovenije z namenom, da njuni politični aktivi povedo svoje mnenje o najbolj perečih problemih naših gospodarskih gibanj in političnih razmer. Osnova za razpravo o teh problemih je bila „ocena gospodarskih razmer v Sloveniji in predlogi zaključkov ter ukrepov", ki jo je pripravil Izvršni svet SRS, omenjene razprave pa so pomenile nekakšno inventuro problemov po posameznih občinah in delovnih organizacij ali. Izdelan bo povzetek teh razprav, ki bo predložen skupščini naše republike, kar bo gotovo prispevalo svoj delež h končnemu oblikovanju zaključkov in ukrepov za stabilizacijo gospodarskih gibanj v naši republiki. Prvi tak posvet je bil 29. maja v Trbovljah, zadnji dan v maju so bili posveti v Mariboru, Murski Soboti, Ravnah na Koroškem, v Celju, Krškem m v Novem mestu, prvega junija pa še v Ljubljani, Kranju, Cerknici, Kopru in Novi Gorici, zaključili pa so se v Rib-, niči 2. junija. Prostor, ki nam je na voljo, nam ne dovoljuje, da bi poročali z vseh omenjenih posvetovanj. Omejiti se moramo na poročili z mariborskega in novomeškega posveta, ki pa bosta vsaj po našem mnenju vsebovali nekatere najvažnejše ugotovitve in mnenja, ki jih je bilo slišati tudi na drugih posvetih. r~ % NOVO MESTO Ko bi vsi enako ravnali Minulo sredo so se v Novem mestu sešli predstavniki sindikata, Socialistične zveze, občinskih skupščin in gospodarskih organizacij iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje na posvetovanje o letošnjih gospodarskih gibanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Po uvodnih besedah Podpredsednika RS ZSS Jožeta Globačnika so udeleženci posvetovanja v živahni razpravi razgrnili splet težav, s katerimi se srečujejo zaradi prepočasnega reševanja gospodarskih pioble-"lov- Dosedanji ukrepi namreč e kažejo dovolj odločnih hotenj m jasne poti v prihodnost, kar med delavci ponekod povzroča nemir in negotovost. Poudarili so, da smo kljub neštetim trenutnim uspehom premalo kritični do letošnjih gospodarskih gibanj, saj še vedno ni-Sm° uspeli obvladati vzrokov nestabilnosti, nelikvidnosti in inflacije. Na Dolenjskem vztrajajo na doslednem spoštovanju zakonitosti in dogovorov na vseh ravneh - od delovne otganiza-ClJe do federacije. Hkrati se zavzemajo za odločnejše in hitrejše Odpravljanje žarišč nelikvidnosti, 1 so po mnenju dolenjskih gospodarstvenikov predvsem v investicijah brez finančnega tul!-8" Prav zaradi teh menijo, da •j multilateralna kompenza-Ja ni uspela. Na Dolenjskem rjatve še vedno naraščajo, 5 JHPditzacija pa ni prinesla pri-dnu3v.an®i sadov. Medtem ko je njsko gospodarstvo do 15. aja, Poravnal° kar tri četrtine D,°™ obveznosti, pa kupci niso ali niti sedmine dolgov, ki viy .munoSrede povedano, enkrat ni1 °d obveznosti. Ker imajo renuhrv težave s kupci iz drugih epubhk, se odločno zavzemajo Vvsej°JugoL|anČne diSdplinC 2-^. problem so še vedno 8m/ZnJcne cene. Čeprav vseh gre njT gospodarskih težav ne mm cenamVat‘ samo zamiznje‘ Zorili ?am* 80 na posvetu opo- Predvsem ” a-8™'1' tCga mn°ge’ Zaciie ?• Večje del°vne organi-renrnA i uvažaj° surovine in težakdU vClj$ki material, zašle v morajo e*°Hn0mskl P°,ožai- ^ šdu 1, *fdaj na domačem trži-Prodajati svoje izdelke z izgubi: Kar pa hodkp c zadeva osebne do-niji to men »presno m oseb- ‘imi smernica Uskladiti s sPreje-mernicami v začetku leta. R.Š. NA ROB MARIBORSKEMU POSVETU Sprejmimo le takšne ukrepe, ki jih bomo lahko uresničili Na mariborskem posvetu - uvodno besedo na njem je imel predsednik RS ZSS Tone Kropušek — je bilo slišati mnogo tehtnih misli in ugotovitev ne samo o gospodarskih gibanjih v mariborskem bazenu, temveč tudi v Sloveniji nasploh. Poročevalcu s tega posveta pa naj bo dovoljeno, da v ospredje postavi tri ugotovitve s tega posveta. Prvič, da moramo nemudoma ukrepati, če hočemo še letos doseči vsaj nekatere bistvenejše premike v našem gospodarstvu in s tem tudi ugodnejši start za naslednje leto. Drugič, da kaže sprejemati le takšne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki jih bomo tudi lahko zdržali. Z drugimi besedami: ukrepi morajo biti „dozhani“ tako, da gospodarstvu ne bodo povzročili takšnih težav, zaradi katerih bi potem morali morda odstopiti tudi od generalne linije naše stabilizacijske politike. In tretjič: prenehajmo govoriti na splošno o negativnih pojavih, ki spodkopujejo trdnost našega gospodarstva in končno s prstom pokažimo na vse tiste, ki to počnejo — in to ne glede na to, ali to počenjajo iz subjektivnih ali iz objektivnih vzrokov. Samo tako bomo tudi lahko začeli gasiti žarišča izgub v našem gospodarstvu in ugotovili, kaj lahko saniramo, kaj pa moramo zavreči, če zares želimo kreniti po poti stabilizacije. Slovenija - so poudarili v Mariboru - nima bogatih surovinskih virov in bo zato slej ko prej morala uvažati tako surovine kot reprodukcijski material. Ni pa iz-gledov, da bi lahko uvažali poceni, zato moramo vedeti, da lahko uvažamo samo toliko, kolikor lahko kupimo z izvozom - in da moramo mnogo bolj kot doslej misliti na to, kako si potrebne surovine zagotoviti doma, se pravi na jugoslovanskem trgu. Slovensko gospodarstvo se bo moralo povezati z jugoslovansko bazično industrijo - tudi s skupnimi vlaganji na tistih področjih, za katera smo najbolj zainteresirani. V zadnjih letih - so menili mnogi razpravljavci -smo v Sloveniji namenjali preveč sredstev za vlaganja v trgovino in turizem, premalo pa za vlaganja v proizvod- njo, še posebej v proizvodnjo sredstev za proizvodnjo. To moramo spremeniti, pri tem pa se zastavlja tudi vprašanje, kaj je za trdnost našega gospodarstva pomembnejše: ali večino sredstev dati le za nekaj velikih investicijskih objektov, ali pa ta sredstva porazdeliti na tiste točke v našem gospodarstvu, na katerih bi z racionalizacijo in modernizacijo obstoječih zmogljivosti najhitreje dosegli zaželene učinke? Prevladalo je mnenje, da je slednje najbolj smotrno, čeprav je jasno, da od tistih velikih objektov, s katerimi smo že začeli in zanje dobili tudi mednarodne kredite, pač ne moremo odstopiti. Vsaj za bodoče pa bo potreben zelo temeljit razmislek, predno bi se odločili za morebitne nove investicijske „velikar.e“. Udeleženci mariborskega posveta so povedali mnogo krepkih na račun neizpolnjenih obveznosti federacije. Federacija je tudi glavni krivec za sedanji pretirani porast denarja v obtoku, zaradi česar Narodna banka zahteva povečanje obveznih rezerv pri poslovnih bankah. To pa bo udarilo predvsem gospodarstvo, saj bo v bodoče dobilo od bank manj sredstev za svoje poslovanje. Nelikvidnost gospodarstva se bo s tem še bolj povečala, pri tem pa je nevzdržno, da se posledice ne-solidnosti drugih dejavnikov prenašajo na pleča gospodarstva, ki že sicer nosi najtežje breme stabilizacije. Slovensko gospodarstvo in delovni ljudje - je poudaril mariborski posvet — so zares pripravljeni sodelovati v stabilizacijskih prizadevanjih, ki pa morajo biti pravilno usmerjena. Ne gre, da bi največja bremena stabilizacije nosili delovni ljudje v podjetjih, ki zaposlujejo mnogo delavcev, ustvarjajo pa majhen dohodek; nova davčna politika mora glede pokrivanja družbenih potreb prenesti težišče na kapitalno intenzivne delovne organizacije - na tiste, ki z malo zaposlenimi pridobivajo velik dohodek. Nekaj podobnega bi moralo veljati za odmrzovanje cen, pri katerem bi morali upoštevati tudi stopnjo akumulativnosti posameznih panog. m. P. Nabrali smo dovolj izkušenj, da smo lahko bolj smeli v rešitvah (Nadaljevanje s 1: strani) ljali za Slovenijo poenostavljene in preživele ukrepe." Spričo te svoje ugotovitve je tov. Šaubert tudi zavrnil predlog tripartitne komisije, naj bi omejili osebne dohodke v letošnjem letu na višino 1400 dinarjev na pogojno nekvalificiranega delavca. Ko to zavračajo, sindikati niso za kakršnekoli osebne dohodke, so pa toliko bolj odločno za osebne dohodke, ki so pokriti z rezultati dela in usklajeni s sprejetimi izhodišči naše ekonomske politike. Tako administrativno določen limit pa bi bil za nekatere dejavnosti previsok, za druge prenizek. „Ne upiramo se torej limitu zaradi višine limita," je dejal tov. Šaubert, „temveč zavoljo tega, ker je to v bistvu linija najmanjšega odpora, ki zanemarja notranjo logiko nastajanja in delitve dohodka v delovni organizaciji." Nadaljevanje svoje uvodne besede je Stjepan Šaubert posvetil razvoju sistema sporazumevanja na področju delitve. Pri tem je najprej ovrednotil dosedanjo funkcijo sindikatov v sporazumevanju, predvsem pa njihovo pravico veta. Po njegovi sodbi taka vloga sindikatov v prihodnje ne bo več ne potrebna ne sprejemljiva. Ne gre za to, da bi se sindikati umaknili iz sporazumevanja, gre za to, da se sporazumevanje razvije v javni samoupravni dialog proizvajalcev, v katerem bodo sindikati enakopravno sodelovali. Tudi družbeni dogovor o usmerjanju delitve bi po njegovem mnenju kazalo v dmgi fazi ustavnih sprememb nadomestiti z dokumentom, ki bi ga sprejel zbor delegatov delovnih skupnosti republiške skupščine. In slednjič: ..Zavzemati bi se morali, da se tudi verifikacija samoupravnih sporazumov izvede na način, ki bo čim manj odtujen tistim, ki se sporazumevajo. To praktično pomeni, da naj bi verifikacijsko komisijo namesto sedanjih predstavnikov podpisnikov splošnega družbenega dogovora v celoti ali pa vsaj v pretežnem delu sestavljali predstavniki komisij za pripravo samoupravnih sporazumov." Vnovič pa je Stjepan Šaubert opozoril na pobudo sindikatov, da bi kazalo odpraviti plače- vanje davka zavoljo prekoračitev s sporazumi dovoljene višine osebnih dohodkov, toda hkrati bi morali z zakonom odrediti, da obsega sredstev, ki ga določajo samoupravni sporazumi, ni mogoče preseči, za tiste - konkretno za odgovorne osebe v delovnih organizacijah — ki kršijo samoupravne sporazume, pa bi morali uveljaviti kazensko odgovornost. Ce bi torej hoteli povzeti prizadevanja sindikatov, potem bi vsekakor morali zapisati naslednje: iz sistema sporazumevanja postopoma odstraniti vse tisto, kar še vedno pomeni prisilo države, hkrati pa razviti take mehanizme in odnose, da bodo v sporazumih resnično zaživeli interesi delavskega razreda kot celote in njegovih posameznih delov, da bo torej sporazumevanje dejansko odražalo voljo, hotenja in prizadevanja tistih, ki se dogovarjajo. Stališča in kriteriji sindikata ob uvedbi nočnega dela žensk in mladine V posebno resnih družbenih, ekonomskih in socialnih razmerah sme delovna skupnost razporediti delavce in izjemoma tudi mladoletno delavko ali delavca, ki je dopolnil 17 let, na nočno delo, vendar pa morajo dobiti soglasje republiškega sekretariata za delo. Predno pa republiški sekretariat za delo izreče svoje soglasje, mora dobiti tudi mnenje republiškega odbora prizadetega posebnega sindikata in republiške gospodarske zbornice. V skladu s takimi zakonitimi določili je republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije od leta 1965 dalje dajal svoje mnenje pred uvedbo začasnega dela žensk in mladine. Tudi zavoljo tega je bila problematika nočnega dela žensk in mladine večkrat na dnevnem redu republiškega odbora. Na podlagi dosedanjih izkušenj in ugotovitev o pogojih ter problemih nočnega dela žensk in mladine pa je III. kongres tega sindikata ob koncu minulega leta vztrajal, da se postopoma ukine nočno delo žensk in mladine in da je potrebno sprejeti tudi sistemske ukrepe, ki bodo delovnim organizacijam omogočili normalno ustvarjanje dohodka. Kongres je med drugim naložil republiškemu odbom, da sproti obravnava problematiko nočnega dela žensk in mladine ter da zaostruje kriterije pri izdajanju soglasij in daje pobudo za pripravo programov ukinjanja nočnega dela žensk in mladine. Na zadnjem plenarnem zasedanju je republiški odbor poudaril, da še naprej vztraja pri naslednji delitvi dela: - o ekonomski upravičenosti nočnega dela naj daje oceno republiška gospodarska zbornica; - o varnosti pri delu naj presojata strokovna služba republiškega sekretariata za delo, republiška inšpekcija dela in republiški rudarski inšpektorat; - mnenje o razmerah v nočnem delu nasploh, zlasti pa v primerjavi z delovnimi razmerami v dnevnih izmenah pa naj bi dajal republiški odbor. Če bo obveljala predlagana delitev dela, bo republiški odbor dajal mnenje o nočnem delu žensk in mladine po naslednjih kriterijih: 1. Za vsak prvi zahtevek delovne organizacije za izdajo soglasja za začasno uvedbo nočnega dela žensk in mladine bo predstavnik republiškega odbora obiskal podjetje glede pogojev nočnega dela, ne glede na to, koliko delavk nameravajo razporediti na nočno delo. V primerih ponovne uvedbe nočnega dela žensk in v primeru, ko je predstavnik republiškega odbora ugotovil nazadovoljive pogoje nočnega dela, naj se po presoji ponovno obišče podjetje. 2. Pri razgovoru mora biti navzoč predsednik osnovne organizacije sindikata ali član izvršnega odbora in predstavnik ustrezne strokovne službe podjetja. Predsednik osnovne organizacije sindikata naj obvesti tudi občinski sindikalni svet 3. Predstavnik republiškega odbora si mora ogledati delovna mesta ter si prizadevati, da pride v stik z delavkami, ki so vključene v nočno delo, da bi tako republiški odbor dobil neposredne informacije o delovnih razmerah v nočnem času in o mnenju glede potrebe nočnega dela. 4. Ugotoviti je treba točno število oseb, ki bodo razporejene na nočno delo. Ker podjetja dajejo različne podatke (število delovnih mest, število delavk ene nočne izmene, skupno število delavk, ki se zvrste v nočnih izmenah), je treba določiti skupno število vseh delavk, ki so vključene v nočne izmene. 5. Poleg števila oseb, ki jih delovna skupnost namerava razporediti na nočno delo, se mora ugotoviti tudi delovna mesta Ob tem se je treba prepričati, če niso to delovna mesta ki jih mora delovna skupnost s splošnim aktom določiti, na katere se ne smejo razporediti mladoletni delavci in ženske (čl. 34 TZDR). 6. Za mladoletne osebe je treba zahtevati rojstne podatke, ker navedba podjetij, da gre za mladoletne osebe, stare več kot 18 let, ne zadovoljuje. Republiški odbor v nobenem primeru ne bo dal soglasja za mladoletne osebe ld še niso stare 17 let. V navedenem primeru bo republiški odbor predlagal premestitev na delovno mesto, kjer ni nočnega dela. 7. Za nočno delo mladine v rudarstvu bo republiški odbor zahteval poostrene varstvene ukrepe, za katere naj izdela predlog republiški rudarski inšpektorat. 8. Vse ženske in mladoletne osebe, ki delajo ponoči, naj bodo poprej zdravniško pregledane, zanje pa se naj organizirajo periodični zdravniški pregledi ne samo s stališča kurative, temveč naj se ugotavlja tudi zdravstveno fizične sposobnosti za nočno delo na določenem delovnem mestu. 9. Po možnosti je treba ugotoviti bolniški stalež delavk, ki delajo ponoči, in ga primerjati z bolniškim staležem delavcev v dnevnih izmenah. 10. Podjetja naj bi zagotovila, da je na delovnih mestih, kjer je uvedeno nočno delo žensk in mladine, polna izkoriščenost zmogljivosti v dnevnih izmenah in da bodo spremljala učinek nočnega dela. 11. Ugotovi naj se, koliko so enaki pogoji dela v nočnem času v primerjavi s 1. in 2. izmeno, in sicer glede organiziranosti za: - navzočnost in nadzor organizatorjev proizvodnje (vodja izmene), oskr-bovanost delovnih mest, razsvetljava, kurjava itd. - prehrano (topli obrok) - prevoz na delo in z dela (oddaljenost bivališča) - nudenje prve pomoči (oprema, razporeditev delavk s tečajem za prvo pomoč) 12. Predstavnik republiškega odbora mora preveriti spoštovanje samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov oziroma določil o nagrajevanju nočnega dela in ugotoviti, kolikšen je dodatek za nočno delo. 13. Ugotoviti je treba, katere so še druge stimulacije nočnega dela žensk in mladine (dodatni dnevi rednega letnega dopusta, ali se ob socialnem in zdravstvenem stanju tudi nočno delo upošteva kot kriterij, ko osnovna organizacija sindikata predlaga delavce za brezplačno okrevanje ali z delnim nadomestilom, ali sindikalna organizacija daje priporočila za prednostni vrstni red materam za sprejem njihovih otrok v varstvo). 14. Razen zakonske prepovedi iz člena 53 TZDR, da se delavke med nosečnostjo in matere z otrokom do enega leta starosti ne sme razporediti na nočno delo, bo republiški odbor priporočal, naj po možnosti kadrovska služba opravlja izbor tako, da se razširi varstvo matere z otroki, starimi več kot eno leto, predvsem pa mater z več otroki. Zakonska zaščita naj se razširi tudi na tiste mafere, ki nimajo urejenega otroškega varstva. 15. O uvedbi nočnega dela žensk in mladine naj bi sklepali samoupravni organi podjetja ter pri tem kritično presodili, ali je nočno delo žensk res edina alternativa za uresničitev proizvodnega programa. 16. V primerih, ko gre za razširitev nočnega dela žensk in mladine predvsem v tistih delovnih organizacijah, ki že imajo uvedeno nočno delo, je treba zahtevati dodatno dokumentacijo. 17. Ugotoviti je treba, ali ima podjetje že izdelan sanacijski program s časovno dinamiko postopne ukinitve nočnega dela žensk in mladine oziroma do kdaj bo izdelan. 18. Osnovne organizacije bi morale pred uvedbo nočnega dela tudi razpravljati in posredovati svoje stališče samoupravnemu organu podjetja. Najmanj pa, kar so dolžne, je, da se zavzemajo za odpravo ppmanjkljivosti in si stalno prizadevajo za izboljšanje pogojev nočnega dela žensk, saj je osnovna organizacija seznanjena s priporočili republiškega odbora. 19. Osnovna organizacija sindikata naj da pobudo za dopolnitev internih aktov in pravilnika o delovnih razmerjih v delovni organizaciji o kriterijih in pogojih za nočno delo žensk in mladine, pri čemer naj bodo upoštevani ti kriteriji in stališča kongresa. 20. Republiški odbor mora stalho spremljati problematiko nočnega dela žensk in mladine ter z doslednim izvajanjem stališč izboljševati pogoje nočnega dela, dokler bo kot izjema obstajalo. Poročilo o stanju in izvajanju sprejetih stališč mora obravnavati najmanj enkrat letno in z ugotovitvami seznaniti delovne organizacije, ki imajo uvedeno nočno delo žensk in mladine, kakor tudi vse sindikalne organizacije ter ustrezne organe in institucije. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE TOKOVI GOSPODARJENJA Podpora »Plamenu« Komite občinske konference ZKS Radovljica je minuli torek na svoji seji podprl poziv delovnega kolektiva podjetja Plamen iz Krope, da bi z delom utrdili napore za stabilizacijo. Ugotovil je, da je ta pobuda naletela pri delavcih v radovljiški občini na odobravanje in pripravljenost, da se v mejah svojih možnosti vključijo v to akcijo. Svojo podporo so ji med drugim že izrekli aktivi komunistov v Elanu, Verigi, Suknu, Iskri Otoče, v Lesno industrijskem podjetju Bled in v Gozdnem gospodarstvu Bled ter v Blejski Vezenini. Člani komiteja so poudarili, da stabilizacije ni mogoče reševati samo s povečevanjem fizičnega dela, ampak se je v skladu s specifičnostmi posameznih organizacij potrebno zavzemati tudi za večjo storilnost, smotrnejše gospodarjenje, učinkovitejše naložbe, večji izvoz in podobno. Ker pa bo akcija dosegla svoj ekonomski in politični učinek le, če bo dobila vsesplošen slovenski in jugoslovanski obseg in spodbudila učinkovitejšo dejavnost vseh odgovornih dejavnikov, je radovljiški komite predlagal CK ZKS, naj poziv iz Krope prenese vsem delovnim ljudem Jugoslavije. M. S. KOMENTATORJEV STOLPEC Za zdaj dobro, kako bolje? Slovenski gospodarstveniki ocenjujejo, da poteka blagovna menjava naše države s tujino v letošnjih prvih mesecih bolj ugodno kot v prejšnjih. V primerjavi z istim obdobjem lani je uvoz manjši, izvoz pa večji. V zveznem merilu je bil v prvih dveh mesecih uvoz celo za 17%, v SRS pa za 3 % manjši kot lani v istem času. Jugoslovanski izvoz se je v istem obdobju povečal za 20 %, slovenski pa kar za 28 %. Največjo stopnjo izvozne rasti dosega v Sloveniji kmetijstvo, in to predvsem zavoljo povečanega izvoza mesa in živine. Tudi prodaja industrijskih izdelkov v tujini je letos ugodna, saj se je povečala za več kot četrtino. Lanski vrednosmi obseg izvoza so presegle skoraj vse za izvoz pomembne industrijske panoge, tako denimo barvasta metalurgija, lesna, kovinska, usnjarska in kemična industrija Le izvoz elektroindustrije zaostaja, medtem ko je izvoz tekstilne inču strije padel pod lansko raven. Na obseg in strukturo izvoza vpliva letos predvsem devalvacija in zamrznitev cen, saj je izvoz za gospodarske organizacije pogosto finančno ugodnejši kot prodaja doma. Razen tega dobe podjetja zaradi reeskonta izvoznih kratkoročnih kreditov takoj plačane izvozne pošiljke. Manjši vrednostni obseg letošnjega izvoza pa je posledica tako devalvacije kot tudi administrativnih omejitev v okvim stabilizacijskih ukrepov. Medtem ko se je z devalvacijo dinarja znižala izvozna premija na konvertibilna področja za 6 %, pa so ostale po devalvaciji uvozne obremenitve, to je takse, za večino blaga takšne kot prej, s tem, da se obračunavajo celo na višji osnovi. Zato bi bilo prav, če bi linearno znižali tudi posebno uvozno takso za vse blago, kar bi vsaj delno vplivalo na znižanje proizvodnih stroškov. Slovenski gospodarstveniki so zveznim organom že nekajkrat predlagali, naj bi čimprej spremenili uvozni režim za več kot 1000 proizvodov, ki za zdaj najbolj ovira izvozna priza-.devanja podjetij. Dolgoročnejše poslovne odločitve na področju poslovanja s tujino pa so otežkočene tudi zaradi tega, ker medrepubliškega dogovora o prihodnjem zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu še nismo konkretizirali v ustreznih zakonskih predpisih. VINKO BLATNIK Zadržani gospodarstveniki iBitaiiinri'fflutru rriiriiiiiMirm-ininrTPnniMrTi—nrr^iririiiffTiwf MiTfrniiHMi ■imimin ni "im' imh i Po razpravi v upravnem odboru republiške gospodarske zbornice o trenutnih gospodarskih razmerah Kaže, da slovenski gospodarski krogi ne soglašajo povsem z uradnimi ocenami trenutnega gospodarskega položaja, za katere je v marsikaterem primeru značilno poveličevanje rezultatov, ki naj bi jih dosegli na rovaš devalvacije in s pomočjo tekoče ekonomske politike. Po mnenju slovenskih gospodar-. stvenikov tudi gradivo republiškega izvršnega sveta o gospodarskih razmerah ni povsem brez pretiranega optimizma, čeprav v mnogih pogledih vendarle daje realno podobo sedanjih gospodarskih gibanj. Tako bi lahko povzeli temeljno ugotovitev razprave na zadnji seji upravnega odbora republiške gospodarske zbornice. Po mnenju članov tega odbora namreč ni mogoče ocenjevati sedanjih gospodarskih razmer na podlagi finančnih rezultatov iz zaključnih računov za minulo poslovno leto. Letošnji podatki namreč kažejo, da se podjetniška akumulacija zaradi zamrznjenih cen nevarno zmanjšuje, da zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, zaradi obresti na kredite, zaradi dajatev in drugega naravnost vrtoglavo naraščajo proizvodni in poslovni stroški. Upravni odbor republiške gospodarske zbornice pa je zaskrbljen še nad nečem drugim: po njegovem mnenju je rast osebnih dohodkov v letošnjem letu preveč nagla. Po zadnjih podatkih naj bi namreč osebni dohodki v naši republiki naraščali po stopnji, ki presega 15 % na enoto proizvoda, kar pa je trikrat več kot v gospodarsko razvitih evropskih državah. Po mnenju upravnega odbora republiške gospodarske zbor- Sretistve za ohranitev svežine in vitalnosti niče zato velja na vsej črti okrepiti prizadevanja za rentabil-nejše gospodarjenje in za zviševanje podjetniške akumulacije. Proces prestrukturiranja slovenskega gospodarstva se še zdaleč ni zaključil. Upravni odbor gospodarske zbornice opozarja tudi na vse premalo izkoriščene možnosti, ki jih dajejo ustavna dopolnila, da bi namreč neposredni proizvajalci samostojneje odločali o ustvarjenem dohodku in tako zagotavljali kar najbolj racionalne odločitve v gospodarjenju. Kar pa zadeva nadaljnje izpopolnjevanje ekonomskega sistema, si bo gospodarska zbornica prizadevala vplivati predvsem na zmanjšanje neskladja med kupnimi in blagovnimi fondi, prizadevala si bo spodbuditi liberalizacijo cen in zunanjetrgovinske menjave. Ker je sedanja nelikvidnost posledica nakopičenih težav iz prejšnjih let, bi morali po mnenju republiške gospodarske zbornice začeti radikalno odpravljati žarišča nelikvidnosti in biti v ukrepih dosledni tudi proti tistemu delu negospodarstva, ki ni poravnalo svojih obveznosti. Zagotoviti je treba plačilno disciplino vseh družbenih sredstev in doseči enotno izvajanje predpisov na celotnem jugoslovanskem prostoru. Od tod tudi predlog republiške zbornice, naj bi organizirali enotno in docela neodvisno inšpekcijsko službo na ravni federacije. -vk Posluh pa tak! V občini Lenart zasebna obrt upada. Še lani je bilo v tej občini več kot 80 samostojnih obrtnih delavnic, danes pa jih je le še 48. Nekateri starejši obrtniki so se upokojili, mnogi pa so obrt opustili ter se zaposlili drugod. Čeprav so bile visoke davčne stopnje v tej občini tudi eden izmed razlogov za odjavo obrti, je občinska skupščina v Lenartu sprejela novo davčno lestvico, ki znaša odll%do40%inje med najvišjimi v Sloveniji! Zanemarjeni Vzhod V gospodarski zbornici opozarjajo, da bi morali povečevati uvoz z vzhodnih tržišč Letošnja blagovna menjava Jugoslavije s socialističnimi državami ni izpolnila pričakovanj, saj je bila v prvih štirih mesecih precej manjša od menjave v istem obdobju minulega leta Ta ugotovitev ni značilna le za zunanjetrgovinske odnose Jugoslavije, marveč v dobršni meri tudi za Slovenijo. Na neugodne tokove naše blagovne menjave so v znatni meri vplivali neizpolnjeni posli po blagovnih Mah. Kako vnemar je nekaterim našim podjetjem trgovanje z državami SEV, priča dejstvo, da je bilo samo v aprilu ob sicer „normalnih raz-merah“ sklenjenih s partnerji iz socialističnih držav le kakih 80 % predvidenih poslov. Pri tem skoraj ne kaže omenjati, da letos jugoslovanski, z njimi pa tudi slovenski uvozniki sploh še POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA niso sklenili potrebnih predpogodb, mnoga naša in tuja podjetja pa so preklicala že sklenjene pogodbe! Po nekaterih informacijah je češkoslovaška banka prepovedala sklepanje novih pogodb z našimi podjetji s pojasnilom, da močno dvomi v resne namene jugoslovanskih uvoznikov! Po - sestanku predstavnikov slovenskih izvozno-u voznih podjetij čme in bele metalurgije, kovinsko predelovalne, lesne, tekstilne in elektronske industrije je republiška gospodarska zbornica pripravila nekatere predloge za pospešitev uvoza blaga iz vhodnoevropskih držav. Posredovala jih bo med drugim tudi zvezni gospodarski zbornici, zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, zveznemu sekretariatu za finance, narodni banki, republiškemu izvršnemu svetu in poslancem gospodarskega zbora zvezne skupščine. Paket predlogov slovenske gospodarske zbornice obsega problematiko disparitetnih tečajev z vzhodnoevropskimi državami, vprašanja kreditiranja uvoza iz teh držav, vprašanja v zvezi s poslovanjem Narodne banke pri realizaciji izplačil za prodano blago na tržiščih socialističnih držav in izdajanje soglasij za uvoz blaga z Vzhoda. Predstavniki republiške gospodarske zbornice so na zad- njem srečanju z novinarji odkrito povedali, da postajajo ob neugodnih dosežkih s klirinških področij čedalje bolj zaskrbljeni, saj je dobršen del slovenske industrije v svojih zunanjetrgovinskih poslih povezan z vzhodnimi tržišči in bi izguba teh pozicij napravila naši industriji nepopravljivo škodo. Za pospešitev uvoza blaga iz vzhodnoevropskih držav bi bilo treba rešiti mnoga sporna vprašanja, predvsem pa še vedno nejasen položaj glede možnosti za najemanje kredita za uvoz 1 Vzhoda. Podjetja niso razburjena le zavoljo stalnih spre-memb v pogojih kreditiranja, odločno nasprotujejo tudi na-1 činu, po katerem se dodeljujejo krediti za opremo. Uvoz blag8 iz vzhodnoevropskih držav pa znatno ovira tudi pretirana pO' časnost pri izdajanju potrebnih uvoznih soglasij. Nasploh bi kazalo poenostaviti način izdajanja soglasij, saj so naši uvozniki čakali nanje pogosto tudi po nekaj mesecev. Gospodarstveniki pa želijo v slovenske# „paketu“ ukrepov opozoriti tudi na probleme, ki nastajajo zavoljo počasnega dotoka sredstev za prodano blago, saj j6 sedanja pretirano dolga pot nakazil od kupcev do prodajale^ pogosto kamen spotike v naši zunanjetrgovinski menjavi, -vk V OBJEKTIVU V Vodicah pri Mengšu so oblikovali in žgali opeko že pred vojno. Privatna opekarna je leta 1948 postala državna. Najprej je bila samostojna, potem v sestavu združenja opekarn Mengeš-Vodice, nato je postala okrajna opekarna, še kasneje pa je dobila naziv komunalno podjetje Vodice. Končno pa je prišla pod okrilje gradbenega podjetja Megrad iz Ljubljane. Leta 1967 so ugotovili, da so zaloge gline izčrpane ali točneje, v glini, ki so jo kopali blizu opekarne, je bilo vse več apnenca. To pa za kvaliteto opeke ni prav nič koristno. Odločili so se, da bodo proizvodnjo preusmerili. Leto kasneje so že začeli z gradnjo nove proizvodne hale in s preureditvijo starih prostorov za izdelovanje penobetona, ali, kakor ga oni imenujejo, dipestra. Dipestr je pravzaprav opeka, ki je večja od klasične, je lažja in ima zaradi svoje strukture odlične toplotno-zvočne izolacijske lastnosti. Njena trdnost oziroma nosilnost pa je precej manjša od klasične in jo zato uporabljajo predvsem za zidavo sten pri skeletni gradnji, za predelne stene in kot izolacijske plošče. Dipestr je narejen iz cementa, apna, kremenčevega peska in nekaterih dodatkov. Sestavine zmešajo z vodo, zmes vlijejo v kalupe in po določenem času dobi izdelek v velikih pečeh pri 200 stopinjah Celzija in pri desetih atmosferah dokončno obliko in lastnosti. V Vodicah izdelajo letno več kot 20.000 kubičnih metrov dipestra. Letos bodo predvidoma izdelali že 25.000 kubičnih metrov, za naslednje leto pa napovedujejo 30.000 kubičnih metrov. Obrat je načrtovan tako, da ga je možno z dograjevanjem nekaterih elementov, predvsem peči, še razširiti. Prav sedaj nameravajo postaviti še četrto peč in s tem znatno povečati proizvodnjo. A. A. Letos bodo v Vodicah izdelali 25.000 kubičnih metrov dipestra. Od tega ga sami porabijo le dobrih deset odstotkov Tekočo maso nalijejo najprej v velike kalupe, da se odteče odvečna voda in postane masa kompaktnejša V velikih pečeh - avtoklavih dobi dipestr pri visoki temperaturi in pod pritiskom svoje dokončne lastnosti Deponija kremenčevega peska, silosi cement ter mešalna baterija so prva faza p n vanju dipestra TOKOVI GOSPODARJENJA Nova delovna mesta v mariborski »Vezenini« Mariborska „Vezenina“ - po novem ,.Kreacija Nina - Vezenina Maribor" je široko odprla svoja vrata novim delavkam. V aprilu je sprejela na delo 47 šivilj, te dni pa ponovno 40. Vse so zasedle nova delovna mesta. V tem mesecu bo ..Vezenina" dobila trideset novih brzošivalnih strojev, za katere potrebuje kvalificirane delavke in zato se v tem delovnem kolektivu že ogledujejo za ustreznimi kadri. V mariborskem šolskem centru za oblačilno in frizersko stroko pravkar dokončujeta šolanje dva razreda šivilj in ..Vezenina" je tej šoli že sporočila, da lahko zaposli vseh 35 šivilj, ki bodo zapustile šolo. ..Vezenina" je tovarna ženske modne konfekcije, vendar ne masovne proizvodnje. Svoja prizadevanja posveča visoki ženski modi in kvalitetni izdelavi ter najbrž prav zato nima težav pri prodaji svojih izdelkov. Vso proizvodnjo bi ta 45 0-članski delovni kolektiv lahko prodal v inozemstvu, predvsem v zahodni Nemčiji, vendar pa del proizvodnje proda tudi na jugoslovanskem trgu. Veliko povpraševanje po izdelkih ..Vezeni-ne“ narekuje stalno razširjanje njenih proizvodnih zmogljivosti, zato ta kolektiv mnogo investira. Ker želijo ostati na vrhu naše tovrstne konfekcije, zelo skrbijo za obnavljanje strojev; njihova povprečna amortizacijska stopnja znaša 30 %. Za investicije ne potrebujejo posojil - vse opravijo z lastnimi sredstvi. , Tovarna dela v dveh izmenah; nočno delo so odpravili leta 1969. Sedaj delajo ponoči le izjemoma, kadar morajo v zelo kratkem času izpolniti naročila. Povprečni osebni dohodek v ,.Vezenini" znaša 1350 dinarjev, in z njim prednjačijo v svoji panogi; osnova za osebni dohodek šivilj pa znaša 1250 dinarjev. Razširjanje proizvodnje bo letos ..Vezenini" omogočilo povečanje brutto produkta za 20 %. Kot že rečeno, kolektiv si prizadeva predvsem za visoko kvaliteto izdelkov, to pa zahteva tudi njegovo ustrezno kvalifikacijsko strukturo. Odtod stalna skrb za strokovno izpopolnjevanje kadrov: lani so poslali v različne šole 25 delavk, letos pa jih bodo prav toliko. Jeseni bodo vse brigadirke, ki še nimajo mojstrskega izpita, poslali v mojstrsko šolo, da si pridobijo visoko kvalifikacijo, v šolo za obratne konfekcijske tehnike v Zagrebu, kjer 'sedaj šolajo 4 delavke, pa bodo poslali novih šest članic delovnega kolektiva. Minuli torek sta delovni kolektiv ..Vezenine" obiskala predsednik RS ZSS Tone Kropušek in predsednik ObSS Maribor Slavko Ožbolt, ki sta se s predstavniki tega delovnega kolektiva pomenila o njegovem delu in o razmerah v tovarni. M. P. 25 USPEŠNIH LET MARIBORSKEGA GRADLESA sklad nLi^Upm sklad Je rezerv m 0tganizar'-etJa’ V katerBga temeljne . tatnih teJdtPnS?eVajo po 2% ob" vizni račn Skupen Je tudi de-nizacije koli čeprav temeljne orga-stva O’to a§ajo vanj devizna sred-,J!ej0.lastniki teh sredstev, čenio ’ ie J?"! sldad> ce tako re-dt°v ’Var,i ad za izobraževanje ka- ni2acije po l1iajYumeljnc ”ga-p *>-> % od bruto osebnih dohodkov. Skupen pa je naposled še stanovanjski sklad, v katerega temeljne organizacije vlagajo po 4 % od bruto osebnih dohodkov in še 25 % tistega dela ostanka čistega dohodka, ki bi ga lahko razdelile v obliki osebnih dohodkov. „ČISH RAČUNI" ŠE NISO POVSEM BISTRI Ob taki organizaciji podjetja in samoupravljanja je SLAVNIK v bistvu dosegel cilje, kot jih je želel in kot smo jih opisali na začetku tega našega prispevka. Bistveno je pač to, da med deli podjetja, ki je sestavljeno iz šestih gostinskih organizacij - treh specializiranih organizacij, med katerimi je tudi interna banka, ter iz po ene avtoprometne, industrijske in storitveno-industrijsko-obrtne organizacije — dejansko obstajajo čisti računi in da si člani vseh 12 temeljnih organizacij prizadevajo za čimboljše delovne in poslovne uspehe, obenem pa so zelo kritični do problemov, ki se porajajo v drugih enotah in v podjetju kot celoti. „Lahko bi rekel, da smo prišli tako daleč, da smo razčistili račune, v podjetju kot celoti in da bomo motali po isti poti kreniti tudi v naših temeljnih organizacijah," je povedal glavni direktor podjetja SLAVNIK Andrej Verbič. „Z drugimi besedami: če so včasih tudi bili kakšni tabuji na ravni podjetja, se z njimi zdaj srečujemo na ravni temeljnih organizacij zdmženega dela. Precej časa smo porabili, da smo uveljavili sedanjo organizacijo podjetja, ki nesporno omogoča boljše rezultate, kot smo jih dosegah poprej, ne da bi ob tem razbijali podjetje. Zdaj ko imamo take pozitivne izkušnje, ne vidim vzroka, zakaj proces v temeljnih organizacijah ne bi tekel hitreje, kot je potekal na ravni podjetja. To, o čemer govorim, ne pomeni nič slabega; to samo dokazuje, da temeljnih organizacij zdmženega dela in neposrednega samoupravljanja ni mogoče postaviti ,na noge* čez noč, temveč da gre dejansko za proces, ki naj poteka brez vsake prisile." KJE SO SE IN KJE SE ŠE LOMIJO KOPJA? Glavni direktor Andrej Verbič je brez ovinkov povedal, da se je z decentralizacijo samoupravljanja, torej z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela, mnogo ljudi „znaš- lo pred problemom, da bi radi delali po starem, torej tudi odločali, pa tega ne morejo več." Zaradi tega so imeli v podjetju, bolje rečeno v vrhu podjetja, tudi več konfliktov, v katerih pa so zagovorniki „starega“ podlegli. Če se spomnimo, da po direktorjevem mnenju „tabuji“ zdaj nastajajo na ravni temeljnih organizacij, je tudi v njih očitno treba pričakovati podoben razvoj dogodkov. „Ob opisani reakciji oziroma odnosu do temeljnih organizacij smo in še doživljamo to, da so v naših vrstah tudi ljudje, ki se enostavno ne morejo vživeti v to, da sami skrbijo in odgovarjajo za razne zadeve, da jih pri tem nihče ne vodi," pripoveduje Andrej Verbič. ,.Zaradi tega pa se počutijo nekako izgubljene. Mislim, da to ni posebno hud problem, morali pa bomo vsekakor nekaj storiti, da bi ga čim prej odpravili, saj vpliva na to, da posameznih zadev ne rešujemo tako hitro, kakor bi se morale in kot bi jih lahko." Pomena teh dveh oblik odnosa do temeljnih organizacij združenega dela nikakor ne kaže podcenjevati, kajti SLAVNIK je lani decembra podpisal ,,samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju in skupnem strokovnem vodstvu" z izolskim podjetjem DELAMARIS, s katerim partnerja želita uveljaviti skupne interese pri ekonomičnejšem in racionalnejšem poslovanju, povečevanju akumulativnosti, uresničevanju skupnih dolgoročnih in trajnejših ekonomskih interesov in drugih zadev. Sporazum velja dve leti in naj bi pomenil osnovo morebitnega kasnejšega še tesnejšega sodelovanja. Če na kratko povzamemo: kopja so se lomila in se še lomijo predvsem zaradi tega, ker ..oblasti" na ravni podjetja ni več; prešla je na temeljne organizacije, ni pa se še spustila do neposrednih proizvajalcev. Hkrati s tem pa v podjetju SLAVNIK teče še drug proces, za katerega je značilno, da „vrh“ podjetja spodbuja povezovanje navznoter in navzven, medtem ko se temeljne organizacije zavoljo različnih vzrokov raje zapirajo navznoter, kot da bi se povezovale tudi navzven. „Vsaka šola nekaj stane, preživeli bomo tudi to, čemur smo priče zdaj," je menil Andrej Verbič. „0 končanem izidu ne dvomim, mislim pa, da je bolje, če ljudje sami spoznajo, kaj je bolje, kot da bi jih o tem kaj preveč prepričevali in da bi nazadnje mislili, č° jim nekaj vsiljujemo ..." MILAN GOVEKAR KOPRSKI SLAVNIK JE ŽE TRI LETA RAZDELJEN NA 12 SAMOSTOJNIH ORGANIZACIJ, KI PRAVZAPRAV ŽE IMAJO STATUS TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA_________________ TUDI DO SREDINE POTI JE DALEČ... Uvedba temeljnih organizacij združenega dela v podjetju Slavnik razčistila ekonomske odnose med deli podjetja in vplivala na večjo zavzetost do dela in utrditev samoupravnih pravic v delih podjetja # čeprav se je prenos pravic in pristojnosti nekako zaustavil na sredi poti - na ravni temeljnih organizacij - naravnega razvoja dogodkov nočejo prehitevati, saj menijo, da vsiljene rešitve ne morejo biti niti dobre niti trajne Z namenom, da bi slehernega zaposlenega bolj zainteresirali za smo roejse poslovanje in preprečili nenadzorovano prelivanje sredstev med deli podjetja, zavoljo tega, da bi laže sproti in neposredno spoznavali tako pozitivne dosežke kot morebitne slabosti v delih podjetja *n v podjetju kot celoti, pa tudi za-v°ljo tega, da bi konkretizirali odgovornost za delo in poslovanje ter da .1 na samoupravnih osnovah ustvarjali pogoje za solidarnostno pomoč med deli podjetja, so se v koprskem Podjetju SLAVNIK že pred tremi eti odločili za korenito decentrali-zacijo samoupravljanja. Tako je današnji SLAVNIK „se-avljen" iz 12 temeljnih organizacij zdmženega dela s statusom pravne osebe in iz skupnih služb, ki jih pogodbeno financirajo temeljne orga-|UZacije zdmženega dela in jim za-°mj tudi neposredno odgovarjajo a svoje delo. Temeljne organizacije, samostojno ugotavljajo in delijo laT/ C*°*lodek’ imajo svoj žiro račun, tire samoupravne organe in opera-/}? službe, po ,,starem" bi jim so 1 *jPrave in vodstva podjetij, pa . ,se ze °ti reorganizaciji dogovorile o skupnih interesih, kijih želijo esničevati v skupnem podjetju, skn 23 enotnost finančne politike, VoiPnim Potrebam prilagojeno razliti!?0 Usmeljenost, investicijsko po-,0 .m razširjeno reprodukcijo, PolitrlZeVanje* kadr°vsko politiko in pr 1 0 družbenega standarda, za 0u ne Zadeve, varstvo pri delu, Dcki, 11 -° Politiko in organizacijo Dom VanJa- O teh zadevah skupnega jet: ena odloča delavski svet pod-vseh n!P°dlagl Poprejšnjega soglasja Zenegadel^nih 0l$allizacii zdru" upravi*?”811’0 osnovo samo-meljne ??3 na ravni Podjetja te-da rvr- rganizacije ustvarjajo tako, men^r? svoj delež za pet na" važneif skuPnih skladov. Naj-Podjeti* med njimi ie kreditni sklad - v katerega temeljne orga-vlagajo po 20 % amorti- Nova dejavnost Gradlesa: proizvodnja toplovodnih predizoliranih cevi po avstrijski licenci Kelit Kdor seje, tudi žanje Gradles šteje med tiste delovne organizacije v Jugoslaviji, ki so tako rekoč tik pred tem, da razvijejo ingeneering za zaključna dela v gradbeništvu. Pri iskanju rentabilnejših -tehnoloških poti v finalni gradnji je vložil Gradles — zlasti v minulih letih - vša svoja sredstva in napore prav v modernizacijo finalne gradnje na vseh vrstah gradbenih objektov. Letos, točneje 20. junija, praznuje 300-č lanski kolektiv Gradlesa 25-letnico svojega obstoja. Rezultati kažejo, da je bila dosedanja rast podjetja, ki je pod geslom ..hitreje, bolje in ceneje11, vlagalo vse svoje znanje v funkcionalnost finalnih del na gradbenih objektih, nadvse uspešna. Lanska realizacija Gradlesa je znašala dobrih 20 milijonov dinarjev, plan za letos pa predvideva že polnih 25 milijonov dinarjev realizacije. In pri Gradlesu zatrjujejo, da bodo plan po vsej verjetnosti celo presegli! OBETAJOČA PROIZVODNJA PREDIZOLIRANIH CEVI V sodelovanju s tujimi podjetji opravlja Gradles najbolj zahtevna dela. Posebno velik korak naprej pa je storilo podjetje na področju gradbenih izolacij. Lani je Gradles ustanovil celo obrat, ki se ukvarja le s proizvodnjo teh, za gradbeništvo tako pomembnih materialov. Znano je, da potrebujejo gradbeniki čedalje več kvalitetnih izolacij, saj si brez njih danes ne moremo predstavljati sodobne gradbene dejavnosti. Zato se je Gradles specializiral predvsem za proizvodnjo izolacijskih materialov, ki varujejo objekte pred vlago, na zaščito betonov, izpostavljenih razjedanju, na izolacije ravnih streh in drugo, Posebno velike uspehe pa je dosegel Gradles pri predizolaciji toplovodnih cevi po avstrijski licenci Kelit. Ta dejavnost je za Gradles nova, vendar izredno perspektivna, saj je podjetij, ki proizvajajo predizolirane toplovodne cevi, v Evropi le malo. DRAGOCENE IZKUŠNJE Pred časom so začeli pri Gradlesu z raziskavo trga in nove tehnologije v inozemstvu, predvsem pa v Avstriji in v Zahodni Nemčiji. Že lani so-se pokazali prvi rezultati. Pri delih na olimpijskih objektih v Muenchnu, je podjetje prevzelo notranjo obdelavo objektov v skupni površini skoraj 500.000 kv metrov. Dela je opravljalo podjetje z najsodobnejšo mehanizacijo, saj je na primer dnevni učinek Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti opravljenih plastičnih ometov dveh grup presegel 2.500 kv. metrov. Izkušnje, ki si jih je nabralo gradbeno podjetje Gradles v inozemstvu, bo s pridom izkoristilo na domačih gradbiščih. In to ne le za zaščito betonskih površin, temveč tudi problematičnih površin siporeksa, hera-klita in različnih drugih materialov. SPECIALIZIRANI ZA PROIZVODNJO MONTAŽNIH ELEMENTOV Doslej je podjetje Gradles opravilo že mnogo zahtevnih del doma in v tujini. Trenutno je znaten del Gradlesovih zmogljivosti angažiran na objektih v Poreču, kjer je podjetje prevzelo naročila za izolaterska dela hotelskih teras, kopalnic, toplovodov, fasadna dela in drugo. K doslej povedanemu pa velja dodati tudi to, da se mariborsko podjetje Gradles z uspehom vključuje tudi v mednarodno delitev dela. Za inozemskega poslovnega partnerja bo podjetje Gradles že v bližnji prihodnosti začelo izdelovati nekatere montažne elemente, potrebne pri gradnji stavb, predvidena pa je tudi montaža vseh del na teh objektih. Vrednost letošnjih del za tega tujega poslovnega partneija bo predvidoma dosegla poldrugi milijon zahodnonemških mark. E. P. Eden izmed stanovanjskih blokov v Zagrebu, kjer je Gradles poskrbel za slikopleskarska dela in polaganje tlakov IZ ŠESTIH REPUBLIK Premagali smo kompleks nerazvitosti Minuli torek in sredo je bil v Opatiji III. kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Med številnimi gosti in delegati so se kongresa udeležili tudi Milutin Baltič, predsednik hrvaških sindikatov, Milan Vukasovič, sekretar sveta ZSJ in številni drugi gosti. Uvodni referat na kongresu je imel Duško Sobot, predsednik centralnega odbora tega sindikata in v njem obravnaval predvsem nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in bodoče naloge sindikata. DOSEŽENI POMEMBNI REZULTATI Med drugim je Duško Sobot poudaril: „Razvoj storitvenih dejavnosti v Jugoslaviji je v obdboju zadnjih štirih let potekal v znamenju uresničevanja ukrepov gospodarske in družbene reforme. V tem obdobju so bili doseženi tudi pomembni rezultati na področju organiziranosti, uvajanja sodobnejše tehnologije dela, gospodarjenja, kar je nedvomno precej izboljšalo materialno osnovo vseh storitvenih dejavnosti, še posebej pa trgovine, gostinstva in turizma.11 Po besedah Duška Sobota je notranja in zunanja trgovina dosegla pomembne rezultate pri organiziranju blagovnega prometa. V primerjavi s prejšnjim obdobjem so se v času med obema kongresoma za več kot 21 odstotkov povečale prodajne in skladiščne zmogljivosti, za več kot 50 odstotkov kapacitete blagovnih hiš in za več kot 50 odstotkov kapacitete samopostrežnih trgovin. K temu velja dodati, da je bilo obnovljenih tudi veliko starih prodajaln in da se je število zaposlenih v trgovini v zadnjih štirih letih povečalo kar za 30 odstotkov. Tudi turizem in gostinstvo imata v zadnjih letih vse pomembnejšo vlogo v gospodarskem razvoju Jugoslavije in sta pomemben dejavnik v naši mednarodni menjavi, predvsem pa pri zmanjšanju zunanjetrgovinskega plačilnega deficita. Razvoj turizma se je po besedah dosedanjega predsednika centralnega odbora in tudi mnogih drugih razpravljavcev na kongresu slednjič le osvobodil ozke republiške zaprtosti, kar zdaj omogoča uvajanje sodobne tehnologije in zagotavlja nadaljnje izboljševanje uslug. Tako pričakujemo, da bo na osnovi sedanjega porasta turističnega prometa leta 1975 znašal devizni priliv od turizma že več kot 900 milijonov dolarjev. Takšen devizni priliv pa nas uvršča že med razvitejše turistične države. Če omenimo še drugi dve dejavnosti, to je obrt in stanovanjsko komunalno gospodarstvo, potem moramo ugotoviti, da je zlasti obrt postala pomemben dejavnik stalnega naraščanja življenjskega in družbe- UMESTNI PREDLOGI Na III. kongresu sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije v Opatiji so imeli zelo pomembno besedo tudi slovenski delegati, ki so pripravili mnogo konstruktivnih pripomb tako na programsko usmeritev kot tudi na statut tega sindikata. Jože Vidic, predsednik republiškega odbora je na kongresu poudaril, da izhodišča o osebnem delu v programski usmeritvi niso bila dovolj jasno izražena. Zato so delegati na kongresu soglasno sprejeli predlog, da bo sindikat še naprej posvečal pozornost urejanju vprašanj v zvezi s položajem in razvojem osebnega dela. Pri tem si bo prizadeval za uresničevanje 24. ustavnega dopolnila in izhajal iz tega, da morajo imeti delovni ljudje, ki opravljajo takšno dejavnost, načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela. V tem smislu se bodo republiške in pokrajinske organizacije sindikata zavzemale za oblikovanje ustreznih zakonskih predpisov o osebnem delu, za oblikovanje ustrezne davčne politike pa tudi za zagotovitev ustrezne družbene kontrole o izvajanju ustavnih določil ter drugih zakonskih predpisov. Kongres pa je sprejel tudi slovenski predlog, ki zadeva programsko usmeritev. V njem je rečeno: sindikat bo deloval tudi pri uresničevanju ustavnih dopolnil glede pravice delavca do osebnega dohodka, ki mora biti sorazmeren uspehom njegovega dela in njegovemu prispevku k uspehu in razvoju organizacije, ki ga je dal s svojim sedanjim in minulim delom. Sindikat se bo nadalje zavzemal, da se v interesni zakonodaji organizacij združenega dela primerno uredijo vprašanja delitve in porabe dohodka za osebne dohodke in skupne potrebe delavcev ter se tako po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavlja socialna varnost delavcev na področju storitvenih dejavnosti. Sindikat pa se bo tudi zavzemal za normativno urejanje celotnega kompleksa stanovanjske politike, izobraževanja, varstva otrok zaposlenih, zavzemal se bo za razreševanje problemov mater samohranilk in drugih vprašanj, ki so odločilnega pomena za delovnega človeka. •M. Ž. Ekonomska škoda zavoljo zanemarjanja kmetijstva nega standarda ter tudi vse intenzivnejšega razvoja turizma, stanovanj-sko-komunalnega gospodarstva itd. Vendar pa bi bil razvoj obrti v Jugoslaviji še bolj intenziven, če bi se otresli kompleksa majhnih in nerazvitih delovnih organizacij, ki so brez materialnih, kadrovskih in drugih ustvarjalnih moči. Zato na tem področju našega gospodarstva tudi nimamo nikakršnih dolgoročnih in perspektivnih načrtov razvoja niti še ni rešeno vprašanje kreditiranja razvoja obrti. Že nekaj let govorimo in pišemo, da je treba kmetijstvo čimprej postaviti na noge, sicer bodo začela zaostajati tudi druga gospodarska področja, še zlasti turizem. Kljub temu pa se razmere v kmetijstvu ne izboljšujejo. Nasprotno, administrativno urejanje odnosov na trgu s kmetijskimi pridelki povzroča našemu gospodarstvu vse večjo ekonomsko škodo, čeprav zamrznitev cen za kmetijske pridelke še tako vneto opravičujemo s skrbjo za življenjsko raven delovnih ljudi Živinoreja preživlja te dni pravo dramo. Če se ne bo cena od sedanjih 8,30 do 9,20 dinarjev za kilogram žive teže svinj povišala, bodo klavnice lahko plačevale za pitane svinje le 7,50 dinarjev, kar pa pomeni, da bodo kmetje zopet pričeli s pokolom živine. Tako so se na primer v kmetijsko industrijskem kombinatu Sirmijum v Sremski Mitroviči trdno odločili, da bodo poklali vso živino. Pri vsaki kravi imajo namreč 5.000 din izgube. V letu dni pravzaprav tako živina „poje sama sebe". Toda to ni edini primer v Jugoslaviji. Pred kratkim je beograjska TV hvalila delo kmetijskega kombinata „Pio-nir", ki gospodari na približno 2000 ha namakane zemlje, proizvaja pa pšenico, koruzo in sladkorno peso. Na tej zemlji pa bi morali, če bi se držali tega, kar so se učili na fakultetah, gojiti tudi najmanj 4000 krav in bi tako lahko redno oskrbovali tržišče s približno 16.000 ton mleka in z Velikimi količinami mesa. Res je, da imajo zaposleni v tem kombinatu visoke plače, velike sklade, toda verjetno bi vodilne v takšnih gospodarstvih morali javno vprašati, kdo jim daje pravico, da tako gospodarijo. Pšenico, za katero jamči odkupno ceno država, je s sodobno mehanizacijo lahko proizvajati. Vprašanje pa je, če lahko dopustimo, da bitka za dobiček sili gospodarske organizacije v to, da uničujejo živinorejo. Vprašanje je tudi, zakaj družbena gospodarstva največji del živinske krme kupujejo na tržišču, namesto da bi jo sama proizvajala. To vprašanje bi morali ostro zastaviti še komu na višji ravni. Resnici na ljubo je namreč treba povedati, da vodstva agrokombinatov in kmetijskih zadrug niso sama kriva za takšne družbeno škodljive odločitve. K takšnemu ravnanju jih silijo kratkoročni ekonomski interesi, saj bi sicer poslovali z izgubo. Banke namreč še vedno niso pripravljene izdatneje podpreti kmetijstva. To trditev je mogoče ponazoriti s podatkom iz Slovenije. Letos do marca je prijavilo poslovnim bankam in službi za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiški gospodarski zbornici svoje zahtevke za naložbe v družbeno kmetijstvo 49 kmetijskih organizacij ter 66 organizacij za vlaganje v zasebno kmetijstvo, in to v skupnem znesku 546 milijonov dinarjev. Na gospodarski zbornici pa so ugotovili, da investicijski zahtevki presegajo možnosti bank. Zlasti so preveliki za zasebni sektor. Razen tega gospodarstveniki trdijo, da je 11 % obrestna mera za najete kredite, ki so jo določile nekatere banke, zelo visoka in za kmete skoraj nesprejemljiva. Podobno ocenjujejo naklonjenost in možnosti bank v zvezi s kreditiranjem kmetijstva tudi drugod po državi Zato ni čudno, da imamo vse manj živine in mleka na trgu. Tisti, ki tiščijo cene kmetijskih pridelkov navzdol, češ da bi večjih sedanje delavske plače ne prenesle, se ne zavedajo, da jim tudi jutrišnje še tako visoke ne bodo kos. Že zato ne, ker bo na trgu naprodaj manj mesa, mleka in drugih živil kot danes, in to za veliko več ust! V. K. Za koliko kje? Zvedelo se je, daje v zveznih organih že izdelan program za spremembo cen. Gre še vedno za delovno gradivo, ki bo najverjetneje, preden bo sprejeto, še spremenjeno. Po tem predlogu naj bi cene v industriji v tem letu narasle za 6,6 %, v kmetijstvu za 6 %, v gozdarstvu za 1,4 %, v gradbeništvu za 4 %, prometu in zvezah za 6,5 %, trgovini in gostinstvu za 1,8%, v storitvenih dejavnostih za 6,8 % in v komunalnih dejavnostih za 8 %, kar pomeni, da bi cene v poprečju ne presegle planiranih 5,4 %. Po tem predlogu naj bi v posameznih dejavnostih nekatere cene poskočile: v elek-troenergiji za 10%, črni metalurgiji za 8,2 %, kovinski industriji za 5,3 %, elektroindustriji za 6,2 %, tekstilni industriji za 4,9 %, industriji kož in obutve za 6,4 % in v živilski industriji za 11,9 %. ČUDNA DEŽELA Jugoslovani tretji Po poročilu zahodnonemških li- stov so organizatorji olimpijskih iger v Muenchnu zelo zadovoljni s prodajo vstopnic za olimpiado, saj so do sredine aprila prodali že 2,2 milijona vstopnic. Največ vstopnic so kupili Američani, in sicer 1.180.000, za njimi so Angleži 52.000, nato Jugoslovani 47.000, Švicarji 36.000, Francozi 35.000 itd. Stojan Pretnar, direktor zveznega zavoda za patente, je za „Borbo“ povedal, da ima Jugoslavija, ki proizvaja približno 2,5 milijona tpn jekla letno, štirikrat več tehno-loško-metalurških šol in fakultet, kot denimo Zahodna Nemčija, ki proizvaja 60 milijonov ton jekla. Smo čudna dežela, je dejal direktor - imamo preveč univerz in premalo osnovnih šol. Novinar „Borbe“ pa mu je odgovoril, da se bodo razmere kmalu spremenile, saj bomo v kratkem dobili v Jugoslaviji še deset novih univerz. Neekonomski uvoz VEČNI KROG - Upniki nas terjajo, da poravnamo dolgove! — Kar naši dolžniki naj jim plačajo! — Ne morejo, ker jim dolžniki tudi ne plačajo. Kmete v Vojvodini je močno vznemirila vest, da smo lani za uvoz živil porabili 500 milijonov dolarjev. Menijo, da je to rezultat zgrešene agrarne politike. 'Najnovejši odraz te politike je dejstvo, da nismo bili pripravljeni odobriti povišanja cen proizvajalcem sladkorja za 32 do 35 par pri kilogramu, čeprav to pomeni uvoz za 3 dinarje pri kilogramu dražjega sladkorja. TE DNI SO REKLI Pogoji gospodarjenja silijo kmetijske organizacije v ukrepe, ki so sicer zanje ekonomsko utemeljeni, z družbenega stališča pa vse prej kot dobri # Banke še vedno niso pripravljene izdatneje podpreti kmetijstva ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Predsednik Tito v govoru ob izvolitvi za častnega doktorja beograjske univerze: Z Reforma univerze je neodložljiva naloga naše družbe. Univerzo moramo obravnavati kot funkcionalni del združenega dela, to pa pomeni, da moramo tudi na njej samoupravljanje hitreje razvijati. Univerza in druge znanstvene ustanove se z gospodarstvom ne morejo več povezovati s posredovanjem države, ampak s samoupravnimi dogovori. To je najboljša pot za pripravljanje delavcev tistih stro- ’ kovnosti, ki so najbolj potrebne gospodarstvu in drugim dejavnostim, kar hkrati zagotavlja zanesljivejšo in večjo zaposlenost. Zagotoviti moramo, da bodo Z tudi v sistemu izobraževanja prišli popolnoma do izraza interesi delavskega razreda, kar se doslej ni dogajalo. Prav tako pričaku--• jemo od reforme univerze, da bo zagotovila sodoben pouk, ki bo dosledno temeljil na marksizmu kot ideologiji delavskega gibanja. Naši družbi so potrebni strokovnjaki, raziskovalci in novatorji, vendar takšni, ki so tudi vsestransko izobraženi. Potrebujemo ljudi, ki ne bodo samo udeleženci v proizvodnji, ampak aktivni samoupravljavci, ljudi, ki £ bodo sodelovali pri ustvarjanju politike in njenem uresničevanju. Zato toliko poudarjam, da mora biti izobraževanje v celoti prežeto z marksistično zna- j nostjo. Reforme univerze ne gre loče- | vati od reforme našega šolstva v celoti in dviga splošne kulture prebivalstva. Naših ciljev ne moremo uspešno uresničevati, dokler imamo toliko nepismenih. Težko bi našli državo, ki bi glede na število prebivalstva imela hkrati toliko študentov i” toliko nepismenih, kot jih imamo mi. Če smo lahko zadovoljni s skupnim številom študentov na naših univerzah, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z njihovo socialno sestavo. Zares na* ■J mora zaskrbeti dejstvo, da je na naših fakultetah tako malo študentov iz delavskih in kmečkih družin. Ravno otroci tistih, ki ustvaijajo sredstva za financiranje izobraževanja, imajo najmanj možnosti, da bi imeli ko" - risti od tega. Tako smo oropani dragocenega intelektualnega potenciala, ker velikemu številu nadarjenih niso dane možnosti, da bi razvili svoje sposobnosti pomembno prispevali družbi-Eden od bistvenih pogojev, d3 uspešno uredimo tudi ta pr°' , blem, je v povezovanju gosp0" - darstva in šolstva, to se pravi, da delovne organizacije same neposredno skrbijo za to, da bodo zagotavljale sredstva za šolanj6 otrok svojih delavcev. Takih zgledov imamo že precej, m°ra pa to postati splošna praksa. Politika štipendiranja in pomoči* * v --celoti — kar je tudi obvezno*1 družbenopolitičnih skupnosti ^ mora biti usmerjena tako, da P11 pomore predvsem k šolanj11 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t 4 ♦ ♦ ♦ 4 otrok ljudi z nizkimi prejen*K kot tudi otrok iz revnih km6^ kih družin. Tudi to je vprašanj6’ ki sodi k reformi univerze. NA HRVAŠKEM: Zahtevajo višje cene Proizvajalci in pridelovalci mesa, zbrani v poslovnem združenju „Centrostočar“, so sklenili, da ne bodo prevzeli odgovornosti za neredno preskrbo z mesom velikih potrošniških in turističnih centrov in področij na Hrvaškem, če se cene mesa ne bodo izravnale s cenami v drugih večjih potrošniških središčih v državi. Odlok Z IS je 27. novembra lani zamrznil cene mesu in mesnim izdelkom, medtem pa so se povečale odkupne cene živine ter obresti za kredite. Razen tega so bile na Hrvaškem ob zamrznitvi cene mesa nižje kot na sosednih področjih. Med tem časom pa sta IS Slovenije in beograjska skupščina dobila od Z IS odobritev za dvig maloprodajnih ceh v Sloveniji in v Beogradu. Kvalitetno meso — pravijo na Hrva- tf/j' škem — sedaj odhaja na ta u šča, na Hrvaškem pa v glavne. ostajajo ,,ostanki". Maloprod^ na cena za kilogram goved znaša v Beogradu p°Pr- nj 21,60 dinarjev, v LjubiJ 20,00, v Zagrebu pa 17,25 J rečn° narjev. Predstavniki mesne dustrije zato zahtevajo, naj tudi na Hrvaškem p°Pra cene mesa, navzgor seveda- PODOBE NAŠEGA ČASA — Res? Beži, beži! Saj poznamo to pesem: veliko grmenja, malo dežja, potem pa naprej po starem. Tile kadrovski prepihi ali »premiki", kot se tej stvari učeno reče, so le pesek v oči. Saj nihče nikoli ne zleti, če 'a že, le do novega stolč- - Kaj pa Štefan? - Štefan že, Štefan, ne rečem! Ampak tiste milijone bi lahko tudi slepec otipal. Ni bilo več mogoče tiho mimo, pol Slovenije je šušljalo. Pa koga drugega povej. - Milan? — Ja, Milan se je pa preveč šopiril; prav vsem je že ra st el čez glavo. Jezika ni znal držati za zobmi, samo to ga je pokopalo. Belega kruha se je preobjedel. Ampak, če se človek zna vesti, če ne pove vsega, kar mu na misel pride, če kdaj pa kdaj pokima ... — No, Janez, ne bom več hodil po ovinkih. Samo posvarit sem te prišel... — Mene? Le zakaj neki? — Govori se, da se na kolektiv požvižgaš. In še, da imaš ZK in delavski svet pod svojo taktirko. Zadnjič si postavil pred vrata predsednika sindikata, češ da ti ne bo nihče kar naprej trobil o ■1 zdajle stopim k Tomažu, še ta hip, in bomo videli, kdo bo koga, kdo ima več sape. Ti mi daj v roke samo imena teh tičkov, potem pa od daleč glej, kako bo treskalo ... — Saj to je tisto, Janez. Tudi pri Tomažu so že bili... — in kaj? pa zdravo; ne zvleče me več nihče nazaj, pa če mi obljubijo trikrat več od tistega, za kar so me kupili. - Ni zakulisje krivo, Janez. Pravijo, da se bodo upoštevali predlogi ljudi. Zato moraš nujno spremeniti taktiko ... — Ljudi? Od kdaj pa ljudi? PREVENTIVA nekakšnih krivicah in pravicah, da nisi za to postavljen in druge takšne stvari. Nekaj se kuha, pa sem mislil... — Kaj ne poveš? Kje se kuha? Na občini? — Na občini, pa še v nekakšni komisiji... — V kakšni komisiji? Ali ne bo.že enkrat konec teh komisij, temu vtikanju nosu v tuj lonec, temu praskanju, kjer nikogar. .. — Menda za nekakšne samoupravne odnose, če sem prav slišal. — A tako se zdaj takšni komisiji reče. Nova obleka, stari prijemi, jim bom že pokazal vraga. Vidiš, takoj Premalo počitniških domov • Skrb za letovanje delavcev z najnižjimi dohodki na Gorenjskem Gorenjske delovne organizacije se vse bolj zavedajo pomena letovanj za počutje in delovni učinek svojih članov. Njihova prizadevanja za to, da bi kar največ zaposlenih preživelo svoj dopust ob morju ali v planinah, se izražajo predvsem v skrbi za počitniške domove, v dodeljevanju regresov za dopust in v dodatni pomoči tistim članom kolektiva, ki si sami počitnic v dmgem kraju ne bi mogli privoščiti. Gorenjski kolektivi nimajo malo počitniških domov, kljub temu so njihove zmogljivosti premajhne za vse, ki bi želeli v njih letovati. Zato se trudijo, da bi dobili še nove počitniške objekte. O tem razpravljajo v združenem podjetju Iskra, v industriji Sava, v Združeni lesni industriji Tržič in drugod. Za manjše kolektive, ki si ne morejo privoščiti lastnih domov, skušajo poskrbeti tudi občinske sindikalne organizacije. Tako je Občinski sindikalni svet Kranj pred kratkim kupil yeliko zemljišče pri Umagu, ki bo že letos na voljo za šotorile, pozneje pa naj bi na njem zgradili počitniško središče kranjskih delavcev. Podobne načrte ima tudi sindikat v Radovljici, ki bi si z lastnimi zmogljivostmi želel zagotoviti tudi boljše pogoje za letovanje socialno ogroženih članov. Občinski sindikalni svet v Škofji Loki pa namerava obnoviti svoje objekte, kijih že ima v Strunjanu. Počitniške objekte gorenjskih delavcev pomembno dopolnjujejo objekti Zavoda za letovanje Kranj v Novigradu v Istri, ki bodo letos mimo otroških kolonij sprejeli tudi okoli 2000 delavcev z družinami. Tržiška posebnost pa so počit-niee v bližnjih planinskih domovih. Delovne organizacije spodbujajo letovanja v njih s tem, da delavcem plačujejo Prenočišče. Cene v počitniških domovih se sicer največ gibljejo med 30 in 40 dinarjev na dan, v nobenem primeru pa ne presegajo 50 dinarjev. Po ocenah občinskih sindikalnih vodstev bode po vseh delovnih organizacijah letos izplačali regrese iri to večinoma P° 600 dinarjev. V mnogih kolektivih v okviru tega po-vPrečja odobrijo tudi regrese za nezaposlene družinske mane. V Loških tovarnah hladilnikov, za primer, dobijo vsi elavci po 300 dinarjev, svojci pa po 100 dinarjev. Razen tega pa vsem delavcem, ki dejansko letujejo, prispevajo še za vsak dan 10-dnevnega letovanja po 25 dinarjev k nepo-srednim stroškom počitnic, nekaj pa dodajo tudi za nepre-l bij ene družinske, člane. Zaradi te spodbude je lani letovalo še enkrat več članov tega podjetja, kot predlanskem. Na °pust je odšel vsak drugi delavec LTH. . v zadnjih nekaj letih se povsod stopnjuje tudi skrb za 51° vanj a delavcev z nižjimi dohodki. V Kranju daje ob-jnska sindikalna organizacija v ta namen 3 odstotke svojih 4nn CV' Tako je lani krila tretjino stroškov za letovanje nad sj v; delavcev; tretjino so prispevati sami, tretjino pa njihove j , djkalne organizacije. Največ razumevanja za to imajo v knL- ^av*’ Tekstilindusu, Planiki, Kmetijsko živilskem 0wbinatu in Industriji bombažnih izdelkov. V Loških to-cj i rna .‘ hladilnikov pa so vsem delavcem z manj kot 1200 st|na91 osebnega dohodka povečali prispevek k neposrednim čjt°sk°m letovanja, 30 pa so jih poslati na brezplačne po-zhin/C% Precej podobnih primerov je tudi na Jesenicah, kjer layS 1 železarna sistematično skrbi za letovanja tistih de-Cey* hi so jim počitnice potrebne tudi zaradi ogroženega avja, a bi sijih sami težko privoščiti. M. S. — In je rekel, da nima nič proti. — Da nima nič proti? — Ja, da nima! — Tako? Ja, kakšen veter pa piha kar naenkrat. Kdo je zadaj? — Vsega še ne razumem, najbrž pa bo zapihalo! - Kaj hočeš reči s tem? — Da bo zapik na vsej črti! Ljudi se ne bo več smelo dražiti^ kot se jih je, to je eno; drugo pa, da se išče novih ljudi. - Aha, nove metle! Lepo, lepo! Takšnega zakulisja sem sit čez glavo. Sicer pa lahko grem, kaj mi kdo more. Še nekaj mesecev, - Po novem! Jaz imam pa že sedaj s tem v zvezi predlog... — Kar korajžno na dan z njim. Če je uporaben, ti ne bo žal. Moje honorarno svet-ništvo ti ne uide ... — Izvoliti se daj za predsednika združenja. Ne čepi le na domačem zapečku, ampak se malo razglej. Ko boš predsednik, te pa ne bo več mo m če spodnesti brez hrupa. Če si enkrat v sedlu, te sapice iz domačih logov lahko le božajo, ne morejo te pa vreči. — Ni slabo? Ali je to le tvoja ideja, ali pa se je o tem tudi že kje kaj govorilo? — Govorilo, kako ne! Dobil sem že več pristankov. Tudi nekateri drugi so zdaj na istem kot ti in so stvar prav razumeli. Ali lahko peljem stvari naprej? — Kar pelji! - Jaz bi pa postal sekretar združenja, če se strinjaš ... — A tako? No, pa postani! - In tu v podjetju, sem mislil, honorarni svetnik, če ti je prav. - V redu! Še kaj? — Še! Tončko, mojo ženo, poznaš, ali ne? So bili pri Simonu nekateri zapet-Ijaji, redukcija kadrov ali nekaj takšnega. Rad bi, če bi rekel Petru, naj pogleda ... — Razumem! Bom rekel! — To je vse! Drugo je moja stvar. Brez skrbi, vse bo steklo, kot je treba. - Upam! Tudi ti boš zdaj prizadet, če se bo kje zatikalo. — Bodi brez skrbi: preživeli smo še veliko hujših časov. — Kadrovskih premikov,, hočeš reči, ne? - Ja, kadrovskih premikov. VINKO BLATNIK Izredna skrb za oddih Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec lahko brez pretiravanja uvrščamo med podjetja, ki izredno skrbijo za letni oddih svojih delavcev. Delavci in upokojenci podjetja lahko letujejo v prijetnem domu podjetja v Portorožu ati v Filip Jakovu za 20 dinarjev na dan. Na dopustu v domu so lahko od 5 do 10 dni. Razen tega veljajo posebne ugodnosti tudi za svojce in otroke, le za-* ■ posleni zakonci morajo plačati 40 dinarjev na dan za vso oskrbo. Pogoji so ugodni in prav zato je v domovih oddiha na morju vsako leto več delavcev iz neposredne proizvodnje. Počasi, a vztrajno se utrjuje med pohorskimi in koroškimi gozdnimi delavci prepričanje, da je letni dopust po napornem delu res potre-, ben. kw - 4 p * * * * * * * * * * * * * Ž s s * I# s s * * * s s * * * * * * * * * * * * * * * * * * * V TEKSTILNI TOVARNI N0V0TEKS BODO POVSEM ODPRAVILI NOČNO DELO ŽENSK IN MLADINE_ POMEMBNA ODLOČITEV Vedo, da jim nihče ne bo ničesar na pladnju prinesel in da si lahko vse svoje probleme uredijo le kot samoupravljavci Že lani je III. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije sklenil, da bo treba postopoma odpraviti nočno delo žensk in mladine. Ta pobuda pa je v marsikateri tovarni, kjer ženske in mladi ljudje delajo tudi ponoči, naletela na gluha ušesa ati na številne ugovore. Nekateri trdijo, da nočnega dela ni mogoče odpraviti, ker bi to zahtevalo prevelike spremembe v organizaciji proizvodnje in slabo vplivalo na uresničevanje proizvodnih programov. Drugi spet pravijo, da se delavke same upirajo takšnemu ukrepu, ker so za delo ponoči bolje plačane. Seveda je v teh izgovorih, tudi nekaj resnice, veliko več pa je oportunizma, kajti dejstva o škodi, ki jo povzroča nočno delo, ni moč zanikati. So pa tudi izjeme. V tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu so se na primer zelo resno lotiti te naloge. »Sklenili smo," pripoveduje DANILO KOVAČIČ, vodja kadrovske službe in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, »da bomo v prihodnjih nekaj letih povsem odpravili nočno delo delavk in mladih ljudi. Ta naš sklep seveda terja številne organizacijske in kadrovske spremembe v kolektivu. V Novoteksu je med kakimi 1.400 zaposlenimi skoraj dve tretjini žensk in večina jih dela tudi ponoči, saj so razen v s oplemenilnici in konfekciji v vseh drugih obratih tri ati celo štiri izmene. Vsi naši proizvodni programi, kadrovske rešitve in organizacija dela temeljijo na nočnem delu žensk. Spoznali pa smo, da to delo ženski škodi; ne samo njenemu zdravju, tudi razmeram v družini, njenemu družbenemu udejstvovanju in ne nazadnje njenemu delovnemu učinku. Ce bi že delavka morala delati ponoči, se pravi, če drugih rešitev ne bi bilo, bi morati najprej tako urediti razmere, v katerih živi, da bi se podnevi lahko odpočila. Tega pa za zdaj še ni mogoče storiti. Zlasti so prizadete tiste delavke, ki imajo doma kopico otrok in morajo, kot pravimo, postoriti kar tri šihte na dan. Prihajajo utrujene na delo in temu pri- meren je tudi njihov delovni učinek. Torej, ni šlo dmgače, ugrizniti smo morati v to kislo jabolko." V Dolenjskem listu so že objaviti razpis, da iščejo nove de-lavce, hkrati pa so se dogovoriti, da zaradi tega ukrepa ne bo prizadeta nobena delavka. »Seveda so težave. Nekatere delavke se bojijo, da bodo poslej manj zaslužile. Ponoči so namreč matice zastonj in tudi dodatek za to delo se pozna v izplačilni kuverti. Razen tega bo treba precej žensk prekvalificirati. Pred temi problemi ne zapiramo oči in urejati jih bomo postopoma, skupaj s prizadetimi, da nihče ne bi bil prikrajšan. Hkrati pa bomo še več storiti za varstvo otrok pri nas zaposlenih. Tudi o tem razmišljamo. Imamo svoj otroški vrtec za več kot 40 otrok, ki ga še širimo; v njem so predvsem otroci družin, ki živijo v bližini tovarne. Odprto pa ostaja vprašanje, kako urediti varstvo otrok tistih družin, ki stanujejo v okolici Novega mesta. Ždaj plačujemo novomeški občani samoprispevek za gradnjo otroških varstvenih ustanov in upamo, da bomo skupaj z ljudmi, ki se v občini ukvarjajo z otroškim varstvom, uredili tudi ta problem." »In še nekaj je, kar se mi zdi zlasti pomembno", pravi Danilo Kovačič. »Že leta in leta govorimo na sestankih o skrbi za zaposlene ženske in o tem, kaj vse moramo storiti za mlade delavce. Te razprave dostikrat izzvenijo kot očitek nekomu, ki naj bi bil nekakšen družbeni skrbnik. Pri nas pa smo se zadeve lotiti kot samoupravljavci. Se pravi: vemo, da nihče ne bo delavki ali mlademu delavcu ničesar na pladnju prinesel. Takih skrbnikov ni. Vse svoje probleme lahko uredimo le kot samoupravljavska skupnost. V demokratičnem vzdušju, ki je značilno za naše razprave in sklepe, bomo lahko pošteno in koristno urediti tudi tako težavno nalogo, kot je ukinitev nočnega dela žensk in mladih delavcev." JANEZ VOLJČ FOTO VEST s kih, na Ravnah in drugod. Ti < muzeji so sicer postali samo- N stojni in že prerasli v krajevne £ muzeje. Trenutno pa se pri TMS ukvarjajo z načrti za železniški > muzej, ki naj bi bil v sedanjih prostorih šišenske kurilnice in z mislijo, da bi z gradu Bistra preselili zbirke v primerne prostore v Ljubljano, razen gozdarske, lesne in lovske zbirke. * * << * * * * * * * * * * * <« << * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * y «■ * Pred dnevi so v gradu Bistra pri Vrhniki odprli VII. zbirko tehniškega muzeja Slovenije, in sicer zbirko o prometnih sredstvih na Slovenskem. Tehniški muzej Slovenije je bil ustanovljen leta 1951. Zbiral naj bi predmete in proučeval razvoj pridelovalne in predelovalne tehnike oziroma tehnologije. Leta 1964 so dobili v gradu Bistra prve prostore in v dveh sobah uredili predmete gozdarske, lesarske in lovske zbirke, kije že obstajala pri inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo v Ljubljani. S časom se je ta enotna zbirka razdelila na tri samostojne. Z zbiranjem ostalega muzejskega materiala in z novimi prostori, ki so jih dobili v gradu, so nastajale tudi ostale zbirke. Najprej elektrostrojna, kovaška, tekstilna (še ni odprta) in kot najnovejša prometna zbirka. Tehniški muzej je v letih, ko ima svoje prostore v gradu Bistra, skoraj popolnoma restavriral grad, ki spada v prvo kategorijo kulturno-zgodovinskih spomenikov. Iz njega so izginili prašiči in kokoši, ki so jih gojili stanovalci. V nekdanjem parku pa tudi ni več njivic z zeljem in krompirjem, tako da je grad z okolico sedaj res lepo urejen. Za novo zbirko, ki so jo odprli, so nlorali preurediti okrog 500 kvadratnih metrov nekdanjega hleva. Zbirka obsega predvsem cestna vozila. Od starih sani in voz na eni strani in na drugi strani od dvokoles, motornih koles do avtomobilov, ki so v začetku tega stoletja vozili po naših cestah. Že dosedanje delo Tehniškega muzeja Slovenije je pomagalo pri nastankih tehniških muzejev po nekaterih krajih, kot na primer Kropi, Idriji, Velenju, Železni- TAKI SMO... r J „Halo, Jože, si tu? £ Marjana tukaj.“ „0, zdravo, Marjana! ' Kako si kaj? “ 5 „Še kar gre, hvala!" £ „Si se že privadila na * novo službo? Kaj veliko £ delaš? “ * „Zaenkrat se ne mo-£ rem pritoževati. Sicer pa, £ poklicala sem te s čisto £ določenim namenom. * Povej mi, kako je kaj z / regresi za dopuste pri vas. £ Ti gotovo veš, ali mi letos £ pripada regres pri vas? “ £ „Seveda, jasno, da ti ^ pripada. Mi ga bomo dvi-£ gali ravno ta teden. Ko-£ liko? Saj sama veš, da po £ samoupravnem spora- * zumu ne moremo dobiti ? več kot 600 dinarjev.11 Z „A tako je s to stvarjo. Vi se držite sporazumov. 2 Bom pa že raje pri nas vzela.11 „Kako? Ali za vas ne veljajo sporazumi? 11 „Ja. Saj ne vem, če bi ti povedala. Naši so se ij znašli. Vendar povem samo tebi. Našo filialo v * * * * * * * i# * * * * * * * * #> * * * S n» * S Z * (* s * * s * r * S * * * filiala. Ali sedaj razu- * / meš? Menda nismo več * * * * * K" * * * pravna oseba in zato tile samoupravni sporazumi za nas ne veljajo.11 „Tristo hudičev, saj niste neumni.11 „Pa še to ti povem, Jože, da boš malo ne-jj voščljiv. Pri nas bomo - dobili 1000 dinarjev na zaposlenega in še 40 dinarjev na družinskega člana.11 A. A. DEKLETA SPET PRIKRAJŠANA šolsko leto je naokrog in kakih 820 mladih Za* savčanov bo dalo slovo osnovnošolskim klopem # Računajo, da bo 640 dijakov uspešno končalo Na komunalnem zavodu za zaposlovanje Velenje, ki deluje na področju osme razrede, skoraj 200 njihovih vrstnikov po občin Dravograd, Mozirje, Radlje, Ravne, Slovenj Gradec in Velenje, so za- bo zapustilo vzgojno-izobraževalne ustanove brez črtali dejavnost zavoda v prihodnjem obdobju __dokončane osemletke_ DEJAVNOST KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE __ POKLICNO USMERJANJE MLADIH ^ Beogradu smo spremenili . ^ v centralo, mi pa postali J ^xxxxxxxxxxxxxxxxxx5 Kot je povedal direktor zavoda za zaposlovanje v Velenju, Berto Felicijan, bodo v prihodnje namenili posebno pozornost poklicnemu usmerjanju, ob tem pa tudi izobraževanju in zaposlovanju. Predvsem bodo, kar zadeva poklicno usmerjenje, stremeli za tem, da začno s poklicnim usmerjanjem mladih že v 5. razredu osnovne šole, potem pa jih bodo spremljali do 8. razreda, saj se zavedajo, daje samo testiranje premalo. Službo poklicnega usmerjanja bodo v okviru Kumunalnega zavoda za zaposlovanje Velenje zato kadrovsko okrepili, saj želijo mladim resnično pomagati pri odločanju, kam po osnovni šoli. Tiste, ki se bodo odločili za pridobitev višje stopnje izobrazbe, bi spremljali tudi med študijem na višjih in visokih šolah. Če bodo v prihodnje delovne organizacije sporočale zahteve po kadrih - delovne organizacije zdaj še zmeraj tudi same iščejo ljudi -bo lahko KZZ Velenje gospodarstvu in drugim dejavnostim zagotovil potrebne strokovnjake. Velenjski zavod si prizadeva pridobiti zaupanje gospodarstva predvsem s tem, da bi delovnim organizacijam posredovali tudi potrebne strokovne kadre. Pri teh prizadevanjih zavoda kažejo veliko prizadevanje za zdaj predvsem nekatere večje delovne organizacije, zlasti še Rudnik lignita Velenje, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje in nekatere druge. KZZ VELENJE PODPIRA PREKVALIFIKACIJO IN PRIDOBITEV KVALIFIKACIJ Velenjski Komunalni zavod za zaposlovanje gmotno podpira prekvalifikacijo zaposlenih oziroma pridobitev kvalifikacij. Pomaga predvsem tistim delovnim organizacijam, ki začenjajo z novo proizvodnjo, se pravi, ki se preusmerjajo, in tistim, ki razširjajo obrate in je treba delavce usposobiti za delo. Letos je velenjski KZZ prejel precej prošenj za sofinanciranje prekvalifikacije delavcev. Za pomoč pri prekvalifikaciji in priučevanju delavcev so zaposlile tovarne Gorenje — Muta z Mute, nadalje Gorenje — Fecro iz Slovenj Gradca, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, LIP Slovenj Gradec, Rudarski šolski center Velenje, Prevent Slovenj Gradec, Stavbar Prevalje, Tovarna usnja Šoštanj, TGO Gorenje Velenje za obrat v Nazarjih, Gradbenik Ljubno itd. Ko bo znan finančni načrt, bo KZZ Velenje določil kriterije za dodelitev sredstev za 'prekvalifikacijo in pri-učevanje. Letos je že toliko prošenj, da je vprašanje, če bodo lahko pomagali vsem. Verjetno bodo najprej pomagali tistim, ki vsaj tri mesece čakajo na zaposlitev in so prijavljeni na zavodu. DELO TUDI INVALIDOM Zdaj, ko lahko delovne organizacije same iščejo delavce, ima KZZ Velenje v precejšnji meri v evidenci invalide in take, ki se težje zaposlijo. Iskanje primernih delovnih mest ni lahko delo. Kljub temu dobro premeščajo težave. Nova Industrija gradbenih elementov Velenje — tovarno za proizvodnjo betonske strešne opeke šele gradijo - je npr. pripravljena zaposliti 15 do 20 delovnih invalidov. Tudi drugod kažejo vse večji posluh za to. (vš) Mladih, ki odhajajo iz osnovne šole brez dokončane osemletke, je precej. O razlogih za to ne kaže ponovno razpravljati, dejstvo je, da se bodo vsi ah večina njih znašli pred znatno težjimi življenjskimi preizkušnjami, kot tisti, ki so uspeh končati obvezno šolo. Po podatkih službe poklicnega usmerjanja ljubljanskega zavoda za zaposlovanje, podružnice v Trbovljah bosta skoraj dve tretjini vseh osmošolcev nadaljevali šolanje bodisi na sred- KAKO POMAGATI DELAVSKI MLADINI? Mestna konferenca Zveze mladih za Ljubljano je v svoj delovni program vnesla tudi posebno skrb za sistematično urejanje nevzdržnih razmer, ki že vsa leta po vojni obstajajo na področju domov srednjih šol v Ljubljani. Zlasti so se v svojem akcijskem programu zavzeli za takojšnji začetek gradnje doma učencev v trgovini in gostinstvu in doma srednje gradbene šole. Skupščina mesta Ljubljane lahko za nujna sanacijska dela zagotovi letos 33 domovom, kolikor jih je v Ljubljani, le 20.000 dinarjev. Ker je to veliko premalo, nameravajo v svojo akcijo vključiti zlasti tiste delovne organizacije, ki potrebujejo kvalificirane delavce. Treba pa je povedati tudi to, da kljub eventualni pripravljenosti delovnih organizacij, da bi pomagale pri sanaciji domov srednjih šol, ni mogoče pričakovati trajnejšega uspeha, če vprašanj investicij v šolstvu ne bomo sistemsko rešili. Tudi mestna konferenca ZMS sodi, da samo z zbiranjem sredstev pri delovnih organizacijah ne bi dosegli trajnejših učinkov, ker bi s tem le preveč obremenjevali gospodarstvo. Zato je po njihovem mnenju nujno treba iskati rešitve v drugačni delitvi sredstev skladov. njih ah strokovnih šolah. Pokhcno usmerjanje v Za’' savju je nedvomno iz leta v leto boljše. Šolska vodstva vse bolj sodelujejo s službo usmerjanja, pa tudi nekatere kadrovsko-socialne službe zasavskih podjetij. Praksa je potrdila, da tam, kjer imajo v osemletkah socialnega delavca ali morda celo psihologa, otroci dosti več vedo o poklicih, kot pa tam, kjer teh strokovnjakov ni. Zatorej so povsem upravičene zahteve naših šolskih zavodov, naj bi postopoma na vseh osemletkah odprli delovna mesta socialnih delavcev, pedagogov in psihologov. Zasavski fantje, ki so se ali se še bodo odločili za poklic kovinarjev, strugarjev, orodjarjev, električarjev, tudi letos ne bodo imeli težav z učnimi mesti-Slabše bodo odrezali fantje, ki bi se radi izučili za poklic avtomehanikov in druge zahtevnejše pokhce. Še slabše se obeta dekletom. Zanje sploh ni na voljo kdo ve koliko učnih mest, razen v gostinski šoh za kuharice in natakarice in nekaj za trgovske pomočnice. Tudi ustreznih delovnih mest za dekleta ne bo. -m- GUBČEVA KNJIŽNICA • Dvojna antologija ob 500-letnici kmečkih uporov Troje založniških podjetij, Partizanska knjiga iz Ljubljane, Spektar iz Zagreba in Založništvo tržaškega tiska iz Trsta, bo v prvih mesecih prihodnjega leta izdalo zajetno zbirko leposlovnih del iz slovenske in hrvaške književnosti, ki predstavlja veliko literarno in prevajalsko dejanje. Zbirka tridesetih knjig - Gubčeva knjižnica bo prišla med bralce v letu, ko bomo slovesno počastili 500-letnico kmečkih uporov na Slovenskem in 400-letnico slovensko-hrvaškega punta pod vodstvom Matije Gubca. Tako bomo prvič v svoji literarni zgodovini dobili zares skrbno izbrano zbirko najlepših leposlovnih del s kmečko tematiko od obdobja romantičnega realizma do današnjih dni, katerih umetniško izpoved prevevajo duh ljudskega odpora, svobodoljubnost in ljubezen do rodne zemlje. Vsebinsko se torej zbirka navezuje na našega kmeta, ki je temeljna in ohranjevalna plast slovenskega naroda; njegova zvestoba, ponos, zakoreninjenost, duh vztrajnosti in odpora pa so vrednote, ki jih današnji človek še kako potrebuje. Od vsega tega slovenski kmet ni mnogo prejel, pač pa so se mu slovenski in hrvaški pisatelji, ki so bili tudi sami zvečine s kmetov, s svojimi deli po svoje oddolžili za vlogo, ki jo je odigral v naši zgodovini. Sicer pa so to dela, ki ne zadevajo zgolj kmečkega prebivalstva, temveč vsakega človeka na tem zgodovinsko pomembnem koščku Evrope. O Gubčevi knjižnici, ki bo na 9000 straneh obsegala 28 romanov in novel ter dve antologiji pesmi o kmetu, naj povemo še to, da je prav zaradi odličnega izbora največjih imen slovenske in hrvaške književnosti edinstven primer zaključene antologije trajne vrednosti in nepogrešljiv del slovenske knjižnice in sleherne družinske knjižne zbirke. Urednik slovenskega dela zbirke je v Gubčevo knjižnico uvrstil naslednja dela slovenskih pisateljev: Jurčičevega Domna in Sosedovega sina, Tavčarjevi deli V Zali in Cvetje v jeseni. Finžgarje ve Strice in Deklo Ančko, Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegovo pravico, Zgodbo o Šimnu Sirot-niku ter Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, Pregljevo Matkovo Tino ter Štefana Goljo in njegove, Vorančevo Jamnico, Bevkove Ljudi pod Osojnikom, Ingoličeve Lukarje, Kosmačevega Očka Orla in druge novele, Grabeljškovo Med strahom in dolžnostjo, Koprivčevo Pot ne pelje v dolino, Potrčevo Na kmetih in druge novele, Levstikovo Gadje gnezdo in Zidarjevega Svetega Pavla. Predzadnja knjiga nosi naslov Ljudje in zemlja, v njej so zajeti Kersnikovi Kmetska smrt in Mačkova očeta, Kraigherjev Peter Drozeg, Vorančev Boj na Požiralniku, Godinova Sabina, Jalnovi Previsi, Hacetove Štefanove žage in delo „Velika puntarija11 Bratka Krefta, zadnja knjiga Zemlja hrani korenine pa je izbor najlepših pesmi o slovenskem kmetu. Hrvaški del, ki ga je uredil Tone Potokar, bo s podobnimi kriteriji prinesel naslednja dela: Šenoov Kmečki punt, Kumi-čičeve Začudene svate, V registraturi A. Kovačiča, Biser '%’%'%'V*'*%%'%'%'%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ NAROČILNICA PARTIZANSKA KNJIGA - LJUBLJANA VODNIKOVA 43 Telefon: 56-498, 56-750, 56-733 Nepreklicno naročam knjižno zbirko GUBČEVA KNJIŽNICA, ki obsega 30 knjig in stane v prednaročilu 900,00 din. Vsoto bom nakazal: vso naenkrat v devetih mesečnih obrokih po 100 din, in sicer tako, da bom izplačal zadnji obrok po prejemu zbirke januarja 1973. (Neustrezno prečrtaj!) Priimek in ime Zaposlen pri . Točen naslov Datum................... Podpis XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Kata Josipa Kozarca, Duka Begoviča Ivana Kozarca, lvaki-čeve Novele, Matoševe Preste in druge zgodbe, Mažuraničeve Liste, Nazorjevega Veli Joža, Istrske zgodbe in S partizani, Volkove Nehajeva, Kolarjevo Brezo in druge novele, Šimuno-vičevega Alkarja in druge novele, Izbrane novele Miroslava Krleže, Izbrane novele Cesarca in Miškina, Dneve jeze Gorana Kovačiča in Božičeve Kurlane. Predzadnja knjiga bo vsebovala sodobne hrvaške novele treh bosanskih avtorjev Simiča, Kikiča in Nametka, zadnja knjiga pa je podobno kot v slovenskem delu zbirke namenjena hrvaški liriki. To veliko založniško dejanje bo hkrati najpomembnejši prodor slovenskih pisateljev na hrvaško jezikovno področje in obratno, saj takšnega sodelovanja med dvema našima narodoma doslej še ni bilo. Vsekakor je to zgledno dejanje, ki bi se ga za medsebojno sporazumevanje morali lotiti že veliko prej in ga velja še nadalje razvijati. Na koncu naj omenimo še nekaj tehničnih podatkov: Gubčeva knjižnica bo izšla januarja 1973, torej tik pred proslavo kmečkih uporov. Knjige bodo sodobno opremljene, tiskane na najboljšem brezlesnem papirju in vezane v rdeč balakron, formata 13 x 20 cm. Vsaka knjiga bo imela avtorjev portret in spremno besedo o literatu in njegovem delu na približno šestih straneh. Zbirka je v prednaročilu izjemno poceni, saj stane le 900 din (poprečno bo stala ena knjiga samo 30 din), po izdaji pa bo zbirka veljala 1200 din. Partizanska knjiga je za svoje naročnike poskrbela še za prijetno presenečenje: vsak naročnik bo prejel kot darilo barvno reprodukcijo znanega hrvaškega slikarja Krste Hege-" dušiča (100x45 cm), ki prikazuje slovensko-hrvaški punt pri Spodnji Stubici leta 1573 pod vodstvom Matije Gubca. TAMARA FORTUNA PETNAJST LET EN ENO SAMO GLEDALIŠKO LETO XV. jubilejno srečanje gledaliških skupin v Velenju - Velenje 1972 Golo naključje je botrovalo temu, da je letošnje jubilejno XV. srečanje gledaliških skupin Slovenije bilo v Velenju, kjer je pred petnajstimi leti bilo tudi I. srečanje gledaliških amaterjev Slovenije. Takrat je tu, kjer zdaj stoji lep in razsežen kulturni dom, še rastla trava. Projektanti in arhitekti so šele načrtovali hotel in druge lepe javne zgradbe tega novega mesta. Bilo pa je takrat nabito polno občinstva v starem Rudarskem domu, na skromnem odru dobre predstave niso bile nič slabše, in amaterji, ki so prenočevali v lesenih hišicah ob jezeru, prav nič niso pogrešali hotelskega udobja. Organizatorji, velenjski gostitelji so bili takrat prav tako odlični in gostoljubni, kot letos. Čisto po naključju pa se je zgodilo še nekaj. Pred petnajstimi leti so nam otvoritveno predstavo I. srečanja pripravili prav velenjski amaterji. Nepozabno, žlahtno predstavo Bertholda Brechta „Bera-ško opero" v režiji Franca Koruna. Zadnja letošnja predstava pa je bila prav tako „Beraška opera", tokrat v uprizoritvi znanega amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora, in v režiji dolgoletnega režiserja pri tej skupini, Janeza Karlina. GLEDALIŠKI DOGODEK, KI SO GA PRIPRAVILI KRANJČANI Uprizoritev Cankarjeve komedije „Za narodov blagor" v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja je bila tista, ki je v Velenju bila deležna največ pohvale. Označena kot avtorska predstava, ki izraža gledališko ustvarjalni odnos, originalna po celotni zasnovi. Skratka, gledališko zanimiva in angažirana Predstava, dosledna v svoji izvedbi — takorekoč iz enega samega kosa. Z izkušenim kranjskim ansamblom je to uprizoritev pripravil poklicni režiser JANEZ POVŠE. Takole sam pripoveduje: „Moj namen je bil, da bi Cankarjev tekst na novo preči-lali, brez svetobolja, da bi naredili dinamično predstavo, brez Poetičnosti. Predstava je tu v Velenju ugajala. Ocenili so jo, da hoče biti aktualna in to je res, saj dober tekst vedno po-nuja možnost, da se časovno prenovi, da v njem najdemo tiste razsežnosti, ki miselno lahko zaposlijo tudi gledalca našega časa. Ansambel je disciplinirano sledil osnovni uprizoritveni zamisli, ki je seveda izraz neustavnega gledališkega prepričanja. Nekak generacijski problem je nastal bolj pri publiki. Ko je v lokalnem časniku nekdo zapisal ..Cankar pa to ni", je predstava Postala v Kranju gledališki dogodek, kije pobudil veliko zanikanje, mi pa smo imeli osem razprodanih predstav. Med dru-8imi je predstavo odkupila Iskra Za svoje delavce, pa še eno za njihov šolski center, pa gimna-z'ja ■ . . Če je predstava pri starejših porodila res nekoliko več skepse, pa jo je mladina odlično sprejela." POSKRBLJENO ZA ZABAVO Kabadanova farsa ,.Kadar se žen- 1 Jezik ne suče“ nima globljih dvmer\ kot da prijetno zabava in za skrh'Ur' gle.dalce odvrne od dnevnih . bi, kar je, če je to snobom prav n;i,nc’ tudi ena umetniških in social-obveznosti gledališča, v b,.uP'na DPD Svoboda Polzela je dP, S1?P m drugih zabavo izbrala to žikv ^i80 posegli visoko niti po re-razi. cz.asn°vi niti po igralskem iz-- ■ skupina pač sodi med tiste, ki Da mn°go izkušenj. Spodbuja nn„V>. delu tudi kolektiv Tovarne kafaVlc. Polzela, ki mu ni vseeno, prostj'Vegovi delavci preživljajo svoj činW.?j gr°teska ..Arzenik in stare H? nima globljih izpovednih na-Pač r,Kot vsaka kriminalka skuša sc šf> lv?ti na naše živce, hkrati pa čtjVa nevk°lik° posmiha tej zvrsti mo d’olgčaSler™ ŠC mnogi Preganja" čmjLcPredstavi ..Arzenik ir. stare žihov v uvedbi amaterjev KPD Preki je j orane Ravne na Koroškem, VzPela avala, čeravno se ni po-~ ulje od literarne poustvaritve, Kočevje skeon .,s preusmeritvijo kočev-strije trari 3 ^ de'avsk‘ svet Indu- lsPortnih sredstev in pa so vseeno vsi govorili z navdušenjem. Nepozabni sta namreč ostali ljubeznivi stari tetki, ki ju je dobrodelnost obsedla tako daleč, da sta iz usmiljenja spravljali na oni svet osamljene starčke. Imenitni kreaciji tetk sta podali ANGELCA MOČNIKOVA in MILKA CESARJEVA. Močnikova je tista nadarjena igralka, ki je lani med amaterji prejela prva Severjevo nagrado, Cesarjeva pa letos Linhartovo plaketo. SODELOVANJE GOSTOV Običaj je že, da se igralska skupina iz kraja, kije gostitelj srečanja, predstavi vsaj kot gost srečanja. Amatersko gledališče Velenje se je predstavilo z dramo ,.Grozdna jagoda v soncu". Skupina deluje šele nekaj let in si prizadeva pritegniti v gledališče čimveč občanov, kar pa v Velenju seveda ni lahko. Tokratna njihova predstava pa je presenetila in sprožila celo pomislek, zakaj niso nastopili v konkurenci. Drugi gosti so prišli iz Trsta. Duhovita komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo", ki se ponorčuje iz namišljenega bolnika kot nagon po ohranitvi rodu, ljubezen, socialni premiki in spopad generacij. Čeravno je režijska zasnova temeljila bolj na čustvenih prvinah kot idejno-izpovednih, se je igralski ansambel, za katerega je značilna velika kultiviranost in talentiranost, spretno izogibal pretiranemu odrskemu čustvovanju. Zanimivo pa je ozadje te predstave. Jure Kislinger nam je pripovedoval, kako sta se lani „oženila“ Delavski oder iz Celja, ki je ostal brez dvorane in igralska skupina iz Štor, ki ima lepo dvorano. Da bi se združena skupina tudi pomladila, so ob pripravljanju predstave ,.Mrtvi kurent" imeli seminar, ki so se ga poleg amaterjev iz Celja in njegove okolice ter Štor udeleževali tudi amaterji iz Braslovč in Velenja. Žal zamisel ni bila dveh generacij, ni zanimiva torej le za gledalce, pač pa tudi za igralca. Predstava je pokazala predvsem zelo skrbno delo z mladimi, katerih večina je tokrat prvič bila na odru, a kljub temu avtorjevo besedilo ni izzvenelo deklarativno in tudi komedijski elementi predstave so bili odigrani s pravšnjo mero. Bojan Čebulj mi je povedal, daje na njihovo jesensko avdicijo prišlo preko 50 mladih. Resno pa razmišljajo, da bi za delo z mladimi v občini nastavili poklicnega režiserja. STUDIOZNA PREDSTAVA Amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora je znano po tem, da je njihov repertoar vedno zelo zahteven in da številne njihove uprizoritve sodijo v sam vrh amaterskih dosežkov. Je pa to gledališče brez lastnih prostorov in se, kot pravi Miloš Škrget, počutijo včasih kot potujoči cirkus, saj celo generalke in premiere odigrajo na gostovanjih. ..Spopasti se" z ..Beraško opero" Kdo pojde v Trebinje, Prizren in na gostovanja Žirija zaključne prireditve XV. jubilejnega srečanja gledaliških skupin Slovenije je odločila, da bo slovenski gledališki amaterizem na Festivalu dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju, če festival ne bo tekmovalnega značaja, uradno zastopala uprizoritev komedije Ivana Cankarja „Za narodov blagor“ p izvedbi PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ. Za drugega zastopnika na tem festivalu in pod prej navedenimi pogoji, je določila uprizoritev komedije Bertolda Brechta „Beraška opera“ v izvedbi Amaterskega gledališča SLA V A- KLA VORA IZ MA RIBO RA. Če bo letošnji Festival dramskih amaterjev Jugoslavije tekmovalnega značaja, se ga na predlog žirije kot gost udeleži PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ z uprizoritvijo Cankarjeve komedije „Za narodov blagor“. Slovenski gledališki amaterizem bo na Festivalu bratstva in edinstva v Prizrenu zastopala uprizoritev Remčeve drame „Mrtvi'kurent" v izvedbi amaterskega gledališča ŽELEZAR ŠTORE-CELJE. Ker so se na letošnji skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije dogovorili, da bodo organizirali gostovanja na gledališko nerazvitih področjih v naši republiki, je žirija za ta gostovan predlagala uprizoritev komedije Petra Ustinova „Komaj do srednjih vej“ v izvedbi ČUFARJEVEGA GLEDALIŠČA Z JESENIC. 2300 PREMIER Ob koncu so se amateiji zbrali tudi na letni skupščini Združenja gledaliških skupin Slovenije, njihove samoupravne organizacije, ki vključuje že 117 skupin. Pogovorili so se o opravljenem delu in o načrtih za novo sezono. Slovenski gledališki amaterji so vključujoč mladinske in pionirske skupine, v sezoni 71/72 pripravili kar 2300 premier in v okviru Združenja je bilo organizirane mnogo strokovne pomoči. Med PrikiVučši ^°.cc.vjc> h kateremu se je Kočevje trudnik rjavega premoga naPrei r’i,aP^el sk'cP' da bo odslej v°dnio rUdnik obrat Itusa za proiz-Sam0st premoga. Rudnik je kot nehal nič1. vna skupnost že pre-Pravii, vsc 0Vati' bito časno so nri- so pri-bodo od- potrebno ezn ~~je pr c Poklice v kovinski stroki. Večn - ______, m« uw, SarUezn,!llla5ic,.Prckvalificirali za po našega časa, je v izvedbi Tržačanov prijetno zabavala. Režiser uprizoritve je SERGEJ VERČ, novinar in dramatik, katerega prvenec so igrali v poklicnem tržaškem gledališču. Povedal mi je, daje bilo včasih na Tržaškem veliko igralskih skupin, ki pa so se razšle. Zato je zbral najbolj nadarjene amaterje iz okoliških vasi in samega mesta, pisano druščino, od kleparja in kovača, študenta, uradnice, knjigarnarja do pristaniškega delavca. Med njimi so taki, ki so že igrali na poklicnem odru, vse pa druži velika ljubezen do igranja in do slovenske besede. S hvaležnostjo sprejemajo strokovno pomoč, ki jo skupina dobiva iz matične domovine. Le da bije bilo še več! „MRTVI KURENT" KOT SEMIN ARSKO DELO Amatersko gledališče Železar Štore-Celje je pod vodstvom poklicnega režiserja JURETA KISLINGERJA uprizorilo kmečko dramo M rit e Remca „Mrtvi kurent", katerega idejno ozadje tvorijo različni motivi. speljana do kraja, ker se je seminar osipal. Pripovedoval pa nam je tudi, kako z navdušenjem spremljajo amateiji poseben abonma, ki ga je zanje organiziralo Celjsko ljudsko gledališče, in ki bo tudi prvo med poklicnimi odstopilo oder dvema najboljšima skupinama amateijev za njihovo predstavitev v Celju. Pač pa je ostala na pol poti kulturna akcija kolektiva Železarne Štore, ki sicer lepo vzdržuje kulturni dom, bi ga pa moral tudi večkrat na: polniti ZA MLADINO SE NI BATI Izbor komedije popularnega vsestranskega gledališko ustvarjalnega Petra Ustinova „Komaj do srednjih vej" je za sedanje kadrovsko stanje v gledališču Tone Čufar na Jesenicah več kot primeren. Poleg starejših igralcev, izkušenih veteranov, vstopajo na oder mladi. Komedija, ki jo uokvir ja občečloveški problem boja Bertholda Brechta, s tem izrazito gledališkim besedilom, je bila njihova dolgoletna želja. Predstava v Velenju je bila studiozna in je pokazala, da so režiser JANEZ KARLIN in skupina dojeli bistvo Brechtovega epskega gledališča, da so bili kos songom in drugim posebnostim tega gledališča. Igralska radoživost SKRGETA in VIDEČNIKOVE, pa KALEŽIČEVE in PAVLIČEVE in še koga, je bila očarljiva, ni pa mogla nadomestiti premajhne dinamičnosti celotne predstave. To pa je razumljivo, saj ob skupini izkušenih igralcev nastopa kopica mladih. In zaradi njih sem povprašala MELANIJO MOHORKO, ki je že 14 let šcpctalka pri tej skupini, kaj sodi o letošnjih razgovorih, ki jih po predstavah vodi strokovni team. Ni bila ravno preveč obzirna: ,,Razgovori so bili letos preveč razdrobljeni, tako da ne vem, kako so pravzaprav ocenili našo predstavo. Pogovarjati bi se morali tako. da bi amaterji razumeli, o čem go vorimo. Ne verjamem, da preveč nadrobno teoretično razglabljanje lahko amaterji razumejo, saj se z gledališčem srečujejo le praktično. S konkretno uprizoritvijo!" Za člane prenekatere gledališke skupine že dolgo njihovo sodelovanje ni več zgolj igranje za zabavo, le razvedrilo v prostih urah. Je pogosto sila resno in trdo delo gledaliških ljubiteljev in entuziastov, o katerem ne bi smeli govoriti z maloova-ževanjem ali ga celo ignorirati. Slovensko gledališko amatersko gibanje, to so dosežki njegovih zadnjih petnajstih let, iz katerega so lahko zrastli tudi dosežki enega samega leta — letošnjega. To je uprizoritvena in repertoarna rast, ne sicer brez občasnega nihanja, a vendar rast, ki ne omogoča več povratka nazaj v nezahteven repertoar burk ali iger neznanih avtorjev, saj slovenski amateiji igrajo več ali manj repertoar poklicnih gledališč; ne omogoča več povratka nazaj k predstavam, ki so bile le domena navdušenja za oder, saj je vedno več uspelih amaterskih uprizoritev sad strokovnega znanja o režiji in igralstvu, ne glede na to, ali to znanje prihaja od poklicnih ali nepoklicnih gledališčnikov. Res pa je, da poklicni gledališčniki še niso dovolj pogosti soustvarjalci amaterskih predstav, čeravno iščejo dodatno delo, pa ga očitno ne vidijo tam, kjer jih čaka. SONJA GAŠPERŠIČ ** ^čvrsto melbrosia V jubilejnem letu praznovanja 25-letnice kulturno umetniškega društva Slava Klavora iz Maribora je prišla na oder njihovega amaterskega gledališča Bertholda Brechta »Beraška opera", dolgoletna želja igralcev. Z njo so se predstavili na letošnjem tudi jubilejnem XV. srečanju dramskih skupin Slovenije v Velenju. Naj kot zanimivost povemo, da je pred 15 leti na I. srečanju dramskih skupin Slovenije, ki je tudi bilo v Velenju, »Beraško opero" uprizorila igralska skupina iz Velenja. Na sliki: prizor iz letošnje mariborske uprizoritve. načrtovanimi akcijami za prihodnjo sezono pa omenimo predvsem to, da bo Združenje poslej organiziralo gostovanja kvalitetnih amaterskih predstav na območjih, ki jih tako radi imenujemo bele gledališke lise. Škoda je namreč, da nekatere predstave, ki so zelo dobre, pokažejo samo dvakrat ali trikrat v domačem kraju in bližnji okolici. In res je nemara, da sc slabšim pogojem za gostovanja (odri) lažje prilagode amateiji kot poklicna gledališča. LJUDJE, TO NAŠE IGRANJE NI IGRAČKANJE! Bilo je to vzklik ogorčenja, eden izmed izrazov občutja, kakršno je na zaključni prireditvi XV. srečanja gledaliških skupin Slovenije pretekli teden večkrat planilo na dan. Občutje, da resno delo amaterjev, zlasti tistih najbolj ustvarjalnih in ambicioznih skupin ne odmeva v našem slovenskem kulturnem prostoru tako. kot naj bi. Ne več ne manj - kot zasluži! Letošnji Linhartovi nagrajenci Linhartovo plaketo, najvišje odličje za gledališko amatersko dejavnost, so podelili tudi letos ob zaključku XV. jubilejnega srečanja dramskih skupin Slovenije v Velenju. Plaketo so prejeli: MARJAN BELINA, strokovni sodelavec za gledališko dejavnost pri ZKPO Slovenije in tajnik Združenja gledaliških skupin Slovenije; MILKA CESAR, članica gledališke skupine KPD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem; JOŽE KOVAČIČ, član Prešernovega gledališča Kranj; PETER MALEC iz Gledališča Ptuj; MIRA STRES iz gledališke skupine DPD Prevalje; MILOŠ ŠKERGET in VERA VIDEČNIK. igralca amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora. X_____________/ 08šSK V INDUSTRIJI PLASTIKE POLYPEX V ŠOŠTANJU kVI PETNAJSTA OBLETNICA ROJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV LUKE KOPER Zdaj v ospredju proizvodne naloge • V šoštanjski industriji plastike Polypex so v prvih štirih mesecih letos dosegli za 2,7 % višjo realizacijo kot pred letom dni # V prihodnje si veliko obetajo od proizvodnje armirane plastike S Sorazmerno majhne investicije v naprave - blizu milijon dinarjev - bi omogočile za tretjino večjo proizvodnjo $ Pretesni prostori Industrijo plastike „Polypex“ Šoštanj so nekaj časa, predvsem pa na začetku letošnjega leta, pretresali notranji nemiri, ki so jim botrovali neurejeni odnosi, nejasna perspektiva razvoja in še nekatere druge stvari. Tovarna ima že nekaj časa novega direktorja, pospešeno pripravljajo program nadaljnjega razvoja, navezali so stike s sorodnimi delovnimi organizacijami, predvsem pa še z delovnimi organizacijami na velenjskem področju. Tako so zdaj v ospredju predvsem proizvodne naloge, vendar pa skušajo reševati tudi druga vprašanja, ki so prav tako pomembna za nadaljnji razvoj in uveljavitev te delovne skupnosti. Med drugim so se odločili za osvajanje izdelkov iz annirane plastike, po katerih je.na tržišču veliko povpraševanje. Zaenkrat so se odločili za proizvodnjo vozičkov za transport za tekstilno industrijo ter kadi za namakanje kož ter za meso. Vendar pa zaradi utesnjenosti - pomanjkanje prostorov je sploh osrednji problem šoštanjskega „Polypexa“ — te nove proizvodnje za zdaj ne morejo razviti v večji meri. Računajo pa, da bodo zafadi velikega razumevanja v Šaleški dolini za razrešitev tega problema vprašanje prostorov v doglednem času umaknili z dnevnega reda. Novi prostori bi med drugim tudi zmanjšali odvisnost Poly-pexa od kooperantov, ki večkrat kasnijo z dobavami, vprašljiva pa je včasih tudi kvaliteta. Nasploh pa računajo, da bi bilo mogoče - seveda so pogoj za to prostori - že v letu 1973 s proizvodnjo armirane plastike doseči najmanj 10 milijonov dinatjev realizacije. Dopolniti pa bi bilo treba še strojni park. Že z investicijo okrog 1 milijon dinarjev v naprave bi lahko, kot so ovedali ob zadnjem obisku v Industriji plastike „Polypex“ oštanj, povečali realizacijo za približno 30 %. yg 0 0 0 s 0 0 z 0 0 0 0 0 0 S S 0 % 0 \ S 0 0 \ $ * 0 0 0 '0 0 0 ;: Ž % 0 0 ? 5 ! DRUGA NAJVECJA! Kolektiv koprske Luke je te dni slavil 15-letnico svojega dela in obstoja. Na osrednji proslavi v Kopru so nagradili 22 delavcev, ki so v podjetju 15 let, priznanja pa so dobili tudi trije dosedanji direktorji podjetja - dr. Mirko Koršič, Danilo Petrinja in Evgen Prinčič. Po petnajstih letih obstoja slovenske Luke lahko brez za- držkov ocenimo, da je bila odločitev, da v Sloveniji zgradimo svoje morsko tovorno pristanišče, pravilna. Nagel razvoj tega podjetja in pomen, ki ga ima za slovensko gospodarstvo, potrjujeta upravičenost obstoja in rasti tega najsevernejšega jadranskega pristanišča. Prav ta njegova lega, k temu pa še usmeritev v specializacijo, sta pripomogla, da se je koprska Luka v kratkih petnajstih letih iz majhnega pretovornega pristanišča — z nekako 60 tisoč ton letnega prometa — razvila v drugo največje jugoslovansko tovorno pristanišče. Na drugo mesto se je s prometom 2 milijona ton uvrstila leta 1969, dve leti zatem, ko je dobila železniško prometno povezavo tranjostjo. z no- Posojilo podjetju Referendum v kranjski Savi je uspel Delavci industrije gumijevih, kemičnih in usnjenih izdelkov Kranj bodo za mesece od maja do novembra prejeli 90 odstotkov svojih osebnih dohodkov. Preostalo desetino bo podjetje uporabilo za izboljšanje svoje trenutne plačilne sposobnosti in s tem pogojev za redno proizvodnjo. Kolektiv Save seje tako odločil na referendumu, ki gaje imel pretekli torek. Za tak predlog je glasovalo 76,41 odst. delavcev. Podjetje bo tako postopoma nabralo 6,300.000 dinarjev, ki jih bo delavcem vrnilo z 10-od-stotnimi obrestmi 27. decembra. Sklep pa ne velja za tiste, ki imajo manj kot 600 dinarjev dohodka na družinskega člana. Ob poprečnem osebnem dohodku okoli 2.000 dinarjev je takih delavcev v tem kolektivu manj kot 50. • Na dan referenduma so v Savi prvič'' uresničili tudi nov sklep delavskega sveta, ki naj prav tako prispeva k izboljšanju njene plačilne sposobnosti. Delavci so prejeli 1.000 din napla-čila za svoj osebni dohodek za maj, preostalo pa jim bodo odslej nakazovali na hranilne knjižice. Sava bo tako mesečno nakazala hranilni službi banke okoli 4,5 milijona dinarjev, prihranki delavcev, ki jih verjetno ne bo malo, pa ji bodo olajšali najemanje kratkoročnih premostitvenih posojil. Z obema ukrepoma bodo v Savi precej omilili težak finančni položaj, kije nastal, ker jim kupci dolgujejo okoli 100 milijonov dinarjev. Ob tem velja po- GOSPGDARJENJE V GRADBENEM PODJETJU STAVBENIK PREVALJE Kmalu 112 novih stanovanj 280-članski delovni kolektiv Gradbenega podjetja Stavbenik s Prevalj bo letos dosegel za okrog 30 milijonov dinarjev realizacije. Prevaljski Stavbenik gradi predvsem v Mežiški dolini. Trenutno gradi 112 novih stanovanj. V Črni bo 20 stanovanj vseljivih že letos, v Mežici so jih^ačeli zidati 40, na Prevaljah bodo še letos zasedli upo- kojenci in borci 29 stanovanj, 23 jih bo vseljivih prihodnje leto. V letos vseljivih stanovanjih na Prevaljah bo veljal kvadratni meter stanovanjske površine, s centralnim ogrevanjem, le 2.600 dinarjev, ker je za objekt že urejena kotlovnica in trafo postaja. V Črni bo v bloku, kjer ne bo centralnega ogrevanja, stal kvadratni meter stanovanjske površine okrog 2.360 din, v novih blokih v Mežici in na Prevaljah pa okrog 3.000 dinarjev. Te dni je prevaljski Stavbenik že izročil naročniku, in sicer Trgovskemu podjetju Povrtnina Maribor, tudi trgovski paviljon na Čečovju na Ravnah. Izpolnjevanje predvidenih planskih nalog je na začetku le- tošnjega leta močno oviralo gospodarjenje tudi v prevaljskem Stavbeniku. Težave so bile predvsem zaradi pomanjkanja cementa, opeko pa so morali voziti iz Slavonije, vendar v podjetju zatrjujejo, da so morali odšteti za prevoz opeke iz Slavonije do Prevalj prav toliko denarja, kolikor je stala Opeka sama. (ma) udariti, daje Sava nenehno zelo skrbela za lastna obratna sredstva in z njimi krije že 76 odstotkov potreb, kar je za 6 odstotkov več, kot naj bi jugoslovansko gospodarstvo doseglo do leta 1975. Obe navedeni novosti sta del drugih obsežnih akcij, s katerimi se Sava vključuje v stabilizacijska prizadevanja. Tako je v devetih proizvodnih delovnih enotah ustanovila nove skupine za analizo vrednosti, ki so že zabeležile znatne uspehe pri izkoriščanju možnosti za prehod od zahodnih surovin k vzhodnim in domačim, nenehno zagotavljajo nove prihranke pri materialih in časih za izdelavo posameznih izdelkov in podobno. Prizadevanja teh skupin zagotavljajo Savi pozitivne učinke poslovanja, čeprav so izračuni po podražitvi proizvodnih stroškov zaradi devalvacije in drugih vzrokov pokazali, da bo ostala povsem brez čistega dohodka. Dolgoročnejše učinke za boljše gospodarjenje pa v Savi pričakujejo od nove organizacije podjetja. V začetku drugega poletja bodo začeli uvajati temeljne organizacije združenega dela, ki naj bi do konca leta popolnoma zaživele. Vso pozornost pa posvečajo tudi programu uvajanja proizvodnje radialne pnevmatike, s katero bodo dosegli optimalnejši obseg proizvodnje in si zagotovili mesto med najnaprednejšimi proizvajalci svoje stroke v svetu. M. S. Danes ima koprska Luka okrog 1000 metrov operativne obale, dva posebna pristajalna mostova, okrog 160.000 kv. metrov pokritih in približno toliko odprtih skladišč ter vrsto predelovalnih obratov, ki so zrasli v njeni industrijski coni. Po srednjeročnem razvojnem programu naj bi koprska Luka do leta 1975 dosegla 4 milijone ton prometa, dolgoročni raz- ; vojni program Slovenije pa predvideva, da bi njen promet porasel na 10 ali celo nekaj več milijonov ton tovora. Luka naj bi tako postala eden izmed naj- j pomembnejših dejavnikov pri razvoju slovenskega prometnega sistema in pripomogla, da postane Slovenija eno izmed se-čišč in središč mednarodnega blagovnega prometa, za kar ima, spričo svoje ugodne geografske lega, velike možnosti. Nedvomno deluje koprska Luka v tej smeri že danes, saj z dvema milijonoma ton, od katerih jih okrog 700 tisoč odpade na tranzit, že močno vpliva na razvoj celotnega slovenskega prometnega sistema. NA 10 CICER0 • VELENJE Na zadnji seji je delavski svet TGO Gorenje Velenje sprejel sklep o razpisu volitev novih'članov samoupravnih organov. V vseh tovarnah Gorenja bodo volili člane v delavski svet podjetja, v enoti Velenje pa člane delavskega sveta enote. Predvf de no je, da bodo v prvi polovici junija po vseh tovarnah zbori delov; nih ljudi, na katerih bodo predlagali kandidate za nove člane samouprav; nih oorganov, govorili pa bodo tudi o dosedanjem delu delavskega sveta podjetja. Mandat novoizvoljenih članov d6' lavskega sveta podjetja Gorenje b° trajal od sprejema samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela in do sprejema novega statuta delavne organizacije. (vil CELJE iz ljubljane v new york Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Hala letala letijo vsak dan iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih Je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poletom Imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. irsAriiK “•*,n si““” V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJ A. SV. SAVE 9. 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 PanAm letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu ; l Celjsko podjetje Izletnik je začelo preurejati hotel Celeia. Obnovili s° že fasado, v programu pa imajo f® notranjo preureditev in dogradit®1! snack bara in pokritega vrta. Posebej pa bodo uredili ribjo restavracijo’ Adaptacija bo veljala okrog mAijo” dinarjev. M. 8’ ŠPORT IN REKREACIJA ŽENSKA KONFEKCIJA - MOŠKA KONFEKCIJA OTROŠKA KONFEK aJA - POROČNE OBLEKE I TRBOVLJE Množična udeležba in odlični rezultati V nadaljevanju tekmovanja na XIII. SŠI-72 je bila končana druga disciplina — kegljanje 6x100 —dva nastopa. Nastopilo je rekordno število ekip, kar 28 iz 18 osnovnih organizacij sindikata. Doseženi so bili odlični rezultati, saj se je poprečje kljub večjemu številu nastopajočih dvignilo za več kot 100 podrtih kegljev na ekipo. ^Veliko število nastopajočih tekmovalcev ter kvalitetni dvig doseženih rezultatov kažeta na vse večjo priljubljenost te športne discipline v črnih revirjih. Na priljubljenost te discipline kaže tudi velik obisk gledalcev, ki so spodbujali borbene tekmovalce. Kljub deljenemu nastopu so bile ogorčene borbe za posamezno mesto. Končni vrstni red v kegljanju 6x 100 metov mešano po dveh nastopih je: 1. Cementarna I 5065, 2. SGP Zasavje I 5054, 3. Investicijski biroji I 5052, 4. Strojna tovarna I 5000, 5. Strojna tovarna II 4944, 6. ZPT rudnik Trbovlje I 4925, 7. Elektrarna 1 4866, 8. Strojna tovarna III 4866, 9. Cementarna II 4863, 10. ZPT rudnik Trbovlje II 4821 podrtih kegljev itd. Najboljši posamezniki pa so v dveh nastopih dosegli naslednje rezultate: 1. Jereb (obrtniki) 982, 2. Tomše (SGP Zasavje) 947, 3. Brečko (Cementarna) 907, 4. Kramar (ISKRA) 902, 5. Odlazek (IBT I) 895, 6. Kovče (IBT I) 892, 7. Lipovšek (ZPT — rudnik I) 885, 8. Šparemblek (Elektrarna I) 884, 9. Kozmos (ZPT ESO) 883, 10. Ustar (SGP Zasavje) 874 podrtih kegljev itd. Vsi nastopajoči so dosegli. rezultate, ki štejejo tudi za športno značko TRIM. Na koncu naj pohvalimo prizadevne organizatorje, to je kegljaški klub Rudar, ki je vzorno organiziral to tekmovanje. FRANC SADAR e Srečanje sindikalnih jekip TAP, TGA in JLA V počastitev dneva mladosti je tovarna avtoopreme iz Ptuja °rganizirala II. tradicionalno srečanje sindikalnih ekip. Sodelovale s° ekipe tovarne avtoopreme Ptuj, tovarne glinice in aluminija "Boris J Kidrič" Kidričevo in ptujskega garnizona. Ekipe so tekmovale v šahu, streljanju z malokalibrsko puško, v Valeni nogometu, namiznem tenisu in kegljanju. V izredno fair borbi je v skupnem plasmaju presenetljivo zmagala ekipa TAP, kije °abrala največ točk (24), drugo mesto je osvojila ekipa TGA (22 točk) in tretje mesto ekipa JLA (14 točk). Rezultati tekmovanja: L ŠAH: 1. TGA, 2. JLA, 3. TAP. 2- STRELJANJE Z MALOKALIBRSKO PUŠKO: 1. TGA - 822 rogov, 2. TAP — 677 krogov, 3. JLA — 616 krogov. j Najboljši posameznik je bil NOVAK FRANC iz TGA s 170 , krogi. 3- NAMIZNI TENIS: 1. TAP, 2. JLA, 3. TGA. 4- KEGLJANJE: 1. TAP 372 podrtih kegljev, 2. TGA 336, 3. EA 341 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil ŠERUGA ALOJZ iz TAP. S. MALI NOGOMET: l. TAP 3, 2. TGA 2 in 3. JLA 1 točko. ^ °hvale vredno je to, da je organizacija tekmovanja potekala rJzhibno, za kar ima največ zaslug referent za šport v TAP, KLA-IVO. Takšnih in podobnih srečanj si delovne organizacije v PtuJu še želijo. A. IVARTNIK Radovljica Sindikalno prvenstvo ^ Gorenjske v šahu odn^ 0r8anizaciji šahovske podzveze Gorenjske-Radovljica je bilo I. niri rt° ^dikalno ekipno prvenstvo Gorenjske v Radovljici. Na tur-r, ,u Jf. sodelovalo 8 šestčlanskih ekip s področja Jesenic, Kranja, Q0vljiee in Škofje Loke. sta .°E,enjski prvak je postala ekipa Železarne Jesenice, ki je v po-t0 ‘ ^°rko, Krničar, Pavlin, Jan, Vukovič in Pristov zbrala 29,5 je e- Rezen ekipe Elana iz Begunj, s katerim je igrala neodločeno, ObSS vse nasprotnike. Železarna je osvojila prehodni pokal Radovljica in pokal šahovske podzveze Gorenjske. 3 pfstn* red: 1. Železarna Jesenice 29,5, 2. Tekstilindus Kranj 27, Elan u0 ^c§unje 25,5, 4. Bolnica Begunje 20,5, 5. Sava Kranj 20, 6. dovfjjca ^8,5, 7. Jelovica Škofja Loka 16,5, 8. Prosveta Ra- ig3elezarna Jesenice in Tekstilindus Kranj imata tako pravico Ja na sindikalnem prvenstvu Slovenije. D. ŠIFTAR Pridobitev koroškega aerokluba 0rgkanrOŠkemu aer°klubu, ki sodi med najprizadevnejša društva in so še *acf na Koroškem, se je te dni uresničila velika želja. Dobili Misijnj0]^ eta^?’ ‘n s*cer znamke „Piper“, za vleko jadralnih letal. V *etalcev ° ^°^no prihaja na dopuste iz tujine vedno več jadralnih 06 ’ Zato jim bo prišlo novo letalo za vleko še kako prav. W"em poletu novega letala za vleko jadralnih letal je bila na Pod D j* Koroškega aerokluba v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu roviteljstvom Pivovarne Laško krajša slovesnost. (an) Nova Gimnastika Te dni je izšla v Ljubljani spet Gimnastika, glasilo Gimnastične zveze Slovenije. Gre sicer za letošnjo prvo številko Gimnastike, vendar naj k temu dodamo, da uredniški odbor že pripravlja tako imenovano predolimpijsko številko, ki bo izšla štirinajst dni pred pričetkom iger. Tudi najnovejša številka Gimnastike priča o tem, da vlaga uredniški odbor zares veliko truda v izdajanje te priljubljene telesnokultume publikacije. V reviji so zajeta vsa minula tekmovanja, obenem pa se publikacija dotika tudi uspehov posameznih telovadcev. Uredniški odbor ob ljublja, da bo v prihodnje posvetil več pozornosti delovanju Gimnastične zveze in problemom, s katerimi se ukvarja. In Gimnastika že uresničuje to svojo napoved. Opozarja na številna nerešena vprašanja, med drugim tudi na vprašanja gradnje nove telovadnice. Nogometaši tovarne Meblo iz Nove Gorice so se na DIS 72 dobro odrezali (Foto: R. Kolenc) DIS 72 v polnem razmahu Letošnje sindikalne igre občine Nova Gorica so v polnem razmahu, saj ne mine teden, da ni tekmovanj v tej ali oni panogi. Po pričakovanju je največ zanimanja za nogomet, saj nastopa v malem nogometu kar 22 delovnih organizacij. Njihove tekme gredo skoraj h koncu. Čaka jih še finale, v katerem se bo pomerilo 6 najboljših moštev. TREBNJE Tudi tekme v odbojki, namiznem tenisu in košarki so pokazale, da je veliko zanimanja za tovrstno športno aktivnost zaposlenih. Kot torej kaže, bo moral občinski sindikalni svet že v prihodnji sezoni misliti na možnost osnovanja redne sindikalne lige vsaj v športih, kot so mali nogomet, odbojka, košarka in kegljanje, saj bi to bil porok, da bi bila aktivnost zaposlenih še večja in predvsem bolj kontinuirana. Vsekakor pa igre iz leta v leto pridobivajo na svoji pomembnosti in tudi delovne organizacije ~se vse bolj zanimajo za tovrstno dejavnost. R. KOLENC Zaključene so prve športne igre Maja so se pričele na področju občinskega sindikalnega sveta Trebnje prve sindikalne športne igre. Ekipe so tekmovale za diplome v posameznih disciplinah ter v končnem seštevku točk za prehodni pokal ObSS Trebnje. Športna komisija pri ObSS se je zaradi prvega poskusa uvajanja delavskih športnih iger odločila, da bodo tekmovali le v sedmih disciplinah: streljanju z zračno puško, Šahu, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, malem nogometu in odbojki. Tekmovanje se je končalo v nedeljo, 28. maja pred domom TVD Partizan Mirna s podelitvijo diplom in pokala. V odbojki, balinanju in streljanju so zmagale ekipe KPD Dob, v šahu in namiznem tenisu združene ekipe prosvetnih delavcev iz osnovnih šol Mirenske doline (Mirna, Mokronog, Šentrupert), v malem nogometu je zmagal „Mercator“ Trebnje ter v kegljanju Kmetijska zadruga Trebnje. Prehodni pokal ObSS je osvojila sindikalna podružnica KPD Dob, ki je v skupnem seštevku doseženih mest v vseh disciplinah zbrala največ točk. Na drugo mesto so se uvrstili prosvetni delavci Mirenske doline. Diplome in prehodni pokal je zmagovalnim ekipam podelil predsednik ObSS Ivan Longar in ob tem zaželel, da bi se delavske športne igre v občini Trebnje še bolj razmahnile, da bi postale res množična manifestacija delavstva trebanjskega področja. PETER PODOBNIK Noj večja Izbira konfekcije v Trstu ŠTEVILNA PRIZNANJA ZA RAVENSKE ŠPORTNIKE V domu železaijev na Ravnah na Koroškem je bila zadnjo soboto priložnostna slovesnost. Na razširjeni seji izvršnega odbora Občinske zveze za telesno kulturo Ravne na Koroškem so podelili priznanja 149 zaslužnim športnim delavcem, društvom, državnim prvakom ter udeležencem svetovnih prvenstev in olimpijskih iger iz Mežiške doline. Priznanja so podelili ob 25-letnici ustanovitve Fizkulturne zveze Slovenije in ob 30-letnici ustanovitve OF. Slovesnost so združili tudi s proglasitvijo najuspešnejše športnice, športnika in športnega kolektiva iz Mežiške doline za leto 1971. Naslovi so pripadli alpski smučarki Ireni Ježevi, smučarskemu skakalcu —1 olimpijcu Dragu Pudgarju ter Odbojkarskemu klubu Fužinar Ravne na Koroškem. (MA) V tem mesecu, natančneje 15. junija ob 12. uri bomo v prostorih uredništva Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4 ponovno zavrteli bobna sreče. Izid žrebanja 4. kola bomo objavili v Delavski enotnosti, ki bo izšla 17. junija. Seje čas, da postanete naročnik našega časopisa in da sodelujete v žrebanju 4. kola. Se je čas, da zberete 5 naročnikov in si tako zagotovite srečko v bobnu zbiralcev naročnikov. V tem mesecu bomo tudi prvič podelili nagrade za občinske sindikalne svete, ki širijo svoj list Delavsko enotnost med članstvom. Nagradili bomo občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo do junija najbolj dvignilo število naročnikov, in občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo do žrebanja najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih. Izpolnite naročilnico in nam jo pošljite najkasneje do 12. junija. Tisoči učencev končujejo letos šolanje na tehničnih srednjih šolah. Tisoči bodo v jeseni začeli z učenjem — A. AGNIČ Premalo posluha Člani komisije za dmžbeno ekonomske odnose pri komiteju občinske konference ZK Ormož so poudarili, da je odnos nekaterih denarnih zavodov do manj razvitih območij več kot mačehovski. Tako je na primer tovarna „Jože Kerenčič" lani pokazala izredno dobre gospodarske rezultate, vendar na odgovornih mestih v republiki, kjer delijo kreditna sredstva, njihovega dela očitno ne upoštevajo. Ta delovna organizacija bi po načrtu morala letos odpreti drugo novo proizvodno dvorano. Stroji so že na poti, ne bodo pa jih imeli kam postaviti. Sodijo, da bi bile težave s krediti verjetno mnogo manjše, če bi Ormožani imeli kakega svojega človeka v bližini republiškega sklada skupnih rezerv. Še »po ribniško« Na posvetovanju o ribniških krošnjarjih - rešetarjih, ki prodajajo na trgih in sejmih suho robo - sklicala ga je skupščina občine Ribnica - so ugotovili, da njihova dejavnost ni v skladu s predpisi o blagovnem prometu niti z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Vendar glede na tradicijo, ki jo imajo ribniški rešetarji v svetu, izdaja občinska skupščina vsako leto začasna dovoljenja za krošnjarjenje. Pokazalo pa se je, da mnogi krošnjarji prekoračujejo tradicionalni okvir rešetarskc dejavnosti, to je, da ne prodajajo izključno klasičnih izdelkov domače obrti suhe robe, temveč prekupčujejo tudi z raznim industrijskim galanterijskim blagom, kar je nedovoljena trgovina. Začasno naj bi rešili ta problem z zakonom o osebnem delu, ker bo treba upoštevati ustaljene tradicije dejavnosti domače obrti. Urediti bo treba tudi vprašanje raznih krošnjarjev in prekupčevalcev, ki prihajajo z dovoljenji za prodajo iz sosednih republik, za dejavnost le-teh pa obsojamo ribniške rešetarje. Zato bo občina vsem pravim ribniškim rešetarjem izdala posebne izkaznice. IZGUBA, KI JE NI NIHČE PRIČAKOVAL Lani je 500-članski delovni kolektiv Tovarne usnja Šoštanj dosegel 85 milijonov dinarjev realizacije, na tuje pa je izvozil za 400.000 dolarjev izdelkov. Ker so ob koncu leta 1971 skorajda pošle zaloge surovih kož, so pri programiranju gospodarjenja za letošnje leto upoštevali za tretjino manjši namok, kolikor bi ga sicer lahko dosegli, to je le 20 ton surovih kož na dan. Tako naj bi dosegli najmanj 100 milijonov dinarjev realizacije, z izvozom pa iztržili 800 tisoč dolarjev. Rezultati štirimesečnega gospodarjenja so v Tovarni usnja Šoštanj precej pod predvidevanji. Zaradi pomanjkanja surovih kož so v razdobju januar - april dosegli le okrog 75 % predvidenega namoka surovih kož, v aprilu pa na primer samo okrog 20 %. Zaradi manjšega obsega NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek: ...................... ....... ......................... Točen naslov: ............... .......................................... Naročnino za 12 mesecev v znesku 26-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime in priimek Naslov Podpis Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek jn sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek In točen naslov zbiralca naročnikov: k proizvodnje, v aprilu so v Šoštanju v glavnem samo dodelovali kože, in občutnega zvišanja cen surovih kož — od lanskega novembra do aprila so se cene surovih kož povečale za blizu 60 %, cene usnja pa so zamrznjene oz. maksimirane in so se s 1. marcem zvišale le za 11 %, pa čeprav predstavlja v ceni usnja nakup surovih kož kar 70 % vseh stroškov, ima Tovarna usnja Šoštanj ob koncu aprila blizu 3 milijone dinarjev izgube. Izguba štirimesečnega gospodarjenja v letu 1972 znaša toliko, kolikor so v tovarni lani ustvarili ostanka dohodka in amortizacije. Težave se bodo še nadaljevale, saj se bojijo, da bodo morali ustaviti še več strojev, ker ne bo kož, pa čeprav je povpraševanje po usnju na domačem in tujih tržiščih veliko in bi prodali celotno proizvodnjo. Rešitev za nastali položaj v Tovarni usnja Šoštanj, podobno pa v vsej naši usnjarski industriji, bo treba po vsej verjetnosti iskati v liberaliziranem uvozu surovih kož in ne nazadnje tudi v zvišanju cen usnja. Za to se zavzema tudi svet za usnjarsko predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Akumulativnost usnjarske industrije, zlasti še tiste, ki nima razvite predelave usnja, bo treba izboljšati. V Tovarni usnja Šoštanj se zavedajo, da morajo iti v modernizacijo proizvodnje usnja in začeti tudi s predelavo, vendar potrebujejo denar. Sami ga zaradi nizke akumulativnosti, letos pa zaradi izgube, nimajo. Trenutni finančni položaj delovne organizacije pa že vpliva na to, da zaradi nizkih osebnih dohodkov — v povprečju ne dosegajo niti 1400 dinarjev in se v primerjavi z letom 1971 skorajda niso spremenili — delavci že zapuščajo usnjarno in si iščejo zaposlitve drugje. V prihodnjih mesecih se bo težavam, s katerimi se srečujejo v šoštanjski Tovarni usnja, skorajda zagotovo pridružila nova — pomanjkanje kvalificiranih delavcev. M. L. Libeline dozirne tehtnice, cenjene doma in v tujini, v tovarni dušika Ruše - FOTO: J. KUZMA Jubilej podjetja Central Kranj Kolektiv gostinsko trgovskega podjetja Central Kranj, ki vključuje 200 zaposlenih in 36 vajencev, je v torek proslavil 20-letnico svoje gospodarske organizacije. Oseminštiridesetim članom, ki so v njej že več kot 10 let, se je oddolžil s spominskimi darili. Sedmim članom, ki so v Cen-tralu že 20 let, so poklonili darila v vrednosti 1000 dinarjev, ostalim pa v vrednosti 500 oziroma 750 dinarjev. Zanimiveje, daje Central začel z eno prodajalno in 14 zaposlenimi, sedaj pa vključuje 8 trgovskih lokalov, 4 hotele, 2 restavraciji in 18 drugih gostinskih lokalov ter mah golf in kegljišče. V jubilejnem letu ima več zanimivih načrtov. V ospredju njegovih prizadevanj bo skrb za oživitev zimske turistične sezone na Jezerskem, kjer je lani prevzel hotel z depandansami. Tu namerava najprej zgraditi 3-stezno avtomatsko.kegljišče, in usposobiti drsališče. Ta dva objekta bosta lepo dopolnjevala smučarske vlečnice, ki jih bo za prihodnjo zimo tu uredilo Gozdno gospodarstvo Kranj. Vsem tem objektom pa naj bi, po načrtih Centrala, prihodnje leto sledil tudi nov hotelski objekt s 50 ležišči boljše kategorije, ki jih tu kritično primanjkuje. Obenem pripravlja Central tudi načrt za motel, ki ga bo zgradil pri odcepu nove kranjske obvoznice na cesti prvega reda ob. zahodnem robu mesta. Svoj gostinsko turistični kompleks ob umetnem jezeru v Preddvoru pa namerava iz* boljšati še z novimi restavracijskimi prostori >n zimskim bazenom. M. S- DELAVSKA ENOTNOST nri l.hihliansiki banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par Naročnina jc četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 din Rokopisov ne vračamo P račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana