gev. 31- V LJubljani, dne 5. augusta 1926. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX.


Po storjenem delu je vsaka baba mojster.
Pesti se boje.
Čudno je, kako se sedaj vsi otresajo krivde nad centralizmom, ki vse naše gospodarstvo izžema, ki tlači nas vse in nas vse upropašča. Nihče noče biti kriv tega krvosesa slovenskega naroda. Še večl Popolnoma si hočejo oprati roke in krivdo podtakniti celo nedolžnemu. Zakaj to delajo. Popolnoma jasno je zakaj. Slovensko ljudstvo vedno krepkcje stiska pesti in jih obrača proti tistim, ki so ga dovedli v to brezupno stanje, ki so njegovemu gospodarstvu in njegovi politični veljavi kot narodu izkopali grob. Gotovo je, da bo ob svojem času ta pest vse razdrobila, kar bo udarila. To slutijo slovenski liberalci in Puceljevi samostojneži, zato opletajo in psujejo na vse strani zlasti na Slovensko ljudsko stranko.
Judovska hinavščina.
V zloglasni »Domovini« se brani dr. Žerjav, češ, da ni centralist. Kako? Dr. žerjav je glasoval za vidovdansko ustavo, ki jc centralistična, ki je prav vso zakonodajo prenesla v Belgrad, ki ne pozna Slovencev kot politično kolikor toliko samostojno odločujočega činitelja, ki je prav vse podredila Belgradu. Tako je in nobeno opletanje ne spravi tega dejstva s sveta. Predvidenih samouprav niso hoteli izvesti, ker so popolnoma nemogoče tvorbe, za življenje nesposobne, ki v političnem oziru nimajo prav nobene veljake in nobene besede. Ko se je slovenskim liberalcem posrečilo, da smo dobili tako Ustavo, so še bolj besneli, da se slovensko ljudstvo ne bi moglo tega jarma otresti, ne bi prišlo na svoji zemlji do svoje besede, In sedaj, ko so nastopile te grozne Posledice v gospodarstvu, ko raste ljud-jeza proti taki politiki, se ti ljudje jejo, češ, da niso centralisti, da niso ®m krivi. Človek za tako hinavstvo in jjhopetstvo ne ve drugega izraza, nego:
Pucljev greh.
tud'^a !iberalci capljajo v tem pogledu . 1 oaši domači samostojneži. Tega se
SeK' S.eda' še niso u?ali ta'iti( da Pu" x J® njegovi poslanci v ustavotvorni
*uPsemi niso glasovali za ustavo. Tedaj,
ko so to storili, so v svojem »Kmetijskem listu« pisali, da je ustava dobra in če ima kake slabosti, da je končno vse eno. Sedaj pa, ko se v vsej grozoti kažejo njene posledice in ko vsak Slovenec na lastnem hrbtu občuti, kako bedasta in otročje zločinska je bila politika samostojnežev, sedaj je tudi nje prijel strah pred tem usodno napačnim dejanjem, ki so ga zagrešili nad slovenskim ljudstvom.
Najnovejši prijatelj »Kmetskega lista« po-tvarja zgodovino.
Zato ljudem hočejo lagati in krivdo odvrniti od sebe. Kaj so si izmislili in kaj hočejo natveziti političnim bedakom! Človek, ki je najbolj smešil gospoda Puclja ravno radi njegovega glasovanja za ustavo, se sedaj, ko je prijadral po vijugastih potih v njegov in Radičev objem, v Kmetijskem listu peha in prizadeva, da bi sa-mostojneže opral političnega smrtnega greha, namreč glasovanja ustave, ki jim ga slovenski narod ne more in ne bo odpustil. Takole modruje sedaj brihtna glava: Klerikalci so krivi. Srbi so rekli: Pa dobro! Če nočete vi sami, bomo pa mi. In slovenske avtonomije je bilo konec!
Stari Grki so rekli, da se proti zlobi in neumnosti celo bogovi zastonj bojujejo. Proti brezmejni zlobi in neumnosti, ki veje iz »Kmetskega lista«, je težko pisati, ker bi bilo treba za vsak stavek celo stran popravkov. Slovensko ljudstvo pa ni tako neumno, da ne bi znalo presoditi poteka dogodkov, kakor so se dejansko vršili, ampak bi moralo prisluškovati besedičenju človeka, ki čez 5 let vse bolje ve, kako bi se moralo vse vršiti. Ko je bil pa odločujoč činitelj v vrvežu dogodkov, ko je vse videl in tudi sam odločeval, je pa stal kakor okamenel. Kar ta človek sedaj piše, je potvorba, ki je rojena iz zlobe in strankarske zagrizenosti najhujše vrste, ki gre tako daleč, da vse na glavo postavlja in mušice preceja, samo, da bi na podlagi potvorjenega dejanskega stanja mogel opletati okoli sebe.
Kako je bilo leta 1918?
Dr, Korošec je v Ženevi sklenil pogodbo, da mora biti nova država avtono-
V nedeljo dne 8. avgusta t. I. ob 3. uri popoldne shod SLS v Trebnjem. — Govori načelnik Dr. Anton Korošec.
mistično urejena. To je dejstvo. Gospod Prepeluh, ki ste novi prerok g. Puclja, pa utajite to, če si upate, Pašič je to pogodbo v imenu srbske vlade podpisal. Držal je ni, in zakaj je ni, to bo povedal prerok v »Kmetijskem listu«. On pravi, da samo iz gole obzirnosti do Slovencev Pašič te pogodbe ni držal, ker Slovenci, oziroma Korošec, avtonomije niso hoteli imeti. Take bedarije privoščimo pač le bravcem »Kmetijskega lista«.
Po prevratu
so vsi Slovenci osnovali najpopolnejšo avtonomijo in so jo proti velesrbstvu tudi z vso silo branili. Pribičevič, Pašič in naši slovenski liberalci so jo izpodkopavali. Tisti čas, ko je dr. Žerjav sedel v deželni palači kot predsednik, je bil en sam pogreb slovenske avtonomije. Kaj naj bi tedaj storila SLS? AH naj bi šli takrat s slovensko vojsko proti Belgradu, takrat, ko so nas od vseh strani ogrožali Italijani, Nemci in Mažari in ko so imeli velesrbski centralisti doma v socialnih demokratih — tedanji stranki g. Prepeluha — in v liberalcih najboljše pomagače. Ti ljudje so tedaj sedeli v slovenski vladi v Ljubljani, sedaj pa lažejo, da se kar kadi.
Ustava nam je dala temelje.
Drugo dejstvo je sledeče: Na Krfu so v takoimenovani krfski deklaraciji slovesno ugotovili, da se bodo končni temelji nove države položili z ustavo. Ustava je zakon, je podlaga vsej ureditvi države. Ustava more stare temelje države prevrniti in jih tudi dejansko prevrača, ustava more popolnoma nove temelje državi položiti in jih je pri nas tudi položila. Slovenska ljudska stranka je z dejanji pokazala tako v Ženevi, kakor tudi v narodni vladi ▼ Ljubljani, da je avtonomistična stranka, to je povedala tudi pred volitva-
mi v ustuvotvorno skupščino slovenskemu narodu. Če tudi ji slovenski narod pri tedanjih volitvah ni dal večine, je ona do-siedno moško in vztrajno zastopala to stališče v najusodnejšem trenutku, ko so z ustavo polagali temelje državi in odmerjali pravice narodom. Pucelj je glasoval za ustavo, ki je centralistična, on je sedaj ljubljenec Prepeluhov in ta se šc drzne obrekovati Slovensko ljudsko stranko, in brani Radiča, ki je sedel doma in proro-kcval republiko, sedaj pa se ogreva za centralistično ustavo. To je politična pamet pri bedakih, pri pametnih ljudeh se pa to pove malo drugače.
Laž ima kratke noge.
Čehi pred vojsko niso hoteli 10 let v dunajski parlament, pa so to bridko čutili in bridko obžalovali. Tudi Radič je sedel doma, s tem zagrešil največjo nesrečo nad Hrvati in Slovenci Končno so ga dogodki prisilili, da je moral svojo taktiko, to se pravi svojo politično neumnost opustiti In pri nas «e it dobe ljudje, ki take politične zablode hvalijo, se zanje navdušujejo in jih hočejo ljudstvu prikazati kot višek politične modrosti. Političnih abe-cedarjev je povsod na ducate. Ti tudi v lake nemogočnosti verujejo, zdravo jedro ljudstva si pa pri vseh narodih ohranja pravo politično sodbo in tako je tudi pri nas. Zato naše ljudstvo tudi političnim lopovščinam in naravnost strastno malenkostnem sovraštvu političnih napihnjencev okoli »Kmetskega lista« ne bo nasedlo. Večja je teža resnice, kakor ohola zadirljivost laži.
Reklamacijsko
postopanje.
ZA VOLITVE V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO.
V zmislu razglasa volivne komisije opozarjamo trgovce, obrtnike in industrijce, da v lastnem interesu pravočasno poskrbe za svojo volivno pravico.
Pri vsakem davčnem uradu je razpoložen imenik za dotični okoliš od 26. julija do 10. avgusta t. 1. Vsakdo imenik lahko med uradnimi urami pregleda. Pojdite torej k davkariji vsi, ki plačujete obrtni davek (pridobnine) in poglejte, če ste vpisani, ali če se v imeniku ne nahajajo tudi taki, ki obrti že ne izvršujejo več, ali so vpisani v napačno vrsto (n. pr. vpisan je v industrijo, pa je le obrtnik).
Doba od 26. julija do 24. avgusta je določena za vlaganje reklamacij. Kdor hoče reklamirati, mora v reklamaciji točno navesti, zakaj reklamira, in priložiti uradne listine, iz katerih je razvidno, da so njegove navedbe resnične. Ako bi take listine ne bile priložene, se reklamacija sploh ne bo vpoštevala.
Ako n. pr. kakega upravičenega volivca ni v vol i vnem imeniku, naj se navede
DOLENJCU V NEDELJO 8. AVGUSTA VSI V SMIHEL PRI NOVEM MESTU KJER BO TA DAN VELIKA ORLOVSKA PRIREDITEV.
njegovo ime, bivališče in naslov ter priloži potrdilo okraj, glavarja ali občine, da dotični izvršuje obrt in katero obrt m potrdilo davčnega urada, da plačuje davek (občno pridobnino) in koliko je plačuje. Ako pa je kak volivec neupravičeno uvrščen v volivni imenik, je treba navesti številko imenika, pod katero jc uvrščen, njegovo ime, poklic in bivališče, kakor je označeno v volivnem imeniku. Dalje treba navesti, zakaj dotičnik nima volivne pravice, n. pr. ker je že umrl (potrdilo žup-nega urada ali županstva) ali ker je odjavil obrt (potrdilo občine). Reklamirati more drugega samo ona oseba, ki je sam volivec. Sebe samega lahko reklamira vsakdo. Ena reklamacija se sme nanašati Ie na eno samo osebo, odnosno podjetje. Ako bi se ena reklamacija tikala več oseb (volivcev), bi se ne upoštevala.
Reklamacije so poštnine proste, ako se na naslovu navede: >V volitveni stvari Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.« Nasloviti jo je treba na: >V<>-livna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.«
Nekateri obrtniki izvršujejo istočasno več obrtov. N. pr.: Nekdo je gostilničar plača 80 Din, kot mesar pa 12 Din občne pridobnine, tako da spada kot gostilničar v I. kategorijo, kot mesar pa v IV. kategorijo obrtnega odseka. Volivna komisija je uvrstila vsakega v oni odsek in v ono kategorijo, kjer je najvišje obdavčen, torej v tem primeru v I. kategorijo. Ako tak volivec hoče, da se ga uvrsti v IV. kategorijo (kot mesarja), mora to sporočiti volivni komisiji v teku reklamacijske dobe, to je najkasneje do 24. avgusta. Podobno velja, če je kdo trgovec in obrtnik. Umestno je, da tudi v tem primeru priloži uradna dokazila, dasi to ni predpisano.
Volivci so razdeljeni v tri odseke: trgovski, obrtni in industrijski. Vsak odsek je zopet razdeljen v štiri kategorije po višini predpisane pridobnine.
Vzorci za reklamacijo.
I.
Volivna komi3ija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podpisani ugovarjam proti uvrstitvi N. N., mizarskega mojstra iz... pod št.... volivnega imenika za obrtni odsek,... ka-tegoriio. N. N. je umrl leta ... Dokaz potrdilo županstva občine...
N. N., kolar v ....
uvrščen j>od št----volivnega imenika
.... kategorije
II.
Volivna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podpisani ugovarjam proti volivnepiu imeniku, ker se me ni uvrstilo med volivce. Izvršujem ... obrt od ... leta ... ter imam predpisane občne pridobnine... Din, tako, da imam volivno pravico v ... kategoriji obrtnega odseka. Dokaz priloženi obrtni list, ki naj se mi vrne, in potrdilo davčnega urada.
N. N., kovaški mojster v ... st.....občina ...
Q
PO SVETU
Važni dogodki v ruski komunistični stranki. Ko je uinrl Lenin, je mislil da ' njegov najboljši učenec Zinovjev,' vodil političnega urada in predsednik ill, /u. munistične) internacionale. V resnici Zinovjev to ni bil. Bil je res najožji Leni1 nov sodelavec; sodeloval je ž njim od 1905 dalje do njegove smrti; ali svojega učitelja še daleč ni dosegal. Lenin je bil mož ve-likih misli, zelo prožnega duha, Zinovjev pa sicer fanatičen borec za čisti komuni, stični evangelij, slepo vdan mrtvi črki, ki se ni maral prilagoditi silnejšim, stalno se spreminjajočim dejanskim razmeram, Iz tega razloga se je uprl novi gospodarski politiki (»Ncp«), katero je pravzaprav za. počel v zadnjih dneh življenja že Lenin, uvidevši, da tiči rešitev Rusije v njeni gospodarski okrepitvi in katero je po Leninovi smrti nadaljeval Stalin. Da prodre s svojim stališčem, je začel Zinovjev zbirati okrog sebe somišljenike in s tem kršiti strankino disciplino. Zadevo je končno dobil v roke glavni odbor ruske komunistične stranke, ki je odločil, da se Zinovjeva in njegove somišljenike izključi. Zinovje-vo mesto je prevzel v stranki Rudzutak, Brezdvomno je, da bo imel padec Zinovjeva v ruski komunistični stranki velike posledice tudi v mednarodnem delavskem pokretu. Dočim se je zlasti med odlično organiziranem angleškim delavstvom stalno čutilo stremljenje po ustvaritvi enotne delavske fronte po posameznih državah, je bil Zinovjev največji nasprotnik tega stališča.
Trgovska in gospodarska pogodba med našo državo in Grčijo. V Atenah se mudi v teh dneh odposlanec naše vlade g. Avramovič. Njegova naloga je, da pripravi vse potrebno za sklep jugoslovansko* frške trgovske in gospodarske pogodbe, Že ob priliki lanskoletnega zborovanja Zveze narodov v Ženevi sta razpravljala o tej zadevi naš in grški zunanji minister ter se je že tedaj dosegel v glavnem sporazum. Sedanja pogajanja bodo najbrž že v kratkem povoljno končana, posebno ker je na naši strani, zdi sc, da preveč, popustljivosti. S sklepom te pogodbe bo ko-nečno enkrat rešeno tudi vprašanje )ug°-slovanske cone v solunskem pristanišču, ki datira že od nastanka naše države. Jugoslavija je sprva zahtevala, da naj bi bita železnica, ki pelje od Gjevgjelije do Soluna, v njeni upravi, v kompenzacijo za to, da se njena solunska cona nekoliK razširi, je pa odnehala od te zahteve, bpr va je nadalje naša država vezala skleni e tozadevne pogodbe z rešitvijo vPr®san' slovanskih manjšin v grškem delu Mac donije. a je zdaj tudi od te zahteve odstopila. Ne poznamo sicer še vseh ugodnosti, kakor tudi ne vseh obveznosti, ki Jin dobila naša država s to pogodbo, boji ^ se pa, da nas ne bo ta pogodba zelo
VOJAKI IZ SVETOVNE VOJNE'«., 8. AVG. JE NA BREZJAH NAS PRAZ«»
rala ob sklepanju slične pogodbe z jugoslovansko Bolgarijo.
Abesinija. Italija in Anglija sta svoj Jas sklenili pogodbo o medsebojni razdelitvi gospodarskih interesov v Abesiniji, To pa seveda ni bilo po volji ne le Abe-sincem, marveč tudi Francozom. Kakor splošno sodi časopisje, se je abesinski prestolonaslednik Ras Tafari na francosko pobudo pritožil zaradi tega na Zvezo narodov 19. julija, češ, da je s tem prizadeta suvereniteta Abesinije, zlasti ker sta navedeni državi sklenili to pogodbo, ne da bi kaj vprašali Abesinijo, V svoji noti R, Tafari tudi vprašuje, kako se sklada itali-jansko-angleška pogodba z načeli o enakopravnosti vseh držav, ki so včlanjene v Zvezi. Vse italijansko in angleško časopisje je vsled tega zelo ogorčeno. Po našem mnenju stvar ne bo ravno huda: še Francozi bodo nekaj dobili, pa bo konec, Abesinci sami si pa ne bodo mogli veliko pomoči.
»Makedonstvujušči«. Pri Krivi Pa-lanki, na naši in bolgarski meji, se je zopet dogodil pretekli teden eden onih žalostnih dogodkov, ki so v teh krajih stalno na vrsti. Člani takozvane organizacije ma-kedonstvujuščih so vdrli na naše ozemlje in tam poklali več naših ljudi. Nastopila je takoj naša žendarmerij?. in vojaštvo in celo artiljerija je streljala, ali bolgarskim komitom se je kljub temu posrečilo, da 60 jo popihali, ne da bi naši vsaj enega ujeli. Najvišje glave se v Belgradu zdaj posvetujejo, kaj je storiti; radi bi, da bi Romunija in Grčija skupno z Jugoslavijo storile korake v Soifji, da se v bodoče preprečijo taki napadi. Mi pa pravimo, da je prva stvar, da mi sami v tem delu države na svojem ozemlju najprej napravimo red, da ne boj, kot je sedaj, vsak, ki ni vladni pristaš, v stalni življenjski nevarnosti, kar se vidi zlasti zdaj pred občinskimi volitvami.
Panazijska zveza. 1. t. m. se je v Nagasakiju na Japonskem otvorila konferenca azijskih držav. Namen konference je, da se osnuje zveza vseh azijskih držav, katera bi reševala vse azijske zadeve. Na konferenci so zastopane naslednje države: Japonska, Kitajska, Indija, Siam, Turčija, Perzija in Filipini.
Angleški rudarji bi Sli radi v Ameriko.
Iz Anglije je ameriški urad za vizume prejel že 93.000 prošenj za vselitev. Ker pa znaša letna kvota Angležev le 34.000, ne bo niti polovici prosilcem prošnja ugodno rešena.
Kuga pustoši tudi po Aziji. Iz mesta Kalkute prihajajo poročila, da divja kuga }«Qi na Filipinskh otokih, v Siamu in v »ndokinl. V Indiji je kuga pobrala že "000 oseb.
Niti en mesec ni več jto dolenjskega prosv. tabora avgusta v St. Vidu pri Stični. Društva pripravljajte sel
Materinski dan pri M. B. šeser-ski za blejski kot in Bohinj na sv. Roka dan 16. augusta t. I. na Bledu
se vrši tako-le:
Veliki šmaren 15. avgusta popoldne ob 5. uri na jezeru pete lavretanske lita-nije, nato spoved.
Ponedeljek 16. avgusta. Ob 7. uri pridiga za matere, govori prof. dr. Jerše: nato sv. maša z blagoslovom.
Ob 10. uri cerkveni govor kanonika stol. župnika dr. Tom. K1 i n a r j a; po govoru sv. maša z blagoslovom. — Popoldne ob pol 1. uri slovesne pete lavretanske li-tanije. Prihod vlakov iz Bohinja na Bled ob 6. uri 40 minut zvečer; ob 8. uri 45 minut dopoldne, iz Jesenic pa ob 9. uri 46 minut dopoldne.
Odhod v Bohinj ob 14. uri 40 minut popoldne, na Jesenice ob 13. uri 48 minut popoldne.
Pričakujemo obilne udeležbe, ker sv. Roka povsod praznujemo, ker je železniška zveza zelo primerna in je za prejem sv. zakrametov vse preskrbljeno. Svojo pobož-nost bo lahko vsak opravil, ker je dovolj spovednikov prijavljenih.
d Spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvobnditelju so odkrili zadnjo nedeljo v Kranju. Vse slovenske organizacije in društva so se v plemeniti tekmi kosale, katera bo prinesla večji delež k dostojni proslavi tega dogodka. Slovesnost je imela poseben pomen, ker je s tem postavljen prvi spo» menik na slovenski zemlji kot simbol našega državnega ujedinjenja.
Prireditev so grdo motili le Orjunaši, ki menda hočejo pritirati tako daleč, da se noben državljan ne bo več upal na državne proslave. Kranjski liberalci seveda tudi niso mogli skriti svoje jeze nad dejstvom, da je bilo Orlov pri proslavi dvakrat toliko kot Sokolov.
d Preddvor na Gorenjskem. »Ljpdski oder« iz Ljubljane uprizori v nedeljo, dne 15. avgusta popoldne v Društvenem domu v Predvoru velezanimivo in humorja polno ter splošno priljubljeno veseloigro v petih dejanjih »Babilon«, To igro so povsod uprizarjali z velikim uspehom in v splošno zadovoljnost. Vse prijatelje lepe in dobre zabave iskreno vabimo.
d Za občine, ki so bile v novomeškem okraju tako zelo po toči poškodovane, je posredoval posl. K u 1 o v e c radi odpisa zemljiškega in popusta osebnodohodnin-skega davka. Fin. delegacija je dala na novomeško davčno oblastvo navodila, ki gredo poškodovancem zelo na roke. Županstva naj takoj vse one naznanijo davkariji, ki so bili po toči oškodovani.
d Milim srcem. Tri sirotke kmečkega stanu, prikupljive vnanjosti: lOletna Sil-vica, 7letna Tilica in 5letna Micika iščejo dobrosrčnih ljudi, ki bi jih vzeli za svoje. Pojasnila pri okrajnem sodišču, Ljubljana, soba št. 37.
d Orlovska srenja v Dol. Logatcu priredi v nedeljo, dne 1, avgusta t. 1. popoldanski javni nastop z prav pestrim sporedom na vrtu Kmetijskega gospodarskega društva v Dol. Logatcu; pri prireditvi sodeluje dobro poznana domača društvena godba. Po telovadbi se vrši štafetnl tek med odsekom Dol. Logatec in Rovte. Z ozirom na ugodne želzniške zveze vse prijatelje od blizu in daleč najvljudneje vabimo. — Odbor.
d V nedeljo, 15. avgusta, bo v Ljubljani Mladinski dan združen z blagoslovitvijo naraščajskega prapora Ljubljanskega orlovskega okrožja. — Dopoldne bodo tekme za prapor, popoldne ob dveh litanije in blagoslovitev prapora, nato obhod po mestu. Ob pol štirih pa javna telovadba naraščaja. To bo pač ena naj-ljubkejših letošnjih orlovskih nastopov, kjer nastopajo samo naši najmlajši,
d Našim Orlom in Orlicam! Iz vlaka Assisi-Ancona smo s 26. julijem prejeli sledeče obvestilo: Priglašencem za orlovski izlet v Rim! Veselite se! Vse je ugodno za Vas urejeno: v Benetkah, Padovi, Fi-renzi Rimu in Assisi. Dali Vam bomo dosti več in mnogo boljšega, kakor smo obljubili. Le čas bo treba najbrž zaradi tekem in avdijence v Vatikanu za en dan naprej pomakniti. Vse bo pravočasno objavljeno. Še e nitrat: veselite se, ker ste priglašeni l Vsem: Bog vas živi! Jernej Hafner.
d Romarji Sv. Višarij iz moravske de-kanije so od preostanka romanja darovali: Družbi za razširjenje vere; Apostolstvu sv. Cirila in Metoda; za dom duhovnih vaj in za misijonišče v Grobljah vsakemu po 2000 Din.
d Kmečka zveza za kranjski sodni okraj ima svoj občni zbor v ponedeljek 9. avgusta ob pol 11. uri v Ljudskem domu v Kranju. Dnevni red običajni. Poroča po*-slanec Brodar. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
d 30 letnico mašništva je obhajal gosp. župnik E r k e r v Mozelju na Kočevskem. Jubilej je pokazal, kako Kooevci ljubijo svojega dobrega dušnega pastirja. Čestitamo tudi mi z željo, da ga dobri Bog ohrani še do zlate in biserne maše.
d Dolenjski trgovci, pozor! V Št. Vidu pri Stični bo 29. avgusta zbrana širna Do>. lenjska. Na sporedu je bogat sreoolov. Dobitki trgovcev bodo označeni z imenom iirme, kar bo gotovo za nje uspešna reklama. Koliko se danes žrtvuje za reklamo? Pošljite dobitke, da bo ime vaše trgovine blestelo na odličnem mestu med številnimi dobitki. Ako pa pride te dni od odbora poverjeni prosilec v vašo trgovino ga po možnosti obdarujte I Priprav, odbor.
d Razpust »Orjune«. Po odloku ministrskega sveta so bile razpuščene vse organizacije »Orjune« v ljubljanski oblasti. Tednik »Orjuna« Izhaja pa še naprej, ker je zasebna last.
AVGUST TI BO PRINESEL SREČO, ČE KUPIŠ SREČKO DRUŠTVENEGA DOMA V TRBOVLJAH.
d Slovenska duhovščina s knezoškofom dr Jegličom na Baragovem grobu. Knezo-skof dr. Jeglič je obiskal večino slovenskih naselbin v Zedinjenih državah. Povsodi je delil sv. zakramente, vzpodbujal, opominjal in blagoslavljal. Slovenci in — v mešanih naselbinah — Hrvati so apostolskemu nad-pastirju povsodi priredili slovesen, prisrčen sprejem. Naravnost veličasten je bil sprejem v Waukeganu — North-Chicago, kjer je bil začasa slavnostnega sprevoda ustavljen na ulicah ves promet. Tu je blagoslovil knezoško! dr. Jeglič vogelni kamen za novo slovensko farno šolo. V Sheboy-ganu je birmal 185 otrok. V Calumetu so ga v bratski ljubezni pozdravili Slovenci in Hrvati. Iz Calumeta se je odpeljal knezo-škof dr. Jeglič 6 škofom dr. Gnidovcem in ostalo slovensko duhovščino v Marquette, kjer počivajo trije slovenski škofje, a prvi nied njimi Friderik Baraga, prvi škof mar-cjuettske škofije. To je poseben trenotek, ko je bilo v daljnji Ameriki združenih pet slovenskih škofov: trije mrtvi in dva živa, prvi trije razširjevalci krščanske kulture med ameriškimi ljudstvi, druga dva apo* stola iste vere v domovini. Slovenski narod, čeprav majhen, ni zadnji v družini katoliških narodov.
d Duhovniške izpremembe v lavan-tinski škofiji. Prestavljeni so čč. gg.: Anton Medved iz Dramelj v Pilštajn, Matija Za-dravee iz Črensovc za ekspozita v Hotizo, Jožes Tivadar iz Hotize v Črensovce, Alojz Pihler od Št. Jurja pod Taborom v Fram, Janez Mak iz Sevnice cb Savi k Št. Jurju pod Taborom. Peter Kovačič od Sv. Križa pri Slatini v Maribor kot T. korni vikar. — Nastavljeni so čč. gg.: Anton Plevnik v Št. Janž na Dravskem polju, Alojz Osterc v Beltince. Vinko Pivec v Hoče, Anton Bo-štele k Sv. Jakobu v Slov. gor. (1. sept.), Tomaž Ulagn k Sv. Križu pri Slatini, Anton Kataj v Črno na Koroškem, Jožef Domajn-ko v Sevnici ob Savi, Franc Kren za provizorja v Sv. Ožbolt ob Dravi. — Č. g. Alojz Cigler gre na trimesečni bolniški dopust. — Za provizorja na Zgiornji Polskavi jo postavljen č. g. Jožef Žolnir, kaplan isto-tam. — Za provizorja pri Sv. Petru v Gornji Radgoni je postavljen č. p. kaplan Jakob Sajovic. — Za provizorja v Stopercah pride č. g. K. Larrnert. — Kot ravnatelj v bogoslovnem semenišču nastopi dne 1. septembra č. g. Franc Cukala, stolni kanonik. Dosedanji ravnatelj 5. g. kanonik Rudolf Janežič se preseli v stolni kapitelj. — Č. g. gor., je postavljen za duhovnega vodjo v bogoslovno semenišče v Mariboru.
d Krali kot krstni boter. Kmetu Ljubi Glišiču v Visokem se je rodil osmi sin. Glišič je po starem običaju prosil kralja, da bi kumoval detetu. Kralj je prošnji ugodil in poslal na krst kot svojega zastopnika polkovnika Štefanoviča. Otroka so krstili za Aleksandra.
d Nov abecednik. V državni tiskarni v Belgradu so začeli s pripravami za mov abecednik, ki bo veljal za vse osnovne šole v državi. Načrt za abecednike je odobril kongres Prosvetnega sveta. Abecednik bo imel slike v barvah.
d Kit. Pri Porto Feraio ob Tirenskem morju so opazili v morju dva kita. Enega
sio ujeli. Dolg je bil 12 m in težak čez 40
kvintalov.	^ . _ ...
d lladic v Sloveniji. Stjepan Radie se nahaja nekaj dni v Rogaški Slatini na oddihu. Dnevna prihajajo k njemu delegati slovenskih radičevskih organizacij, da mu relerirajo o žalostnem stanju njegove stranke v Sloveniji. V avgustu namerava prirediti Radič shod v Savinjski dolini. Vabijo ga tudi na shod v Ljutomer, katerega prirede ob priliki konjskih dirk, toda Radič je udeležbo odklonil.
d ltadi Slikarijo obsojen. Deželno sodišče je obsodilo odgovornega urednika , Jutra« Adolfa Ribnikarja na denarno ka* zen 2500 Din, ker je objavil neki članek, v katerem se psujejo Orli z bescdio >čuka-riia«. To naj bo v pouk vsem nasprotnikom orlovstva, pa tudi vsem našim, da bodo pri vsaki taki surovosti in nespodobnosti poiskali pravico.
d Češkoslovaški parlamentarci pose-tijo Jugoslavijo. Iz Prage poročajo, da jo skupina češkoslovaških parlamentarcev danes posetila jugoslovanskega poslanika Ie-šiča. Razpravljali so z njim glede izleta, ki ga nameravajo prirediti v Jugo«lavijo meseca oktobra. Ob imenovani priliki bodo posetili jugoslovanske parlamentarce.
d V salonski vagonih se je vozil zadnje mesece g. Radič, čeprav ni ne minister, ne poslanec. Te vow>ve so mu dali na razpolago državni podtainiki Radi.eve stranke. Sedaj je minister za promet odredil, da tudi državni podtajniki nimajo pravice do teh voz.
d Za poplavljence je nabral Rdeči križ že 1.800.000 Din. Samo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je dal 1,200.000 Din.
d Rumunskega prestolonaslednika, ki je še mal deček, je ugriznil stekel pes.
d Vročina in nevihte. V Ameriki je v tednu pred sv. Jakobom pritisnila strašna vročina. Solnčarica jo zadela v samem Nju-jorku 66 oseb. V vzhodnih državah je bilo okrog 100 mrtvih vsled vročine. Za vročino so prišli viharji, ki so grozno razsajali. V sadovnjakih samih cenijo škodo na 300 milijonov dolarjev.
d V »Gazelu« milu so našli zlatnike sledeči: g. Frančiška Kovač, Lokrovec pri Celju, kupila milo pri tvrdki Franc Kolenc, Celje, g. Milja Mišljatinovič, Luščani pri Glini, kupila milo pri tvrdki Stevan Stckovič, Glina, g. Kata Solaje, Novo Selo pri Sisku, kupila milo pri tvrHki Viktor Krklcc, Sisak, g. Fanči Gjurin, Kamnik, kupila milo pri tvrdki Makso Zargi, Kamnik, g. Franja Krieger-Dolinšck, Krško, kupila milo pri tvrdki Ivan Radanovič, Krško, g. Frančiška Sežun, Cerknica, kupila milo pri tvrdki Ivan Lavrič, Cerknica, g. Alojz Tome, Kožarje pri Dobrovi, kupila milo pri tvrdki Fran Javornik, Vič, g. Ana Vodopivec, Stara vas pri Vidmu, kurila milo pri tvrdki Rupert Škerbec, Videm-Kršlto, g, Barica Miloš, Senj, kupila milo pri tvrdki Nikola Modrič, Senj, g. Pavao Mrgan, Karlovac, kupil milo pri tvrdki »Konzum«, Karlovac,
d Toča je hudo pobila po Loški vasi, Gor, in Dol. Gradišč, Dol. Polj, Rumenja vasi, Straži, Valta vasi in naprej do Novega mesta. Polje zbito, trta uničena. Toča je napravila veliko škode na hišah, ker je šipe pobila.
d Cene padajo. Dosedaj je bilo sam. tisto poceni, kar je moral kmet prodati V zadnjem času so pa cene tudi takim pred metom, ki jih kmet ali obrtnik nujno rabi zelo zelo padle. Vsemogoče stvari kakor obleko, čevlje, pohištvo, plug, brano, konj. sko opremo, kolo (bicikel), lina stenska ura šivalni stroj, celo enodružinsko hišo dobiš za malenkostno ceno 10 Din, če na-ricčiš srečko >Loterijskega odbora-: Dru. štveni dom Trbovlje?. Glej, da ne prideš prepozno! 22. avgusta se vrši žrebanje, Srečko dobiš tudi pri vsakem orlovskem odseku.
d Strašen dogodek. Na Češkem je strela zadela tri otroke. Dva sta bila takoj mrtva, tretji pa je prišel k sebi, a je bil zelo opečen. Pra/.noverne ženske so otroka zakopale v zemljo, češ, da bodo s tem opekline takoj prenehale. Otrck pa se je tako zakopan do vratu vsled pritiska prsti zadušil.
d Smrtno sc je ponesrečil Ivan Oreš-nik, kovaški mojster v Trbovljah. Električni tok ga je ubil pri napeljevanju vodovoda. Star je bil šele 24 let in med prebi-valstvtom splošno priljubljen. Njegovim starišem in ženi naše sožalje, rajnemu pa naj sveti večna luč.
d Vtonil jo v Zagrebu Ignacij Tesko, doma iz Sv. Jurija pri Celju.
d Pod vlak bo jo hotela vreči na zagrebškem kolodvoru 23letna delavka Olga Mlakar, doma iz Krškega. Ljudje so jo v /adnjem hipu rešili. Izjavila je, da jo je gnal v smrt obup.
d Prebivalcev so v Češkoslovaški našteli pri Eadnjem uradnem štetju 1. januarja 1028 14.244.000. V zadnjih petih letih je prebivalstvo naraslo za 631 oseb.
d V planinah ponesrečil. Pavle Šuman je izgini! v planinah. 22. julija jc šel preko Mrzle gore v Logarsko dolino k svojemu očetu dr. Janku Šumanu, pa ni prišel čez in doslej so po zastonj iskali. Gotovo mu je Mrzla gora pri: ravila prerani grob.
d Bomba ubila dva pastirja. Pri vasi Livari sta pastirja Slavko in Mato Mar-kovič našla na paši bombo, s katero sta se začela igrati. Bomba je nenadoma eksplodirala in oba pastirja ubila.
d Ljubezniva žena. Neka Marija T. P v gostilni v Meliju nad Mariborom nagovarjala dva delavca, da jima plača jesti m piti, samo, če ubijeta njenega moža. iglavca sta jo ovadila žandarnieriji.
d Uboj iz ljubosumnosti. Pod Ljubicnj pri Poljčanah, župnija Loče, se je pri P ' sestniku Gumzeju preteklo nedeljo pop«' dne ob pol šestih pripetil žalosten slučaj, ki je končal z ubojem. Dva dela),ca,iz,^ varne za vpognjeno pohištvo na Zbelov
—	oba se pišeta Gumzej, a nista v sorou
—	sta se radi dveh delavk sprla in je »» rejši Gumzej, mlajšemu, 181etnemu w rišu, zasadil nož v strugalnik v prsa ter prerezal žile. Ranjeni se je v nekaj minu'd. zdrudil mrtev na tla. Drugi dan so ga 0 peljali v mrtvašnico v Loče. Ubijalca pa J orožništvo odvedlo v konjiške zapore.
d Navrtana blagajna. Vlomilci sc»n vrtali blagajno na kamniškem kolodvoru , odnesli 3000 Din. K sreči vcc denarja bilo v blagajni.
t i 'flfi "TTTfBH
Pil PO DO/AO
d Sovraštvo in prepir s smrtnim izidom. Zadnjo nedeljo v noči sta se sprla med seboj na cesti v Bistrici pri Limbušu dva delavca iz ruške tovarno Anton Saga-din in Lipnik. Prepir so jc razvil v pretep in med ravsanjetn je sunil Lipnik Sagadina z nožem v desno stran prs tako močno, da je ta 10 minut nato umrl. Ubijalec Lipnik jo pobegnil po zločinu neznano kam z Izjavo, da si bo sam končal življenje.
d Na Fužinah pri Ljubljani so tekom letošnjega leta potegnili iz Ljubljanice žo 14 utopljencev, ki so deloma po nesreči utonili ali pa šli v vodo s samomorilnim namenom. Trupla se ustavijo na Fužinah ob jezovih, oziroma pri zatvornicah.
d Samomor treh kmetov. Samomori med kmeti so silno- redek pojav in kadar nastopi io, so znamenje izredno stiske. V Vojvodini so so obesili Franjo Vitman, Kuzma Drenovački iu Marko Ljubičič. Vzrok samomorov je beda in težko življenje.
d Tatinski cigani. Iz poplavljenih krajev v Bački in Baranji javljajo, da so se cigani združili v razbojniško čete in sedaj na malih čolnih kradejo po zapuščenih vaseh. Preganjajo jih ravno tako v čolnih oddelki žandarjev.
d Ubili so Ka. Na Gor. Sušicah v gostilni Cobč. Toplico) so so v meči 24. in 25. julija t. L stepli fantje iz Gor. Sušio in Dobindola in z meterskim polenom in no-žem usmrtili fant« L Povše iz Dobindola. Nesreča nikdar ne počiva!
d Rejcnko »ta ubila. Pri nekem očnru in teti v okolici Vojnika je živela sirota re-jenka, 4 leta stara. Oba reditelja sta jo pr tepala in jo nazadnjo tako pretepla, da je revica izkrvavela in umrla. Suroveža je orožništvo odpeljalo v zapore.
Katoliški roisijonte št. 11. in 12. iz-ideta koncem lega meseca skupaj v enem zvezku na 32 straneh. Naročniki naj blagovolijo to naznanje vzeti, da ne bodo brez potrebe lista reklamirali. — Uprava 'Katoliških misijonovr,
d Nov zobni atelje. V Ljubljani na sv. Petra cesti 27, je otvoril nov zobni atelje f?osp. Jož. K o v a č i č , bivši zobo-tehniški asistfnt pri g. dr. Praunscisu. -Več glej v oglasu.
d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
DOBRO BLAGO !	NIZKE CENE !
manufaklur, trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega Sl'luia, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
P® izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-takturno blago le pri »OBLAČILNICI«.
ROMARJEM NA TRSAT!
Odbor Kat. prosvetnega društva Škofja Loka javlja tem potom priglašencem sledeče: odhajamo 13. avgusta zvečer ob 21.36 iz postaje Škofja Loka, na vsako postajo, kjer vstopite, pride eden od našega odbora. Po belem traku na levem rokavu ga boste spoznali. Ta Vas bo tam sprejel in oddelil v naš vlak, kjer boste že imeli prostor pripravljen. Bodite na vseh postajah pol ure pred odhodom vlaka. V vlaku pa označimo z napisi posamezno kraje in vstopite samo v tiste vozove in oddelke, kjer je Vaš kraj napisan: kot n. pr. »Jesenice« vsi okoličani Jesenic, »Tržič« vsi iz Tržiča, »Selčani« vsi iz doline, vPoljanci« vsi iz doline, »Pod-narts vsi iz to okolioe, ..'Škofja Lokaš vsi iz mesta in okolice, »Pevski zbor: vsi društveni pevci, »Duhovniki: vsi p. n. gospodje. Za razna pojasnila pa se obračajte v vsem na pisarno Vodstva«, ki bo v posebnem kupeju. Vsi člani vodstva bodo nosili na levem rokavu bel trak z napisom >Vodstvo". Bodite povsod točni in mirni, ker se bo vse potrebno oskrbelo. Upamo, da bomo lahko šli v nedeljo na Reko. Na morje pa gremo v nedeljo ob 10. Za V3e boste dobili natančna navodila v vlaku in na Trsatu. Vzemite s seboj jedila in kako deke ali podobno, da boste lahko malo počivali. Priglase so sprejoma se do 9. avgusta. Nadaljna navodila slede v »Slovencu«.
ŠT IR ISTO L ETNICA CERKVE SV. MAR-JKTE V 2LBBEH.
V zadnji številki Domoljuba smo omenili, da je cerkev sv. Marjete stara že 400 let. Danes hočemo to nekoliko pojasniti. Izletnike k Sv. Katarini nad Medvodami vedi pot mimo sv. Marjete. Cerkev je sezidana v gotskem slogu in obrača s tem naso pozornost zlasti tistih krogov, ki se zanimajo za domačo umetnost. Vrhu slavoloka v cerkvi jc zapisana letnica 1526. Tz tega sklepamo, da je bila cerkev tedaj dozidana. Verjetno je, da je stala na tem kraju žo davno prej druga, seveda manjša cerkev. L. 1511. jo bil strahovit potres, ki je v naši domovini podrl skoro vse zidane stavbe, zlasti gradove in cerkve. Bržkone je porušil tudi staro cerkev sv. Marjete, gotovo pa bližnji grad Jeterbenk. (Beseda je nastala iz Hcrtenberg (Hart = gozd). Tega gradu lastniki niso več popravili, ampak zapustili. Iz razvalin so pa ljudje sezidali novo cerkev sv. Marjete. Cerkev je 19.5 m dolga in 8.5 m široka ter bi zadostovala marsikje kot župna cerkev. Imela je še 1. 1631 pet oltarjev. Vizitacija tega leta pa je ukazala, da morajo oltar pred cerkvijo poleg vrat odpraviti in po^ zneje so še oltar sredi cerkve prestavili na ' evangelijsko stran, prejšnji oltar na evangelijski strani pa odnesli. Sedaj ima cerkev le še tri oltarje. Močno zidani in široki zvonik stoji ločen od cerkve ter je s cerkvijo zvezan z leseno lopo. Pred vojno so viseli v zvoniku trije zvonovi iz 1. 1654, 1746 in 1751. Vojska jih je pobrala.
Zid krog cerkve in krog zvonika so postavili 1. 1738; pokopavali pa tu niso nikoli. Cerkovnikovo hišo so postavili 1. 1068. Cerkve same ne bomo popisavali. Naj si jo rajši vsak potnik, ki gre todi mimo sam ogleda in se prepriča o pomembnosti te starodavne cerkve.
VELIKI LIPOVEC.
Dne 22. julija nas je zadela strašna nesreča. Toča ie v par minutah uničila skoro vsa polja in sadno drevje. — »Domovine«: je precej v naših vaseh. Nekateri zagrizene} le nočejo izpregledati, kakšno škodo nam dela tako slabo protiversko časopisje. Z »Domovino« in »Kmetskim listom: proč. Ali ne vidite, da ravno bralci teh dveh listov najbolj vneto zabavljajo proti duhovnikom. In poštenjaki so tudi. Saj vsi poznamo še povest o ukradenem kecu na zadnjem sejmu.
št. jurij pod kum0m.
v nedeljo dne 8. avgusta priredi Orlovski odsek Zagorje prvi izlet v št. Jurij. Orli bodo dopoldne pri sv. maši, popoldne po litanijah pa bo javna telovadba. v naši župniji kaj takega še nismo videli, zato bomo vsi prišli, pa tudi sosedje bodo napravili izlet k nam.
strma njiva.
Priljubljeni romarski shod na zeleni Strmi njivi pri Kolovratu so vrši to nedeljo, 8. avgusta. Prvo duhovno opravilo bo ob 6. drugo pa ob 10. uri. Kakor nekdaj tako tudi letos prihitite na znano božjo pot.
dobje PRI planini.
Živeli smo precej v slogi in srednjem zadovoljstvu. Zadnji čas so se pa razmero precej poslabšale, davki vedno naraščajo, naši že tako pičli dohodki so se pa še znatno zmanjšali. Povodonj nam je naredila dosti škode na poljih. Želeti bi bilo, da bi so n. pr. na Planini ustanovila mlekarna, da bi lahko okoliški kmetje oddajali mleko (ki ga je jako veliko), in vsaj na ta način dobili kak dinar. Birmo smo imeli 18. julija t. 1. Vršila se je na prostem. Ljudje so zelo odobravali ta ukrep prevz. škofa g. K a r 1 i n a. Posebna požrtvovalnost gre domačemu župniku g. dr. Ivanu Žagarju. Odkar so se razneslo govorice, da nas gosp. župnik mislijo zapustiti, smo žalostni. Od vsakega dobjana slišiš: »škoda jih je.« Želimo jim na novem mestu srečo, ter obetamo, da jih nikoli ne pozabimo.
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17
lu jc edini te vrste! — Podružnice v CELJU, Breg it, 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 —
SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in r SPLITU, ulica XI. puka.
škocjan pri dobu.
Zadnji dopis o odkritju spominske plošče v >Domoljubu< so nekateri malo narobe razumeli. Vsi smo se veselili odkritja, vsem je bilo všeč, vsi smo pri tej priložnosti od srca molili za naše ranjke in po svojih najboljših močeh smo počastili njih spomin.
PREČNA.
Škoda, ki jo je naredila toča 22. julija, je zelo velika. Sedaj se to še posebno vidi. Mnogi so morali koruzne strele kar posekati, njive preorati in posejati z repnim semenom ali z ajdo, če so jo mogli kje dobiti. Radi vednega dežja ni pričakovati kaj prida ajdove žetve. V nedeljo dne 25. julija — kakor hitro je dobil obvestilo — je prišel naš poslanec dr. Kulovec in je ogledal škodo po toči. Takoj se je zavzel pri oblasteh za odpomoč. Dobil je zagotovilo, da se bo po toči prizadetim spregledalo pri zemljiškem in dohodninskem davku. V Belgradu je dr. Kulovec pojasnil ministrom škodo in prosil za podporo v denarju in za brezplačno koruzo. — Poslanci SLS so vedno skrbni in delovni za j blagor ljudi. — Posojilnico, če bi jo še imeli, bi prav rada tudi kaj pomagala. Vedno bolj spoznavamo, kako potrebno je, da imamo tudi v Prečni domačo hranilnico in posojilnico.
prečna.
Lansko leto je bila prenovljena cer- ! ker na Dol. Kamencah. Letos so se s prav j hvalevredno vnemo lotili popravila cerkve j na Gor. Kamencah. Dasi spadajo pod ta i zvon komaj štiri male vasi, so vendar pro- ! stovolino zbrali rx>trebni les in denar, de- i lavcem pa dajali hrano, da so prav lepo dovršili svoje delo. Zvonik se postavlja z novim >klobukom--, cerkev pa z 3novo j obleko* in osnaženimi oltarji. Ključarjema j Jože Kocijančič in Vire Janez gre posebna ' hvala za skrb in delo. Bog plačaj njima in vsem dobrotnikom obilno.
LUŽARJE.
Prejšno nedeljo se je pri nas vršil prvič politični shod SLS na Kaupi pri gosp. Jakliču. Poročal je naš poslanec Škulj. Povedal nam je toli zanimivega, da le obžalujemo, da ni bilo večje udeležbe, čemur je bila vzrok košnja in malo nezadostno obveščenje. Kaj lepo se nam je zdelo, ko je gosp. poslanec poudaril, da v podporah osobito hrani, pač nikdo ne bo iskal stranke kot to delajo samostojneži v velikola-ekem okraju, ko dele koruzo le svojim pristašem, koruzo, ki je prišla z državno podporo. Tako so nekemu somišljeniku odrekli že naloženo koruzo, ko so se spomnili, da je pristaš SLS. Ko je pa poslanec Škulj skomandiral vagon lepe koruze občini Lužarje, je izrecno naročil gosp. županu, naj se dS koruza vsem brez razlike 6trank. Nasmejali smo se, ko smo se spom-
Da bodete zadovoljni z res dobrimi
vrvarskimi izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ivan N. Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
pidn-intcrti y Kjrifcaru, Veirinj;!.; 20 ter Kamnik, JutM
I nili, da je hotelo par samostojnežev vagon razrinitij ko so polnili vreče s koruzo dobljeno po g. Škulju! In res z razdelitvijo smo zadovoljni! Shod je končal z soglasno zaupnico Jug. klubu in posebno zahvalo g. Škulju. Povabili smo gosp. poslanca naj pride še. Za takrat pa oskrbimo večjo udeležbo!
TRŽIČ.
Kakor poroča zadnja številka »Pravice«, glasilo kršč. soc. delavstva, je na-čelstvo »Strokovne zveze tovarniškega delavstva« sporazumno z našo tržiško skupino sklenilo, da organizira za 18. in 17. oktobra 1926 v Tržiču »Prvi strokovni kongres tovarniškega delavstva«. Načelstvo »Strokovne zveze tovarniškega delavstva-*;, pomnoženo s strokovnjaki, že izdelujejo kongresu dnevni red tako za konferenco delegatov dne 16. kakor tudi za splošno zborovanje dne 17. oktobra. Tržiška skupina pa je radevolje prevzela skrb, da kongres pripravi. — Mi ta kongres pozdravljamo. Gotovo je namreč, da bo zlasti na Tržič, kjer se šopiri naduta socialna demokracija, v marsičem bistveno dobro vplival.
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Preteklo nedeljo so se vršile po vsem ljubljanskem in vrhniškem sodnem okraju volitve v okrajni cestni odbor. Volivni okoliši za te volitve so bili tako razdeljeni — najbrž v nekem ljubljanskem strankinem tajništvu — da bi prinesli poraz SLS. Volitve same so — vsaj pri nas — jasno pokazale, da so bile zgolj politični akt. Z Ježico je n. pr. volila skupno občina Podgorica, ki je, kakor so njeni zastopniki pri teh volitvah pokazali, čisto vsa radi-čevska in s čimur je tudi ljubljanska radi-čevska gospoda računala. Za te volitve so se zvezali med seboj vsi, ki so proti SLS: demokrati, komunisti, vseh sort socialisti in radičevci. S svojim kandidatom pa so tudi vsi skupaj pokazali, da niso prav nič gledali na sposobnost. Kandidat SLS gospod Ignacij Plevnik je dobil 14 glasov (ježenski klub odbornikov SLS), radičevski kandidat pa 18. — Ježica pa še daleč ni radičevska!
METLIKA.
V zadnjih par letih je bilo kar pri vseh naših številnih podružnicah napravljenega veliko novega in lepega. Zdaj smo pa dobili še novo svetišče Marijino, prijazno javno kapelo v Radovičih pri Treh fa-rah. Ravno pred 25 leti je na tem mestu dal postaviti posestnik domačin Marko Vajda, ki se je tedaj povrnil iz Amerike. Po 25 letih se je imenovani zopet zavzel in s pomočjo sovaščanov in blagih dobrotnikov je nastala iz majhne kapelice lepa velika kapela, v kateri se sme darovati daritev sv. maše. Čast in priznanje majhni vasici, ki se ni ustrašila velikega dela in ga je res krasno izpeljala! — Slovesna blagoslovitev novega bivališča Karmelske Matere božje je bila 18. iuliia. Venci, mlaji, slavoloki, pritrkavanje v sosednjih cer-kvih, izredno lepo vreme in ogromna množica ljudstva, vse to je pripomoglo, da se ie slovesnost izvršila kar najlepše. Blagoslovitev in slovesno sv. mašo je opravil g.
dekan iz Suliora Jakob Pavlovčič ob stenci domačina g. vzgojnega vodje M Sto larja in domače duhovščine. Slavnostni «« vor je pa govoril zunaj pred kapelo K0L kaplan A. Vovk. Navzoča je bila tudi bla'a dobrotnica domačinka gospa Baru Kramar ki je ravno par dni preje prišla iz Ameri' ke obiskat svojo mater in rojstno vas. p0 cerkvenem opravilu je prav po amerikan-skem načinu v krepkih besedah pred ka! pelo pozdravila zbrano ljudstvo, ki se od prijazne kapele kar ni moglo posloviti. pfl slovesnih večernicah jih je bilo sprejetih 54 v karmelsko bratovščino. Naj ta do»o. dek, ki je bil združen pač z mnogimi žr. tvami, utrjuje v nas navdušenje za fast božjo!
VRHNIKA.
(Romanje na Sv. Goro pri Gorici.)
Dne 28 .in 29. avgusta t. 1. prirede Vrhniški župljani romanje na Sv. Goro pri Gorici, Odhod 28, avgusta ob 7. uri zjutraj s posta je Verd, prihod v Trst okoli poldne, kjer se pomudijo do večera. Zvečer odhod v Gorico in na Sv. Goro, kjer ostanejo do nedelje opoldne. Kdor bi si hotel ogledati Gorico, bo imel za to priliko v nedeljo dopoldne. Ob 2. uri popoldne odhod z vlakom preko Gorenjske tako. da bodo romarji zvečer že v Ljubljani, oziroma na Vrhniki. Vožnja bo po nnšiii železnicah nail.rže znižana, za polovico, na iltaliian-škili pa le deloma. Cela vožnja Verd— Trst—Gorica—Bohinjska Bistrica—Ljubljana—Vrhnika bi stala do 130 Din, morda pa še manj. — Kdor se želi tega romanja udeležiti, naj se prijavi vsaj do 15. avgusta župnemu uradu na Vrhniki ter vrtača obenem 10 Din za potni list in stroške. Navesti je ime in priimek romanja, stan, leto rojstva, ime njegovega očeta in bivališče. Legitimacije dobe romarji pozneje potom svojega župnega urada. Ce bo treba vozni no vnaprej plačati, se bo objavilo pravočasno. — V nedeljo 25. julija so se v naši cerkvi poročili trije pari in sicer: Krojač Ivan Stanovnik s šiviljo Marijo Krašo-vec, posestnikov sin Matija Gregorka z Antonijo Ilodnik in Simon Nikolaje«? Sventsky, ki je pred tednonm stopil v našo vero, z Ano Rupnik. Bili srečni! — P™ župno cerkvijo je postavil lično stojnico tukaišnji mesar Matevž Bradeško, S tem je zelo ustregel zlasti prebivalcem gorenje-ga dela našega trga.
IZ PETROVE VASI
smo v številki 27 Domoljuba* brali dopis, da kupujejo tam novo brizgalno. Prostovoljno gasilno društvo v Tržiču bi jo rado prodalo. Pišite natančno naslov, da se bomo začeli dogovarjati.
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlafcvinc za mo-ke oliloko A. &, E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg
NAJNO- TARFI A (brzi računar) z navodilom iy) les. VEJSA 1 HDELH meri za merjenje sodov. Kaai (wd| so dobi snmo za 3 Din. - Pennr le iioslat n 1 p>m()inUii. v znamkah). Naslov: FRANC MAKUC, Vinica P»
" ' in*1 ■»^"■»■■lEefJUiiii iiiaBBBaaBBnimsBHBBBHi
IlnzODRAZDI
»i n mm ..... ii iiniii n umi mi ..........——
Fantovski večeri v pismih.
XIV. Kako postanem modern kmet.
Da moreva to vprašanje vsaj nekoliko povoljno rešiti, mi ne boš zameril, če ti povem dogodek izza mojih zadnjih dnij v letošnjem šolskem letu.
Šlo je že proti koncu, ko vstopi v našo učilnico okrajni šolski referent, da izpolni svojo dolžnost o nadziranju pouka.
Z otroci smo ravno brali; Travni-g f v o, II. del, to je tisto rumeno knjižico, Iti jo je lansko leto izdala Mohorjeva jružba (pa jo najbrž tudi ti še nisi nikoli vzel v roko). Napisal jo je inženjer Jakob Tur k, ravnatelj drž. kmetijsko - kemičnega zavoda v Ljubljani,
Ko ponudim gospodu nadzorniku svoj zvod, tedaj me vprašujoče, skoraj kara-oče pogleda, češ, kako pride ta knjiga v tik z učnim načrtom in po njem potrje-lirn urnikom. Saj je vendar z večkratnimi ozadevnin t predpisi natančno urejeno, [atere šokke knjige smejo in morajo ra-riti učenci. Toda jaz sem bil gluh in slep :a vprašujoče in karajoče oči šolskega ladzornika; mesto zagovora in odgovora ;em poklical Jurčetovega Miha, da naj tadaljuje z branjem. In Miha in za njim Irugi učenci so krepko nategovali pljuča, to smo brali o snažbi travnikov, inamakanju travnikov, o g n o -enju travnikov, o mehanič-em obdelovanju travnikov itd. 'udi nadzirajoči gospod se je pri tem imtril in pazljivo poslušal; po končanem louka pa me je vendarle še poklical na dgovor zaradi omalovaževanja šolskih iredpisov. In tedaj sem povedal strogemu ospodu nekaj takega, kar tudi tebi za-pam, dragi fant. Dejal sem približno akole:
»Časi, gospod nadzornik, kot veste, se asi silno spreminjajo tudi za našega meta. Ni še dolgo tega, pravzaprav je še edno tako, kar bi pa ne smelo biti, da e kmečki sinovi na splošno učijo kmetij-tva samo od svojega očeta.
Sin je pri očetu pogledal, kako je tre-gnojiti, branati, orati, okopati, koriti, Jlatiti. Od očeta si je zapomnil termin, edaj je treba sejati in žeti, opleti in spra-'k V spomin si je še vtisnil nekaj starih imenskih pravil, kot so jih ljudje po last-»n skušnjah dognali in jih tudi še danes Memo zapisane v koledarjih in prati-8,1 — in dobro je bilo.
Toda dejal sem, da se razmere sča-5ma izprcmentjo in so se res v zadnjih esetletjih tudi za našega kmeta močno bremenile. — Minuli so časi, ko je prikoval kmetovalec na svoji rodni grudi, ar le rabil za prehrano svoje družine in 111 'e nudila domača hišna obrt tudi vse (n'ge najnujnejše potrebščine za življenje. ai?es vidimo tudi že na mizi bornega ko-a7a v najzakotnejši gorski yasi kruh iz '»»e umetnih mlinov, ki meljejo žito iz "taljenih krajev. Vidimo pri nas pa tudi
že vsepovsod po gosposko oblečene kmete in kmetice, ki ne poznajo več oblačila iz domače preje, Izpremenilo se je tudi na kmetih vse, odkar je prepregla železna kača svet in se je postavil parni konj v službo brodarstva na širni morski cesti. Z železnico in parobrodom so se znižali prevozni stroški in tako dobivamo iz oddaljenih tujih krajev marsikatero stvar veliko ceneje, kakor bi jo mogli pridelati in izdelati doma. In izprememba političnih in s tem združenih gospodarskih razmer v naši državi sami? Pomnimo, da je danes po mestih in deželi stotisoče delavcev brez posla m brez zaslužka; zato bo treba posvetiti več ljubezni zopet kmetiškemu stanu. Pomnimo dalje, da si naša ožja domovina ne bo mogla opomoči v prvi vrsti s poljedelstvom, ampak z živinorejo, z mlekarstvom.
V dosego teh namenov pa je treba pričeti pri mladini. Uvajati jo je treba v način modernega obdelovanja zemlje. V kmetijstvu je namreč prišlo v zadnjih desetletjih marsikaj novega na dan.
Mislimo n. pr, na razno novodobno poljedelsko orodje in s t r o -j e , kakor Sackov plug, ročni sejalni stroj za nasev, tridelni železni valjar, Raumar-jeva zapirala itd. itd., kar je naredilo poljedelsko delo neizmerno priročneje pa tudi enostavneje. Mislimo na razna umetna gnojila, kakor čilski soli-ter, amonijev sulfat, kostna moka, Tomaževa žlindra, razni superfosfati itd. itd., po katerih je prišlo v navado tako imenovano intenzivno obdelovanje zemlje, tako, da je mogoče na istem prostoru z umetnimi gnojili štirikrat, petkrat in še večkrat pridelati kot pred 20, 50 leti, pa tudi zemljo trpežno pognojiti kar naprej za pet do deset let.
Mislimo na razna plemena živine, na simodolsko, pinegavsko, bohinjsko itd., od katerih je vedno bolj do-tfnano, katera pasma je za ta, katera za oni kraj, katera je bolje za pleme, katera za mesarja, katera za mleko, V zvezi s tem mislimo na razno krmo, kakor lanene tropine, ribjo moko, klajno apno, razne živinske soli, s katerimi si more kmetovalec tudi ob času slabe letine znatno opomoči.
Mislimo, da je današnje dni tudi preprosti kmet hočeš nočeš vse drugače zapleten v gospodarsko življenje kot je to bilo recimo še tik pred svetovno vojno, V dobi verižništva je svet v mnogem oziru postal jama goljufov, tako da se je v kupčijskem oziru prav težko zanašati na medsebojno zaupanje. Revček je, kdor je neizobražen in neskušen v* svoji Kupčiji in prodaji; pripravljen mora biti, da ga bodo opetnajstili ob prvi priliki in opet-najstili tako, da se mu ne bo mogoče niti pri navidez očitni poljufiji pritožiti na kako oblast aH kam drugam.
Po vsem tem je jasno, da mora kmet, če hoče biti modern, v mnogem oziru ob-
delovati svoj dom na podoben način, kot so ga obdelovali njegovi predniki. Mora biti priden pri delu, mora branati in orati, saditi in sejati, kot je to delal njegov oče in njegovega očeta oče. Gorje kmetu, ki bi hotel samo s knjigami in časopisi, pa bodisi le s strokovnimi, gospodariti. Tak bi jo kmalu zavozil.
Vendar pa je tudi gotovo, da se mora kmet prilagoditi tudi časovnemu napredku. Slabo bi naletel, kdor bi trdil, da njega prav nič ne briga moderni napredek. Tak zasluži, da mu v obraz povemo, da je nazadnjak, pa bodisi da ima samo za eno kravo kmetije. Brez duševnega napredovanja v kmetijski stroki današnje dni ne bomo prišli naprej.
Prav stori torej kmečki gospodar, kateremu pripuščajo denarna sredstva, da pošlje svojega sina na višjo kmetijsko šolo, da se seznani z agrarno vedo. Seveda mora tak oče tudi gledati, da sin, ko se vrne, ne ostane samo učenjak, ki bi hotel očetovo kmetijo izrabljati v učenjaške poskuse, ampak kmet, ki hoče posestvo v polni meri gospodarsko oskrbovati, Sin naj se zaveda, da so profesorji pač profesorji, ki znanstvene nauke ugotavljajo, kmet pa je poklican, da te nauke praktično spravi do veljave.
Pa tudi srednji posestniki dobro storijo, da pošljejo svoje sinove h kakemu zimskemu strokovnemu tečaju , da tako k praktičnemu delu pridobijo tudi nekaj teoretične naobrazbe, V tem smislu bi morale biti — kot je po vsej pravici poudarjal na zadnjem katoliškem shodu 1. 1923, v Ljubljani g. Rud. Pečjak — prikrojene ne le strokovne kmetijske, ampak vse naše tako imenovane meščanske šole. Te šole bi morale biti pravzaprav višje ljudske šole. Uprav na teh šolah bi moral dihati ves pouk veselje do kmečkega, rokodelskega in drugega ročnega dela. Imeti bi morale te šolo obsežne vrtove, delavnice za ročna dela, pralnice, kuhinje itd. Iz teh šol bi morali priti napredni kmetovalci, izobraženi po-lirji, stavbni mojstri, obrtniki, ravnatelji po tovarnah itd.
Kaj pa, dokler nimamo teh šol? Kaj pa s kmečkimi sinovi onih starišev, ki svojih otrok ne morejo pošiljati v strokovne kmetijske šole? Kaj pa s hlapci In deklami, pastirji in pastiricami, ki se isto-tako ukvarjajo s kmečkim delom? Ali naf jih prepustimo samim sebi, da jo nekega lepega dne pobrišejo drug za drugim v tovarne, v tujino, tako da bodo tudi več}« kmetije v vedno večji zadregi za kmetske delavce?
Ne! Tudi tem fe treba dati veselja do kmečkega dela. Tudi ti morajo vedeti, zakaj jemljem za to njivo ta gnoj to ne onega, zakaj gojim v tem kraju to pasmo in ne one, zakaj sem uprav to leto posejal mačji rep namesto pšenice, Šved* sko deteljo namesto lucerne.
To pa mora doseči samoiiobf afr b a potom strokovnih knjig, doseči naša izobraževalna društva — a v. prvi vrsti je v dosego tega namena poklicana tudi naša osnovna, zlasti še ponavljalna šola. Še odraščeft
človek so namreč težko pripravi, da bi predelal knjigo, kot smo jo zgoraj omenili, Turkovo: Travništvo, kaj šele, da bi to hotel mlad, na vse strani razmišljen človek. Naravnost junaško delo bi bilo. če bi se lotil z resnobo te vrste berila.
Kar pa sam ne bo storil, to bo storil v družbi pod modrim vodstvom izkušenega prijatelja, kot bi morali biti vsi voditelji naših društev in posebej ljudsko-šolski učitelji. Le-ti bi morali ie v ljudski soli buditi vsaj smisel za strokovno kmečko naobrazbo, v ponavlialni šoli pa z vso resnobo po danem na>rtu stremiti za tem, da dobi vsak kmečki človek podlago in smis-M za novodobno poljedelstvo. V tem
smicla _ tako sem končal svoj zagovor
pred okrajnim šolskim referentom — se r.isrni pregrešil, če sera kljub danim predpisom prebiral že z Itudskošolskimi otroci Turkovo: Travništvo.
In tako nekako na; tudi Tebi končam to pismo, dradi fant. Ne pusti, da bi s t r o-kovne knjige, katerih ie ie toliko izdala zlasti Slovencem družb* sv. Mohorja jemale konce po raznih policah in omarah: ne pusti svoie mladosti brci čitanka strokovnih kniig. ne pusti, da bi vaša društva ne prirejala rik&kih strokovnih predavanj in ne imela strokovnih tečajev! Le tako postaneš modem kmet in kot tak boš znal zahtevati. da postanejo tudi naše šole — zlasti ponavljala« šole katerih se današnie dni bonta posebej tako učitelj kot učenec — prave pripravnic« ra posamezne stroke naših Hudi posebei kmečkih ljudi.
V tem napredku Ti ieli mnogo uspo-hoT in Te iskreno pozdravlja do prihodnjega pisma	Troj vaški učitelj
Verska manifestacija v Kamniku.
25. juKi je bil zz kamniško dekaniio lep in vaien dan. Okro£ 200? mož in fantov k pribite'o i: vseh strani prostrane k-araoiJkc dekanije, da javno irpriia:o svev \ ero v Kristusi, niše£a ovharistič-r.c a V:ri'-a se 'črto posvete n;e£evenv.: p :<.-<■- Srcu :er se po govorih naši v: ornih sci >o bo1, navd-jš".-? ra dosledno praktične krščansko riv :'-e--e v dratrnih in v ■livso-sSi Tr.:~.f mor in fantov so napol* nT.c 'er? nair-erno cerkev t Kamniku i? iain -o-^a kotička- V lep^si. nsvi-ašeTs'-r.enr. govore je one: g dekan m V.monJs hna L i t r f ; č i č p-o-asni! comer in virr.r-rt verske ttanircslac » *.?r na*. J-f r a' r.inxt :a n; - strs >m> r ar. -e načeli ver? t Krismsa in ; cerkev. Gšrl^va f r. a ?k~rona

V	,,
Jtnijfi en:*: kateri »e <eiia i"el'.-:a«mi hinans K t .š\ra rii- česani a tjjs ?e! k> v SO —oš b-r.-v-h riraien: srčik: rr-or ki t n -e. t^ii raci st rr i ? o katero £s-reraJ vVč. č s AVoiir 2-ziek D. J Sij* iunc.a cerkev ^ H « sjcifsro rirr. .»!• !vrva_ Po st mah so truct nacč in lan::v oeše na vrt is »Krištofa«. To * g iekan is kanonik L L» Tresoč r a*vdaš*ni2
p<\idrivil caTOčt feroraike rs-paae ofccšaske rrstOTil-et. naricčc re-
dovno in svetno duhovščino, ki je, kar je mogla, storila za dobro udeležbo pri tej manifestaciji. Sporočil je pozdrav prevzv. i g. knezoškofa. ki so ga navzoči sprejeli I i: velikim navdušenjem. Z istim navdušenjem so nbrani možje in fantje sprejeli udanostne izjave presvetlemu g. knezo-škofu, sv. Očetu Piju XI. in Nj. Vel. kralju Aleksandru. Zatem je g. predsednik pripravljalnega odbora predlagal predsednikom zborovanja našega vrlega g-_ dr. Dominika 2 v o k 1 j a , odvetnika v Kamniku, ki ie v kratkih, a jedrnatih besedah opozoril na velike naloge, ki rfias katoličane čak3jo v bližnji bodočnosti v naši državi. Govoru g. dr. Žvoklja je sledilo živahno odobravale. Sledili so govori polni važnih. času primernih našim možem in fantom potrebnih navodil za njihovo domača in javno življenje. G. dr. B a s a j je fantom podal šopek iz rožmarina, lilije in na-geijna, bodreč fante k zvestobi v veri, k čistemu, brezmadežnemu življenju pod varstvom Marianim in k srčni ljubezni do Kristusa v sv. R. T.
G. dr. Matija Lavrenčič ie bodril moi-e k pravemu krščanskeni-i družinskemu življenju ter pojasnil prevažna vpra-šania o krščanski šoli in krščanskem zakonu. Poudaria! je, da nam katoličanom v noši državi nihče ne bo metal pravic, ki i:h imamo, za nami. ampak, da si jih rnc-rarno sami izvojskovate. Tretji govornik g. urednik T c r s e g i a v pa je v sijajnem govoru označi! kakšen mora biti katoliški mož v javnem življenju. Vsem govorom so sledila burna odobravanja, kar je pričalo, kako so govorili možem in fantom iz prea. Veličasten shod je zaključila mogočna himna 'Povsod Boga ...
Polni navdušenja in hvale so odhajali mor:e in fantje domov z enodušnim pre-: pričanjem Lep je bil naš dan.
PRAVOSLAVNI SRBI O SVOJI PRAVOSLAVNI SRBSKI CERKVI.
V Belgradu izhaja list >Poli!ičk! glasnik" . : ? ooe srbske mladine, ki nt | voiKj Sftijt JooKftini, kralju in svoji cerkvi 1? 2 ai. ampak hiii s .-nrem. In kaj piše ■. : >dr.lk teza lista > srbski cerkvi: Spiosai ; "aj. v katerem se nahaja naša ariodot»t cerkev je pomilovanja m> ; vien: r.a vs^h poljih opazujemo poananjkiji ' vesti in ve ki ras s ?iranc5 cerkv:
Pni vzrok nas
n	rrejv
c?r->J. Pri stvari o pa :!:
- •« i -1
e crraatrirana r..-š.a cerkev.
izL".; : ~ jčel Kel kor otsM ker nan: aar;>a sk_js
ze rli'-"e ?*i-rk'i t: ~ e^e. C'j*>i riša n-r—•
T>r^- vrj'>k zase sla'r^ sti 'e ker fka riši cerkveni rrriz;ra<: i r.>trar,'e —■.'"L Zs'' a; ts/rc^l: ratritrti r.e	lati
cerkvi r->"rir.; : -:*iz*:-rzc
Tre-: , vzrok ;<?	f 'saest naše
,-ersve >i dratvise :č!i_r feshiaK*?! i^harnih r.i-ie*r r»>r-efcilli ia»i-ev ;•? bi-ftveci pre-ipir>r:j. ej ^-r-refo dobirme sr. ari obstati. Te-ra ra aaz.ia :rl :i>, ker je «4*si pttriirb*	cd
vsak etra trse , 'v.	S&mt c;i	tre t; i
. viroč > pc«f >z.:a pr-Ih irtt.
RADIOEVA VERA.
Radič je na shodu v Imockem zatrli Hrvatom, da je pravoslavna vera dobra 1 naša katoliška, da je boija, ker je bolje o^ ganizirana.
S tem je Radič zatrdil, da ,o vse ver« 1 dobre, dobre pač- zato, ker vere ni mo»oŽ6 podpreti z dokazi razuma. Z drugo besedo ali je Bog ali ga ni, mi tega ne vemo, zaka vera je samo čustvo srca. Kakor se pa ®e-ujejo druga čuvstva srca, tak j se menjajo in jih je treba, če to kaže, zameaiti tudi verska čustva.
Kam pa vodi taka trditev, je zopet jaj no. Če je vera samo čustvo srca brez trdnih umskih dokazov, brez podlage za resnico, potem jo smerne zavreči, kadar se mi p» ljubi. Če pa to, potem smem tudi vse slo. riti, kar mi je všeč. Saj če je vera le ču-! oho, so pravtako čustva tudi vsi verski predpisi. Če jo torej bilo včeraj čustvo, da ne kradem. naj to čustvo danes, ko mi kaže drugače, odstopi, in jaz se polastim tuje r lastnine. Prav tako pa smem na podlagi svojih verskih čustev — ki niir,.i;o po Ra-diču noben podlage za resico — tudi ubijati, ropati, moriti, sploh živeti, kakor so mi poljubi.
Nič se torej ne čudimo, re ti učeniki primerno tem svojim naukom tudi žive, toda gorje, ko bo tudi lju-i-tvo začelo le nauke izpolnjevati. Takrat nastopi pogin, človeškega rodu.
ŽENA PRI TURKIH IN POGANIH.
V Indiji pripada 60 m j.* v/ prebival-' cev muslimanski (turški), a ostale štiri petine braaianski veri. In kskšno je -tališče žene me-1 temi prebivalci? 0 It® beremo v listu >Wis»en urvi Glaubeas (mai 192«) sledeče:
Življenje muslimanke ni"ia drugega pomena kot. da je omJje v r- »kah moževih, s katerim usire7.d svojim že;-ini. CkiloJ tu Ji ona zaostak>t in ma«-l:- ,i!no»t, kij1 opatu jemo v dušah muslim:'. Nimajo« tudi ne morejo imeM v sebi n^-bene bi«-gesti in plemeuit -ti.
če pa je življenje mu-limanke s^j nv.tno. ie fivijeoje braminko naravnal okrutno' ir. nečlovešk i zlasti življenje vdov. Braaiani so namreč Š3 v- Ir.o prcpn i ani. da je žena sjaio privesek možev, o torej aoi v mre. mu mora tudi žena sletU \ sort Odtod postava, .1.; -- im.-vm fiva seige. če pa se ne seige. mora av« živ 11 en je. ki je hujše o.l smrti na grma« - Sicer je res, la sa velevlaati > dde se£ganj» vdov 2e I. i^- toda b« ma-:i so protestirali zoper PnT čes via je to napa! na svobodo vesti-
Uzre- srelna krščanska /ena.^Ki jo j osvottodila tolikrat osemieno krscansut
Ceijene naminike. ki prejemajo » ~.ol:uba pri ž. r-.zl f:n P"ver,1e..^ štvu in so plačali samo za Pn0.P°|r leta	c^orariamo. da je sedaj ^
ni čas a obnovitev naročnine za. a polletje. Oni p. n. naročniki pa. eievie -Domoljuba: »naprej pretnemKv naj to takoj sporoce s> l pov-erjenišh-u. da mere Mo pri M*1 vi pravočasno določiti stalno steviio iov do konca ieta.
beg večkratnega milijonarja.
Bayard Brovvn je umrl. Bil je sin bogatega tovarnarja. V mladosti in v prvih moških letih je bil trgovec na veliko, imel je izredno srečo, v curkih se je vsipal denar nanj, ni vedel, koliko ima. Okusil je vse do skrajnosti, kar more dati ta svet, bil je priljubljena oseba v najfinejši angleški in v najfinejši ameriški družbi. Zraven je bil paše velik dobrotnik človeštva in je dajal na vse strani. Ko je bil star 39 let, je prišel do meje svoje moči; s to denarno močjo je bil dotedaj dosegel vse, takrat mu pa ni nič koristila. Imel je rad mlado dekle, ona pa ni marala in mu je dala čutiti, da je le drugo kraljestvo na tem svetu, ne samo kraljestvo denarja. To je duševno kraljestvo, in tam je bil on reven in brez moči. Njegov ponos je bil od tega spoznanja tako zadet, da se mu je življenje med ljudmi za-gnusilo. V tistih dneh si je bil dal lahkomiselni angleški prestolonaslednik zgraditi izredno krasno jahto (to so posebne vrste ladje; navadno jih imajo največji bogataši), ki je pa ni hotel prevzeti, ker mu je bila predraga. Brown jo je kupil, izbral si je prvovrstno posadko in je šel lepega poletnega dno 1. 1890. na jahto, pa je ni v vsem svojem poznejšem življenju nikdar več zapustil.
Skoraj deset let je bila jahta zmeraj pripravljena in kurjena, da se premakne kam v širni svet, če bi lastnik dal znamenje. Teh deset let se je boril Brown sam d seboj, vztrajno, potrpežljivo. Po desetih letih je bil njegov sklep trden kot sidro v morju, in z njim vred je ostala ladja tiha 'n brez življenja. Celih 36 let, doba človeškega življenja, je bila zasidrana skrivnostna jahta v majhnem pristanišču Vivenhoe ob angleški obali; enkrat samkrat se je mo-ala umakniti, med svetovno vojsko, iz vo-aških razlogov; a čez tri tedne je bila spet 'am, in je tam ostala, do letos.
Dolgo časa so se trudili, da bi govorili njim, od vseh strani, nekateri iz rado-ednosti, drugi iz samoljubja. Kajti bogati n°ž> ki je živel na ladji življenje svetnika, e vlekel prosilce vsega sveta nase. Niko-flr pa niso pustili k njemu, tudi sorodni-:°v ne. Samo svoji sestri je na trdovratne •rošnje dovolil, da je smela za pet minut : njemu. Hotela ga je spraviti nazaj med ^et, nazaj med ljudi, goreče ga je prosila, "c ni pomagalo; rekel je enkrat da, enkrat lei sicer pa nobene besede. Takoj po nje-fm odhodu je ukazal, da mora stati mor-jar noč in dan pred njegovo kabino in da °konca njegovega življenja ne sme nihče ,®c k njemu. V tej kabini je bil dan, 0 letl, in nihče ne ve, kaj je tam delal ali
premišljeval. Samo v temi je prišel včasih ven, z daljnogledom na jermenu; v jasnih nočeh so ga videli, kako je z daljnogledom dolgo ča.ja opazoval zvezde. Tedaj" so se nakopičili okoli njegove ladje majhni čolni, veliko število, in veliko rok se je stegovalo in je prosilo samotarca za dar. Večkrat je tudi dal, ovil je desetfuntske bankovce okoli koščka lesa, jih je trdo privezal, in jih je metal dol, kakor se mu je pač zdelo. Deset funtov je 2COO dinarjev/
Sicer pa o njegovem življenju ničesar ne vemo. Ko so pa zadnjič trkali na zaprta vrata, ki se niso odprla ob uri, kot običajno, ni bilo odgovora. Tedaj so vlomili in so ga našli mrtvega v kabini, od kapi zadetega; in pod njegovo posteljo so dobili sliko, v oljnatih barvah, z nožem križem razrezano. Bila je to podoba one deklice, ki mu je pokazala vhod v kraljestvo duee.
Eden, ki mu nikdar denarja ne zmanjka.
Župnik F. Pripoveduje; Nedavno sem prišel skupaj z nekim svojim bivšim sošolcem. Pa sva se menila to in ono. Tudi draginjo sedanjih dni sva začela obdelovati. Tedaj me pa moj znanec ves vesel prekine, rekoč:
»Ti, meni pa nikdar nc zmanjka denarja.«
»To pa imaš gotovo dobro službo aH si pa verižil med vojsko,« ga prekinem, »Nc eno in ne drugo, - mi odvrne, »Potem si pa čarovnik,« ga znova podražim.
Prijatelj se zasmeja, me pogleda, prime za roko in začne resnobneje govoriti: »Morda ne boš verjel, pa je vendar resnica, kar ti bom zdajle povedal.
Pred leti me je zaneslo gori med Nemce. Tam sem naletel nekoč staro, verno grčo. Mož je bil res globoko veren, pa tudi poetičen. Ker me je kot precej lahkomišljenemu mlademu uradniku vselej proti koncu meseca že precej irda predla z mojimi izdatki, sem se večkrat k njemu zatekel za kako posojilo. Ob neki taki priliki sem ga pa tudi vprašal, kako si je sam opomogel in kaj bi meni svetoval, da ne bom v večnih denarnih zadregah. Tedaj pa mi mož pravi:
»Ti, jaz sem od vseh svojih letnih dohodkov redno vsako leto dajal gotov procent v kak dobrodelen namen. Včasih sem prispeval za misijone, včasih za sirotišnice, včasih za dobro časopisje in podobno. Poskusi tudi ti in kmalu boš videl, da se ti bo stvar obnesla. Kar boš pri oknu ven dal, se ti bo pri vratih dvakrat vrnilo.«
Ta nasvet je seveda najprej vzbudil v meni neverjeten posmeh; toda želja, priti do denarja, mi ni dala miru, »Kaj pa, ko bi Ie res bilo, kar mi je stari natvezel?
Naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani na Sv. Petra cesti 27 poleg hotela Tratnik lastni zobni atelje. Vsa v to stroko spadajoča dela bom 'zvrševal najsolidnejše in se priporočam.
Konces. zobotehnik Jožef Kovač, bivši zobot. asistent zobozdravniškega ateljeja dr. Praunseis.
Kaj, če bi sam poskusil, če je ta loterija tako plodonosna?«
In resi Nekako pred 25 leti sem začel z novim letom izvajati dejansko podani nasvet. Natančno sem določil gotov odstotek od svoje mesečne plače in s tem določil obenem tudi dobrodelni namen, za katerega hočem obrniti ta odstotek.
In glej! Resnica je. Kar je stari doživel, doživel sem tudi jaz. Od takra't nisem bil še nikdar več v pravi denarni stiski. In priznati moram, da vse, kar sem dal za dobrodelne namene, se mi je včasih prav kmalu po petkrat in še več pomnoženo vrnilo. Nisem pa štel med te izdatke onih, ki sem jih daroval posameznim pomoči potrebnim osebam, temveč samo izdatke v velike dobrodelne namene kot so misijoni, katoliško časopisje, javna sirotišča, samostani, zidanje cerkva, podpora katoliškim dijaškim društvom in podobno..,
Meh za smeh.
Mlad mož je telefonično naročil venec za svoj umrlo taščo. Uslužbenka je vprašala, kakšen naj bo napis, — »Počivaj v miru I«, je telefoniral mož. — »In na drugi slrani7« vprašuje uslužbenka dalje, — »Na obeh straneh,« je odvrnil naročnik ter odšel od telefona, Ko so naročeni venec prinesli, so se pogrebci muzali, ko so brali: »Počivaj v miru na obeh stranehl«
Govornik (ki je bil pa zelo nahodenj: »Zato vas poživljam, gospoda moja, da z
menoj vred zakličete; »--Ha — či!«
• • •
On se je primajal v spalnico, — Ona; »Koliko pa je ura?« — On: Tam nekako okoli desete bo.« — Ona: »Pa sem ravnokar slišala, da je bila eno,« — On: »Ti dušica zlata, kdaj si pa še slišala, da bi ura bila ničle?«
Zdravnik je nekomu zapisal pijavke, češ, te bodo gotovo pomagale. Čez par dni ga sreča: »No, Dobernik, ali so pijavke pomagale?« — »Strašansko čuden okus so imele, ampak pomagale so pa le!«
Gospod (novi dekli): »Ali ste že dali ribam svežo vodo?« — Ne!« — »Zakaj pa ne?« — »Saj še te niso popile,«
On in ona sta bila v gostilni, ko on naenkrat prične kašljati. — »Kaj pa ti je?« vpraša ona. — »O, nič hudega, požirek mi je prišel v napačni požiralnik,« — »No, seveda, še tega je treba, da boš še z napačnim požiralnikom pričel pijančevati!«
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 1®
LISTEK
Patrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest irskega dekleta.
Lopar mi je padel iz rok, kakor bi me bila strela eadela. Kildorreryjani, ki so se bili zbrali okrog mene, ker so mislili, da morajo braniti svojega junaka, so se splazili drug za drugim proč. Brez besede sem oblekel suknjo in odšel z bojišča. Gospod župnik, včasih se človeku zazdi v življenju, kakor bi se vse podiralo, kakor bi si bila enaka dan in noč, življenje in smrt, nebesa in pekel. Tako mi je bilo tedaj. Nenadoma se je zabliskal blisk, ki je razsvetlil vso preteklost in zatemnil vso prihodnost mojega življenja.«
Utihnil je, da se umiri, in čim večkrat je po-nehaval v svojem pripovedovanju, tem bolj se mi je priljubljal.
»Prehodil sem že dvoje polj proti domu, ko se me je vsled ponižanja polotila taka strast, da sem ves trepetal. Bil sem prepričan, da je nekaj resnice na tem lopovskem očitanju. Toda nato mi je šinila misel: kaj, če se je zlegal? Zdirjal sem nazaj. Ljudje bo se bili deloma že razšli, toda ko so fantje zapazili, da se vračam teko razburjen, so se začeli zbirati v gručah in so obkrožili ranjenega tovariša, ki je še vedno pljuval kri, in njegovega branivca. Približal sem se in moj obraz je moral biti strašen, kajti umek-nili so se mi. Udri sem v sredo mednje in dejal tistemu, ki me je udaril:
,Grogan, prej ste me strahopetno udarili. Zato se nisem zmenil. Toda ravno tedaj ste mi nekaj rekli, za kar se menim. Ali morete to dokazati?'
,Pojdite, Kasey, s svojimi prijatelji domov,' je odgovoril, ,in ne govorimo več o tem.'
»Pri živem Bogu!' sem vzkliknil v strašni jezi, ,ali mi boste sedaj tukajle dokazali, kar ste rekli, ali Vam potlačim laž v goltanec.'
,Domov pojdite, Vam pravim,' je rekel malo preplašen. ,Dosti ste že storili.'
,Vi ste strahopetnež in lopov, ki si ne upa niti preklicati, niti dokazati svojih besed. Priznajte tedaj, da ste se zlegali!'
.Pustite to, Kasey, Vam pravim,' je odgovoril. »Pozabite prenagljeno besedo, ki sem jo v strasti Iz-pregovoril.'
.Pozabil bi, toda to je bilo več kot prenagljena beseda. Govorite sedaj in se ne izvijajte! Recite, da ste se zlegali, ko ste rekli, da sem ovadniško seme!'
,Tega ne morem reči,' je dejal, povesivši glavo.
,Torej je res?' sem vprašal.
On je molčal.
,Pojdi sem, lopov!' sem zakričal in ga ves iz sebe pograbil za ovratnik. ,Prekliči, kar si legal, ali bom, pri Bogu, jaz poskrbel, da bos snedel besedo.'
Poizkušal se mi je izviti, a držal sem ga z železno močjo. Nekaj fantov rau je hotelo pomagati, toda iaz sem jih porinil na stran. Tedaj se je močno ustrašil in izpregovoril:
,Vi ste priče, fantje, da n;e sili, naj storim, česar nočem storiti.'
,Hočem samo, da poveš resnico in osramotiš fclodja,' sem za vpil.
,Tedaj bom osramotil Vas, Terence Kasey,' je Odgovoril. ,Ravnotako dobro veste kakor jaz, da je bila Vaša mati hči ovadnika Dalvja.'
8'
,To je peklenska laž, ti lopov,' sem dejal stisnivši zobe. ,Prokliči to besedo, ali ti potolčem obraz, da te niti mati ne bo poznala.'
,Izpustite ga, Kasey,' se je vmešal neki starec. ,Fant je le povedal, kar ve pri nas vsakdo.'
,Ali Vi veste?' sem vprašal.
,Jaz in vsakdo drugi.'
.Tedaj se me Bog usmili!' sem rekel, dvignivši obraz k nebu. ,To sem sedaj slišal prvič.'
Ko sem odhajal, se mi je množica, ki je razumela moja čuvstva, nekako sočutno in spoštljivo umeknila. Oni so težko pojmih, kako mi je mogla ta strašna skrivnost ostati tako dolgo neznana. Toda očividno so verjeli v mojo odkritosrčnost in me pomilovali zaradi tega strašnega razkritja.
Meni pa je množica strašnih misli, spominov, slutenj, čuvstev zabrisala vsako sled razuma in pameti. — Bil sem skoro blazen, če blaznost obstoji v tem, da človek ne more več brzdati svojih predstav in čuvstev. To noč se nisem vrnil domov; mirno sem sklenil, da ne bom nikoli več spal pod ono streho. Hodil sem po gorah, iščoč posebno zapuščenega in divjega kraja, kakor ni menda še nihče stopil razen divje koze. Tu sem taval okrog vso to strašno noč in vedno so me preganjale vsakovrstne ponižujoče in sramotne misli. Če sem kdaj za trenutek počil na rdečem kamenu ali na kupu vresja, sem takoj zopet vstal. V takih mrzličnih mislih, ki so mi razburjale možgane do blaznosti, ni bilo mogoče sedeti ali postajati. Najhujša in najmučnejša misel je bila ta, da sem vsa ta leta, ko sem divje obsojal tiste ljudi, katerih kri se je pretakala v mojih lastnih žilah, sramotil in poniževal samega sebe. Sedaj sem se z ne-izrečno bridkostjo spominjal onega nasmeha, s katerim so se nasmehnili vsi poslušavci, kadar sem bil nenavadno silen v svojem domoljubju. Kako so me morali ti ljudje, ki so poznali mojo skrivnost, zaničevati! Za kakega hinavca so me morali smatrati! Toda to ni bilo najhujše. Najhujše je bilo, da sem začel svojo dobro mater, ki sem jo tako ljubil, da sem jo skoro oboževal, zaničevati in sovražiti. Dolgo sem se boril proti temu peklenskemu čuvstvu. Iz-kušal sem se spomniti vseh malih znakov materine skrbi, ki so priklenili mojo dušo tako tesno nanjo, da bi vesel žrtvoval svoje življenje, če bi ji s tem mogel dokazati svojo vdanost in ljubezen. Toda zopet sem se domislil besed ,Dalyjeva lici', ,Dalyjeva hči' in njihovega pomena ter vsega grdega, kar je z njimi v zvezi, in naj sem delal karkoli, zadušiti nisem mogel v sebi zaničevanja in sovraštva do nje, ki je izšla iz najpodlejšega in najslabšega rodu. Vse to se mi je zdelo takrat in se mi zdi sedaj sama napetost; toda Vi veste, kako so nas vzgojili in kako krepko se ukoreninijo take tradicije v irski domišljiji. Omadeževana kri, podedovana sramota je strašna dediščina pri ljudstvu, ki pripisuje tem rečem največjo važnost. In ta beseda, ki sem jo slišal skoro pred petindvajsetimi leti na polju pri Kildorreryju, ,ovadniško seme', me je zasledovala vse življenje in me bo spremljala vse žive dni.«
Zopet je obmolknil in jaz ga nisem motil. Popolnoma sem ga razumel. Izguba pravic v kaki orientalski kasti ni bila nič v primeri z njegovo dedno sramoto, ki jo je tako bridko občutil.
»Spominjajte se, kako skrbno sem tukaj prikrival svoje ime. Vi ste mislili, da je to nespametno, jaz ne.«
»Menim, da se je ljudstvo sedaj vsled bolj pro-svetljenih razmer in boljše vzgoje oprostilo mnogih teh starih predsodkov. Vsaj v navadnem življenju se ne sliši nič več o njih.«
»Jaz sem bil že v moških letih, ko sem slišal o sramoti svoje matere. Tedaj pa me je zadelo kakor strela iz jasnega.«
Razno,
Kakšni ko komunisti. Na AngleSkem žlraS rudarji. Ruski bolj;,v C so jim poslali pomoč, J prvo 300.00(1 funtov, to t 71,500.000 dinarjev in i' rekli, da s0 lo prostovoK. m doneski ruskih ruda jev. Pozneje se je ,,« zve.' delo, da je to denar ki
so ga uradnikom nasiln,
odtrgali od njih plat i, pa, ki so ga pod grozt-cun pritiskom nabrali med prebivalstvom p0 m. biralnih polah.
Sredstva v dosego m. mena. Večkrat beremo, da je tej ali oni jgravkl izginila verižica, obesek zaponka itd. Pogosto je lo samo reklama. Ni še dolgo, ko si je dala neka ruska kinoigravka ukra. sti tole — kar je na lihem seveda dobila nazaj —: 200 dolarjev in 1000 angleških funtov v gotovini, briljaut v vrednosti 6000 frankov, obesek a vrat iz briljaritov in safi-rov v vreduosti 25.0(10 frankov, drug obesek ii briljantov 40.000 frankor, brošo 35.000 frankov, ko-žuh 800.000 frankov, perilo v vrednosti 15.000; frankov. Reklama za 'lo-tični kino, kjer je Ilusi-nja igrala, je bila s tem popolna.
Zvest pes. Na Danske« je tramvaj povozil nekt-ga učitelja in mu je odtrgal obe nogi, Njegoi pes, ki je tekel za Iran vajem, ni pustil nikogai blizu. Ko so ga slednji) odstranili, je bil gospoda! že mrtev.
Donar za lepotifenjt
Lani so izdale ameriški ženske 2195 milijonov J« larjev za lepotilna srel-stva, na dan torej milijonov dolarjev. Sam za barvanje las so izdali lani 7 milijonov dolarje«
12.000 prošenj. Nc« vorški milijonar Edvar Hrowning je iskal po « sopisnih oglasih tovarii co za svojo pastorko. Df bil je »samo< 12.000 p šenj. Izvoljena je »' hčerka nekega praške vratarja, Marija Spas, se je odpeljala v A meri) kot sodedinja velikansK ga Browningovega P" moženja.
Dober državljan. Birminghamu na A-„ škem je poslal neki t Sčan finančnemu nuniij Churchillu vojno poW v znesku 4,675.000 din« jev; vlada se mu i e J no zahvalila v časopl*
Misijonski parnik' Milanu so blagosl parnik »Pij XI.<. ,Na! njen je za misijonska!" tovanja po reki NU» Egiptu. Prepeljal g« ,
v Egipt Parnlk-
dal na razpolago » lini.
EK
n njegovo
buqka;to
ŽIVLJENJE
Otroška pravljica.
Prevedel dr. Joža Lovrenčič.
»Kako preživijo pa dneve v teh krajih?«
»Igrajo se in zabavajo od jutra do večera. Zve-ier gredo spat, zjutraj pa začno z nova. Ali ni lepo?':
»Mhm!...« je del Storžek in pokimal rahlo z glavo kot bi hotel reči: »Tako življenje bi bilo tudi meni všeč!...«
»Ali greš tedaj z mano? Da ali ne? Odloči sel«
»Ne, ne, ne in še ne. Obljubil sem dobri Sojki, da bom priden otrok in hočem obljubo držati. 0, kakor vidim solnce že zahaja, pustiti te moram in itil Zbogom in srečno pot!«
»Kam se ti pa tako mudi?«
»Domov. Sojka hoče, da se pred nočjo vrnem.«
»Počakaj še kako minuto!«
»Bom pozen.«
»Samo dve minuti.«
»In če bo potem Sojka huda in me okarala?«
»Pusti jo, naj kara. Ko se bo izkričala, bo že nehala,« je rekel zguba Kodelja.
i Kako pojdeš, sam ali z družbo?«
»Sam? Pojdi no, čez sto nas bok
»In boste peš potovali?«
»0 polnoči pride tod mimo voz, ki nas sprejme in odpelje v presrečno deželo.«
>Kaj bi dal, če bi bila zdaj polnoč!...« »Zakaj?«
»Da bi videl, kako se odpeljete.« »Ostani še malo tu in videl boš.« »Ne, ne, vrniti se moram domov.« »Še dve minuti lahko počakaš.«
»Sem se že preveč pomudil. Sojka bo v skrbeh
rame.«
»Uboga Sojkal Kaj ee mogoče boji, da te pojedo netopirji?«
-Tedaj,« je povzel Storžek, »ti si resnično gotov, <w v oni deželi ni šol? ...«
»Ne sence ne!«
»Niti učiteljev? ...«
»Ne enega.«
J-In nisi nikdar primoran, učiti se?«
»Nikdar, nikdar, nikdar!« v >0, kako lepa dežela!« je vzkliknil Storžek in Mintii v ustih sline. »Kako lepa dežela! Nisem bil SJcer Še v njej, a si jo predstavljam!...« »Pa pojdi še ti z nami!« >Zaman me pregovarjaš! Obljubil sem dobri P°!ki, da bom pameten in razsoden otrok in dano besedo hočem držati.«
»Zbogom tedaj in pozdravi lepo gimnazijo in tudi realko, če greš mimo!«
»Zbogom, Kodelja, srečno pot in spominjaj se včasih prijateljev!...«
Ko se je tako poslovil, je napravil dva, tri korake, da bi odšel, a spotoma se je ustavil, sc ozrl in vprašal prijatelja:
»Pa si tudi gotov, da imajo v oni deželi tedni po šest četrtkov in eno nedeljo?«
»Gotov.«
»Pa veš tudi za gotovo, da se začnejo tam počitnice prvega januarja in končajo z zadnjim decembrom?«
»Kot ti zdaj govoriš!«
»Kako lepa dežela!« je ponovil Storžek in izpljunil preobilne sline.
Potem se je odločno okrenil in le še v hitrici in naglici dostavil:
»Zdaj pa zares: zbogom! In srečno pot!«
»Zbogom!« I:; »Čez koliko časa odpotujete?«
»V dveh urah.«
»Škoda! če bi bilo do odhoda samo še eno uro, bi skoraj, skoraj počakal.«
»In Sojka?«
»Zdaj sem že itak zamudil!... Sicer pa je vseeno, če se vrnem eno uro pozneje.«
»Ubogi Storžek! In če bo Sojka huda?«
»Potrpim. Pustim jo kričati. Ko se dodobra iz-kriči, bo že nehala.«
Medtem se je znočilo do prave teme in naenkrat se je začela premikati v dalji drobna lučca... Zaslišala sta obenem glas kraguljčkov in zvok trobente, ki je bil tako tenek in pritajen ko brnenje sitnega komarja.
»Tu so!« je zaklical Kodelja in poskočil na noge.
»Kdo?« je vprašal tiho Storžek.
»Voz, ki me odpelje. Greš tedaj tudi ti, da ali ne?«
»Pa ali je pravzaprav res,,< je vprašal dondek, »da se v oni deželi otrokom ni treba nikdar učiti?« »Nikdar, nikdar, nikdar!«
»O kako lepa ... kako lepa... kako lepa dežela! ...«
>Jgrujo so iii zabavaj« od jutra do večera.«
f'ud<:/,ua rešitev. Mor imr iz St. Malo na Francoskem je ribaril v čolnu sam. .Nenadoma je na-stiil vihar ga je ločil od ladjo in mn čoln prevrnil. Pol ure je visel na njem, nato .-o pa zapustile mo-č;. V tej stiski je obljubil Materi božji, da bo romal v mornariški obleki k sveti podobi v Notre Dame iiu Berger. če ga reši. In res je prišel čoln in ga je rešil, že čisto onemoglega. Ko se je popravil, je obljubo izpolnil, na stotine ljudi iz njegove vasi ga je spremljalo na zahvalni .poti. Znano je, da so prebivalci Bretonske in Normandije sploh med najbolj pobožnimi n« svetu.
Mravlje. Pri mestu Va-lencia na Španskem so napadle bele mravlje neko vas. Vse so požrle in so glodale tudi na temeljnem zkiovju, tako da se je večina hiš podrla. Oporne stebre, ki so jih postavili za podporo sten, so izvotlile mravlje v petih minutah popolnoma. Prebivalci so ušli.
Skrb za jetnike. Na Angleškem je umrl jetnik f celici, ne da bi ga tdrav-nik zdravil: pa ga je jetnik opozoril, da ima sri-no napako. Proti vsemu osebju jetnišnice so zaradi te malomarnosti pričeli s preiskavo in bodo najbrž vse odpustili.
PMirejeni i»bje. S«
ponarejeni zobje nimajo
miru. Na Angleškem je neki poslanec v zbornici zahteval, naj se vpelje na uvoz ponarejenih zob carina; vsako leto jih kupijo Angleži na milijone, doma imajo pa 10.000 delavcev te stroke, ki so deloma brez dela.
Podmorski čoln. Tudi majhne deželice se obo-rožujejo, seveda samo za hrambo. Ob robu 'Rusije je državica Latvija z glavnim mestom Riga. Za to državo so zgradili na Francoskem podmorski čoln sRonis«. 55 metrov je dolg, vsebine ima 1200 kubičnih metrov, vozi pa s hitrostjo 25 km na uro. Napravljen jc tako, da zdrži lahko dolgo vožnjo v mrzlih vodah.
Srečen kaznjence. V mestu Ferrara v Italiji jo jetnišnici kaznjenec, ki mora sedeti tri leta. Naenkrat je dobil veselo poročilo, da mu je umrla v Ameriki teta, ki se je bila pred 20 leti tja izr selila, in da je on edini dedič. Dediščina znaša en milijon dolarjev.
ako
Kaj pravite na to,
obr Se- p°Žledate v ogledalo in Vam začne Vaš nnlH Vn la*'e dela" skrbi? Za pravo nego Vaše 2; ,Vašc«a obraza in Vaših rok ter za popolno rntv i ■	dva preizkušena proizvoda. Po-
pravijo! od dobrega najboljš«! L Feller,
jeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega tičinka zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Ž redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in preranp osivelost, krhke lase napravi mehke
in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa pomad že obenem z zavojnino iii poštnino za 38 Din, toda samo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. — Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Fellerju v Stubiei Donji, Elsa trg 16, Hrvatska.
N M N M N M
m s« n n m e«
N
M N N
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 550 milijonov kron.
■miiiimmmimimiimiimiiimmimniiumiiMimuiHii
m
Prometni zarod za premoč tf. i r UMm S
"1
liani I
prodaja
premog
iz slovenskih pokrajin	|
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih	jjj
cenah premogovnikov za domaČo uporabo	S
kakor tudi za industrijska podjetja in raz-	§
pečava na debelo	|
inozemski premog in koks	|
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča	§
posebno prvorstni češkoslovaški in angleški	|
koks za livarne in domačo uporabo,- kovaški	|
premog in brikete.	3
Naslov: Prometni zavod za premog	| d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
■iiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiHUimiiiiimiimiiimiiiiiimiiiiiir.1
—j ■
5/1. E
A*A 'V* Jft. iTi M A AVA iWA ATA ATA AVA J& ATA ATA ATA ATA AVA ATA AVA *
Gostilna se odda v najem
Hrastov okrogel LES
tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. t Črnomlju.	1537
7lotnilfa V »ZLATOROG« TERPENTINO-LlalllllVC VEM MILU so našle dalje: Marija Osvald, Ljubljana, Zalokarjeva uL; Marija Lorger, Šmarje pri Jelšah; Marija Saršen, Loka pri Mengšu; Marija Devč, Ljubljana, Dolenjska c. 23; Marija Žvan, Toplice pri Novem mestu; Marija Pretnar, Poljšica - Gorje; Marija Žnidar, Studenci-Maribor; Marija Skarupka, Dubrava; Marija Šumrada, Pod-gora pri Rakeku; Marija Kostelac, Zagreb, Gredice 41; Milka Medvešek, Zagreb, Ilica 125; Mici-ka Subina, Preseka kod Križevci; Jelka Nikolič, Delnice.
Album modernega pohištva
z nad 160 slikami razpošiljata vsakomur proti predplačilu IJ»- 20 Din — ERMAN & ARHAR, mizarstvo, St. Vid nad Ljubljano.	5103
v promet, kraju na Gorenjskem, v bližini večjeg« mesta. - Več se poizve v Ljubljani, Kolodvor, ul. I
ST0EWER
Šivalni stroji
H 8Wili«. in »»vliiri« t« «'
viak dom. Preden li nebldU ,tro|, oglejte li lo iireduost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selcnburg. nI. 6/1. Br«ipl«5« P M* 15 Utao |«mrfto,
V vsako hišo Domoljuba!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel.št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. R.£nn potioeg« cekorneg. ur.da i. sioT.nii«	v lastni palači (vis & vls hotela „Union").
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din l§,ooo.ooo--, vloge nad Dln25o,ooo.ooo'--
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pog
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. ■T Prodaja srečk Državne razredne loterije. TM
Izdajatelj: Dr. Fr*ae Kulovce, iif
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: K»rel Cel