Ameriška Domovina
e r i e/% ni- h o iwi c
SLOVENIAN
MORNING NCWSPAPCR
NO. 235
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 1, 1948
LETOL.-VOL.il
VE5TI
IZ SLOVENIJE
DOMŽALSKI ŽUPNIK FRANC BERNIK UMRL. — 5. novembra se je za vedno poslovil od te solzne doline dolgoletni župnik in duhovni svetnik domžalski. Rojen je bil 28. septembra 1869 v št. Vidu pri Ljubljani, kjer je bil njegov oče nadučitelj in organist. Ker mu je oče zgodaj umrl, se je mati preselila na Trato v Poljanski dolini, kjer je Bernik preživel otroška leta. študiral je v Ljubljani, kjer je kot gojenec Alojzije-višča pri profesorju Foersterju dobil veselje do glasbe. Leta 1894 je pel novo mašo na Trati. Prva služba je bila v Borovnici, druga na Vrhniki, leta 1903 pa je prišel za beneficiata v Domžale in tam leta 1908 ustanovil župnijo. Prej so bile industrijske Domžale le podružnica Mengša. Bil je neumoren delavec na cerkvenem in prosvetnem polju. Tudi zadružništvo je našlo v njem iskrenega sodelavca.
, O njegovem delu priča prenovljena cerkev, prosvetni dom, otroško zavetišče in dom onemoglih. Zadnje delo je bilo, da je pripravil kaplanijo. Predvsem za svoje Amerikance je napisal dva zvezka “Fara Domžale,” dalje knjigi: “Spolnuj zapovedi” in “Pri najboljšem prijatelju.1
prej internirali v Mengšu, potem izgnali. Bival je med vojno v Ljubljani, kjer je obhajal zlato mašo. Leta 1945 se je vrnil v Domžale, toda razmere so se tako spremenile, da bi tam umrl od lakote, če ne bi bilo ameriških' darov od svojemu župniku hvaležnih Domžalcev. Meseca avgusta je resno obolel, pa vendar še vedno skušal vršiti svojo službo. Zadnjič je maševal 30. oktobra. Umrl je v popolni revščini. Njegovo delo v Domžalah ne bo pozabljeno, dokler bo ta kraj stal.
DVE ORGANIZACIJI KOMUNISTOV BODO ZDRUŽILI.
Komunisti so vedeli, da morejo na' vrh le, če prevarajo slovenski narod. To varanje 'se je začelo z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Ta fronta je bila v resnici popolnoma pod vodstvom komunistom, da pa so mogli naloviti dovolj kalinov vseh vrst in vseh stanov, niso rekli: To je komunistična organizacija, ampak so trdili, da je za vse. Podobno so delali pri organizaciji mladine. Imeli so svoje čiste komunistične organizacije, za kaline pa še drugo. Prišel je čas, ko to dvojnost odpravljajo. Sklenili so, da združijo SKOJ (Savez komunistične mladine in LMJ (Ljudska mladina ugoslavije.) Tako bo samo
VAKRONUSOZAPR-LI PLIN HIŠAM ZA GRETJE V FURNEZIH
Akron, O. — Plinska družba je na cesti zaprla plin dvema hišama, ki sta brez dovoljenja napeljali plin v furne-ze. Najprvo je družba zaprla plin pred vhodom v furnez. Ko sta pa potem družini plin zopet odprli, so prišli delavci in zaprli plin zunaj na cesti.
Kakor je zdaj odredba mora vsaka hiša dobiti dovoljenje od plinske družbe, predno sme napeljati plin za gretje v furnez. Ta odredba je po ukazu Ohijske utilitetne komisije, ker naravnega plina primanjkuje. Plinska družba'ga dovoli napeljati za gretje le toliko, kolikor misli, da ga bo lahko dobavljala pozimi.
Družini, ki zdaj nimata plina v furnezih sta: Walter Bert-schi, 156 Roger St. in George Just, 1287 Mt. Vernon Ave. Plinska družba izjavlja, da bo čekirala naprej, da ugotovi, če še v kakšni drugi hiši uporabljajo plin za gretje brez dovoljenja.
Trden blok protikomunističnih delegatov v Parizu
Pariz. — Pri Zlvezi narodov je skupina komunističnih držav zopet doživela popoten poraz, ko je bil odklonjen poljski predlog z vsemi proti šestim glasovom. Predlog gre za tem,
Otroci piketirajo pikete
Portland, Ore., — Pred mesnico Jdieta Hughesa je unija AFL postavila piket-ne strale, ker mesar noče pristopiti k uniji. Mesar dela sam in po koli mu pomagajo otroci, stari od 10 do 19 let. jOtroci dovažajo meso odjemalcem, dočim dela v mesnici oče sam. Zato, pravi, ne vidi potrebe, zakaj bi pristopil k uniji.
Ko se je pojavila piketna straža od unije pred mesnico, je vzel 10 letni mesarjev sinko' velik napiti katerega nosi pred piketno stražo. Ta napis se glasi: “Ta človek zahteva, da pristopim k uniji!"
Od Rusov podpirani komunisti soiažcepili Berlin na dvoje
Zavrgli so izvoljeni mestni odbor in postavili svojo vlado v ruskem delu
Berlin. — Od Rusov podpirani nemški komunisti so včeraj odstavili postavno izvoljeno mestno vlado v Berlinu ter postavili v ruskem delu mesta svojo vlado. Tako je zdaj Berlin razdeljen med dve vladi: vzhodno in z^padno.
V WEST PARKU SO PRESTAVILI ODPR-TUO NOVEGA DOMA
John Mišmaš, tajnik Jug. del. narodnega doma v West Parku naznanja, da se na 12. decembra ne bo vršila slavnostna od-prtija novega doma. Vzrok je, ker stavbenik ni mogel dobiti pravočasno materiala za gradbo.
Vsi, ki so dobili povabila za otvoritev, naj vzamejo to nazna-nje in so prošeni, da počakajo na tozadevno pismeno obvestilo, kdaj se bo vršila odprtija.
Ameriške družine so dobile ukaz, da odidejo iz Nankinga in Šanghaja
Nanking. — Ameriške oblasti so ukazale vsem ameriškim družinam, ki se še nahajajo v Nankingu, glavnem mestu Kitajske in v Šanghaju, da takoj odidejo iz teh mest. Ameriška letala jim bodo na razpolago.
Ta ukaz je bil dan, ko so pridrle komunistične čete na 100 milj do Nankinga. Ameriške družine bodo odpeljali v Manilo na Filipinih,
Komunisti grozijo obkrožiti mesto Suchow in vladne čete so že dobile ukaz, da ga zapustijo. Tukaj se nahaja kakih 250,000 vladnih čet, ki pa ne opravijo ničesar proti premoči komunistov.
Francoski premogarji so se vrnili nadelo brez priboljška
To je bila najdaljša premogarska stavka v Franciji
Pariz. — Francoski premogarji so končali svojo najdaljšo stavko, ki so jo počeli na ukaz komunistov. Vrnili so se nazaj na delo brez vsakega priboljška pri mezdi. Tako s* na izgubi vsi, ipremogarji in dežela.
Tekom stavk so bili ubiti trije premogarji, na stotine jih je bilo pa ranjenih, kakor tudi varnostnih organov. Od 4. okt> bra, ko so začeli s stavko, je bilo aretiranih več kot 2,000 oseb.
V teh 56 dneh stavke bi bili premogarji lahko nakopali 5,-000,000 ton premoga, ki ga dežela tako nujno potrebuje. Tega premoga zdaj ni in ga bo morala Francija nekje dobiti, najbrže v Ameriki.
Premogarji so šli na stavko za višjo mezdo, ki je pa niso dobili. Vsled izgubljenih delovnih dni so pa izgubili še nad 20 milijonov dolarjev na mezdi.
IZ RAZNIH NASELBIN
NEEUfVILLE, IA. — Dne 3. nov. je umrla žena Franka Smodeja, stara 67 let, doma iz vasi Horči, pošta Gerovo, Jugoslavija. Pokojna je bila dobra gospodinja. Poleg moža zapušča dva sina. — Dne 4. nov. je tukaj naglo umrl tudi Jakob 13-varšek, star 73 let. Podlegel je' paralizi.
DULUTH, Minn. — V bolnišnici St. Mary je dobro prestala operacijo Frances Jenko iz Chis-holma.
IMPERIAL, Pa. — Dne 9. nov. je umrl Anton Treven, star 67 let, doma iz Zaplane pri Vrhniki, v Ameriki 42 let. Tukaj zapušča sestro Mary Ergen, v Detroitu sestro Frances Močnik in brata Josephi Trevna, kakor tudi 22 nečakov in nečakinj.
Tri na dan
Zajčev Francelj v Chicagu jamra, ker da so uredniki pri A. D. namenoma prezrli dejstvo, da vlada v južni Italiji revščina. Nam je zares žal, da smo tako površni in ne posvečamo dovolj pažnje, kako se imajo Kalabreži. * » •
Frank Lewandowski v Chicagu je 30 krat poskusil izvršiti
milil fiBfllt Alf I komunistične delegate je pri H VII UHVDUVI tej priliki govoril znani Aleš Mary Janiigar	Bebler, ki je ponavljal svoje
Po daljši bolezni je umrla do- grobosti, da USA v Grčiji vodi ma Mrs. Mary Jančigar, roj. vojno proti grškemu narodu.
Hrovat, po domače Papirniška Micka, stara 62 let. Stanovala je na 6604 Schaefer Ave. Doma je bila iz Žužemberka, odkoder je prišla v Cleveland pred 38 leti. Bila je članica dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, podruž. št. 25 SžZ in St. Clair Grove št. 98 WC, katerega je bila tudi ustanoviteljica.
Tukaj zapušča soproga Antona, tri sinove, Anthony, Ernest in Albert; dve hčeri, Mrs. Mary Fabian in Mrs. Hermino Lekše ter 6 vnukov, Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:16 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo.
Matjašičev pogreb
Pogreb Corp. Edmunda Matjašič bo v petek zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 in nato na vojaški oddelek pokopališča Kalvarija.
Obešanje Japoncev je prestavljeno
Tokio. — General MacAr-thur je dovolil, da se obe-šenje na smrt obsojenih japonskih generalov odloži za toliko časa, da imajo priliko apelirati na najvišjo sodnijo Zed,
samomor, pa se mu ni nobenkrat držav.
■dodobra posrečilo. Zdaj mu je Ohijski senator Taft je V okrožni sodnik Miner izdal sod-	Nemčiji
no prepoved, da ne sme nikoli Frankfurt. — Ohijski sena.
Več kaj takega poskusiti. Sodnik ni rekel, kaj bodo napravili, če Frank še enkrat poskusi in če se mu posreči.
* • •
Veste, nam se je kar pozdeva-lo, da bo Truman izvoljen. Zato, ker je ukazal malo pred volitvami napraviti verando pri Beli hiši. Kdaj ste pa še slišali, da bi tisti, ki se namerava seliti, na vso sapo predeloval hišo za novega gospodarja?
Bivšega predsednika vlade kličejo pred kazensko sodnijo
Tokio, Japonska. — Japonski državni tožitelj je zahteval kazensko postopanje tudi proti bivšemu predsedniku, vlade Ashida. Ashida je še nedavno odstopil, ker je bil radi podkupovanja are-tiran eden njegovih ministrov. Sedaj je odstopil tudi kot predsednik svoje stranke. Listi deloma izražajo mnenje, da ni dovolj dokazov, da bi mogel biti obtožen on sam, parlament pa ga bo zaslišal in mu dal priliko, da se brani, predno ga bo izročil kazenskim oblastem.
tor Robert A. Taft se je posvetoval z ameriškimi poveljniki v Nemčiji, armadnimi in letalskimi. Hotel je zvedeti položaj.
VREME
Vremenski urad napoveduje za danes mrzleje in morda celo nekaj snega. November v Clevelandu je bil v zadnjih 63 letih tretji, ki je bil brez vsakega snega. Normalno zapade tukaj do 4 palce snega v novembru.
♦
Društveni imenik
Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na sejo, pobiranje asesmenta in drpge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru bodo imela društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor hi pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
nedeljo volitve v mestno vlado. Rusi so pa v svojem predelu take volitve prepovedali in komunisti so ukazali svojim pristašem, da volitve bojkotirajo.
Komunisti so včeraj sklicali v Admiralsko palačo zborovanje ter tam postavili svojo vlado za vzhodni del mesta. S tem mislijo dobiti v roke oblast nad vsem mestom, predno bodo nedeljske volitve. V za-padnem delu Berlina živita dve tretjini vsega prebivalstva.
Sedanja berlinska mestna vlada zboruje v angleškem delu mesta, ker je protikomunistična in ne more uporabljati mestne hiše, ki stoje v ruskem delu Berlina.
General Clay, ki je ameriški guverner v Nemčiji, je povedal časnikarjem, da bodo že znali napraviti potrebne korake,, če bodo skušali komunisti delati kakšne neprilike pri volitvah.
Znano je, da si Rusi ne upajo dovoliti volitev v svojem sektorju, ker vedo, da bi komunisti Strahovito pogoreli. Zato pa hoče rdeča manjšina kot povsod vladati s terorjem.
atomsld energiji
Chicago. — Dr. Lyle Boršt je objavil, da bo atomska bomba, ki jo izdeluje USA za 1. 1949, desettisočkrat močnejša kakor so bile prve bombe v letu 1942. Z radio aktivnostjo jih bo mogoče zasledovati, kamorkoli' bo-do izstreljene._____________
Ameriški zdravniki bodo klicani v armado, ako se sami ne vpišejo
St. Louis, Mo. — Tukaj zboruje Ameriška zdravniška zveza. Včeraj je govoril dr. James C. Sargent, ki je povedal zdrav-
Nova knjiga o Sovjetskem delu z nacisti in v Španiji
Washington. — Združene države, Velika Britanija in Fran-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
K molitvi—
Člani društva Sv. Imena fare sv. Lovrenca naj pridejo nocoj ob 7:15 v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za pok. Matije Fapežem, jutri ob 9 naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše.
Za 30-dnevnico—
V	četrtek ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Virant ob priliki 30-dne-vnice njene smrti.
Dodatek k zahvali—
V	zahvali Katoliške lige je bilo pomotoma izpuščeno ime Mrs. Jennie Lužar, ki je naredila in darovala 10 potic za sprejemno prireditev, pri tem ji je pridno pomagala Mrs. Mary Otoničar. Najtoplejša zahvala obema.
Čeki bodo poslani—
Iz North American banke poročajo, da bodo danes in jutri razposlani čeki za božične klube. Vsi, ki so hranili tekom leta v takem klubu, bodo prejeli ček. Obenem se vsak lahko takoj vpiše za božični klub 1949 in začne takoj s prvim tednom vlagati.
Pošta naznanja—
Clevelandska pošta nas naproša, naj bi apelirali na ljudi, da bi zgodaj razposlali božična voščila, vsaj do 15. decembra, da jih bo pošta lahko raznesla do
janjih z nacisti in pa o ruskem poizkusu izvršiti komunistični prevrat v Španiji .Iz knjige bo razvidno, da je komunistična centrala povzročila zadnjo špansko civilno vojsko.
DAJ BRAT. DAJ 8I8TRA. SPOMNI SS BEGUNCEV g RAKU
houirs_______
PRILIKO IMATE, DA SI NAROČITE LEPO ZBIRKO NAJLEPŠIH BOŽIČNIH PESMI
Ravnokar je izšlo nad 30 najlepših božičnih pesmi. Zbirka obsega 40 strani. Sami najlepši božični biseri so v njej. Do solz ganljiva stara ipesem, kako Marija in Jožef iščeta prenočišča za sveto noč, pa ju povsod odganjajo. Potem je v zbirki polno pastirskih pesmi, kako prinašajo h jaslicam svoje darove, kako antjGH**ojo nebeško glorijo. Sveta noč, seveda, tudi ne manjka. (Nekaj je čisto preprostih pesmi za manj-
Svečnico. Zbirka tudi ni pozabila na božične odpeve pri litanijah in tudi ne na božično mašno pesem. Zbirka je posvečena prevzv. ljubljanskemu škofu dr. G. Rožmanu.
Po zbirki ne bodo segli samo cerkveni pevlski zbori, temveč tudi posamezne družine, da jih igrajo in pojejo doma, zlasti tam, kjer v cerkvah ne slišite naj lepše božične pesmi — slovenske pesmi.
Tudi društvom bi pesmi do-
še zbore, nekaj težjih za večje brodošle za božične prireditve, zbore tako, da pride vsak na Kanadskim novim naseljen-svoj račun. Zbirici sopridejanejcem naj ta zbirka nadomesti pesmi za novo leto, “Včakali (slovensko službo božjo, ki so jo smo novega leta dan,” za Tri bili dozdaj za božič navajeni.
kralje ‘'Prelepa nova zvezda,” za praznik sv. Družine “Imena
Fantje in dekleta se bodo rimali na sv. noč in bodo iz te zbir-
mi najslajša so,” potem stara ke zapeli, prisrčna “Kam si izginilo, De-1 Posamezen izvod stane $1.00. teče moje,” iza nedeljo po Sv. Naročite lahko zbirko pri: Holy Treh Kraljih in še pesem za Family Church, Willard, Wis.
Razne najnovejše svetovne vesti
WASHINGTON. — Madama Kajšek, žena kitajskega vrhovnega voditelja, je včeraj z letalom dospela v San Francisco, odkoder dospe danes v Washington. Namen njenega prihoda je nikom, da bodo ameriški zdrav- dobiti nadaljno pomoč Kitajski za boj proti komunistom, liiki v velikem številu klicani v
TEL AV1V. — Arabski in judovski vojskovodje so včeraj v Jeruzalemu podpisali premirje, ki naj nastopi danes zjutraj ob 1. V Jeruzalemu se že bratijo vojaki obeh armad.
no zono, v kateri se nahaja prejemnik. S tem je pošti omogočeno hitreje dostavljanje pisem in kart.
Ne bo televizije—
Kot je sporočila postaja se jutri ne bo vrši! slovenski program za televizijo, ampak na 9. decembra ob istem času.
Vesela vest—
Pri družini John in Mary Petrič, 461 E. 156. St. so dobili hčerko. Anton in Antonia Novak iz 613 E. 99. St., ki zdaj živita na 1000 Creekview, sta s tem postala že sedmič stari ata in stara mama, Mrs. Frances Petrič iz 650 E. 140. St. pa enajstič stara mama. Naš poklon vsem skupaj in dobro srečo.
Po zapadni Evropi leži gosta megla
London. — Po vsej Angliji in zapadni Evropi leži že tri dni tako gosta megla, da je ohromila skoro ves promet. Letala se ne dvigajo, vlaki vozijo velikimi zamudami in cestni promet z avtomobili skoro čisto stoji.
Komunisti poraženi v severni Italiji
Rim. — V provincah Trent in Alto Adige so se vršile volitve v okrajne odbore. Ti dve nekdanji avstrijski provinci sta namreč dosegli avtonomijo. Od 46 mandatov so jih dobile protikomunistične stranke 37.
armado, ako se ne bodo priglasili prostovoljno. Na konvencijo je prišlo 3,500 zdravnikov.
Dr. Sargent je rekel, da ima ameriški narod navado dati najboljšo zdravniško oskrbo svojim borcem. Pozival je zdravnike, naj se javijo prostovoljno, ker bi ne bilo posebno častno za zdravnike, če bi jih bile treba rekrutirati.
BELGRAD.;— Sem je dospela češka komisija, da prične pogajanja z jugoslovansko vlado za novo trgovsko pogodbo.
• • •
WARREN, O. — Osebni vlak Baltimore & Ohio železnice, ki vozi iz New Yorka v Chicago, je zadel 5 milj južno od tukaj v tovorni vlak NYC železnice. Vlak je odpeljal ob 11:06 iz Youngs-towna sinoči. Prvo poročilo trdi, da je bilo več oseb ranjenih.
Ne odlaiajfe!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.Z5 i ameriških dolarjih. Ameriška Domovina «117 St. Clair Ava. Cleveland 3, O.
U. S. A.
po,^a!
(JAMBS DBMVBC, Editor)
Ill} It. CUt Art.	HMtntm HU	CWiM A OUo
Public dslly txetn Suuritn Sundry« ud HoHdayo
^R^OMO^AjraBfiRM^
1«. 11
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in aploh za dežele Izven Zečf. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.	____
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 p« year; $5 for 6 months; $8 for I months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 8 months, $3150 for 3 months.
Entered ee eecoad-clase matter January Oth, 1908, et tie Poet Office et Cleveland, Oklo, sndn the Act of March 3rd, 1171.	________________
• 8$
No. 235 Wed., Dec. 1, 1948
in bralke te kplone mogel povabiti na sestanek z AMERIŠKIMI (bivllmi) begunci, kakor sem vas povabil na sestanek s KANADSKIMI. Zdi se mi pa, da do tega sploh ne pride. .. e a o
Ali nimam upanja, da bi prišli sem med nas v kakem večjem številu? — Ne, tako me ne smete razumeti. Kar trdno u-pajmo, da bodo prišli, kadar bo čas za to.
Ampak nekaj drugega je. PRVIČ naši tu v Ameriki najbrž ne bodo tako skupaj kot so (primeroma) oni v Kanadi. DRU-
Želja po osvoboditvi in “Prosveta”
Pri čikaški “Prosveti” ’so spet hudi na nas. V imenu vseh “ta pravih naprednih” se urednik na Lawndale pohujšuje, da si upa kdo zapisati, kako potreba je Jugoslavijo osvoboditi komunističnega jarmu. On je. še tiste stare vere kot pred tremi leti. Ta vera, ki je bila importirana čez Atlantik kot komunistična propaganda, da poživi “naprednost” ’in da užene za zmeraj klerikalnega zmaja, je učila in uči, da je Tito s svojimi partizani “osvobodil” Jugoslavijo. Kaj Rusi ali celo kapitalistični Amerikanei! Kaj so ti naredili? Samo Tito, Tito! In kakšna je ta svoboda po “napredni” veri? Taka, pravi “P.”, da ni v Jugoslaviji več kol pol procenta ljudi zaprtih v ječah; vsi drugi delajo tlako, garajo noč in dan ter se mučijo in tako dokazujejo, da pač niso v ječi. Toliko daleč je prišla sedaj že tudi “P.” v svoji hitri naprednosti, da ne taji več, da je v Jugoslaviji veliko pomanjkanje in stradež. Toda tega ni kriv vladajoči režim; to sploh ni mogoče. Da se zakrije krivda titovcev ima članek napade na Jegliča, Rožmana in še na Kristusove čudeže. Tako je pozornost obrnjena drugam. In če bi kak “na-prednik” le podvomil, da ti napadi na katoličane kaj zmanjšujejo krivdo komunistov na sedanji revščini starega kraja, potem sg ga pač proglasi za “reakcijonarja.”’
Ni naš namen odgovarjati na to zmešano štreno misli “P.” urednika, saj sam ne ve, kje bi imela štrena začetek in konec in kaj bi rad povedal. Iz vsega zvemo samo to, da je urednik hud, če kdo ne verjame, kakor on verjame, da je Tito osvobodil naš narod v starem kraju. In mislite, to nekaj pomeni v Ameriki, če je urednik “P.” hud! Le radi či-tateljev, da si ti morejo ustvariti boljšo podobo po komuni-
čutijo, da garajo za politični sistem, ki ga sovražijo, sovražijo, ker nimajo v njem nobene besede. In še eno vsi vidijo, kako brez glave delajo novi gospodarji. Kmetu pobero krompir, potem pa ta gnije v skladiščih*, ki so napravljena samo za silo. Pobero prašiče, potem pa ti poginjajo v pita-liščih, kjer ni nikogar, ki bi se, intenzivno bavil z njihovim pitanjem. Naenkrat hočejo napraviti iz Jugoslavije, ki je bila v glavnem kmečka dežela, industrijsko. Velikih strojev hočejo in zanje izvažajo v tujino živež, da bodo lahko delali kanone in aeroplane za vojno. Pri tem pa zanemarjajo človeka in ne pomislijo, da ta potrebuje tudi mila in sukanca, glavnika in vezalke za čevlje, da ne govorimo o oblekah in čevljih samih. Na solzah in na potu tlačanov grade komunisti svojo domnevano bodočnost. Kot jo grade Rusi že 31 let in niso še toliko zgradili, da bi upali odgrniti železni zastor. Komunisti poznajo samo državo, ne pa človeka in njegove narave. In vendar je človekrpred državo. Cio-,	VABI-
vek jim je le govoreče orodje kot so stari Rimljani imeno- da j|h ^bišžete> zakaj SAMI vali sužnje. In stari Rim je na tem propadel. Na tem se razbija blagostanje dežele, radi tega stradajo ljudje v deželi, ki je pred zadnjo vojno izvažala letno čez 50,000 vagonov pšenice in še več koruze. — Pri “P.” radi govore o svetem pismu. Naj jih spomnimo, da je tam lepa primera za tako komunistično gospodarstvo. Tam beremo, da taki tiči kot so komunisti spravljajo v vreče brez dna.
“P.” je našla en poseben vzrok revščine. Evropejske dežele podpira Amerika z Marshallovim planom, zato jim je bolje kot Jugoslaviji. Ali je kdaj rekla Amerika, da ne mara podpirati Jugoslavije? Tito sam odklanja ponujano roko, ker mu je komunizem več kot zdravje in blagostanje naroda v stari domovini.
In tu je vzrok, da žele narodi Jugoslavije osvoboditve izpod komunističnega jarma. Vse zmerjanje klerikalcev in reakcijonarjev vsega sveta ne more spremeniti teh dejstev,
crarp Hnmovinp na tudi ameriške “nanred-
nosti,” naj na par stvari opozorimo.
“P.” trdi, da je slovenski narod sam odločal o svoji novi državi,” katero smatra bolj svobodno in bolj demokratično, nego je kdaj sanjal, da jo bo izvojeva!” — Vprašujemo: Le kdaj bi bil imel slovenski narod priložnost, da bi se svobodno odločil za Titov režim? Kdaj je ta narod rekel, da se čuti pod komunizmom svobodnega? Ali so bile kake svo-hodne volitve, ali jei mogel narod govoriti na shodih ali v listih? Urednik “P." je menda mnenja, da so demokratične volitve, če sme biti samo vladna lista. Sicer pa on na demokracijo sploh ne verjame. Pravi, da je besedo “demokracija” “Pr.”, katere urednik je on sam, tako premlevala, da je postala — neslana. Kak zlobnež bi sicer mogel iz tega stavka sklepati, da je postala “P.” neslana ,pa vendar smemo upravičeno upati da urednik ne pluje v svojo skledo. Prav radi verjamemo, da je uredniku demokracija neslana, ker je vsem totalitarcem, fašistom in komunistom, in še vsem njunim sopotnikom. Ali verjame urednik “P.” vsaj še v svobodo? Po njegovem je svoboden vsak kdoi ni zaprt in dela. Stari rimski sužnji, ki so bogatinom obdelavah njih veleposestva, so bili po pameti “P.” urednika svobodni ljudje, kajti niso bili v ječi in še trdo so delali. Taki so tedaj pojmi nekdanjih “svobodomiselcev” o svobodi, kadar jim to tako prav kaže. Da, urednik “P.” je kar hud na tiste, ki zahtevajo, da bi moral “vsakdo imeti najširšo svobodo.” Morda je za kaj takega v Ameriki, kjer je lawndalski urednik na varnem, toda da bi tam v starem kraju imel kak zabit kmet “svobodo,” to pohujšuje “Pr.” Demokracija je torej neslanost, svoboda ni za stare kraje. To so pojmi glasila “napredne” jednote v Ameriki. Da se to ne pozabi!
Ker uči "P.”, da pomanjkanja in stradeža v starem kraju ni kriv sedanji režim, naj opozorimo na par stvari v premišljevanje tudi tistim naprednim, ki še hočejo misliti s svojo glavo in ne s čikaško. Jasno je tole; Dokler komunizem ni zavladal, Slovenija ni poznala nikoli take revščine. Če bi bili tega uboštva krivi prejšnji režimi, bi tudi revščina že prej nastopila. Revščina po treh letih komunizma le še raste in se nikakor ne zmanjšuje. S tako silo raste, da jo mora Tito sam v svojih govorili opravičevati in poskuša svoje verne tolažiti z boljšo bodočnostjo. Vzroki pomanjkanja so v komunističnem režimu in njegovih dejanjih. Naj navedemo enega vzrokov: Kmet in delavec izgubljati veselje do dela. Kmetu pobirajo vse: žito krompir, prašiče, živino. Kdo bo delal za komunistične trote? Saj ni kmet kokoš, ki nese jajca napre j, čeprav jih ji gospodinja sproti pobere. Komunistični listi tudi kar naravnost priznajo (Na pr. “SI. por." 10. okt.), da kmet obdela le, kar misli, da bo dopia porabil. Isti komunistični listi imajo dan za dnem pritožbe, da delavci in ravnatelji tovarn (in te so komunisti sami nastavili) ne vrše svojega dela, kakor bi ga morali po tiafem petletnem načrtu. Pišejo in pišyo, koliko se dela. morajo pa tudi pisati, kako slabo se dela. Urednik “P.” bere samo, koliko le dela. Za drugo igra vlogo ptiča noja. ki zarine glavo v pesek, da ne bi vidi nevarnosti. Sami komunisti poročajo, da kljub “udarništvu” in “prostovoljnem" detu ne gre tako, kakor bi moralo iti. In zakaj de'avec ne dela? Nekaj zato, ker je lačen. Največ pa zato, ker ne ve, za koga naj dela. Za novega kapitalista — državo? Vsi ^
da dela komunizem proti človeški naravi in da zato ne more prinesti nikomur blagostanja in da ne more nikoli nikjer za stalno uspeti.
Ker smo pri besedi “osvoboditev,” naj samo to dodamo, da Tito ni iz Slovenije pregnal nobenega Nemca. Ti so. odšli, ko so jih Amerikanei in Angleži drugod naklestili. Kje je torej kaka osvoboditev po partizanih, čeprav govorimo samo o pregnanih Nemcih? Zanimivo pa je, da tudi Rusi zelo vzamejo Titu za zlo, da baha. s partizanskimi zmagami, ker pravijo, da jih nikjer ni bilo in da so oni dejansko pregnali Nemce iz večine! Jugoslavije in ne kak Tito.
Morda bo kdo rekel, ki zašle- dekle? Geldala bi me in mi
jih boste našli in se z njimi pogovorili. že zdaj kaže, da se bodo razšli po vseli mogočih dosedanjih slovenskih naselbinah po Ameriki in gotovo bo kdo tudi prav blizu tam, kjer vi živite. O drugih boste pa od dru god zvedele
« • •
Tako je torej UPANJE, Pft bi lahko bilo tudi že kar gotovo — če in ako.
če in ako bi bila srca in če in' ako bi bile roke naših ameriških Slovencev bolj na široko odprte!
Seveda boste dejali, da moja obnovljena kolona poje zdaj prav isto pesem, kot jo je pela lansko leto in prej. . . Vendar in popolnoma res. POMOČ BEGUNCEM in spet pomoč beguncem — to je res, zmerom je bila vsebina te kolone taka.
Ampak zdaj gre še za DRUGAČNO pomoč beguncem kot je šlo prej. Zdaj ne gre več
Na pravo osvoboditev torej slovenski narod še čaka,; SAMO za to, da pošljete na LI-
čeprav so radi tega v Chicagi hudi.
"P.” se zelo veseli, da je Tito pritisnil katoilčane in pravi, da se je sedaj čevelj obrnil. S terir priznava in odpbrava “P.”’ preganjanja in terorizem ko komunistični čevelj' druge brca. Vse to govori seveda v duhu “ta pravih napredenih*” Da, sedaj vlada komunistični škorenj nad slovenskim narodom, kakor, končno prav pove “P.” Ta čevelj se je obrnil proti celemu narodu. Cel narod dobiva komunistične ^rce^e^n^d^rpkstra^in prezeba, da mprenekaj ljudi
kakor da je ljudstvo kak-kunec za zdravniško poskušanje. Radi tega pa tudi cel narod, bolj enoten in združen kot kadarkoli poprej, pričakuje resnične osvoboditve in da katerikoli čevelj brcne komunistične nasilnike s tilnika našega naroda.
Odpri srce, odpri roke.
P. Bernard Ambrožič
Nič nc odrečem! Z drugo besedo: prav rad bom še kaj zapisal o novih kanadskih Slovencih in Slovenkah, če bo tako naneslo in bo vam prav. Ampak SAMO njim ta kolona ni namenjena. Začel sem z njimi zlasti zato, da vam pokažem, kako zelo se je — vsaj za NEKATERE — begunsko vprašanje prenaredilo.
Zapisal sem že: Begunci so nam zmerom bplj BLIZU. In to sem pokazal na zgledu Kanade. še malo počakajmo, pa pride čas, ko se bo lahko zapisalo: ŠE BLIŽE so nam sedaj tisti,
ki so tu med nami v USA ali v
Ameriki.
• • •
Ali jih ZDAJ še ni prav nič tu v Ameriki? Veliko jih ni, nekaj malega pa že. Prvi transport je baje prinesel DVA, ki sta odšla na Ely, Minn, drugi transport je prinesel DVA — šla sta na Chisholm, Minn. Tretji transport je že tudi naznanjen, toda ko to pišem, še nimam na vpogled liste ali imenika beguncev, ki pridejo sem na tisti ladji. Upati pa je, da jih bo zmerom več.	•
Jaz težko čakam, da bi bralce
GO kaj denarja in kaj obleke. Zdaj gre ZLASTI za to, da se odločite za SPREJEM beguncev in da pošljete UGI tako PONUDBO. Ne gre več samo za to, da podpiramo begunce OD, DALEič. Za to gre, da jih do-
duje to pisanje, da nismo bili niti ljudje na ladji, ker nobenkrat ne omenjam tistih ženskih stvari. Samo v početku sem rekel, da so previdni voditelji te ekspedicije preračunali pametno odredbo, ker so odkazali moškim en del, ženskam pa drugi del ladje. Zastran ljubega miru, naj-brže. Ampak gor na krovu, kadar smo se v lepem vremenu sončili, je bilo vse zmešano: pisane rute in moški klobuki. Kapitan je pa s svojega vzvišenega mesta pazil da ni bilo kakšnih nepotrebnih intrig ali pripetljajev.
šli štirje nismo zahajali dosti v ta del sveta. Kaj pa bi, če se pa nismo razumeli. Opazili smo pač, da ruska in ukrajinska dekleta niso zrla mimo v morje, ampak so nas prav zvedavo ogledovala, kot bi hotele reči: i, štori kmečki, ■ tok zinite vendar kakšno besedo! Opazili smo, kako so se drezale s komolci, kadar smo stopali mimo skupine rut in si šepetale na ušesa. Menda so nas primerjale, kateri je gorši. Seveda, mi tudi nismo povešali oči k tlom. Njih lička, skoro vsa skrita v debelih rutah, so rdela, njih plave slovanske oči so vpile: fantje, fantje, le korajžo mi smo se pa držali kot lipovi bogovi in stopali pokonci, kot petelinčki po plotu. Do mednarodnih zapletljajev ni moglo priti, ker si nobena stran ni prav upala v ofenzivo. Kaj naj mar
bimo v svojo BLIŽINO in jim jaz stopim h kateri in ji zažvr-
..."...
morda nazaj nekaj rekla, ki pa, seveda, jaz ne bi razumel. Kaj se ve, če se ne bi razumelo, prestavljeno po naše: pa fantu šest klofut nameri, na lev otri, na desno tri. .
Midva z Vrhničanom, ki sva si izbrala starše slovenske krvi, bi morda še vjela ali oddala kakšno besedo, ki bi zvenela domače, ampak najina tovariša, Švicar in Nemec, bi pa zaman trkala na slovanska srčka. Pa sta bila prav ta dva, ki sta,naju z Vrhničanom silila, naj bi šli med ruska dekleta, enčeš, da čolveku tako dobro dene, če gleda taki božji stvarci v oči. Tako tudi tisto nedeljo popoldne, ko sva si z Vrhničanom ravno pripovedovala storje. K nama sta prišla in Švicar je rekel: “Seničice se grejejo na soncu tam na zadnjem krovu. Tje pojdimo, da se bomo malo pobe-gecali.”
“Kaj hoče?” me je vprašal Vrhničan, ki ni razmel, pa ki se mu je zdelo, da je nekaj posebnega.
“Da bi šli dekleta klicat,” mu pojasnim.
“Pa pri belem dnevu, kaj se mu meša?” je Vrhničan intoni-ral zapik, ki je poznal pravice fantov, da smejo prenašati lestve in koledovati pod okni samo v tihih nočeh, ko očka in mamca v kamrici ne vesta, da sovražnik zalezuje hišo.
“Saj ne ravno klicat,” mu
golim:
“Povej mi dekle ti ljubo,
al ljubiš mene ti samo?
Al ljubiš mene ti samo, da mi vri snu lahko bo?
Potem bi malo počakal in za spoznanje više trubaduril:
Rdeče lice, rožni cvet, najlepša si izmed vseh deklet. Še demo roko mi podaj , potem grem žalosten nazaj.’
Kaj mi naj na to pove rusko
Novi IBM električni pisalni stroj, ki se ga lahko dobi v standard in drugih modelih, ima vse-elektri?ne tipke ter vsebuje druge inženirske prednosti za izboljšan obrat. Premikanje traku ter premikanje vrst se vrši vse na elektriko. Piscu ni treba drugega, kot da pritisne na tipke, drugo vrši vse stro.i sam potom elektrike. Ker je ves stroj zaprt s posebnim pokrovom, se na stroju ne nabere prah. Ta čudežni pisalni stroj je izdelek International Business Machines korporacije.
o-------------
Oni, ki so že v Kanadi, vas ne bodo več prosili za gmotno pomoč. Omogočeno jim je, da si sami pomagajo. Tudi oni, ki so že v Argentini, se ne obračajo več na vas, vsaj po veliki večini gotovo ne. Tudi njim je omogočeno, da si sami pomagajo.
Skoraj tako bi lahko zapisal še Q drugih krajih, kolikor vem.
Toda — za prihod beguncev v Ameriko veljajo drugačni pogoji kot za naselitev kje drugje.
Za Kanado se razni begunci — seveda ne vsi — lahko kar sami priglasijo, sprejmejo pogoje, pa jih oblasti same prepeljejo čez morje. Ne morejo sicer tako napraviti cele družine, poedinci pa — in takih je lepo število med našimi begunci.
r t •
V Ameriko je sicer odprta pot tudi družinam — pod enim pogojem! Da bomo natančni: pod dvema pogojema. Morajo imeti tu “patrona”—ki je lahko STRIC ali pa tudi ne! — imeti morajo poleg tega tudi zagotovljen zaslužek in stanovanje.
To dvoje! Direktor LIGJNE pisarne, dr. Miha Krek v Clevelandu objavlja spet in spet te pogoje. Prosi in roti vse človeško čuteče Slovence širom A-merike, naj se ZARES zganejo.
Ker vidimo, da je treba tolikokrat eno in isto povedati, sme človek iz tega sklepati, da se še NISTE ZGANILI! Vsaj mnogi še ne.
-- -* » »
Nikar ne bodimo tako ozko-srčni, da bi nihče ne mislil na druge begunce, ampak kvečjemu le na svoje sorodnike. Saj je lepo in pravično, da najprej vsak za svojo žlahto poskrbi.
Vendar se pri tem ne sme ustaviti naša dobrodelnost. Tudi drugi so NAŠI in tudi za druge j ponos naše podružnice in zato je treba poskrbeti.	t tudi zaslužijo, da jim pomaga-
Seveda mnogi pravite, da ni-1 mo. Prav vljudno vas vabim mate in nimate možnosti, da bi vse. sami koga spravili pod streho in j	Mfffif Stušek,
mu poskrbeli delo. Zlasti ae ne I	preds. podružnice št.
morete odločiti, da bi spravili!	49 S2Z.
pod streho kako slovensko begunsko DRUŽINO.
Razume se, da jaz ne morem biti sodnik in moram sprejeti oprivičevanje brez ugovora. — Kjer ni, še vojska ne vzame, pravijo.
* ♦ *
(Dalje na 3. atranl)
Razstava S J. Z.
Wickliffe, O. — Zopet bomo imele članice clevelanskih podružnic Slovenske ženske zveze dva zelo pomembna dneva. To bo 4. in 5. decembra, ko bo v Slovenskem domu na Holmes Ave razstava ročnih del. Od vseh podružnic pošiljajo članice, -kar imajo naj lepšega na to razstavo. Na stotine žepnih robčkov z najfinejšimi čipkami vam bo na izbiro. Prav tako tudi vsakovrstni potički in na stotine vsakovrstnih krasno i?-
“Bo vraga pihal,” se zasmeje Vrhničan, “saj ga ne bo nobena razumela, ki meštra tako čuden jezik, da ga še jaz ne razumem. Prej bi jih gazumela midva. Ko smo šli oni dan mimo skupine ruskih deklet, sem prav razločno slišal, da je ena rekla, da smo hlapci. Kakšni hlapci, bi jo bil-jaz rad vprašal, pa sem raje besedo požrl. Kdo ag-bo pregovarjal ž njimi in jim dokazoval, da imamo pri nas doma grunt in še‘velik, pa da jaz nisem še nikoli služil za hlapca, še manj za pastirja.”
“Počakaj,” mu tolmačim tisto besedo. “Saj ni reka, da si hlapec. Najbrže si slišal, da je rekla “hlop,”’ kar ae pravi po naše fant, ne pa hlapec.”
“Ni hudir!” se začudi Vrhničan. “Odkod pa ti to veš?” me je vprašal, ki ni verjel, da bi jaz kaj več razumel ruščine kot cn. “Pri nas pravimo tistemu črvu, ki se prime krave za kožo, klop.”
“Pri naši stotniji je bil nek fant iz Galicije in ta mi je večkrat povedal, da smo Slovenci dobri hlopi, to se pravi: fest fantje. V tistem delu sveta so fantje hlopi. Ampak ne “klop,” temveč hlop.”
“Klop ali hlop, meni je vseeno, jaz se ne bom nič mešal mednje. Saj ne rečem, da niso še dokaj fletne, posebno nekatere, pa kako naj kateri to povem, da se ji bom prikupil? Tema
delanih ročnih del.
Upam, da ne bo nobene čla- dveraa rfci- na-> Sresta kar sa‘
...	.	.	• mn rlimttiš oli lrolrn a J in vnlrnl
nice, 'ki bi zamudile to lepo pri-
liko, da si ogleda razstavo m obenem tudi preskrbi kako lepo darilo za božične praznike. Posebno opozarjam članice od podružnice št. 49, da si ogledate “stani” ki ga bodo imele naše marljive Radetke. One so
ma dvorit, ali kako sj že rekel prej. Bova vsaj videla, kako bosta opravila na patrulji.”
Nemcu in Švicarju sem res svetoval, naj gresta kgr sama in če bosta dobro opravila, naj prideta povedat, bova šla pa tudi midva.
In sta res šla. Kmalu sta bila nazaj, rdeča, kot bi ju kdo napol pečena vzel iz peči. Povedala sta nama, kako sta opravila na svojem pohodu m. zalezovanju lepega ženskega spola med slovanskimi narodi.
■ s
- HTCRtftlU nnMGVIMA. DECEMBER l, 1948
JANUS GOLEČ:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Pod Ropoševim vodstvom so izpoved vsega, kar mu je »nanese upali veterane! prostovoljno ga o ugrabi j en ju Ropoševe Vi--	--	-■ •	de. Sivolasi lopov je iabeble-
prek0 Mure, odkoder so podili krucevske strains oddelke
tal v
aruccvoac autuim	--------	. .
smeri proti Tišini in Murski So- čemur Štajerci zdaleč niti sa-
boti. V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so'se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le previden, ,da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz piano te. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir ipcoti domu, ne da bi bil utrpel omen ka vredne zgube.
Prvo srečanje v boju s Kru ci je uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki je le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so___ bojazljivci!
Ko so se vrnili zmagovalci do Mure nasproti Veržeju, je odpustil Ropoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotli haloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opaizovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez iplena, ker je vse uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom. “Hauptmanu” je bilo znano,


SLOVLiilit
(Nadaljevanje e L atzaoL)
nizacija. Koristna budala v mladinskih organizacijah so odigra-
ni ali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodetja, ki je pomenjglo za Ropoša cilj vsega njegovega do-ledanja krvavega obračuna s Krajino.
Pretkana glava Brajdič se je hitr0 iamuzal iz prvih napadov nerazsodnega strahu. Tresoč se, je stal pred vanj kričečim “hautmanom,” ki mu. je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skutjal nalagati le za trohico!
Pripovedoval je Marko gospodarju o pobegu Vide iz krempljev “Oberkruca” in da se je zatekla iz bojazni pred kru-revsko stražo ob Muri proti severu. Cul je govoriti med narodom o slovenski krasotici ipo selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal je ubrati ciganska duša prepričevalne strune, da ni dvomil niti Ropoša o isti-nitoeti njegove izpovedi. Saj
ZNAMENJE SPRAVE? — Znano je ,da je bil eden očitkov titovcem od strani Kominforme, da trpe razne organizacije, ki niso strogo komunistične strankarske organizacije, kakor je na primer “ljudska fronta” Titov-ci so odgovarjali, da je to samo pot do popolnega komunizma ali socializacije, kot se radi izražajo. Vendar se zdi, da smatrajo jugoslovanski komunisti za potrebno, da se vklonijo vsaj v tej točki Kominformi. Odtod združevanje dveh mladinskih organizacij v eno samo, čeprav sta bili obe dejansko komunistični vsaj pri svojem delu. Morda tako skušajo titovci potolažiti Moskvo in dobiti odvezo, V sili hudič tudi muhe žre ... Ni dvoma, da bomo slišali čez kak čas tudi o tem, da Je postala Osvobodilna fronta nepotrbena.
REAKCIJONARNI DUHOVNIKI PROTI SKOJ. — Izgle-da, da so slovenski duhovniki kljub skrajno neugodnim razmeram še vedno na straži. Kadar vidijo volka, ki se zaganja v čredo, ga skušajo odpoditi. Zato svare pred komunizmom
-p-----—	—- /jaw avare pxeu iv.umum*iuvm
ravno ta starikavi cigan ga je kljub temU) da radi takih svaril
jirafil rvrarl vara noeror*« lei ifi	l-	• y .	•	„„
svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj In nad celo Mursko polje.
V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štarejci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za ce-zakropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredo-
da so bili med kočevskimi Ivanja. Celo ranjeni medved
ogledniki pred vpadom ne si- je že dajal znake življenja
morejo poromati v ječo in na prisilno delo. Sedaj ko spravljajo skupaj vso mladino v eno čisto komunistično organizacijo, tožijo komunistični listi, da je spet duhovščina tista, ki v svoji reakcionarnosti ovira mladino pri Čem združevanju. Takole se krega “Ljudska pravica” 26. septembra; "Reakcijonarni du hovniki izkoriščajo verska čustva predvsem politično ”“wi
taki slovničarji, kadar ne bo več Tita. Čigavi bodo takrat otroci?
Zelo šolski je tudi stavek v taki slovniei: “Tovarišica, ki si ti z njo delal na mladinski progi in ki bi ti šel v ogenj zanjo, mi je včeraj pisala.” Gotovo za otroke zelo vzgojno!
ŠE ENA IZ ŠOLSKIH KNJIG. — V zgodovinskem učbeniku za prvo gimnazijo berete, da je pračlovek živel v prakomu-nistični družbeni obliki. Torej brž, ko se je iz opice razvil (po veri komunistov) je že začel s komunizmom. In komunisti hočejo, da se človeštvo sedaj spet poda na tisto nizko razvojno stopnjo človeštva.
V tem učbeniku za zgodovino je tudi kratko malo rečeno, da Kristus nikoli ni živel. — In tega se morajo učiti otroci katoliških staršev. To je svoboda vere!
In ker po komunistični veri Kristus ni živel, tudi zametajo, da bi se pisalo, kadar se imenujejo kake letnice, “pred Kristusovim rojstvom” ali “po Kristusovem rojstvu.’” Da se izognejo besedi Kristus .morajo otroci re-‘Leta toliko in toliko “stare, ga štetja”” ali “novega štetja.’. Je pač tako, kot so zmeraj rekli, da se hudič boji Kristusovega imena in križa.
MIŠKO KRANJC IN MARI-JANIŠCE. — Za komunistično propagando imajo zmeraj kak “teden.” Tako so. imeli tudi teden napredne knjige. Razni trdni komunisti so predavali ljudem, da se morajo oprijeti napredne knjige in varovati reak-cijonaroe. “Napreden” pomeni tem tičem ravno toliko kot vašim ameriškim naprednjakom, kake-mq Lojzetu Adamiču ali
t---— • am, miajsi pa iiavuuom na-
gu za tiste, ki še nimajo prilike gg s^re slovenske ideale, ki so
________ 1. j______ 7.4-«	...	....	v. ..
ODPRI
ODPRI
(MdaUmad* • & MmuD
Ampak na nekaj drugega bi vas rad opozoril. Vsi imate v okolici znance in prijatelje, ki morda imajo možnost, katere vi nimate. Obrnite se nanje, razložite položaj, izprosite od njih in pri njih sprejem naših beguncev! Povejte jim, da bodo dobili dobre delavce in v vsakem pogledu zanesljive ljudi. Ne bodo jim breme, v pomoč jim bodo.
Le verjemite: Samo ZA ZAČETEK bodo potrebovali pomoči, nasvetov in vodstva. Glavno je,''da PRIDEJO, vse drugo bo kmalu v redu. Ne morejo pa PRITI brez izpolnitve pogojev, ki jih zahteva, postava USA.
• • •
Da je potrebna Se zmerom denarna pomoč in pomoč v bla-
Naj mladina sliši, koliko ste žrtvovali za ta spomenik, ki naj ji dolgo v bodočnosti govoril o vaa in jo kliče, da gre za svojimi vernimi slovenskimi starši ter ostane zvesta svoji cerkvi in svoji slovenski krvi. Preprost je ta vaš spomenik, najlepši kakor ste ga bili zmožni postaviti tedaj, toda postavila ga je slovenska vera v Boga pa slovenska ljubezen do svojega naroda.
Pridite vsi, ker bo zlasti za vas pionirje to najbrže zadnja skupna cerkvena slovesnost
v	Greater New Yorku v vašem življenju. Ko bo prišel zlati ali 60 letni jubilej, boste v veliki večini že počivali po grobeh. Pridite zato vsi, vi pionirji in
vi	mlajši, za ta jubilej zopet skupaj in prinesite sem v ftew York košček Slovenije in košček slovenskega duha in veselja, da se bomo starejši pomladili, mlajši pa navdušili za na-
Delo v kuhinji
Sprejme se žensko za pomoč v kuhinji pri kuhanju. Pokličite UT 1-1369.	(236)
za preselitev, je jasno. Zato bom tudi o tem še kaj zpisal, če Bog da.
Ampak sedaj, ko je tudi A-merika bolj ali manj na široko odprta beguncem, da pridejo sem, se mi zdi poglavitna reč, da gremo z vso resnostjo na delo, da jim dobimo PATRO-NOY, ki naj jih povabijo sem.
Ameriški časopisi opisujejo na dolgo in široko, kako ginljivi prizori nastajajo, ko stopajo begunci raznih narodov prvič na ameriška tla. Magari naj bodo to j udje, če imamo srce, se bomo, z njimi veselili.
Kako se bomo šele veselili, ko bomo svoje lastne brate, SLOVENSKE begunce, tako sprejo mali in sicer v velikem številu!
kako se. bodo ONI veselili! Slovenec, Slovenka! Postoj in premisli, kaj lahko TI še narediš, da se bodo te reči kmalu godile med nami! ,
nam jih vsadili v srce naši dobri slovenski starši in sm0 jih prinesli s seboj sem v Ameriko. Vseh umrlih Slovencev in Slo-
“““““	z,a miormacije se zglasite im
venk Greater New Yorka se bo- gg2 E 140 st aU pokličite LI-
mA mo nAooKnn unAmin i ali tp .	..aa	/	\
DELO DOBIJO
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino. Lastnik odhaja iz mesta. Nahaja se na 72. cesti blizu St. Clair Ave. Imp 6 sob, vse nanovo dekorirana. Parna gorkota s plinom. Oglejte si jo še danes in dajte ponudbo. Pokličite HE 6064.	(237)
Lepa prilika za podjetnega! rojaka
Na vogalu Tracy Ave, in 222. cesta bo kmalu dograjen nov trgovski prostor 18x70. Spodaj je lepa klet. Stavba bo v kratkem dograjena. Na vogalu bo lekarna, zraven je pa ta prostor, ki bi bil zelo pripraven za pekarijo, ker ni nobene v bližini. Za informacije se zglasite na
mo ipa posebno spominjali te dni pri naših pobožnostih, zlasti pri sv. maši v nedeljo ob desetih.
Rev. Marcel Marinšek, OFM, župnik.
berty 0700.
MALI OGLASI
Ledenica naprodaj Naprodaj je dobro ohranjena Frigjdaire ledenica. Vprašajte na 1063 E. 68. St. zgorej.
—(236)
Delo išče
ženska želi dobiti delo za pomagati v kuhinji restavracije; ali tudi za hišna dela. Pri otrocih ostane lahko čez noč. Pokličite HE 4142.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1014 B. ru St KB tm
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
Vsem Slovencem v Greater New Yorku
i so radi igrali
po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so ideali svoje lastne — ciganske koristi!
Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselej s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli precej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenje in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šapami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso bestnostjo. Napadalce je tirala radovednost: Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko sr
'krljni imi? i	I	ds	bodočo j
Ropošev« četa je	učifdate'jSŽŽTSUto
čevalnl poh^TstrebiTje'^igiozno, amoralno itd.” Potem pa “»Pf«**” Je bil tudi znani pivi murski breg krucevske ^veda sledi W*fr. da Je treba “♦«>' M,slm	Tn mn* 1P
- ■	v, .	nvAAvnnifi VAirovinniA fulrin lili
nadloge ter Izatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove.
Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu je osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajačo srčno rano, Nikakor ni mogel dognati: Kam se je skril in kje tiči smrtni sovrag — Jurij Godrnja?
V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Duna-
ditostj o ? Šele strel iz puške je jem poraz 12. septembra 1683,
omamil zvesto žival in iz voza se je skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, 'povzdignil obe roki, proseč milosti. Prisegal je na
Vas muči glavobol!
Nabavite sl najboljše tablete glavobolu v naši lekarni.
proti
preprečiti rovarjenje takih ljudi. Gotovo se ne da preprečiti takih organizacij, če je državna sila za njimi, prav tako pa je gotovo, da duhovščina vrši le svojo dolžnost, če mladini odpira oči, kam jo vlečejo komunisti.
SLOVNICA IN POLITIKA.
- Komunisti porabljajo vse za propagando, celo slovnico v šoli. Tako beremo pri razlagi zaimkov tak-le primer: “Čigavi smo mi?’’ Odgovor: “Titovi.” Ali se ne sliši to prav tako, kakor da so učenci v šoli nekaki
Titovi sužnji. Kaj bodo počeli Sedaj je “napreden.”
satelj Miško Kranjc. Ta mož je bil vzgojen v ljubljanskem Ma-rijanišču in tako ria stroške “re-akeijonarjev.”’ Pa 'je v svojem govoru potožil, da je tam dobil mnogo navlake. Takole pravi: “Otepali smo se z najarzličnejšo navlako.. Ne 3amo to: celo okužili smo se s to navlako, z lažno lepoto in nag je stalo mnogo truda, da smo se tega otresli” . . . Torej kar težko je bilo Miškotu postati komunist, tako dobro so ga vzgojili v katoliškem zavodu. No, sedaj gotovo verjame, da je iz opice, in da Kristus ni živel.
I1UW1U V AAWOA .v-——.
Mandel Drug
15702 Waterloo Road Cleveland 10. Ohio
••'vou UT INOUOH
'VITAMINS? »aartMadWkvewhM l ye* da 0 yee •» h
|M«w4A
tt Mf ■■■■!' la am
*
IDImd
ome>1day
IVMMUI mwulb
kakršnega bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevakim kraljem Emerikom Tokoly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. sept. 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jhn odvzel iprecej utrjenih postojank in trdnjav.
Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mu3tafo je nasledil bu-dapeštanski paša Ibrahim-sa-tan.
(Dalj* prihodnjič)
Dober mož
“Moja žena je izginila že pred tremi tedni.” — “Potem jo morate pa najaviti takoj pri | policiji kot pogrešano.” — “Co> j mu neki? Jaz je prav nič ne po- • erešam.”
Za podrezavanje dreves. — Slika nam predstavlja nove vrste žago za podrezavanje dreves, kakršne rabijo naši marini pri napravljanju potov skozi zaraščeno pokrajino. S to žago lahko spodrežete drevo prav pri zemlji. Spodreže 40 palcev debelo drevo prej, kot bi to opravilo več delavcev z navadno žago.
New fork, N. T. — Petega decembra letos bomo praznovali 40 letnico, od kar smo se zajeli Slovenci v tem največjem mestu sveta združevati in smo postavili temelje čuta naše slovenske skupnosti z ustanovitvijo slovenske cerkvene občine. Ustanovitev cerkvene občine v modernem Babilonu, za nas maloštevilne Slovence ni bila majhna stvar. Proslavili bomo pa ta jubilej po sledečem redu:
1.	S štirideseturno pobožnostjo, ki se izačne v nedeljo 5. decembra. V nedeljo bo ob desetih zjutraj slovesna sv. maša in po sv. maši banket s programom raznih zanimivih točk.
2.	Cela pobožnost bo posvečena tudi spominu živih in mrtvih pionirjev slovenske naselbine v Greater New Yorku. Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM, usta-novnik, bo pridigar in bo navzočim Obnavljal spomine na pionirsko delo newyorških in brooklynskih deklet, slovenskih mater in slovenskih mož. Zvečer ob sklepu, dne 7. dec., se bomo vprašali: “Zdaj, po 40 letih, kaj?” Gotovo boste vsi radi slišali o vsem tem. Pridigar vas bo peljal nazaj v čase pred 40 leti, v tista leta vašega živahnega in navdušenega dela za napredek slovenske naselbine v Greater New Yorku, ki se ga gotovo še vsi z veseljem spominjate. Zato vabim vse Slovence od blizu in daleč, da se v čim večjem številu udeleže vsak večer pobožnosti in pridejo na banket. Razšl i ste se po celem mestu in celi okolici New Yorka daleč naokoli. Naj bo ta prilika naš “Homecoming,” naš “Reunion,” ko se bomo zopet srečali in se skupaj poveselili, skupaj pomolili, pa skupaj se pogovorili o marsičem, kar je naše.
Pripeljite s seboj tudi svojo ameriško mladino in ji pokažite, kje ste si postavili svoj spomenik, ko vas več ne bo, da bodo otroci vedeli zanj, ga spoštovali in ga ohranili v hvaležnem spominu n« vas, njihove starše
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
1146 E. 61. St.
JOHN OBLAK
HE 2730
81 PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
* SUPERIOR BODY & PAINT CO.
mS ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVKLBAR, UitPtt.
-AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride
4
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 1, 1948

FANT S KRESINJA
MATIČIČ
IVAN
						
“Eh, Strmljan, kaj boste to- delavi in njegovih sadežih. Če-liko tarnali! Poln hlev živine|trti razred pa ven! Brž so bi-imate, polne kašče in polne nji-jli na šolskem vrtu, kjer jim je ve žita.”	j učitelj dal šolsko nalogo. De-
“0, imam, zato pa moram tr- klice je porazdelil po gredicah do delati.”	|ter jim velel ipleti in okopavati.
“Tudi v mestu morajo delati, Dečke je povedel k drevesnici, a nič nimajo, ker jim nič ne kjer jim je zastavljal razna zraste. Le nikar venomer ne strokovna vprašanja: vrste pO'
dečki -že dokaj razumjo to vrsto dela in ga z veliko vnemo vršijo. Potem jih je Žele popeljal h gnojišču, kjer jim je razlagal o kompostu: iz česa sestoji, kako se predeljuje in za katero gnojenje je primeren. Zatem je planil h gredicam gledat, kako deklice delajo. Nato pa hajdi vsi skupaj na župnijski vrt. Tu je šele snovi za mlade vrtnarje. Tu so bolna drevesa, črviva, zanikrna, a tudi sidrava in plodo-nosna. Marsikaj je že ozdravil Žele s svojimi učenci na za nemarjenem župnijskem vrtu.
jadikujte! Toliko lepote je na Kresinju, toliko sreče, zraven pa samo tarnanje.”
“U, lepote pa leopte! Vroči
sameznih dreves, rodni les, divjaki; dalje, kako se sadno drevje obrezuje in kdaj, o zajedal-cih in škropljenju. Pokazal
klanci pa polomljena pota—'to jim je nakej praktičnih prime-
je lepota, he!”
“Da, tudi vroči klanci in polomljena pota, vse je mikavno. Razen tega so tu polni hlevi, polne kašče, visoka trava, bujno žitno klasje. Mar to ni lepota?”
Medtem sta prišla do Strm-ljanove hiše, kar je bila zanj sreča, kajti fant ga je bil z zad-dnjim vprašanjem spravil v zagato, tako da je mož kar otresel in izginil v hišo.
Vid je stopal dalje po vasi. Kdor ga je opazil, ga je pozdravil s hišnega ipraga, izpred hleva ali celo pritekel k njemu in mu stisnil roko. Na koncu vasi je srečal gospoda župnika. Pravkar je prihajal iz cerkve in je počasi stopal proti župnišču. Bil je sivolas starček. Vid ga spodobno pozdravi: “Dobro jutro, gospod župnik.” “Bog daj," odvrne župnik in obstane pred fantom. “Glej, glej, pa nisi ti 'Poljančev Vi-dek?” Fant prikima. “Kako, si prišel že na počitnice?” Fant znova smehljaje se prikima.
AiyatolL, ail
rov obrezovanja ter pustil nekaterim, da so sami pokazali, koliko že znajo. Vid je z zanimanjem sledil temu praktične-
mu pouku ter se prepnčal, da viš k temu? Vid nič ne reče, sa- Vidu nakljub.
mo prikimava. Da, to je kresi-njska visoka šola in na to šolo se hoče vpisati tudi sam.
Tedni potekajo. Vid bi se rad lotil kakega koristnega dela, toda stari ga trmasto odriva, nikjer ga ne pusti zraven, češ naj se ukvarja s knjigami in se pripravlja za šolo, ne pa da bi se pečal s kmetskim delom. Celo v košnji ne more pomagati drugega, kot da se kdaj pa kdaj vdinja.med grabljice. Ne, zanj ni mesta ne na polju ne na senožetih. Zato se pač zateka k učitelju. Ure in ure se-
Slednjič je odšel še učitelj na počitnice in Vid je ostal sam. Kaj naj počne? Taval je sem in tja brez kakega koristnega dela." Zdaj se je obesil hlapcu na voz in se odpeljal v gozd ali na polje, ako ni bilo očeta zraven. Zdaj je šel na pašnik k pastirju, včasih k žanjicam na polje. Polagoma si je mora! sam sebi dopovedati, da le ni nič drugega kot izprijen študent. In to ga je bolelo. Ako si kdaj pa kdaj z očetom seže-ta v besedo, je njun pogovor kaj brž pri kraju: stari oplazi fanta s pestmi ali bičem in s
užaljena, ker jo je tako bridko bedak! Pol opeharil, Vse lepe nade ljudem podrl. Bolje je, da zgine in se nikoli več ne prikaže na Kre-sinje. Sprijen študent, u, Bog jih varuj! Bila bi spotika, da, pohujšanje bi bilo za vso faro!
Zato ga ljudje tako čudno gledajo, vendar še upajo, da jim ne napravi te sramote. Vid omahuje. Skriva se in premišlja. Neki notranji glas mu prigovarja: Ali si neumem,
grunta ti ponuja stari, vse štiri voli ti da iz hleva, samo ubogaj ga in vrni se v šolo! Tam boš dobro živel, prijatelje boš vabil — in krokali boste, da bo veselje. Pri Zalazniku boste jedli torte, cele skladovnice tort, pa liker boste pili zraven. Uh„kako si nespameten, bedak, da se z belim kruhom kregaš in s svojo pametjo!
(Dalje prihodnjič)
dita pri strokovnih knjigah;
Toda niti tu še ni meja Želeto- potem tičita našolskem vrtu,	tem	sta	za	nekaj dni	zgovorje-
vih naporov. Mnogokdaj po- kjer	2eje u7aja novega učenca	na.	Hudi	dnevi za	Vida.	Ra-
pelje svoje šolarje ven na po- v umno vrtnarsko in poljsko de-1 je, kjer jim razkazuje pravil-]„. Od tu kreneta na kak kmet-n0 in nepravilno obdelane nji-'s](j vrt, kjer si ogledujeta razve, plevelnate lehe, letne sade-;ne primere bolnih dreves. Tu-že ter jim praktično predočuje dj Poljančev vrt sta si ogledala, dobre in slabe njive. Včasih'žele je samo zamahnil z roko, naleti na kako prav zanikrno' rekoe, da bo treba vse drevje leho. Ne, tega žele ne more gle- 0(j kraja podreti in izruvati ter dati, temveč kratko in malo'zasadit nove sadike. O, to bi ukaže svojim učencem otrebiti bilo	nekaj, je pritrdil Vid, to-
leho kamenja in plevela. da	kaj hočete, ko pa Polja-
No, Vid Poljančev, kaj pra-'nec ne bo dovolil, nalašč ne,
na.
zen tega opaža, da ga pričenjajo tudi drugi ljudje nekam čudno gledati. Nič niso več prijazni z njim, nič več ne silijo vanj. Nasprotno, celo izmikajo se mu. Kakor da nekaj slutijo ali jim je celo znano, kako je * njim. Vendar mu ne reče nihče nič žalega, prepričati se hočejo in počakati do jeseni. Takrat se bo šele izkazalo, kako je z njim. Gorje, če ostane doma! Vsa vas bo
CrtaneTeSpaqheOi
že učenjak. V 'šesti si, pravijo, kajne?” Fant prikima, ker ve, da beseda pri naglušnem gospodu ne zaleže dosti. “No, no, kar prav je tako. Naj se tudi naša fara enkrat postavi, p0 tebi bo 'prišla vsaj do imena tam doli v svetu — Him, kako pa, si se že kaj odločil, kam boš krenil?"
Vprašujoče se spogledata. Fant stoji nepremično, kakor da ga ne razume. “Nu, potlej, po maturi, mislim. Boš vstopil v semenišče? . . ” Fant ne more več vzdržati župnikovega jasnega pogleda, zato povesi glavo in si čudno zveriži gornji del života, skušaje skomizgniti z ramo, a niti ne skomizgne, ker nima toliko 'poguma. Župnik brž ugane fantovo zadrego, zato ga ipotrepl'je po rami, rekoč: ‘lNk>, nič zato, imaš časa še dve leti, da se odločiš kako in kam. Kakor ti bo srce velevalo, tako napravi. Do jeseni boš tako doma, se bova še marsikaj pogovorila. Le pridi kdaj mimo.”
Prijazno sta se poslovila. Fant je stopil v cerkev; toliko da je zmolil očenaš in si malo ogledal to tesno, preprosto svetišče, ki se je zdelo Vidu prav spričo tesnobe in preprostega kinča in cvetja tem ljubkejše in domače.
Potem gre dalje, si ogleda gasilski dom, nakar krene v šolo. Učitelju hoče vrniti obisk. Najde ga v razredu pri pouku. Nič zato, učitelj ga povabi noter. Solarji vstanejo, kakor da je prišel sam gospod nadzornik. Vid se ogileda šolarje, posebno se zanima za Manico in Jožeja; Lenčice ni tu, je pri gospodični učiteljici. Vid prisostvuje pouku, ki ni kaj posebno preprost. Dva razreda sta v enem: prva vrsta klopi je tretji razred, druga vrsta je četrti razred; spredaj sede deklice, zadaj dečki in vse to se hkrati (poučuje. Ni čudno, da ima Žele toliko prožnosti.
Žele menja učno uro: tretji razred naj piše prost spis kresinjskem polju, njegovi Ob-
/
IVOVI
»pr
'°* ...ck,;’""'1"'’ 'K"lc «>"°’
Za nagle, okusne pikniike solate ali vroča jedila
IBM Električni Pisalni Stroj
Na ogled
v Clevelandu v uradu 2045 Euclid Avenue
Ta najnovejši IBM proizvod, ki je izdelan na podlagi dolgotrajnega izkustva izdelovanja načrtov in izdelovanja vse električnih strojev, ima vse prednosti prejšnjih modelov, in poleg tega tudi mnogo važnih izboljšanj. Izdelan je toraj v svrho boljšega dela in tudi lepše oblike.
Odgovarja vsem modernim zahtevam trgovine in novi IBM Električni Pisalni Stroj
Ako je IBM... je električen
je izgotovljen na podlagi Standard in tudi Executive modelov. Način po katerem se pojavijo mesta med besedami na Executive modelu, je tako izboren, da napisane strani izgledajo kakor fino tiskarsko delo.
Naš zastopnik bode drage volje pokazal kako se rabi IBM Električni Pisalni Stroj v Vašem uradu ali pa v uradu InternationaJ Business Machines Corporation v Vašem okraju.
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
Uradi v vseh velikih mestih