Književna poročila. 747 donska narečja dolge zloge in tudi muzikaličen naglas, in tedaj je krivo, če uči Massing (str. 131.) o macedonskem govoru, da ne pozna nobenih razlik v kvantiteti. S pisateljevim nazorom, da je omenjeni naglas v severozapadni skupini nastal po vplivu starega romanskega elementa, da so tedaj naglas iz-točnoromanskega narečja prijeli novodošli Slovani macedonski, ne moremo se strinjati, zakaj bas v teh severnih pokrajinah izvestno romanski element ni bil nikoli tako silen kakor v bolj južnih in iztočnih pokrajinah, in vender celo" tam ne opažamo nobenega tujega vpliva v bolgarskem naglasu. Ta nekako nepremični naglas, nagibajoč proti početku besede, razvil se je na domačih tleh; tedaj vidimo v teh narečjih tudi pri naglasu isto , kar se dL opazovati tudi pri glasoslovji in oblikah, da se namreč ta narečja nekako bližajo srbohrvaškemu govoru. To bi smeli že sklepati po geografiškem položaji, ta narečja so že blizu srbohrvaške zemlje in imajo tedaj tudi že nekaj črt, katere spominjajo na srbohrvaščino, če jih tudi po vsem značaji smemo prištevati še bolgarskemu jeziku. — Upajmo, da dado lepe Masingove opazke o naglasu macedonskem povod, da se prične znanstveno preiskovati tudi naglas macedonskih govorov, zakaj tudi to bode mogočen faktor pri znanstveni klasifikaciji jugoslovanskih jezikov in narečij. V. Oblak, XI. M. Murko, Zur Erkldrung einiger grammatischer Formen im Neuslo-venischen. {Separatni odtisek iz Jagicevega Archiva filr slav. Philol. XIV, str. &P.—115.) 1891, 8\ V petih poglavjih pojasnjuje in razlaga pisatelj nekatere slovanske oblike in se pri tem vestno ozira na jednake tvorbe v ostalih slovanskih jezikih. Pri razlaganji hodi nekolikokrat tudi nova pota; sosebno je treba omeniti, da je pri razlagi enklitiških oblik opozoril na princip ritma v jeziku, na kar se je do sedaj oziralo le malo ali skoraj nič. Zasluga pisateljeva je, da nas je opozoril na nekatere posebnosti, katere smo malone vedno prezirali ; takd je sestavil v četrtem poglavji lepo število primerov, v katerih je pronominalna oblika ga samo partikula brez posebnega pomena, n. pr. vekse od eti druge zapovedi nega, in je sedaj dopolnil Miklosicha Vgl. Gramm. IV2, 358. Kadar bode iz različnih slovenskih narečij zbranih mnogo takih primerov, bode šele mogoče povoljno pojasniti s sintaktiškega stališča ta pojav, oziraje se na sorodne slučaje v drugih slovanskih jezikov. V prvem poglavji govori pisatelj o dat. loc. sgl. jej, ji. Po pravici se upira Murko razlagi Miklošičevi, kateri uči, da se v tvorbi tega sklona slovenski zapad in iztok razločujeta, da se na zapadu tvori ta sklon od 748 Književna poročila. prvotnega debla, na iztoku pa od debla jej a. Mi sploh nimamo dovolj vzrokov, da bi smeli govoriti pri sklanji zaimka j\o o dveh deblih; oblike kakor jeje so nastale po vplivu analogije. V tem se tedaj strinjam popolnoma s pisateljem; nesrečna se mi pa dozdeva nova po Miklosichi prikrojena razlaga. Po pisatelji se je oblika ji razvila iz jej, je, ji. Jaz ne poznam nobenega slučaja, v katerem se bi bil v slovenščini v takem obsegu iz ej razvil e; pisatelj sicer pravi »entsprechend anderen lautgesetzlichen Vor-gangenc , toda dostavil ni, na katere slučaje je mislil pri tem; kar potem omenja o ne iz neje, ne spada semkaj, zakaj tukaj imamo kontrakcijo, in sicer kontrakcijo, sezajočo v jako staro dobo. Tudi na nemem se ne moremo ozirati, ker je bas ta oblika v mnogih narečjih in starih pisateljih nekaka izjema; pri nji nahajamo namreč navadno nimam, kakor tudi ni v onih narečjih in pisateljih, kjer odgovarja naglašenemu e ne samoglasnik i, ampak ej. Jaz sem pri razlagi oblike ji vedno mislil na vpliv sestavljene sklanje, in to se mi še zdaj dozdeva najverjetneje. V vseh starejših virih od XVI.—XVIII. stoletja nahajamo mimo historiških oblik jej, njej, že ji nji in sicer mnogokrat v istem slučaji in položaji in v jednako naglašenem zlogu sedaj to, sedaj ono obliko. To bi bilo nemogoče, ako bi se bila glasoslovnim potem oblika ji razvila iz jej. Sploh lahko opažamo v slovenščini kakor v vseh slovanskih jezikih, da sta pronominalna in sestavljena sklanja vplivali druga na drugo. Pri razlagi n v takih primerih kakor nanj, sniti, vynsla, pridružil se je pisatelj Miklosichu, kateri tudi ni vzprejel razlage Baudouina de Courte-nayja. Murko piše o tem: % n kann nach meiner Uberzeugung in allen Fallen nicht anders erklart werden, als / zwischen den Labialen und prajo-tirten Vocalen oder t und d zwischen sr, zri.. Pri Baudouinovi razlagi nas moti zlasti to, da bi se bil ta n od tako maloštevilno organiških primerov razširil tako silno. Miklosichov ugovor, da bi pri tej razlagi morali pričakovati szn ofocmb kakor d^ma, ni popolnoma upravičen, zakaj zveza v tem slučaji ni bila nikoli takšna, kakor n. pr. v slučaji s\>niti; samo v zadnjem slučaji je prava kompozicija. Po Miklosichu bi morali pričakovati tudi sa bogoma, in tega vender ni. Vsekako bode pa treba pri tem zagonetnem vprašanji še novih študij, sosebno bode treba določiti, ali se je v primerih kakor zemndky etc. takisto pojavil n kakor v Vhniti. Zasluga Murkova je, da je na to opozoril in iz nova sprožil to vprašanje. Omeniti hočem samo, da se na str. 99. pisatelj ni dovolj jasno izrazil o usodi n v različnem položaji v slovenskih narečjih. Pravilo je to, da se je v onih slovenskih narečjih, v katerih se je iz n razvil nekak jn, pojavil ta jn samo takrat, če se je mogel naslanjati na samoglasnik stoječ pred njim, za soglasniki je pa ostal h, ali pa se je v nekaterih narečjih iz njega izcimil trd n. Književna poročila. 749 Najobširneje govori pisatelj o različnih skrajšanih oblikah glagola bada. Tukaj je tudi nekaj praktičnih opazk; tako beremo na str. 114.: »Ganz falsch ist aber die Lehre, die vollen Formen seien orthoniert, die kurzen enklitisch und ebenso die Mahnung, dass die vollen Formen in der Schrift-sprache vorgezogen werden sollen*. To je zopet drastičen primer, kako so si pri nas nekateri slovničarji svojeglavno izmišljevali pravila in kako se je servum pecus oklenil vsakega takšnega modernega »pravila«. Zanimivo je to, kar nam pripoveduje pisatelj o primerih, kjer se je končnica izpreobrazila v samo-stalno besedo; najbolj poučen je primer mo (= bom) še pisal. Z mojo razlago krajših oblik bom, bos etc. ni pisatelj popolnoma zadovoljen. Jaz mislim, da nam zgodovinski razvitek kaže dovolj jasno pot razlagi. Da bi pri obliki bom bil samoglasnik e izpadel že v najstarejši d6bi slovenske pismenosti v zlogu, kateri je sledil naglašenemu, to se ne bode dalo dokazati. Oblike hočmo, hocte nikakor ne dokazujejo, da je v njih izginil e, zakaj v njih tega samoglasnika nikoli ni bilo. Te oblike je treba po nje izvoru ločiti od praesent. hočemo etc.; razvile so se naslanjaje se na stari imperativ (optativ) hoč, katerega nahajamo mnogokrat, sosebno v Krelji. Oblike hočle etc. nahajamo samo v onih starih pisateljih, kateri pišejo tudi hoč. Sicer pravi pisatelj: »Hauptsachlich mag zum Ausfall des Bindevocals der Imperativ beigetragen haben.« Tudi s tem ne izhajamo; to bi lahko veljalo za drugo polovico XVII. stoletja in za XVIII. stoletje, nikakor pa ne za XVI. in malone vse XVII. stoletje. V tej d6bi izvestno še ni naglašeni i izginil; oslabel je sam6 v kratek i in pozneje v polglasnik; celo tega ne moremo trditi, da bi se bil že v XVI. stoletja razvil polglasnik iz kratkega i. Oblike bom etc. pa sezajo pri nas v mnogo starejšo dobo. Zat6 moram prav odločno ugovarjati v tem slučaji mnenju »ein Riickschluss von den heutigen Verhaltnissen auf altere ist nach memer Ansicht zulassig.« Ce v Kuzmiči beremo sodte, ne smemo pozabiti, da takih oblik ni še v XVII. stoletji, še menj pa v XVI. stoletji. Glavna razlika med našim bom etc. in maloruskim bu, bes etc. poljskim bees, bee je ta, da so zadnje oblike novejše tvorbe, naš bom se pa dL iz iste d6be navesti kakor bodem. Sicer pa še ni popolnoma gotovo, je li maloruski bu, bes res nastal iz budu, budes. Priznavati pa moramo, da je tudi pri teh oblikah pisatelj sestavil lepo gradivo in nam podal sosebno precej primerov enklitiških oblik tega glagola. V. Oblak. Celje, 30. VIII. 1891.