OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO * Commercial Printing of All Kinds ^OL. XXXIII._LETO XXXIII Clcvelandski ropar ulovljen v Miamiju Policija je snoči aretirala v 'ami ju, Florida, pobeglega ^evelandskega roparja Johna g Huxa, ki je 11. januarja yema tovarišema oropal Su-6rior Savings and Loan Asso-ciation za $34,570. ^ Huxa sta ulovila dva detekti-tiVv, J® vračal z nekih konj-ha!) njemu so našli $50, ^ jtiih $1,500 pa v njegovem ajetena stanovanju v Miami ftngsu. To je bilo vse, kar mu ka^ vsote $27,000, s ^0 je zbežal iz Clevelanda. a zasliševanju je Hux rekel, potrošil na konjskih f ' ^ fiočnih lokalih in za ženske. f zasledila Huxa na eiiim^^ ki jo je pred Igpj 'Mesecem poslal svoji ma- F"Blc^ Philadelphije. Agentje Ukr J* da se je vozil v tifc 7 1947 Studebaker av-®čeli so stikati za avtom, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 2,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 43 r *at končno prinašli. Ko in g '^^tektiva sledila avtu se ^ekem ovinku ustavila, 2 podal brez odpora. Huxa so zdaj ulov-pali'roparji, ki so oro-"jih je bil Itjtgj. "eki četrti moški, za tn^i je domnevalo, da je »»0 ^ruž' '^''adu imamo pismo ^*^0 Andrew Jelovich. 4% g,---- ® ^^ifobnik "BnakopraV' ^ ® **6, ali so Vaši prijO' Hf'i . anancif "Enakoprav-vaal^ druiini *j ***'' vesti in vedno dh-"Enako- «nici Angleški znanstvenik obsojen na 14 let zapora, ker je da! Rusom podatke o A^energiji LONDON, 1. marca—Vodilni angleški znanstvenik dr. Klaus Fuchs je bil danes obsojen na 14 let zapora, ker je izročil tajne podatke o ameriških in angleških atomskih raz iskovanjih Sovjetski zvezi. Slovenec uqtelj y • v •• v !• VlSJl soli Dr. Fuchs, ki je po poreklu Nemec in je zbežal iz Nemčije zaradi svoje aktivnosti proti nacistom, je priznal, da je sedem let izročal tajne podatke sovjetskim agentom. Državni tožilec Sir Hartley Schawcross je na sodniji izjavil, da je dr. Fuchs imel zveze z Rusijo potom nekega "inozemskega komunista, za katerega angleške oblasti niso vedele, da je komunist." Odvetnik 38 let starega znanstvenika, Dorek Curtis-Bennett, je zahteval svobodo za svojega klijenta. V zagovoru je izjavil, da je Sovjetska zveza bila vojna zaveznica Anglije, ko ji je dr. Fuchs izročil atomske skrivnosti. V dvorani se je nahajalo veliko število ljudi, ko je sodnik Lord Goddard obsodil dr. Fuchsa na zaporno kazen. Med ostalim tnu je rekel: "Vi ste storili veliko škodo tej deželi in Zedinjenim državam in kot jasno kaže vaša izjava, ?te to storil, da bi pospešili svoje politično prepričanje." Fuchs je mirno sprejel obsodbo. Ko so ga aretirali, je dr. Fuchs takoj priznal, da je važne podatke o atomskih raziskovanjih izročil sovjetskim agentom. Rekel je, da je bil komunist, da pa je zadnje čase začel dvomiti v komunizem "sovjetske vrste." Dal pa je vedeti, da se še vedno smatra za komunista. Kot znanstvenik je dr. Fuchs bil smatran za enega vodilnih angleških izvedencev za atomsko energijo. Odvetnik dr. Fuchsa je naznanil, da bo vložil priziv proti obsodbi. industrijalci hočejo streti velike unije WASHINGTON, 1. marca.— The National Association of Manufacturers je danes naznanila, da se kongres lahko zoper-stavi stavkam, k i povzročajo državno nujnost, če prizna potrebo, da se kontrolira "monopolno silo" velikih unij. Industrijalci so podporli zakonsko predlogo, ki jo je pripravil njihov bivši svetovalec Raymond S. Smethurst. Na osnovi te predloge, bi se zelo omejilo moč velikih unij. mati vzela otroku denar od odškodnine MILWAUKEE, Wis., 1. marca. — Na tukajšnji sodniji se je danes zagovarjala neka Mrs. La Vaune Freiberg, ki je obtožena, da je potrošila, odnosno vzela svoji 8 let stari hčerki $800. Federalne oblasti so naznanile, da je deklica dobila denar kot odškodnino, ko je njen 9Če bil ubit v neki avtni nesreči. češki škofje grozijo duhovnikom PRAGA, 1. marca.—Češki odbor katoliških škofov je danes posvaril vse duhovnike, da bodo izobčeni, če bodo sprejeli cerkveno službo, ki bi jim jo ponudila vlada, ne da bi imeli dovoljenje cerkvenih voditeljev. generalna skupščina se bo zopet sestala LAKE SUCCESS, 1. marca— Glavni tajnik Združenih narodov Trygye Lie je danes opozoril člane Varnostnega sveta, da bo verjetno sklicana izredna seja Generalne skupščine ZN, ki se bo vršila v New Yorku, Parizu ali pa Moskvi. Na seji bi se razmo-trivalo o vprašanju atomske energije in nove vlade ljudske republike Kitajske. Pogovore glede kontrole atomske energije so v Varnostnem svetu prekinili sovjetski dele-gatje, ker je še vedno bil navzoč stari kitajski nacionalistični delegat, za katerega menijo, da nima pravice zastopati Kitojsko, ker je nacionalistična vlada zbežala na otok Formozo, kitajski komunisti pa kontrolirajo vso celinsko Kitajsko. mezde so se zvišale WASHINGTON, 1. marca. — Urad za delavske statistike je danes naznanil, da so tovarniški delavci v sredini januarja za-alužili ^o\rprečno $56.44, kar se smatra za rekordne mezde. Čiangkajšek se vrnil na "oblast" NEW YORK, 1. marca — Kitajski nacionalistični diktator Čiangkajšek je včeraj naznanil, da je ponovno prevzel predsedstvo "republike," ki se nahaja pod popolno oblastjo komunistov. Toda Čiangkajšek, ki je odstopil že v januarju leta 1949, ima tekmovalca za ta "položaj." To je general Li Tsung-jen, ki je postal začasni predsednik, ko je Čiangkajšek odstopil. Oba bi sedaj hotela postati diktatorja. Gen. Lie je obtožil Ciangkajše-ka, da hoče ustanoviti diktaturo na Formozi in izjavil, da ga ljudstvo in vojska ne bo podprla, če bi kitajski komunisti napadli Formozo. Lie se sedaj nahaja v New Yorku, kjer je nedavno prestal neko operacijo. Med ostalim je izjavil, da bi edino njegova "liberalna in demokratična" vlada lahko pridobila med kitajskimi komunisti "mnoge titovce." Rekel je, da so se mnogi Kitajci pridružili komunistom zgolj zato, ker so sovražili Čiangkaj-šeka. Gen. Lie je okrcal Čiangkajše-ka, češ da je neverjetno, kako se more neki privatni državljan proglasiti za predsednika Kitajske. Po mnenju generala to dokazuje, da Čiangkajšek smatra Kitajsko za svojo osebno lastnino. Medtem pa je Čiangkajšek svojemu nezvestemu generalu poslal telegram, s katerim mu je dal "navodila," naj pride v stike z ameriškimi voditelji. v telegramu je Lia oslovil s "podpredsednik." Toda kot je izjavil "podpredsednik," bo kitajska nacionalistična vojska s silo odpravila "predsednika" Čiangkaj-šeka. stanley w. sommers Mrs. Mary Somrak iz 994 E. 74 St. je prejela pismo od svojega pastorka Stanley W. Som-mers (Somrak), ki je bil svoje-časno zelo aktiven pri društvu "Spartans" SNPJ v Clevelandu, zdaj pa se že devet let nahaja v Califomiji, Dasiravno je bil Stanley rojen v Clevelandu piše v lepi slovenščini. Sporočil je, da je njegova žena, tudi bivša Clevelandčanka, porodila 12. decembra drugo hčerko, kateri so dali ime Christine Marie. Stanley je učitelj v Junior High šoli v San Franciscu, kjer poučuje sedmi, osmi in deveti razred in sicer angleščino in socialno znanstvo. Kakor piše, mu zelo ugaja ta šolski sistem, ampak da se z ženo kaj rada spominjata svojih prijateljev in. znancev tu v Clevelandu, kamor nameravata priti na obisk to poletje. novi kmečki upori izbruhnili v italiji CATANZARO, 27. feb. — Najemniki brez zemlje so danes v južni Italiji zasegli 50,000 akrov zemlje. Že zgodaj zjutraj so se v okolici Taranta pojavile množice kmetov, ki so marširale na zemljo veleposestnikov, ki ni bila še obdelana. V mnogih primerih je šlo. za zemljo, ki so jo že lani zasegli, toda so se umaknili, ko so jim obljubili, da bodo kmalu zemljo dobili na osnovi agrarnega zakona. Neki kmečki voditelj je izjavil, da so lokalni veleposestniki obljubili, da bodo najemnikom in kmetom brez zemlje dali na razpolago zemljo, če pa to ne, vsaj preskrbeli, da bi bili zaposleni. Toda teh obljub niso držali. val novih stavk zajel francijo PARIZ, 28. feb.—Francoska vlada je danes na nujnostni seji razmotrivala o ukrepih proti splošni stavki, ki grozi deželi. V avtni in metalni industriji je že na stavki 200,000 delavcev, medtem ko so snoči tudi pariški vozniki busov in pouličnih okli-cali stavko. Stavke in nemiri se širijo tudi v pristaniščih, električnih centralah, tekstilnih tovarnah, kemični industriji itd. Opazovalci menijo, da bo vlada ustanovila posredovalne odbore in organizirala nujnostn# službe. Cena mleku znižana Včeraj so cene mleku bile znižane za en cent pri kvartu. To je v teku petih mesecih že drugo znižanje cen. V "Enakopravnosti" dobite iedno sveie dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Kardelj pravi, da se Jugoslavija ne bo odpovedala neodvisnosti in ne ho dovolila, da se obnovi kapitalizem sodnija bo odločila, kdo ima pravico izbirati vero otroku Clevelandski Court of Appeals bo morala odločiti, če imajo starši pravico izbrati svojemu otroku vero. Gre za nekega 10 let starega Harry J. Ratnerja, ki je bil krščen v rimsko-katoliški cerkvi in se nahaja v katoliškem za? vodu Parmadale. Oče otroka je židovske vere in želi, da bi otrok hodil tako v katoliško cerkev kot v židovsko sinagogo ter pozneje sam odločil, katero vero želi sprejeti. Temu pa se upira organizacija Catholic Charities Bureau, ki si lasti pravico, da vzgaja otroka v katoliški veri. Mati otroka je katoličanka, toda vprašanje vere je sploh ne zanima. Ko se je ločila od svojega moža leta 1944, je bil otrok poslan v katoliško ustanovo, ker ne on in njen bivši mož nista imela primernega stanovanja. NEW YORK, 28. feb.—Podpredsednik vlade in zunanji minister Jugoslavije Edvard Kardelj je predvčerajšnjim v Mariboru izjavil, da se_ Jugoslavija ne bo odpovedala svoji neodvisnosti, da se ne bo vdala zunanji hegemoniji in izkoriščanju in z zavračanjem Petletnega plana odprla vrata zunanjemu kapitalu in obnovi kapitalizma. V govoru je Kardelj poudaril, -- Sodnija razmotriva o novi globi za premogarsko unijo WASHINGTON, 1. marca — Danes se je zaključila obravnava proti United Mine Workers uniji, ki je obtožena, da je prezrla sodnijski ukaz za prepoved stavke. Sodnik Keech bo verjetno še' danes podal svoj odlok. Možno je, da bo unija ponovno kaznovana z visoko globo. United Mine Workers unija je bila že dvakrat kaznovana z globo zaradi preziranja sodnijskega ukaza. Doslej so njene globe znašale $2,130,000. Če jo bo sodnik Keech ponovno spoznal za krivo, ji lahko naloži dvakrat višjo globo kot pa so bile prejšnje in celo višjo. Glavni odvetnik unije Welly Hopkins vztraja, da unija stavke sploh ni oklicala, pač pa da so se posamezni premogarji odločili, da brez kontrakta ne bodo delali. Medtem pa pomožni ju-stični tajnik H. Graham Morrison trdi, da ni nobenega vzroka, zakaj bi premogarji ne ubogali sodnijo. Danes je kot edina priča nastopil tajnik-blagajnik United Mine Workers unije John Owens, ki je izjavil, da je bil "presenečen in razočaran, ker se premogarji niso vrnili na delo." Medtem pa je tudi predsednik unije John L. Lewis dobil poziv sodnije, naj pride na zasliševanja. Lewisa toži neki lastnik premogovnikov, ki zahteva $1,115,-000 odškodnine. Stavko premogarjev že čutijo v drugih industrijah. Vkupno s 370,000 stavkujočih premogarjev je okrog 300,000 delavcev v drugih industrijah, ki so bili od.-slovljeni zaradi pomanjkanja premoga. Premogarji še vedno ne kažejo nobenih namenov, da bi se vrnili na delo. Kljub vsem težavam odločno vztrajajo na stavki, ker se žavedajo, da jim lahko samo stavka zagotovi nov kontrakt in ohrani unijo. da jugoslovanska ljudstva gledajo v svoji, izgradnji socializma celo širši razvoj socialne demokracije, ne pa "vojaške kasarne," katerim da je danes podoben "socializem dežel Ko-minforme." Opozoril je 25,000 slovenskih delavcev, da morajo imeti v mislih sledeče: Prvič, da se bodo naporom jugoslovanskega ljudstva v deželi zoperstavljali kapitalistični ostanki, ki so še ostali od stare Jugoslavije, dalje zunanji kapital, ki se še ni odpovedal upu, da v deželi upostavi svoje prejšnje priviligirane položaje in sovjetski voditelji, katerih "komin-formovska politika vidi v novih socialističnih državah le priveske sovjetske države." Drugič, zmaga ne more priti čez noč. Tekoče in prihodnje leto bo težko razdobje trdega dela pri izpolnitvi Petletnega plana. Tretjič, največje dosege na poti, -po kateri hodi jugoslovansko ljudstvo, se lahko doseže s skrajnimi napori in z gotovimi žrtvami. Kardelj je poudaril, da je prva in najtežja naloga dežele, da zgradi industrijo kot osnovo svoji ekonomiji. Omenil je statistične podatke glede napredka pri izpopolnitvi Petletnega plana. Dohodki dežele so se zvišali od 132,905,000,000 dinarjev v letu 1947 na 227,691,000,000 dinarjev v letu 1949. Jugoslovanski zunanji minister je pristavil, da je "blokada Kominforme" resno prizadela Jugoslavijo v letu 1948 in 1949, toda da so se najvišji voditelji Kominforme motili, ko so mislili, da bodo "spravili jugoslovanska ljudstva na kolena." Kar se tiče govoric, da parlamentarne volitve v Jugoslaviji 26. marca ne bodo svobodne, je Kardelj izjavil, da ljudstvo ne bo dovolilo, da bi si kontra-revo-lucionarne sile prilastile vlogo opozicije in da prejšnji izkoriščevalci ne bodo imeli nobene podpore ljudstva za obnovo starega izkoriščevalskega reda. Socialistična Jugoslavija ne bo nikoli zavrgla svoje principe enakopravnega in miroljubnega sodelovanja med ljudstvi, je rekel Kardelj. Pristavil je, da bo branila svojo neodvisnost in pravico, da si zgradi svoj socialistični red v svojih lastnih mejah. Poudaril je tudi, da kljub jasnemu stališču Jugoslavije nekateri reakcionarni krogi na zapadu še vedno gojijo sanje, ki bi jih radi uresničili na račun Jugoslavije. "Ne pravim, da to velja za vse politične kroge na zapadu," je izjavil Kardelj. "Nekateri, posebno oni, ki so vsmerjeni k miru in ne k vojni, menijo, da lahko kapitalistične dežele sodelujejo s socialistično Jugoslavijo na ekonomskem polju, ne da bi ji postavljali politične ali pa neenakopravne ekonomske pogoje. forme na našo državo za njihove lastne interese." Kardelj je omenil tudi proti-jugoslovansko gonjo nekaterih reakcionarnih krogov na zapadu, ki da je povezana z "lovom na čarovnice," s katerim se ukvarjajo "iobrekovalci kominforme." V zvezi s tem je opozoril na pro-ti-jugoslovanske izpade nekaterih italijanskih šovinistov in imperialističnih krogov, kar se tiče vprašanja Trsta. "Jasno je ,da ti krogi menijo, da je prišel ča^, ko lahko položijo svoje roke na Svobodno tržaško ozemlje," je izjavil Kardelj, ki je posebno omenil zagotovilo italijanskega poslanca Orlanda, da v jugoslovanski zoni Svobodnega tržaškega ozemlja vlada teror in da bi se to ozemlje moralo priključiti Italiji. Jugoslovanski zunanji minister je opozoril, da je ta govor Orlanda v italijanskem parlamentu bil "provokatorski govor v obrambo italijanskih imperia-lističriiii aspiracij." "Vso to vpitje o nekakšnem preganjanju italijanskega prebivalstva v zoni B je sirovo obrekovanje, s katerim se skuša skriti dejstvo, da si italijanski šovinisti skušajo prilastiti slovensko iii hrvaško ozemlje v zoni B. Resnica pa je, da se slovensko narodnostno manjšino preganja in jo raznaroduje. "Leta 1946 smo za voljo miru pristali na mirovno pogodbo, ki je sedanjo Svobodno tržaško ozemlje ločila od Jugoslavije. Toda danes ne moremo dovoliti, da bi se nov del našega ljudstva, ki po mirovni .pogodbi ni prišel pod Italijo, izročilo njej. To naj jasno razumejo vsi oni, ki danes organizirajo p r o t i-jugoslovan-sko gonjo z namenom, da bi z njo zakrinkali svoje imperialistične načrte," je rekel Kardelj —(Po poročilu Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku). senatorji naklonjeni zakonu za begunce WASHINGTON, 27. feb.— Osemnajst senatorjev je danes izjavilo, da so naklonjeni bolj ugodnim pravilom, na osnovi katerih bi se vselilo v Zedinjene države še večje število beguncev, kot pa to predvideva sedanji zakon. Senatorji so predložili novo predlogo, ki bi dovolila, da se v deželo vseli 339,000 beguncev do 30. junija leta 1951. S to predlogo bi se umaknilo tudi nekatere omejitve pri kvalifikaciji beguncev. Predlogo je zadnji teden podprla tudi Mrs. Roosevelt. tat se je zmotil LONDON, 1. marca — Frederick Barrel je danes odvzel nekemu pešcu pet šterlingov in jo urno ubral po ulici. Na vogalu je skočil v avto in ukazal vozniku, naj ga odpelje. Barrel je mislil, da se nahaja v taksiju. V resnici Toda drugi verujejo, da je po- pa je skočil v avto policijskega trebno izrabiti pritisk Komin- inšpektorja. STRAN 2 _ ENAICOPRAVNOST Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek bi bili na njen rojeni, zato se » . jim je bilo toliko laže povezati p ten so včlanjeni tudi jugoslo- »-druEah. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 _Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesečev)________________-..... For Three Months—(Za tri mesece) J........ """ $8.50 -•5.00 3.00 For Canada, Europe aiv3 Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno leto) __________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____________ For Three Months—(Za tri mesece) __________________~ -------------$10.00 --------- 6.00 ---------- 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879, 2. marca 1950. HIDROGENSKA BOMBA-STVARNOST ALI BAJKA? O novi hidrogenski bombi se veliko piše. Dejansko nikomur še ni znano, kakšen učinek bo imela ta bomba, če bi znanstvenikom res uspelo, da jo izdelajo. Vodilni ameriški znanstvenik dr. Urey je izrazil up, da ta bomba ne bo delovala. Ker je predsednik Truman odobril le raziskovanja, katerih cilj je, da se bombo izdela, po-večinoma vsa mnenja slonijo na ugibanjih. Nekateri znanstveniki pravijo, da bo 1,000-krat učinkovitejša od sedajne atomske bombe. Drugi so mnenja, da bo le kakšnih desetkrat močnejša. Najbolj črnogledi pa so oni znanstveniki, ki pravijo, da j§ v stanju uničiti ves svet. V Sovjetski zvezi, zaradi katere se vlagajo skrajni napori za iznajdbo vedno bolj smrtonosnih bomb in orožja za množično uničevanje, se zelo slabo zmenijo za vse te dolge razprave, ki jih objavljajo ameriški časopisi in revije iz dneva v dan. Menijo, da je to le novo strasilo, ki so ga pronašli za strahovanje Sovjetske zveze, ker je strašenje z atomske bombo z ozirom na dejstvo, da so tudi sovjetski znanstveniki pronašli skrivnost atomske energije, že precej zastarelo. Po njihovem mnenju je bilo potrebno, da se najde nekaj novega. Zadnjo nedeljo so se okrog posvetovalne mize chicaške univerze zbrali vodilni znanstveniki, ki so imeli diskusije o učinkih te še nerojene hidrogenske bombe. Sodelovali so profesor Cornell univerze Hans A. Bethe, profesor illi-noiške univerze Frederich Seitz, profesorja chicaške univerze dr. Harrison Brown^in Leo Szilard. Vsi štirje so sodelovali pri razvoju atomske bombe, zlasti prof. Szilard, ki je sprožil vladni atomski projekt. S kompliciranimi znanstvenimi teorijami omenjenih znanstvenikov se ne bomo tu ukvarjali'. Končno je važno le vprašanje, kakšen učinek na življenje človeka bi imela hidrogenska bomba. Po mnenju znanstvenikov bi bomba lahko uničila vse življenje na svetu, ali pa vsaj večjim delom. V teku diskusije so znanstveniki poudarili, da je nemogoče za eno deželo, da bi celo sama sebe obvarovala pred svojo lastno bombo. "Mi smo soočeni z možnostjo ironičnega zaključka, da je v tem pogledu lažje ubiti vse ljudi na svetu, kot pa le del njih," je izjavil dr. Brown. Kar se tiče stroškov za produkcijo hidrogenske bombe, so znanstveniki zavrgli tudi prejšnje domneve, da bi baje hidrogenska bomba bila cenejša od atomske. Po njihovem mnenju tu ne gre samo za stroške bombe, pač pa tudi za stroške obrambe. Za te namene, bi se moralo preseliti vse prebivalce na obrežnih mestih, kar pomeni od 30 do 60 milijonov ljudi. Dr. Szilard je poudaril, da bi obrambeni stroški znašali okrog 25 milijard dolarjev letno, preseljevanje prebivalstva pa nadaljnih 15 milijard dolarjev. To vsoto bi se trošilo v razdobju desetih letih, kar pomeni vkupno okrog 350 milijard dolarjev. Prof. Bethe pa'je izrazil mnenje, daje nemogoče natančno reči, če se hidrogensko bombo lahko izdela, ali pa ne. Izjavil jo, da ameriški izvedenci mislijo, da je to mogoče, toda vzelo bi več let predno bi se izdelalo prvo hidrogensko bombo. Navadnemu človeku izgledajo takšne diskusije in razprave o hidrogenskih bombah nerazumljive in nesmiselne. Cemu tratiti ogromne vsote in vlagati skrajne napore, da se izdela še bolj smrtonosno orodje, medtem ko vse sugestije in apeli za mednarodne konference, na katerih bi se skušalo doseči sporazum za učvrstitev miru na svetu, ne zaleže j o nič, čeprav bi le takšen sporazum bil edini, ki bi lahko svet rešil pred totalno katastrofo? Diskusije o hidrogenskih bombah imajo tudi drugi porazni učinek na ljudstvo. To je, da se z nenehanim obravnavanjem tega vprašanja, napovedjo predstoječe katastrofe, vpliva na ljudstvo v popolnoma negativnem smislu. Ljudstvo postaja čezdalje bolj nervozno in gubi smoter v življenju. Živi iz dneva v dan, ^od pritiskom težke more, ne cfe bi v bodočnosti videlo kaj svetlega in obetajočega. Ljudstvo želi mir. Ne samo ameriško, ampak vsa Ijud-^ stva sveta. Ko je v. predvolilni kampanji bivši angleški ministrski predsednik Churchill, katerega smatrajo v deželah vzhodne Evrope za vodilnega netilca nove vojne, obljubil, da bo sprožil nova pogajanja s sovjetskimi vodi-1 10 Bogosavljevič je tudi poudar jal, da je bil mnogo let priča gradnji novega gospodarskega reda v Rusiji in da ni še daleč dosegla v tako kratki dobi toliko uspehov kot jih je Jugoslavija. Obiskali smo tudi glavni stan enotnih sindikatov Jugoslavije. Predsednik je apeliral na nas, naj si temeljito ogledamo Jugoslavijo in poročamo o njej samo resnico. Razumljivo, veliko smo govorili o unionizmu in drugih zadevah, tikajočih se delavstva. Danes je v Jugoslaviji 2,100,000 članov v unijah. Samo v Beogradu je 210,000 unionistov, od teh-33 odstotkov žensk. Žene so danes zaposlene na vseh področjih in se čestokrat bolje odlikujejo kot moški. Samo v Beogradu je bilo proglašenih že 822 udarnic. Nekatere udarnice smo videli na delu. Interesantno je, kako dobri govorniki in tolmači "sicializ-ma" so vsi voditelji sindikatov, načelniki raznih ustanov, ravnatelji tovarn in drugih ustanov. Nova Jugoslavija je še mlada in čudim se, kdaj so se naučili vseh znanih marksističnih fraz in dokazovanja o pravilnosti Marksovih teorij. In s kakšno lahkoto govorijo o vseh problemih gradnje socializma v Jugoslaviji! Kakor da bi znali na pamet vse Marksove, Leninove, Engelsove in Stalinove knjige! Maršala Tita in Kardelja pa ti najbrže lahko citirajo v spanju! Naj zopet malo zaidem. O gradnji socializma, o Marksovih naukih v praksi pa ne znajo govoriti ure dolgo samo delavski voditelji, ravnatelji tovarn etc., pač pa tudi visoki častniki, zdravniki, sodniki in drugi. Nekega večera je Kuhlja, Johna Divjaka in mene obiskal moj bratec Dolfi. Pogovarjali smo se o tem in onem. Dolfi je nato pričel razlagati marksi-zem-leninizem, apliciran je njegovih teorij v novi Jugoslaviji, o negativnih in pozitivnih rezultatih nove Jugoslavije, o revoluciji, ki se še vedno nadaljuje, agrarni reformi, o zadrugah itd. Poslušali smo ga kar naprej nad tri ure, ne da bi ga prekinili. Ce bi kot zdravnik govoril toliko časa o tuberkulozi, raku, srčni napaki ali pa o rev-matizmu, se ne bi čudil, tako pa sem se čudil in premišljal kdaj se je fant naučil vsega tega. Sicer pa je za svoje dolgo predavanje dobro plačal! Poulične in avtobusi v Beogradu prenehajo voziti ob polnoči in tako je moral iti "štefletencug" na Dedinje, kakor je dospel šele ob dveh zjutraj. Da, komunist- ti iztrese kakor nič jz rokava tri ali štiri ure dolg govor! Vsi jugoslovanski voditelji ti znajo tudi metodično in z močnimi argumenti pobijati Komin-formo in dokazovati, da je stališče Sovjetske unije nasproti Jugoslaviji nenačelno, napačno, krivično in kot tako nemark-sistično, torej sramotno za državo, katera bi morala služiti kot vzor vsem drugim državam, katere se trudijo, da vpeljejo nov socialni in gospodarski red. Z unijskfmi voditelji smo se tudi veliko razgovarjali o Svetovni delavski federaciji, v ka- teri so včlanjeni tudi jugoslovanske unije. Odkar je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo, gledajo postrani jugoslovansko delegacijo tudi pri tej organizaciji- Predsednik enotnih sindikatov Jugoslavije je nam tudi pravil, da so zastopniki pri Svetovni delavski federaciji sicer prijazni z njimi, a to le tedaj, če niso navzoči ruski delegati, kakor hitro pa se pokažejo ruski delegati, se ohladi prijaznost drugih delegatov. Ta ugotovitev bi dala vsekakor misliti, da danes Rusi popolnoma kontrolirajo Svetovno delavsko federacijo. V kolikor je meni znano, jugoslovanske unije do sedaj še niso bile izključene iz te svetovne delavske organizacije, toda to se bo najbrže zgodilo, "če bo še kaj dolgo divjal boj med Ko-minformo in Jugoslavijo. Sicer pa so danes Jugoslovani navajeni vsego hudega in si ne bi radi take eventualne izključitve belili glave Dne 3. novembra smo se od-paljali v Rumo, katera je v Sre-mu in leži približno 100 kilome trov severozapadno od Beograda. Tam smo si ogledali veliko obdelovalno; zadrugo "Novo dobo". Deževalo je ves božji dan in tako smo se pošteno premočili in gazili sremsko blato do členkov, ko so nas zadrugarji vodil: od živinskih do prašičjih hlevov od žitnic do raznih kleti. Za raz-vajanje "Amerikance" sicer ni bilo prijetno gaziti sremsko blato, toda zadrugarji so stako navdušenostjo in naravnost otroško ponosnostjo kazali na svoje uspehe, da ni bilo druge ga izhoda, kakor da smo gazili za njimi po« blatu in občudovali njihovo podjetnost in vzorno delo. Ta zadruga se bavi v prvi vrsti z žitom in prašičjerejo. Polja obdelujejo z modernimi kmetijskimi stroji z velikim uspehom, kajti sremska zemlja je kokor ustvarjjena za traktorje in druge kmetijske stroje. Prašiči, kakor druga živina so v tej zadrugi skrbno negovani, polja praVočasno in vzorno obdelana. Govorili smo z mnogimi zadrugarji, kateri, so očitno zadovoljni, ker so se povezali v zadrugi. Neki zadrugar je dejal, da bil bil sleherni član zelo nesrečen, če bi ga oddruži-li od zadruge. Seveda, Vojvodina ima krasen teren za obdelovalne zadruge, vsekakor veliko boljši kot je v Sloveniji. Tako danes zadruge bolje uspevajo v Vojvodini kot v Sloveniji. Naj nit tem mestu omenim, da je bilo v času stare Jugoslavije v Vojvodini veliko bogatih švab^kih kmetov, kateri so ob času napada na Jugoslavijo z odprtimi rokami sprejeli Hitlerja in kolaborirali z njim. Po nemškem porazu pa jim ni pre-ostajalo drugega kot da so pobrali šila in kopita, pustili svojo zemljo ter se umaknili iz Jugoslavije skupaj z nemško vojsko. Njihova zemlja je bila podarjena ))artizanom, tako imenovanim kolonistom, kateri so prišli v Vojvodino iz raznih krajev oziroma repubhk. Razumljivo, da niso ti kolonisti tako navezani na to zemljo kot bi bili, če telji, so mnogi komentirali to izjavo, čes da je bila le "volilni trik." Toda dejstvo je, da Churchill ne bi rabil ta "volilni trik," če bi se ne zavedal, da tudi angleško ljudstvo želi takšna pogajanja. Tudi ko je ameriški predsednik Truman pred vplitvami leta 1948 izjavil, da bi bil pripravljen poslati v Moskvo svojega osebnega poslanca sodnika Vinsona, so to označali za "volilni trik." Ampak Truman je prav s tem "trikom" dobil veliko število glasov, kakor jih je dobil tudi Churchill, čeprav slednji ni zmagal. V zadevah, ki prizadevajo ljudstva sveta, ni "volilnih trikov." Ljudstva iskreno verujejo v ono, kar jim je obljubljeno. Cemu bi takšne svečano podane obljube ne bile izpolnjene? bi bili na njen rojeni, zato se jim je bilo toliko laže povezati v zadrugah Zemlja ni kamenje, zemlja je srce jugoslovanskega kmeta. In tako se še mnogi upirajo povezati se v zadruge. Četudi bi živeli bolje v zadrugah, tega mnogi ne morejo zapopasti. Naj tu navedem, da so bili preseljeni v Banat tudi slovenski kmeti, toda nekateri so jo popihali domov. Pravili so mi, da je nekaj kmetičev iz gorske vasi Gaberjev pri Novem mestu, dobilo lepo, bogato zemljo v Ba-natu, toda nekaj se jih je vzlic temu vrnilo nazaj v razbito rojstno vas, kjer nimajo drugega kot rebra, katera je težko obdelovati. V Jugoslaviji je več vrst ali tipov kmečkih zadrug. Kmet se bodisi popolnoma odpove zemlji, zopet drug tip je, da da zemljo samo v najem, tretji pa, da vključi samo del zemlje v zadrugo. V vsakem primeru pa mu ostane ohišnica, to je, da ima nekaj zemlje okrog svoje hiše. Oblasti sodelujejo z zadrugami na vsej črti, ne pa s privatnimi kmeti, to pa iz razloga, da bi na ta način še ostale kmete pridobili za zadružništvo Državni organi trdijo, da na splosno zadružništvo, katero je glavna podlaga socialističnemu gospodarstvu, dobro napreduje. Obdelovalne zadruge vsekakor bolje uspevajo v Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Vojvodini, v nekaterih krajih Hrvatske in Srbije, ne pa v toliki meri v Sloveniji Slovenija^ nima tako ugodnega terena za obdelovalne za-dfuge kot ga imajo nekatere druge republike, povrhu pa slovenski kmet ni imel nikdar zemlje na pretek, zato je toj kar je imel, toliko skrbneje o.hdeloval in se tako rekoč pripel in spo jil z njo. Z ozirom na to dejstvo je razumljivo, da ni mogoče ustvariti zadružništva na kme-tiškem področju preko noči. Da se ponovno dotaknem kmetijskih zadrug v Sloveniji Slovenski kraji so hriboviti in ne vsi primerni za obdelovalne zadruge. V načrtu je, da se bodo mnogi kraji gospodarsko preu redili: v hribovitih krajih bodo gojili v prvi vrsti živinbrejstvo vinogradništvo, sadjarstvo in tako dali na osnovi umnega go spodarstva boljše prilike za za družništvo in istočasno bi tako gospodarstvo dalo čimveč od sebe. Vzelo bo vsekakor precej časa, predno se bo kmet dodobra prepričal, da je zadružništvo koristno zanj. Mlajša generacija bo nedvomno gledala na zadruge z drugačnega vidika kot starejša. In še nekaj! Najprvo bo morala sleherna zadruga vzorno demonstrirati, da je v kolektivnosti moč in napredek, da se z vzajemnim naporom ustvarja boljše uspehe, da so sadovi skupnega dela obilnejši kot sadovi nekolektivnega dela. Danes, ko v Jugoslaviji primanjkuje dobrih in izvežbanih moči na marsikaterem področju se zgodi, da zaradi tega tudi ta ali ona zadruga tako ne uspeva kot bi lahko, če bi imela boljšo upravo. Kakor hitro pa kmet opazi, da zadružna njiva morda ni ob pravem času očiščena plevela, ali vidi kakšno drugo zanemarjenost, nered ali kaj podobnega, je to zanj dovolj velik argument proti zadružništvu. Oblasti se dobro zavedajo teh nedostatkov in danes imajo v Jugoslaviji posebne šole, v katerih vzgajajo zadružni kader. Ko bo izvežbanih več zadružnikov, potem bodo uspehi na tem področju veliko večji kot so danes. Tu pa je |)otrebno pristaviti, da ima že danes marsikatera zadruga dobro vodstvo. Še vedno je velik problem tudi moderno kmetiško orodje. V Jugoslaviji siccr že izdelujejo traktorje, mlatilnice, ružilce za koruzo itd., toda potrebe so ogromne na tem področju, kakor so tudi na drugih področjih. Ko bo izvršena petletka, bodo premeščene z njo vred mnoge ovire, katere danes še vedno ovirajo razvoj nove Jugoslavije, katera je v resnici nova od vrha do tal. (Dalje prihodnjič) 3, Ohio. Priložijo naj pismu ček UREDNIKOVA POŠTA Progresivne vabijo Od zgoraj bo luštno, od spodaj še bolj, jedi bo, pijače, veselja dovolj! "Kaj ga pa ta človek bije?" bo kdo rekel. "Ali se je s pametjo skregal?" Nič ga ne bije in se tudi s pametjo ni skregal, pač pa so se Progresivne Slovenke pri krožku št. 1 skregale z dolgim časom in sedaj se pripravljajo, da se bodo vsi njihovi posetniki kratkočasili in veselili v zgornji in spodnji dvorani. Godba bo zgoraj in spodaj, toda spodaj bo bolj luštno, ker se bo dobilo tudi okusno večerjo in se bo kazalo slike iz stare domovine, katere je posnel Mr. Joe Dovgan, trgovec z avtomobilskimi in hišnimi potrebščinami, kateri je že v listu Enakopravnost opisal svoje potovanje po Jugoslaviji. Vse to bo samo za en dolarček sivkasto-zelene barve. Še posebno opozarjam na to prireditev Pivčane in Brkine, odkoder je doma Joe Dovgan. Večerjo se bo začelo servirati ob 6. uri zvečer v nedeljo 5. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. John Tomšič. ali money order in vstopnice se jim bodo po pošti dostavUe. Cene vstopnicam so: $1 — in $2, taksa vključena. Ker j6 zanimanje veliko, vam priporočamo, da si sedeže kolikor iHO-goče hitro naročite, kajti dvorana ima samo 1033 sedežev. Sedeži so rezervirani v sekcijah--Ko je bila Glasbena Matica organizirana, je imela aktivne in podporne člane. Obljubljen® so bile letne izdaje muzikalij; Izšel je samo prvi zvezek. To se bo sedaj nadaljevalo. Prihodnja izdaja novih pesmi bo izšla ^ jeseni. Nekaj muzikalij prv'e ^ daje Glasbene Matice je še v za logi in jih lahko dobite za ceno $1.50 s poštnino vred. V te« zvezku so pesmi kot "Kje J® moj mili dom?", "Ko so fantj® proti vasi šli", "Pred mojo k&J' žo" in druge za solo, dvospeVi ženski, možki in mešani zbor. Podporni člani so prošeni, i obnovijo članarino in oni, ki J'® je pri srcu nadaljevanje sloven skega kulturnega napredka P® so prošeni, da pristopijo K podporni člani h Glasbeni Mat' ci in s tem pomagajo organiza ciji. Vabimo tudi pevce in ke, da pristopijo kot aktivni čla ni. Sprejemajo se alti, tenori W basi. Kdor želi pristopiti h Gla^ beni Matici kot aktivni ali P" porni član naj pokliče po lefonu Express 1-8638 ali P® pišite dopisnico, da želite prist"" Iz urada SANSa Dne 11. februarja se je v Chi cagu, 111., vršila seja eksekutive SANSa, ki je med drugimi važ nimi stvarmi razpravljala tudi o bližajoči se četrti konvenciji SANSa, ki se bo vršila 27. in 28. maja 1950 v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Volitve delegatov in zastopnikov za to konvencijo se bodo vršile v aprilu in maju, o čemer bo še pozneje podrobneje naznanjeno. Podružnicam se priporoča, da na svojih sejah o tem razpravljajo in ako imajo kako dobre nasvete, bodisi za konvencijo ali splošno poživitev delovanja te organizacije, naj iste pošljejo na glavni urad SANSa. Glasbena matica Cleveland, Ohio.—V mesecu novembru mi je gospod Ivan Zorman zopet izročil vodstvo Glasbene Matice. Vodil jo je stalno celih osem: let. Gospod Zorman je s tem omogočil obstoj izvrstnega slovenskega pevskega zbora v Ameriki, zbora, ki se ne ustraši' najtežjih glasbenih del in zbora, kateri ima odličen pevski materijal. Ob tej priliki se globoko zahvaljujem gospodu Zormanu za njegovo požrtvovalnost. Bil je on, ki je držal zbor skupaj skozi težke čase vojne, ki je pobrala mnogo moških moči od zbora, vendar on ga je vodil vztrajno naprej. Hvala njemu! Glasbena Matica sedaj pripravlja svetovno znano opereto "GOSPODIČNA NITUŠ" (Mam' zelle Nitouche), slavno francosko delo, ki je še zdaj na repertoarju evropskih gledališč. Predstava bo v nedeljo popoldne, 23. aprila v Slovenskem Narodnem Domu. Vstopnice so že v razprodaji. Dobe se v Oraž-movi trgoviiji in ipri članih Glasbene Matice. Rojaki iz bližnjih ali daljnih mest, ki bi se radi \ udeležili predstave, si lahko rezervirajo vstopnice, če pišejo na Glasbeno Matico, Suite No. 1, 6411 St. Clair Ave., Cleveland da piti. Pevskim društvom JG razpolago arhiv Glasbene na Matice, če so podporni člani. je zelo obsežen. Važno! — Pevski zbor Gls® bene Matice bo napravil fonsko ploščo, da razveseli ge, ki so povpraševali po zbor" vem petju na ploščah. Na ® strani plošče bo pesem "Vrbs jezero" v valčkovem tempu, drugi strani pa polka sestavJJ na iz štirih narodnih Plošča bo prirejena tako, da tW\4^hko rabi za ples. -Ker je to prvi poizkus Gl&s bene Matice in stroški precej iiki vas prosimo tole; KdpJ"^ želi naročiti omenjeno pl° naj pošlje penny post card naslov Glasbena Matica; ^ No. 1, 6411 St. Clair Ave., veland 3, Ohio, ter naj saffiO piše — želim naročiti gramofonsko ploščo. Plosca stala 79c. Denarja ni treba šil jati v naprej. Ko boste P ^ ščo sprejeli boste za isto li. S tem bo Glasbena približno vedela koliko plošč naroči. Ob priliki se zopet Pozdrav rojakom širom ke, udani Anton Schubel. ^ direktor Glasbene Mat''' Komunistična "godlja' ali resnica? V "Newburških novicah tere servirajo gospod vsak P , tek svojim "brumnim brau^® v A. D., je zapisano med gim tudi sledeče: "Višinski, ruskih glavnih boljševikoV obenem velikih surovežev, s® zopet iznebil pravcate koi^ stične godle, ko je rekel, da kardinal Spellman žrtvoval $ ' 000,000 zato, da bi spravil buržane na madžarski Ko so t o*'povedali kardii^^^ Spellmanu, je ta samo dejal: "To je značilna je Belzebubovega pristaša." jg slišal neki reporter, kateri p® zamenjal črke "z" in "1" pisal "Beezlebub mesto bub. Ljudje, ki so to opazf''^^, smejejo. Reporter pa menda di Višinski sta ostala rdeča ušes." jjiti Meni se zdi, da morajo ^ gospod jakq slabo P ° ^ ^ Spellman-Mindszenty-jevi P'^^jo cuški aferi, ali pa hoče z in zavijanjem javnosti P*" pravo resnico. Zato upan^' mi bo oprostil, če to zadevo koliko pojasnim na podlag' ničnih dejstev. (Dalje na o. strani) 2. marca 1950. ENAKOPRAVNOST STRAWS POPIS VSEH KNJIŽNIC SLOVENIJE Ena izmed meril, do kakšne ulturne ravni se je povzpel kak narod, je gotovo tudi bolj ali '^^anj razvito njegovo knjižničarstvo, Da imajo Slovenci knjižnic, med katerimi janijo nekatere velike knjižne ade zgodovinske vrednosti, 'I'ge dragoceno strokovno lite-spet druge večje ali lin "u leposlovnih in po- nnrn namenjenih čla- nov organizacij, usta- ' podjetij, dijakom, prebi-2?" ■"« 1" vasi itd , je j. znano. Nimamo pa do Vrstil ^^'^^sljivega pregleda o 'talnih ljudskih, sindi- ' strokovnih, znanstve- dovini^ ° nastanku (zgo- kataloEih° zalogah in o . ne o prostorih, kjer o poslov- upravlia-' ° osebju, kijih pre„l J itd. Ktr bi bil takšen Varstva našega knjižni- W BudU ^^ivo za informacije in st3,tisfiu spodbud!' dajal tudi Panogi planiranju v tej stvov^"!®®^^P™®^®tnega udej- Vanja ^'bliotekar namerava društvo Watke"'^^^ Slovenije zbrati ^^viiihif javnih in )pol javiti v LRS in jih ob- priročniku, ki podobo našega knjiž-stanju ob koncu le- Ta karjey društvo bibliote- ^^fštiee s sodelovanjem svete si^ °^bora ljudske pro-^aliie razposlalo vpra- ^iiti, 2 ^j^'^skim, • sindikal-®vnim in znanstve-'^»likor naše republike. ^•"osilo ^ razvidu, in jih ^^^kateri odgovori so že na stavljena jim izčrpneje odgo- prispeli, znamenje, da se vodstva teh knjižnic zavedajo koristi, ki jo bo nudil bodoči priročnik, in da ga nestrpno pričakujejo. Da ne bo zamujenega preveč časa z zbiranjem podatkov, prosi Društvo bibliotekarjev Slovenije, da prejemniki vprašalne pole pohitijo z odgovori. Načelno velja, da naj vodstva knjižnic odgovore le na tista vprašanja, ki morejo dati nanje stvarne odgovore. Kolikor bi komu kaj ne bilo jasno, naj pismeno vpraša na naslov Društvo bibliotekarjev Slovenije, Ljubljana, Turjaška 1. Posebej pa prosimo vsa tista vodstva knjižnic, ki vprašalne pole niso prejela, naj nam spo-roče svoje naslove, da jim vpra-šalno polo pošljemo. Mučno bi namreč bilo, ko bi priročnik o stanju našega knjižničarstva ne vseboval podatkov resnično o vseh javnih in pol javnih knjižnicah, ki so obstajale in delovale ob koncu 1949 leta v naši republiki. Primorske vesti Med našim ljudstvom V Števerjanu je umrl 60 letni Ivan Knez. Pokojnik je bil zaveden in napreden Slovenec. Na njegov pogreb je prišel tudi brat Karol, ki živi v Jugoslaviji, pa so ga aretirali in preprečili, da bi se udeležil bratovega pogreba. V Trstu so umrli 37 letna Ev-genija Kocjančič, 55 letna Marija Simončič, 67 letni Franc Bale, 76 letna Marija Skerl, 52 letni Ferdinand Ferluga, 81 letna Amalija Rikam, 72 letna Antonija Melekuš, 21 letna Jo-sepina Sepič, 71 letna Marija Gustinčič, 64 letni Anton Verto-vec in 45 letna Elvira Ferluga. Dijaki, ki obiskujejo učiteljišče v Št. Petru ob Nadiži v Slovenski Benečiji, terjeja slovenščino kot prosti predmet, ker jim bo bolj koristil kakor angleščina ali francoščina. V tržaško pristanišče so zapluli štirje jugoslovanski parni-ki "Radnik" "Srbija", "Zagreb" in "Sarajevo". Dogodek je vzbudil navdušenje tržaških delovnih množic in prisrčen pozdrav njihovih zastopnikov. Deset najboljših slovenskih grafikov j e razstavilo svoje umetnine v razstavni galeriji v Trstu. V Gorici so umrli: 52 letna gospodinja Francka Škoda por. Vižintin, 9 letni dijak Lucian Milost, 78 letni delavec Andrej Draman in 67 letna gospodinja Milka Kristančič. V Podgori je preminila tov, Legiša, ki je bila dolgo vrsto let bolničarka v goriški umobolnici. Bila je marljiva delavka v naših organizacijah. ' » ### V Trstu so zasedbeni oblastniki omejili potrošnjo električne energije. Koroški pevci s o obiskali Trst in nas navdušili s svojo lepo pesmijo. Ogledali so si tudi tiskamo Tržaškega tiskarskega zavoda. Goriški monarhisti so poslali županu v Gorici spomenico, v kateri izražajo svoje razpolože- EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST.. KE 8187 Jerry PetkoTsek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna* jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. N. J, iPopOVic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov ''•^ODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE ^ Zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvr-razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. ^116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC. predsednik nje proti upravičeni zahtevi nala Mindszenty-ja je bila poslana skupščini Z. N. Dne 10. oktobra prešlega leta, so zastopniki Združenih narodov vzeli to zadevo na razpravo. Predložena je bila tudi vsa dokumentarna evidenca, na podlagi katere so ugotovili, 1. da je kardinal Mindszenty hotel strmoglaviti madžarsko republiko in postaviti Otona Habsburškega na prestol, 2. da'je kardinal Spellman poslal $30,000 Minds-zenty-ju v ta namen. Imenovan je bil tudi duhovni gospod, kateri je nesel Spellmanove denar-slovenskih goriških davkoplačevalcev po dvojezičnosti. V goriškem občinskem svetu je občinski svetovalec Demokratične fronte Slovencev tov. Poglavec terjal pojasnila v važnih vprašanjih slovenskega šolstva. Slovenskim otrokom v Ločniku je treba nuditi primeren šolski prostor. Otroški vrtec v nekdanjem Alojzijevišču so oblasti ukinile. Za nad 50 otrok v podgorskem otroškem vrtu skrbi samo ena vrtnarica Urednikova pošta (Nadaljevanje z 2ystrani) Da je kardinal Spellman financiral nameravano zaroto kardinala Mindszenty-ja proti madžarski republiki, ni nobena "komunistična godlja", niti ne izjava kakšnega "Belcebubove-ga pristaša". Je dejstvo neovrg-Ijivo dokazano pred najvišjim svetovnim forumom, pred Združenimi narodi, v Lake Success, N. Y. Pritožba radi obsodbe kardi-ne nakaznice Mindszenty-ju na Madžarsko. Te denarne nakaznice je potem prodajal knez Esterhazi na črni borzi. Ko se je kardinal Spellman povrnil iz Rima, so ga časnikar- V blag spomin OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG IN OČE Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 ski poročevalci v N. Y. vprašali, če je res, da je on poslal Mindszentyju $30,000.00 za nameravano zaroto? T& vprašanje je svetega moža silno razburilo. Tajiti ni mogel, priznati ni hotel; rekel je: "Milijoni so bili že nabrani in odposlani preko za dobrodelne dele." S tem odgovorom je kardinal Spellman indirektno priznal, da je on financiral prevratni "puč" na Madžarskem, kateri se je pa ponesrečil, ker pravični Bog jim ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, ookličite IV 7646 REALTOR ni hotel dati svojega blagoslova. S papeževim žegnom pa niso gospodje nič drugega dosegli, kakor da je Mindszenty prišel za "švedske zastore", kjer bo imel boljšo priliko seznaniti se z resničnimi nauki velikega Na-zarenskega socialista, kakor jo je imel v mračnem, papinskem Rimu. Pretendent na Petrov prestol je pa ostal z dolgim nosom. Jos. E. Faletich. ZARADI SMRTI GOSPODARJA SE NA PRODA HIŠA 40 E, 217 ST. Za podrobnosti pokličite RE 5885 RAZPIS SLUŽBE Slovenski dom na Holmes Ave. razpisuje službo oskrbnika doma. Delničarji imajo prednost. Priporočljivo za moža in ženo. Pismene ponudbe je poslati na upravo doma najkasneje do 20. marca. Za direktorij; FRANK WALTER, tajnik. FRANK KUGHER ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 2. MARCA 1948. Globoko pod zemljo, tam v ozki hladni hiši. DNE 2. MARCA 1948. zdaj truplo Tvoje tam leži, rešen bolečin skrbi. Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. Žalujoča soproga KAROLINA, in Jhčerki FRANCES in REGINA Euclid, Ohio, dne 2. marca 1950. Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog, oče in brat MARTIN RACEČIČ Zatisnil je svoje mile oči dne 4, februarja. Pogreb seje vršil dne 8. februarja iz Joseph Želeto-vih prostorov na E. 152 St. na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Naša iskrena želja je, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njegovi krsti. Hvala vsem, ki so dali za maše in avtomobile na razpolago za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se poslovili od njega ko je ležal na mrtvaškem odru in ga spremili na pokopališče. Ti ljubljeni, počivaj v miru v ameriški zemlji! ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI Cleveland-Euclid, Ohio, dne 2. marca 1950, OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St HE 2730 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 ANTon INGOLIČ: Mlada leta POVEST ' ^^^daljevanje) vse naslednje ted' y ^Jtriom'tega večera. \>) . ^^"lo dela, ki ga je na- .16 Ui, po vrnitvi, ga /nii..^,,»«inilo. Nič več se v j '^"intam je še po-2h ^'■'■pel ^ a za dc\lgo K^o ničemer. Kar ne-M Hai če mu je oče h Pi-j, u ^^P'^&vi to ali ono. dolgo strpel, «il. '^^kžj strani in jo od- ^»1^° iznov a ga je gnalo k Kadarkoli je mogel, je stopil k nji. Po desetkrat na dan sta se videla. Ce je stopil iz veže na dvorišče, pa je zagledal preko vrta Marto v kuhinji, je takoj pristopil h kuhinjskemu oknu in ji rekel nekaj besed. Da jo je le za hip videl in se dotaknil njene roke! Po vse popoldneve je presedel ob njej. V trgovini pred hišo, ko je Marta kaj šivala, v kuhinji, ko je pripravljala večerjo, ali pa v jedilnici, kjer je igrala na klavir. Toda nikoli nista bila za dolgo sama, ker je Lužarica neprestano pazila nanju in prihajala k njima. Zve- čer nista smela na izprehod, celo podnevi ne kam daleč. V Tinetu pa je gorelo. Noči so mu bile tako dolge, ko je Marta spala kakih sto korakov od njega v podstrešni sobici. Dolgo v noč je slonel ob oknu in gledal na veliki jesen onkraj ceste, na kateren\ je lahko videl, kdaj je Marta ugasila luč. Vso jo je videl v duhu! Slekla bo obleko in bo stala v dolgi beli srajci z zlatimi razpletenimi lasmi in vzbočenimi prsmi nekaj časa ob oknu in nato legla. Njeno telo se bo pogreznilo v mehko posteljo. Potem se bo pokrila s tenko odejo, sanjarila nekaj časa in zaspala. Da bi mogel tedaj k nji, tako natihoma in nenadoma! O, ne bi odšel pred zoro! V njem se je bilo vžgalo in sedaj ni mogel ugasiti ognja samo z Martinimi besedami in poljubi. Moral jo bo imeti vso! Nekega so^Dotnega večera se je vendar odločil. Sama sta bila v sobi. Marta je sedela ob klavirju in igrala. Stopil je k nji, jo objel in poljubljal do omame ter ji vroče šepetal, kako težko mu je brez nje, da jo mora imeti vso, še nocoj hoče priti v njeno sobico. Tine ji je še govoril in govoril, Marta pa si je zakrivala z rokami obraz in ihtela. Tako lepo jima je bilo, sedaj pa spet tisto, česar jo je že na Oglenšaku bilo groza. Ne, ne, tega ne bo nikoli storila! Tiste dni, ki so sledili, je bila Marta vsa izpremenjena. Kakor senca je begala po hiši, za nobeno delo ni prijela, z mamo se ni pogovarjala kakor navadno in v nočeh ni dolgo zaspala. Lužarica je spočetka mislila, da sta se sprla s Tinetom, toda ko se je čez teden dni Tine vrnil s Pohorj'a in je spet začel prihajati, dasi ne tako pogosto ko prej, res ni vedela, čemu nenadoma Martina izprememba. Martina glava je bila polna .misli. Koderkoli je hodila, povsod so jo spremljale. Ali ni to greh? Župnik jo je vsakikpat pri spovedi vprašal, ali je še čista, in ko mu je povedala, da je, kako jo je pohvalil in ji zabičeval, naj se ogiblje skušnjav, ki preže od vsepovsod na mlado dekle. Posebno pa ji je o tem govoril, ko mu je pred letom razodela, da jo je Tine poljubil. Če se imata rada, ji je dejal, jo sme sicer poljubiti, a ne pogosto in ne na večer. Naj se. ogiblje skušnjav, naj ne bo nikoli dolgo sama z njim zvečer pa sploh ne. Ko bi' pa zahteval kaj nedopustnega, naj bo ona močna. Če jo ima rad, sploh ne bo kaj takega zahteval, če pa bo, je to znamenje, da je nima rad. In tedaj mora prekiniti z njim! Toda, ljubi Jezus, kako bi je ne imel zaradi tega rad? O, saj ve, da jo ima rad, toda vendar se tega tako boji! Že od tedaj, ko je začela hoditi v osnovno šolo in je prvič slišala o šesti božji zapovedi! Sicer tedaj sploh ni vedela, kaj pomeni, a predočevala si je nekaj groznega. Ce je morala našteti vseh deset božjih zapovedi, se ji je pri šesti gotovo ustavilo, da jo je katehet vedno opomnil: Marta, kaj pa šesta, najvažnejša zapoved?" Pozneje se ji je nekoliko zjasnilo, a natanko ne ve niti sedaj. Zato jo je poleg bojazni še tako sram. O, da bi vsaj tega sramu ne bilo! Saj ona nič ne ve in Tine bi se ji mogoče smejal. Ne, ne, tega ne bo nikoli storila ! In on bi jo gotovo videl vso! Še sama se nikoli ne gleda. Kako strašno ji je bilo lansko leto, ko je morala k zdravniku po izpričevalo in ji je zdravnik videl prsi. Kar solzna je bila, da se ji je zdravnik smejal. In Tine bi jo videl vso! Ne, nikoli, nikoli! O, zakaj mora biti vse to? In zakaj tako kmalu? Kako mirno je živela doslej! Vsa leta je preživela v samo stanu, kjer je obiskovala meščansko šolo in učiteljišče. Živela je popolnoma sama zase. Nihče se ni zmenil zanjo, imeli so jo za preveč otroško in naivno. Zato so jo pustili v miru. Ona jim je bila hvaležna, da je niso motili v njenih sanjah. Nič je ni zanimalo, kaj so imele njene součenke, ko so se zbirale, si šepetale, kazale pisma, jih na glas čitale in se včasih kakor blazne objemale in poljubovale. A nje ni nič zanimalo. Bila je tako zadovoljna s samo seboj, da ji je bilo dovolj, če je smela kaj citati o tistem življenju, ki ga žive drugi! Šele tedaj, ko je prvič govorila s Tinetom, je začela sanjati čisto nove sanje. V njej se je rodilo novo čuv-stvo, čisto in jasno. Vse leto je raslo in nič ga ni moglo skaliti. (Dalje prihodnjič) Naročajth, širite in čitajte "Enakopravnost!" STRAN 4 ENAKOPRAVNOST FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) (Nadaljevanje) Kjer koli sem obstal, kjer koli sem hodil, je bilo pri meni mlado židovsko bitje. Toda niti ena slaba! misel se ni dotaknila Židinje. Ne! To povem pred samim Bogom, ki itak ve, da govorim resnico. Nič. Bil je to tih, topel spomin na človeka, ki ni ne dober ne slab, ne pobožen in ne brezbožnik, ki je bil pri meni, in to mi je zadostovalo. Bil sem miren, voljan za delo, samo da me je ona spremljala. Rahela mi je prijatelj, bliže mi je kot vsak drug človek, to je vse. Ali mi to vzameš za greh, ti ljubi moj Bog? Gori pri Sveti Trojici je pripekalo že toplo sonce. Na vrhu ni niti enega drevesa. Ves hrib je pokrit z vinsko trto. Kol pri kolu stoji v neštetih vrstah in zgoraj med brajdami se skrivajo viničarske koče. Tenka megla je bila raztegnjena nad Muro. Videle so se Slovenske garice. Še Sobota se je risala na obzorju. Pred cerkvijo sem obstal in se zazrl v ta neizmerni svet pod seboj, v vse to stvarstvo, ki ga je Bog ustvaril s svojo čudežno roko. Kaj je človek v primeri s tem? V tistem trenutku sem si zaželel, da bi pri meni bila Rahela. Parva Rahela! Da bi stala pri meni in bi s svojimi velikimi očmi gledala ta svet pod seboj, gledala bi, ko bi ja;s stal poleg nje. Vse stvari dobijo drug pomen, če jih pogleda ona, če ona položi svojo roko nanje. Iskal sem doli v mestu Brun-nerjevo hišo. "če bi vedel, da sedaj misliš name, bi šel k tebi in bi mi morala povedati vse, vse svoje misli bi mi morala razkriti. In jaz bi te poslušal. Mogoče bi me prijela s svojo mehko roko in bi mi zopet ljubko dejala: 'Poredni ste'." Pridi, pridi sem gor k Sveti Trojici, Rahela! Cerkvica je molčala, črni križi so nepremično stali nagnjeni, le listje na trtah se je gibalo v vetru. Rahele pa ni bilo. Ves prenovljen sem se vrnil od Svete Trojice. Tam, kjer sem prišel s klanca do farofa, je bilo že vroče. Iz farofške kuhinje je dišalo. Dekan Jerebič mi je jemal tek, toda vsak človek nosi svoj križ. Ljudje so šli po cesti v hrib ali 8 hriba v mesto. Ropot in pogovor se je slišal s ceste. Truden sem šel v svojo sobo. Odprem vrata in koga zagledam? Svojo mater! Osupnil sem. Sedela je za mizo. V rokah je imela rožni venec, mašno knjižico in od potu umazan robec. Čevlji in črna obleka ji je bila prašna. Sive redke lase je imela zlepljene na čelu in na sencih. Ko sem odprl, se ni premaknila, niti nasmehnila. "Kaj je, mati?" sem dejal. Molčala je. Oči so ji postale vlažne, po usahlih licih sta ji zdrsnili dve veliki solzi in ji padli v naročje. Pa ona ni jokala. Ne, to ni bil jok, kajti moja mati ni znala jokati. "Kaj je, mati«?" Stopil sem k njej in sem jo hotel prijeti. Nikoli nisem tega storil, zdaj sem pa to hotel. "Ne dotikaj se me," je dejala mirno z nizkim glasom. Zadelo me je. Nisem se premaknil. čakal sem samo, kdaj mi bo povedala, kaj jo je pripeljalo štiri ure daleč po trdi cesti in po vročem soncu. Tako sva ostala molče nekaj trenutkov. % Takrat se je sklonila, si pokrila obraz in res zajokala. Prvič v življenju sem jo videl jokati. Jokala je molče, bridko, trgalo jo je po vsem telesu, toda glasu ni spustila od sebe. Mislil sem, da bom umrl. Srce mi je začelo močneje biti in dihal sem težko. Moja pljuča so bila bolna. Sedel sem na divan. Veverica je skočila k meni kot vedno, kadar sem prišel v sobo. Glavo sem položil v roke in se zazrl v tla. Nastopili so težki trenutki. Iz kuhinje se je slišal pogovor žensk. Duh po jedi je postal neznosen. Zazrl sem okno. Moja mati je jokala. Molče, bridko je jojtala. Čez čas je začela vsa izmučena pojemati. Jok jo je utrudil. Tresljaji po telesu so bili redkejši. Končno se je vzravnala in pogledala v steno, kakor da bi videla skozi njo. Oči so ji bile krvave in lica rdeča. Molitve-nik je ležal na mizi. "Nisem molila, da bi te Bog zato spravil iz Suhih gora," je govorila počasi. "Bog je uslišal mojo prošnjo, ti, nevredni človek, si ga pa zapustil." "Mati!" "Molči! Ko ti bom povedala, kar sem nabirala to dolgo pot, bom šla in nikoli več me ne bo. Tudi tebi ni treba priti domov." Srce se mi je trgalo od žalo- sti. Svoje matere nisem mogel nikdar prepričati, že od nekdaj je bila taka. Tiha je bila, a kadar je govorila ona, je bilo, kot bi postavljal zidove. Tudi ko sem postal duhovnik, se ni spremenila. ''Molim vsak dan, da se ti povrne zdra,vje, da te bom videla srečnega. Ti pa svoje zdravje uničuješ, piješ in — kar me je groza — žensko imaš! —" Težko je zadihala. Bolelo me je, da se je mati motila, motila se je in motil se je plebanuš Cotlin, ki ji je to povedal. "Danes zjutraj, ko sem zvedela, sem pokleknila pred Najsvetejšim in sem prosila Boga, da te raje vidim mrtvega, kot pa da te omreži ženska." Izmučila se je. "že dolgo te ni bilo domov. Zdaj razumem! Vse drugo ti je bolj pri srcu kot tvoja mati. Pa pusti mene, pusti! Samo Boga ne zapusti, ženske se ne smeš nikdar dotakniti." Vzela si je molitvenik z mize, popravila si je obleko in hotela iz sobe. Stopil sem pred njo, da bi jo zadržal. "Pusti me," je dejala trdo. Spustil sem kljuko. Odprla je vrata in odšla. Mnogo bridkosti sem ji prizadejal v življenju. Ko sem bil sam, sem se vedno znova spraševal, čemu to. Ali sem res kriv? Imata dekan in plebanuš Cotlin res pravico, da moji materi trgata srce, ko sem vendar nedolžen? Globoko sem dihal in zasovražil sem oba. Zaradi matere sem ju zasovražil. Zgrabil sem se za prsi in dihal globoko iz svojih bolnih pljuč. "Bog, veliki Bog, udari me kruto s svojo pravično roko, toda moje matere ne! Moja mati je brez krivde." Pot mi je tekel po obrazu. Klicat so me prišli h kosilu. Nisem se premaknil iz svoje sobe. V mislih sem spremljal mater pri vsakem koraku. Pretekla je ena ura, nato dve. Pretekla je tretja ura. Padla mi je v glavo misel, ki me je rešila muk. Peljem se za materjo! Sedel sem na motor. Stroj je brnel, drvel sem po prašni cesti, da mi je jemalo vid. Mater bom dohitel, svojo ubogo ma^ ter, Vsakega človeka sem pogledal, če sem ga prehitel. Stroj je enakomerno brnel. Sonce se je nagibalo. Tenka, bela megla se je razgrnila nad travnike. Moje matere pa ni bilo. Že sem se bližal kolniku, ki je držal od državne ceste do naše vasi. Zmanjšal sem brzino in zaviral kolesa. Srce mi je od veselja vztre-petalo. Najrajši b i zavriskal. Čisto pri vasi, tam kjer se je vlekla megla iz travnikov preko kolnika.na njive, je šla moja mati. črna obleka se je odražala od rjave trave. Komaj se je mikala; trudna je bila. Obrnil sem motorno kolo. Spustil sem plin. Vesel sem bil, da je moja mati spet doma. Daj Bog, da bi spregledala svojo zmoto. Nžt dekanijo so začela prihajati pogosta pisma. Mnogo duhovne gospode se je oglasilo pri nas. Tudi plebanuš Cotlin je prišel pogosto. Za kongres so bile velike priprave. Izogibal sem se plebanuša Cotlina. Če sem vedel, da je pri nas, se iz svoje sobe nisem premaknil. Z veverico sem se igral, ker nobenega dela, niti branja nisem bil zmožen, ko sem vedel, da je on v hiši. Nisem mu mogel odpustiti, da je moji materi prizadel tako bol, in če bi bila resnica! Če bi jaz le v mislih grešil z Rahelo! K materi sem se peljal skoraj vsak drugi dan. Potolažila se je. Toda prejšnjega ni bilo več med nama. Tisti dogodek v Lendavi je bil vedno med nama, a nobe- Berite pazljivo - - - je v Vašo lastno korist! Najhitrejša dostavljajoča agencija za Pošfljanje paketov v Jugoslavijo Pal(ete dobi naslovijenec v 10 do 15 dnelt! Z posredovanjem našega podjetja zamore+e poslati neomejeno količino moke in paketov eni in isti osebi Najboljša bela MOKA v močnih vrečah po 100 FUNTOV na dom prejemnika ...... $ia25 PAKET št. 1 — $14.50 PAKET št. 2 — $14.50 PAKET št. 3 — $14.50 5 Ibs sirove kave 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje PAKET št. 4 — $14.50 5 lbs sirove kave 1 Ib čaja 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 5 lbs svinjske masti DOPOLNILNI PAKET "A" — $5.— 1 Ib čaja 1 Ib kakao 1 Ib čokolade 2 lbs mleka v prahu 20 lbs bele moke 5 lbs sirove kave 10 lbs sladkorja 5 lbs mila za pranje 5 lbs svinjske masti PAKET šh 5 — $9.50 3 lbs sirove kave lib čaja 5 lbs sladkorja 1 Ib čokolade 1 Ib kakao 1 Ib mleka v prahu PAKET št. 6 $20. 10 Ibs sirove kave 10 Ibs sladkorja 10 Ibs riža 10 Ibs spaghetti 10 lbs svinjske masti 10 Ibs mila za pranje 5 lbs sirove kave 10 lbs -sladkorja 5 lbs riža 10 lbs spaghetti 5 lbs svinjske masti 5 lbs mila za pranje DOPOLNILNI PAKET -B" — $5.— 5 Ibs mila za pranje 2 Ibs mila za umivanje VELIKONOČNI PAKET "U " — $16.— 4 Ibs šunke (v zavitku) 2 Ibs zimske salame 2 Ibs svinjsko masti 2 Ibs sirove kave 10 Ibs bele moke 2 Ibs sladkorja 2 Ibs čokolade Vse naše označene cene značijo, da se poiiljalev računa vse do naslova prejemnika, oziroma do pošle ali železnične postaje, kjer prejematelj stanuje v Jugoslaviji: vpošteta je tudi zavarovalnina za slučaj da se pošiljate v izgubi. Mi smo EDINA tvrdka, katera Vam jamči tako kvaliteto, kakor tudi za odškodnino eventualne poškodbe pošiljatve, katere nadomestimo v popolnosti. POŠLJITE NAROČILA, PISMA, DENARNE NAKAZNICE ALI MONEY ORDRE NA: EXPRESS TRADING CORP. 27-18 40lh AVENUE-LONG ISLAND CITY 1, N. Y. TELEFON: ST 6-9083 den izmed naju se ga ni več dotaknil. Ko sem privozil k materi na dvorišče, je prišla na prag in v senci košate izabele je bila vedno moja prava, ljubka mati. Vedno bolj' pogosti Cotlinovi obiski so me vznemirjali. Prosil sem Boga, naj mi tega ne vzame za greh; prosil sem ga, da plebanuša ne bi sovražil. Pa nisem mogel. Mati, vsa objokana in žalostna, mi je stopila pred oči, ko je prišel plebanuš. Ko je govoril zunaj, sem si od gneva stiskal ušesa. Dan za dnem sem slišal ime "kongres" in ime administratorja Grafiča. Postal sem pozoren. Ko sem nekoč po kosilu ležal na divanu in se igral s svojo veverico, sta v uti na vrtu dekan in plebanuš Cotlin spet govorila o tem. "Kaj, če bi administratorju Grafiču povedal, kar sem slišal takrat, ko je bil sestanek na dekaniji?" sem pomislil. Skočil sem pokonci, da je veverica v skoku pobegnila v svoje gnezdo. Srce mi je bilo. Mogoče je tudi Grafič nedolžen? Bog ve, kaj mu mislijo nakopati s kongresom na glavo. Če je nedolžen, naj se reši, zakaj bi trpel po krivem. Nagel sem bil že od nekdaj. Posebno pa še zadnje čase, ko me je svet že toliko spremenil. Odpeljal sem se proti Tur-nišču. Administrator Grafič je bil nekje za farofom. Streljal je golobe. čuden je bil, to se mi je že zadnjič na sestanku zdelo. Njegova sestra, ki mu je gospodinjila, je prišla iz farofa. Obstala je na pragu, si zasenčila oči in me čakala. "Je gospod administrator doma?" sem jo vprašal, ko sem ustavil motor in stopil bliže. "Je," je dejala trdo. Nekaj VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611 DRVA NAPRODAJ Bukova, javor jeva in 36-40" dolga. Dobra za kurjavo v fornezu, ognjišču ali peči. Pokličite Wickliffe 845 W 1 KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na ISOO^KilS?^??^ 1874 2. marca 1950. --- nisem storil prav, to sem čutii "Takoj pokličem gospoda banuša." "Kako to?" sem se zacu' ludil sam pri sebi ministrator.' 'Saj je vendar ad- Pa pustil sem t"' (Dalje prihodnjič) 2 OPREMLJENI SOBIJ SE ODDA V NAJEM. Vpraša se na 6529 JUNIATA AVE. ali pokličite LI 6516 HIŠA NAPRODAJ 19606 Pawnee Ave. --atraktivna hiša za eno sob, fornez na plin, garaža, soi porč, zajtrkovalna soba. — $10,800. Pokličite lastnika IV 2194 „jji HIŠA NAPRODAJ 9 sob; 6 in 3 zgoraj, kopalnica, klet ^ vso hišo, zimska okna, benesio stori, vrt, sadno drevje, š kri jeva streha. Treba je sarno papiranja. Dober dohodek v restrikcij. Cena znižana za ,jj jj prodajo. Lastnik se želi ajJS' mesta. Pokličite CLearwaler Dajte vaše hiše prebarva^ zunaj ali znotraj« Izvršimo prvovrslno delo P" zmernih cenah ': ČESEN PAINTING & DECORATING 1075 EAST 61st STBEET-August Cesen, EN 2268 John Cesen. EN 6968 Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The May Co s Basement stil A r- a Regularne in ekstra mefg! PISANE Z "EYELET" OKRAS# »KRINKIE (REM" NOČNE SRAJCE O b r o hijene z "eyelet" obšivi ... samo operete in posušite . . . Jih ni treba likati! stil A; Kvadratni ovratnik ®''Siv"''' "cap" rokavi, lepim "eyelet' o" ijef ■ "" " / za okrasek. Na pošev vrezan®- jj 36 do 40 in 42 4o 48. Roza «" stalne barve. Stil B: V-ovratnik s "cap" ' "eyelet" obšiv za okrasek, ^ % vrezane za vso udobnost. ' modre stalne barve. Mere in 42 do 48. Telefonska naročila Pokličite CHerry 3000' Basement oddelek s spodnji''* P* ril«" Razprodaja! genske regularne sf Rayoii hlačke Navadni kroji ali s čipkami Fine kakovosti rayon hlačke v navadnem kroju ali privlačni stili s čipkami .. . tudi popularni kratki stili. Vse prvovrstne kakovosti, mere: 5-6-7. Nekaj ekstra in dvojno ekstra mer samo v navadnem kroju. Poštna in telefonska naročila sprejeta :a naročilo 3 ali več—pokličite CHerry 3000 (Nobena C.O.D. naročila spod 2.01, davek vklj., se ne sprejme.) Basement oddelek s pletenim spodnjim perilom 39 O f. ' _