Urvdaitti ta apravaUki prt> •Urit Hi! S. Lewad*l« av. OfflM of ftMiMUMt mr Se. u«iui m . TlliplfMI Uw»d4l« ««U. STEV.—NUMBER 148. tna fronta ruds in železničarjev DEMONSTRACIJE ZAMORCEV PBOTI BARBARSKEMU UNČANJU. SPREJELO JB OSTRE BBKOLU-OIJB PBOTI POSTBBLJANJU! DELAVCEV V JUŽNI AFRIKI* Nov Tork, B. T. ~ Juliu« Dot K««, kemični inlenir, Je v vojnem čaau alulll pri konjenici v KbiT£fv£ aastsnjsuih, eedsj pa ee mnovaao, neeelilo ta pot, ker ao aaa pre- 'J0 ^° JT; . ' Plati ia naeelbine Ralphtona, M » » .M»3 aoeeaaJo sloglaeni D. B. Zlmer-^ koapanietoa. Bo pravi čaeee Suvkarji v tnkajlnji ee dfiiso trdno kot prvi daa. Na| BoeweHn eieer dela nekaj nsjcte- bili paati. Gospoda KsslaUrja taai v Chi- morala in sedanja družba. Človek živi nemoralno pravijo prohibicijonisti, ako ja tudi naj zmerne ji človek pri uživanju opojnih pijač. DrugI pravijo, da ja grdo, nespodobno ln nemoralno, ako človek pufti ali žveči tobak. Vsi nauki o moralnosti ln na* moralnosti veljajo seveda le delavcu ln farmarju. V nekaterih mestih preganjajo prostitutke, kajti prostitucija ja najbolj nemoralna reč. Ponekod se človek nespodobno obnaša, ako ga nažene kašelj nepričakovano ln pljune na hodnik. Taka grelnike privedejo pred sodnika, da jih kaznuje z denarno globo* Ako denarna globa na morejo plačati, morajo kazen presedeti v prisilni delavnici, da aa tako nauče, kaj je moralno ln kaj nemoralno; Is Berlina je pa sporočil brzojav, da ja nemški finančni tajnik poročal nemškemu parlamentu, da je ententa zaračunila Nemčiji troike sa gradnjo hii sramote, kajti hifte so bile potrebne za okupacijsko armado. Skoraj en miljon mark se zahteva od Nemčije za nemoralna hiše in troikl so všteti kot troški za vzdržavanje okupacijska armada. Devetnajst takih hiš so ia zgradili sa zavezniške vojaka. Stari ln modri Ben Akiba, Id je rekel, da je bflo že vse pod solncem, se je zmotiL Pred vojno je bilo v navadi, W P* ds bi mi poslal lov ia v Ralphteou niao brsanjtt, kolomon bukve, da bi pokli-tods ti delavci as bode vsUko ,7,?; ir.- an Mmn trnki ki nr#»i C hodlčS, kCV tU M tudi i»el VS- SM^SSTISKJ?'»2 k® • nsjeteii Pokra- nisoaiktovldsUrndBlk^.lA.Lj ^ kor eo Mi pHpevedsyy raja* «a ^V^^e poAK dabo-drnfi, ki Is iivs aa Rslphtonn, .o! ™ 1' ® J " -1 pripeljali is okoliOo Pttteburghs hudli* P«ggg —■ kakih 18 najeteiev v soboto das1"®*™*' 10. t. su, sli stsvksrji sa jih pretovorili, da js 11 issMd njik ss- Wiadbsr, P* — Sedenji pole-postilo nelepo dslo. Z avtomobili lolaj v okoliši Windberja, kjer ja eo jih odpeljali v Joknatown in j okoli li do 20 *ovev Benriad od tam so ili aasaj v Pitmbargh. White premogovne drnlbs, js do-. Pojavi a iaidn stavks sa dobri, kaj elab. Prsjiaji radarji ta dni-zato rojaki, etojSM trdno pt na-llbc so bUi fts v tretjič istirsai ia ftUk zahtevah do konca. stanovanj. Prvil js kompanija Dns 84. Junija, ta ja v soboto ffM} " daUTsi asebsirao ia bomo imeU piknik med SipssvJI. fe* ^ J******t »e-lo* ia Ascosto aa SehMukcrje-m™ . vem zemljilču, kamor amo povab ^J ljoal vai is tuksjinjs okolice. Po *ob'u rok* j* f80^ t Petlh ssbno vabim Sloveneo ia Slovea-dneh JTC^f J* ?? ks is bližnjih naaelbin, da ss uds> rrnitj d«Ut- g doT°£ letijo to prirsditvs, kjer bodo i- J* ^ kompsulfrka hlapce in meli todi priliko zliiati slaven- akega govornika, kskrias prillksTO^ ** J*"* »J* le nismo imeli Slovenci is Somsr- M* kaklh lM. da lahko po-sct countija. Govoril bo Chaa. J*- P? » del"ci- gorelee i« Ohissfs, ki Js rsvno na k°f»r lahkouatavijona cesti ter potovaaju po Penni. *» izprsiujcjo, odkod js ia kam « . ju 4 i čsrsvno Js to pipti osebni p Slovenci, ne ssmudite ts Up« Uvobodičini Mislim, če človek prilike dne 24. junija Zsčctek jc plft2a davek v iVOji B^dbini p0 ob dvsh popoldne Vsi oddsljsni\$l0Mf dt mn M w m ^ pridite do Sipeevilla ali AsoaU, I branjsno hoditi po jami stati, tsm ps boste isvsdsU, kjer ss aa- P. vim^rojsks iirom Amsrike. — ltAnovsnjc sli ps aasaj aa ms- sto, kjer ja ssposlsa. Kompanij-ski dsputiji ao aavsdai ssbiti SUokvflls, Pa. ^ Stavka ptilljudje, ki mislijo, ko Jim da kom nss dobro napreduj s, a tako tadi I pani ja orolja v roko, da isto po-as zaostajajo s prostovoljnim de- ljubno rabijo, ftopirijo ao v prev da SO lovili teovce, ki SO tržili Z dekleti Sploh se Je snih, AMi SllsfcvUU js Isst ro- zetnos«, ko si nataknejo na prsa tralo rufijanstvo za najnižji pogi na svetu in ljudje ki ao as pečali s takimi rečmi, so spadali navadno v najglo-bočje človeške nižine. Nedavno je bil na Francoskem neki tak trgovec, ki sa ja menda pisal Landru, ako m na motimo, obglavljen, ker so porotniki prepričani, da ja nekaj prostitutk poslal na oni boljši svet proti njih voljL Zdaj poroča finančni minister, uradna oseba, kateri gre vera, da so ententne vlade pričele tudi te vrste "hišni*', račun sa troške so pa predložile tisti državi, Id jim ni priporočila ta vrsta "bisnlaa". . V Da, maivikaj je nemoralno, kar izvrši navaden delavec ali kmet Ampak če ravno to izvrši ena ali več vlad skupaj, kar se navadnemu delavcu ali farmarju šteje za^^ nemoralno, pa postane takoj moralno, tako luknjičava je dandanes morala. panijam Izmed vaak ss~ precej j liccmaa" ia amatrajo ss sa ponaša Irwin Oss Ooal Co„ ki|go«nc ima nijstih Is okoli 60 tskik U«* Ti najeti pretepači najčeiče ni-di. Mad njimi jatlft belik^ dragi ti strsijsti as znajo ia kot so ps so čraL Boli sa. vsiiaoma ver- pravili, ss js pred kakim tednom ai Poljaki Kav aa* je starih de-Ud™ teh policijakih laadarjav lavcev, ae driimo dobro ali rav- i valed^ nerodnoatl uatrelil ? nogo. natelj nas js Is vsftkrat silil tli Pod okriljsm takih 4|ss jo treba savssti ss lju^i. da ss N«n«d deUvec In kmrt morrt.g^tl to f««, UBUT ^ " ^ ^ " ententni narodi grade hiše za prostitucijo, da se V njih u dovolj naročU sa črni dijsmsnt Ns stavki vstrsjamo Is tretji zabavajo vojaki okupacijske armade. Nak, kaj takega še Ksr ss tičs Osabris Sissi in ^ mieiia, da ae aikda ia-ni bilo pod solncem in izrek Starega Beit Aldbe Je velika Coal So. js skorsj aa sasksa eU- med naa ns bo vrail prod čaaom ^ y T '"^llUča. Ta koapsnija ima okro« «>• 0™<> bslsm moramo 'sto aajetelev, ki ps so večinoma I ^id^ti podpissno pogodbo ia vs-atsri delavci, ia nočejo nič elila-|deti moramo prej, ds js veeh ti o uniji. Dcloms so ti ljudje 700,000 stavkarjev varno pod a-Madiari ia kak ducat Hrvatov in kriljem U. M. W. of A. in leU ts-Srbov, ki ao apadali k naii Jod- daj bomo ili dslst noti, s so bili radi toga iskljačo- DobUi aaao kakih 30 nevednih nI. Kar aepričakovano so ae radi > j«^ ki so Jih eprsvilissm kom ■preaenili tadi aa aas, zato ne poaahiaao oaih, ki ao v aili aaklo njeni aass. Kar ae tile nasslbins, odkoder amo ilfnaai, taa dela lo lo askaj irnccv po dvs ali po tri dal na a. Kompaniji ss najemanje takih 41 rudarjev" as izplača, sata rojaki, as bodite rsdi njih v akrbeh in drlits ss trdao kot ac drlisao sai Bajii trpimo prn»-ajaajo ia rsliko bi jih trpelo celo glad raju, kakor da bi ss podali Nikar ae ae bojte, da bi brni "dijamant" priiel aa solnce jrez nas — rudarjevi — Stavkar Alicije. _^ javna govornica. Glasovi Stanov S. N. f. J. I in HUtaljov Proevata. I W|sms» Pa. — Citsl sam dopis is Claridga, Pa^ v it. 189, a ka-te rim sa deloma stviajasz, neksj r ajsai pa ad prav nič aa dopsds. Že večkrat js bflo v Prosveti po-ročano, da na bomo sklepsli sc-parataih pogodb »tavkujoči radarji a premogovntfkjmi podjetniki in vaakomur ja znano, da ao aačetka etavke jsi uaijski lo-kali glassvsli, ds ajih člani ns grade prej delat, dokler as bodo vsi organ isirsnl ia bo atavka vsepovsod dobljena. Dosti rudarjev saa Is zlilal, ki so isJsvUi, ds raje jode zemljo kot bi so po-dali aedaj aa dslo in to so ljudje aa katero ss orffaaisasijs lahko saassa, da driijo a delavstvom ns ps s kapitalisti Pravijo, če bi ne bilo kapitalistov, ds bi mi ns mogli livsfi Ta Ja tadi Upal Čs bi ns bilo kspitaliatov, bi nam da-naa ne bi bilo treba stsvksti in bi ss bolje polotili No hi aam bilo trsba dslati po 10 do IS ar aa daa, zsdostovslo bi tri sli Itiri urno delo aa dan ia dovolj bi i-moli vsegs. Nikomur bi as bilo treba stradati Ns bi rsd rsslslU dopisniks is OUridga, toda ksr pilsm jo pra vilao. Mogoče Je tadi oa dobrega miiljenja. o tem va aam. Vss oas, ki Is daass delajo, po-zivljam, da to postijo. Pri nas js Čsss ie sa teden, potem ps ne vfsmemo nikogar vsi k uniji. Po kbnčani etavki ss bomo mi vrnili na dslo, tedsj pa izmed njih al hdo 8 meaecev ne bo dobil dels v naiih unijakih rovih, ako je o-pravljal delo med atavko. Pristopite aa naio etran ia saisgsli bo mo gotovo. — Varoteik. no truat, ker niaem znal dovolj urao aneti z glave klobuka. 6el aem a trebuhom s^['kruhom; dami dru. god ni popolnoma vse v reda se« vendar zadovoljnejai, ker človek ni tu Uk suženj. Tudi tu je v navadi oatra kri tika, poeebno ao me imeli letos ns piki, ko sem zapuztil umski stan, mialeč, "aedaj ga imamo, ker ni več eam." Pa tadi ta na dr< Gledal bom, da pozvejo ljudje za vee nepridneie, aamo počakaj, to ia daa povračila bo priiei Vi. deli boete, da ato ae prevarili. Kar ae tiče dela tu, je ie ved-"pod ničlo" glede plače. ^ Zadnje dni amo imeli velike naii-— Kobilic jc zopet toliko v. tukajšnji okolici, da bodo uniči-e ves poljeki pridelek, kot eo gs ie zadnji dve leti Naeelbina Balph jc pričela nekam eveteti. Gradijo lolo in tudi sssts, ki jih do lani ni bilo. Kot s sedsj pokazalo, bomo dobili ie epe ceete, ako ae mogočne kom. pulijo ns bodo vprle pri plačeva« nju dsvks. Pokazale ae je ie, da imajo kompanija tadi tu nekaj naaeljcncev na avoji atrani v mnenju, da so prsvsliki davki, ds občins plačuje prevelike plače delavcem. Vemo, odkod vse to isvira. Citatelje Proeveto pozivam, da pridsjo ns dsn s polteno kritiko, ti no more Škodovati, pač pa la-hko škoduje prevelika hvala. — John Vsad* Sedanja družba naj molči o svoji morali. majhna sličica, ki je zelo poducna1 Kongresna zbornica je odgla^ala o predlogi, pT^ms^oT prikazuje poštenost gotovih bizniških interaaov v zelo žar-S £ l^ija pcvol^ega^ha ia ta-Id luči, kateri je pa posvetilo velebizniško čssoplsje prav Lto prlu-mu je primeiana rafinirana kokova maat". U. ..Uk. mJ. ob 1. «rl por>Mae|*o'>oj. •« Di m ml runa pu dm- Mleko je iigiedalojukor da Ja v njem moUiia. Okue r k^ijiu. ,ri julij«, D.«w. »» ta tbt*.m«,m* Wm ~ Je bll dober, prehr.„Hvene mdnojl pa n. imelo v****. Celo kongreaniki so isjavlll, da je tako mleko naj- tudi rHi\0 vpboTafijf k ^iji od tu nsatanjsnih rojakov samih VaČja prevara. {Vai pripravljeni amo oaenJenegajOn noče o vaem ail sllisti ia aai Produkt je prihajal na trf nekoliko ceneje kot drugo dne lakaU aa organiaatorja. Ne- ali, da nI drugje kruha asaj kot kondensirano mleko ki je bilo narejeno is do^ in H-^ • ^l^JCT^ več te- nepoenetega mleka. Siromaki ao segali po nJem. Bogatini prtUp*ii. Bilo jo ioat deputijov teriič, vendar ae ss vss izgnane ga niso kupovali Koliko proletarsklh otrok ja umrlo, ker in hahft leot eiviUih poiirmjcv, radarja, ksr so v assslbini tadi ao bili podhranjenl s tam mlekom, aH ao pa ostali yiM» ysffc»tsads«^ kierk bj ierif iz anogi dobri ljadje ia eo poaa- tični in ro kasneje trpeli prihranitve v otroških fc^ ^^ T fcl ^k^^e ^ letih? Tega na more nihče povedan. aadoaa pa ae Jo tedaj oglsaU nak I če. Poeebno aoraa pekvalitf tu Skakaj Ja prihajalo tako mlako na trg? ProfH, sveti Italijan, naj groao na njegovo tkajinjaga trgovca Goldaaana b profH Je bU velik. In kadar gro aa profH, na vprašajo j^ * ^-o lahko bres njegovo ieno, MM mm velik« privatni bianaki Intereri, koliko proletarrfdh otrok pojde ^jJ-^^^ tSKSu v sgodnji grob, ampak glavno vprašanje ostane, kako velik i daloi ea njegove fme m hodili jea eedaj v aili andiu pomoč. Je profit a kakor v starem kraja, ko ae Tako Ja v Hoveiki družbi, dokler sa vršita blagovna M" v Ptoceaijah pm.it produlyija^dlstribucUa aaradi proflU In na savoljo ^^ ^^ ljudskih potraD. v? f \mt„ m dva dra«s govora tka as Balph, Vlak — Dopisi prihs jajo iz raznih krsjsv, ssto os je trsba tadi ad tu oglssiti. Mogoče bo kdo saislil, da eea ssm Slo-venec, kor ss sam oglslsm, pa a tako. Kakega pol dassts oienje-nih ass je, dragi pa so pečlarji, da bi ss prsv lshko kdo oglasil Tadi Slovenci is Chsnninga na bi daU od aobo kak glaa, aaj pri liko iaajo zato. Pravzaprav ps as moremo zsmbriti, ksr po Min nssoti spi Is skorsj seli "renč."j ls ssdajs čaaa Js priilo neka, glasov flsds voUtov. Med Slovoaoi Jo lo ta navada, kadar js sn kandidat, da ss Jih nenadoma oglaai Is psr ss nJim Odkod smo ss navssll ts ikodlji ve navade f Sedaj iaato na EI7JU kar dva ksndidsta, ki oba poznam ossbno. Rojsks Zgonos poznam, da Jo v resnici ssaoisn ss vsak taakajlnji urad ia Js sdsa najboljiih slovsnakih alsdeničev na Rlrju. Tamkajšnji alovonaki volilci Js najboljs, ds ee sdruii jo saase sa enega ksndidata in vsi (lseajsjo u enega. Prepričan aem, da bodo laoli koriat, ako bodo izvolili rojaka, ki bo gotovo delovsl za dobrobit svojih roja kov ia kot delavec v koriat vaega delsvstva, as ps v korist ieleaar-akaga trnata, ki tsko aočno tare slovenski iivelj v ieleznca okroi-ju Minneeote. Črna lizU ja pri tem trustu nekaj navadnega in če so dolavso dovolj no priklon booa ter Jo količkaj glaaan, le Je v nji aapiaan. Paajo pohleven mora biti zanje. Delavatvo prenaia hude udarce, a apregovoriti si as upe ia as bo »pregovorilo, dokler m ae bodo vsi delavei Rporarum<> li la isvolfli v jame ursde mole ki bodo delali v njihovo koriat, Sunnyzide. Uteh. — Med to stavko io ni bilo v Proeveti dopisa is te nssslbins, ssto hočem jss mslo poročsti Zaatavkali amo 1. maja, ko ao nas js orgsnisiralo kakih 500 rudarjev. Dokler amo e iiveli v kompanijekih etanova-njih, nss js bilo precej skupaj, ko ao pa naa pričeli preganjati kompanijaki hlapci, ao ae aekate-ri preatraiili in ili ao nazaj nakladat premog za kompanijo. S ta v kar j i pravimo, da jim Je padlo arce v hlače. To so oni kompanijaki dobrovoljci, ki eo kupovali boaom sigsrs in pijačo. Morda mialijo, da s takim početjem iko-dujejo aamo nam, toda rsvnote-10 kot nam, ikodujsjo sebi in evo-|im otrokim, ki bodo ie obSutili mde posledice sedsnje nezsved-noeti njihovih atariiev. Med Ukiml ljudmi imamo v naii naaelbini devet Jugoslovanov, med njimi pa zedem Sloven-oev. V naaelbini je druitvo SNPJ, it. 118. Br. predaednlk pri druitvu dobro "napreduje" in je znan poeebno med rojaki ▼ , Ddagui, Oolo. Ženil ze je leta 1914, ko je bil na etavki v Ludlowu, Colo, kjer tudi mizlim, da- ga vsi dobro poznsjo. Njegov "psrtner", s katerim menda no! in dan delata je tudi dobro poznan po Pueblu, Colo. Dva druga, ki sts doms is Stsjerskegs, tudi delsts in le neksj drugih Je, ds so ns strsni kompsnijs, o katerih ps ne vem, odkod so doms. Ce ne bodo prenehali a kopanjem in nakladanjem premoga,~Jih bom* p priliki objavil a polnim imenoa. Brste atsvksrjs, ki so ss preee-11U od naa ns Priče, Sprinprl«nd in Helpsr, ps obvsatim, ds bi bilo boljie, če bl priili nszsj v naia iotoret ker bo prijetncjle, le naa bo Več skopaj. Saj tu imamo tudi zabavni Čaae, poleg drugega celo pleailče, da med etavkarjl vlada popolna zsdovoljnost. Stojmo trdno in smsgs bo gotovo nsls. Pozdrsviaf vae atav-karje po Ameriki. — Olan jed-noto. Hlhraukaa, Wls. — V pogleda itrajkovaega fonda, o katerem je bilo priobčenih par dopieov v Proeveti in v Proletarcu, tikajoč ae Frank Novaka, ki je isjsvil, ds Je densr izroča tuksjinjemu eoci-alictičnemu klubu, naznanjam, da eem od Ujnika kluba prejel zne-zek $58.00, katerega mu Je izročil g. Pr. Novak. 8 tem amatram zadevo za poravnano od nale atrani Za alov. eoeialiatični klub — Rotič, blagajnik. obrniU Vai drogi trgovci eo proč od naa aedaj. ko aaelulka,. kakor ee obrao človek proč posiai od arale peči Čaei se sprssuajsjs ia take Popravek. — V dopisu s dns 14. junijs is Morgsntowns, tTa., ae jr< uriniU pomota. Kjer jc ai bodo delali ▼ njihovo koriat, P*»™<>. i« i««1 tajnik tri ure poroti olsbaoga truaU pa poatri- hod» do bi " monXo gli ti da Je imel tri četrt aro hoda. No boju os agitacijo ae lolosas v doiiini "soslhlai ki eo peto aogočaih podjetnikov, kri- i|m fnan* taakajinje rssaere .0 tiairaju, ksr je ss kritizirat |n esai lahko opaaili, da aanjke bc- pohvalite, kar Je hvalevredno M1®* P* ,nnAal' itvo proai, da to npoitevejo. Na ielesaea polja v Minncooti Je mnogo Slovencev, s Jako saslo dopiaov prihaja od ajih v Jav.1 ' Vosov MJnje. | noot. Toga b nejevolja vladata Ria, 81. jun. — Prebivalci v ■sod Uudstvoa. ki gs Js popolno j okolici ognjenika Vezuva ao sslo aaa prsvsalo naporno delo. Mne- alarairani valed velike aktivnoeti gi so zaoral i proti svoji valji ss- ognjenike zadnje dni. Ns severni puetiti arclo Minneeoto lo tadi atrani gore eo Je razleteU keaica Jas, ki pa ss nisea nikdar noke Utrjene lave in ena^t metrov li sel, da m» jo pregnal IslesaTrok tok Uvo lije v ailiaa, B KIIISEM Mil Nori "todtrniHol" proti radarjem. Premogovniški operatorji ? okolil* Kenawhe t Zspadni Vir liniji to izpoalovali sodni j ako pre-povod proti sUvkujočim radar jtm. Stavkar jem ja prepovedano nadlegovati sUvkokaze. Med radarji v miaeieu Ja veli-ka aesadovoljnoat valed obrato-ranja premogovnikov v Kentuc-k/jo. Oodotna organizacija radarjev ima eeparatno pogodbo t operatorji, ki poteče iele prihod-nje loto la radarji delajo vet čez velika atavka ter aakopljajo povprečne 97,000 ton premoga dnev-ao. Illiooiaki premogarji sehUve-jo, da aa keatoekijaki premogarji pridrulije atavki li aolidarnoati. Izzeljevanjs t Rusijo. Te dni eo odpoteveli v 8ovjfteko Boaijo o-g tali Člani Prve poljedelske komune, katera je orgeaisiralo Društvo sa teknično pomoč Rusiji v New Torku. Prvi oddelek komune js odpotovel is Amerike v aprilu in ae aeselil ne velikem posestvu v Tambovu. Posestvo obseza 3000 akrov sveta e poalopji, živino in velikim sadovnjakom. Druga aku-pine odpotuje v juliju. Omenjono društvo sdsj orgsnisire skupine šsvljerjev, kovinerjev, tekstileev, ladjedeleev in stevbinsklk ter poljedelskih delavcev. Bkupine od potujejo v Petrogred, kjer jih sa-poslijo letake kooperative. ▼ strokovnih organiaaeijah v Nemčiji je ljnt boj msd moskov-sko ia easeterdemsko strokovno interaeoioaelo. Organlaeclja pekov in eledltičerjov se Ja razcepila v dve frakciji, kl ae imenujete "Traktion Mosksu" in "Frsktion Amaterdam". avtomobil jb prehitel Alo js aa odpeljano Seae. * Looiavllla, Kj. — Ooaklsy Ho ve es jo silno ajesii, ko Jo Uvedel, de mo Je Williem Brsjr odpeljal njegovo šeao. Sedal jc ne ev-tomobil ia ge pogani« de dospe pred vlakom v Louisvills ia isvrši svoj načrt pred poroko. Prehitel jo vlak, a tam so ge prijeli poli-cejl Ko ge je imele policije v pesteh, je rekeli "Ubiti ge edaj ac aaorsm, torej sai dovolite, de govorim a njim." Policija je ne to poiskala še Brayje in ge privedle pred Howa. Ko gs je Uowe uglo-dal je rekel: "Ko sts ms sapusti-s mojo šeno vred, sem meiU are, da došenem, oko je greh. ako vas ubijem. Odločil ssm se,x da ni greh, ako vaa uamrtim. Namenil aem se, de izstrelim deset krogel v vešč telo, tode policija me jc u-atavila. Samo ene pot je, da ae vrnete, ako ubijete msae. Ako vas kdsj vidim, tsdaj ns boste več |i-veli. Priporočam vam, ds vstopite armado ali mornarico, ds ste proč od tukaj." Brej je odgovoril, da izgine, owe in njegova šens sta se vrni-e domov. Značilno js, da js Howe molil, i as prepriča, ako lahko ubijo ! treyja, ne de bi imel greh. In pe te bošje zapoved pravit "Ne ubijaj!" VROČE, JB VROČE EA SENATORJA M'OUMBBRJA PRI PRIMARNIH VOLITVAM. Fsrgo, V. D. - Volilni boj v Severni Dekotl je kud pri pri mernik volltveh in store gerde se boji, &o senator McCumbsr podle-še v tem boju napram L. J. Frazi erju, bivšemu govsrnorju in kan didata Neetrankerske lige se se nstorskl mandat McCumber js seveda v Weshingtonn, e sanj js na deln vSe, kar verjame v staro garde in v izrek, da je vedno ne svetu teke bilo in vedno teko o-stane. In etera garde je opravi čene, da ae boji. Ako McOnmber propade pri primernih volitvah kajti MeCtanber je sdaj pripis-sel po starostnem pravilu do pred sedništva v senatnem finančnem odseku. McOnmber je zz stsro gardo velika izguba, oko bo poražen na volišču. Bližnji se pred sednilko mesto v finančnem odseku je senetor Smoot ls drleve U tsh, tekoj sa njim pa je eenetor Le Follette. Pripedniks stsrs garde kar obletevo zona, ako mislijo ns to, dh je molnoet tukaj, da senstor Lo Follette poštene pred sednlk finančnega odseka. Volitve ee vrle 28. junije. In čimbolj ee bliže te deo, toliko bolj nestrpna poeteja store garda republikanck! stranki, kajti nestrankarske lige ne drli križem rok, empek prav pridno pojesnju je ljudstvu, kej je senstor Me-Cumber v dolgih letih senstoro-vsnje v kongresu storil dobrage zs ljudstvo. In če bo ljudstvo ra* šumelo U pojasnila, izgine sens tor McCumber dne 28. junije 11 is politične orane, čeprav njegov podporniki kriče le Uko gleeno ds eenetor McCumber govori najlepšo angleičino v aenatu, kajti jaano je kot beli dan, da tudi naj I lepša U najbolj čisU angleščine ne nasiti zadollenik fsrmsrjev in brezposelnih dcUvcev v Sevem Dskoti, smpsk U delo Ishko ▼rši kruh. kepubllčani Dublin, SI. jun. — Eamonn de Valero in njegove atranka skatramnlk rapoblilanov je biU poraženo pri petkovih volltveh ee parlament irske drleve. De Velo-ra jc Izvoljen. Po do aedaj prigla fenem rezultate je bilo izvoljenih «7 zmernih skfejneveev, ki ae ee pogodbe s Anglije, 26 repobliča nov, ki ee prati pogodbi, 12 aood v umi h in 10 posleneov DeUvske streake. Belfaet, 21. Jun. — Pobijeaje in poAganje v Ulsterjo se nadaljnje Dva mola sU bila vdoraj ubite pri loki, eden je bil ubit U dragi « njen blizu Beth Frtllaadat nek asefld je kB ssealsa, ko Je s S> linem polivel prodojelnieo s na e*aem, da Jo ralgo ha Je bil na »ssta ustreljen. BUso Coragh ob ) strah prid unčarjl Močna sskorU je spremila moril oa do tftdiščt. Jaekson, Meh. — George Strsub, ki ie prlsnel, de je nmo ril gdč. Aliec Mellsttovo, je bil obaojen v dosmrtno.ječo. Slušil bo svojo kesen v drlevnl kesnil niči v Merquettu. Ko eo morilce odvedli na sodi-žčc v Jaekson, je odžsl oddelek državne polici js na moUrelkljih na patruljo. Pregledsti je imel, sko kje v zasedi ne Čakajo /Inčar i, da ss poUste morilca. Morilec se je peljel v evtomobllu, v kaU-rem je sedelo pol tueata polica ev, oborolenih s pužkami. Pred Um avtomobilom je vosll avtomobil, v katerem so bili drlavn policaji s pužkami in sedaj sa mo-rilčevim avtomobilom je sopet vozil polioijaki avtomobil. Ko je pr vi evtomobil dospel do Jackaooa, t je nesprotl došlel policije ne konju, ki je bila nslalč odrejena v meato, de resprll sbirsjočo cestno drhal i ENOTNA FRONTA RUDARJEV IN &ELEZNIČARJSV. (Nsdsljcvanje s prvo etrna}.) 1 • Rcsolulni odbor je aa vrgel resolucijo, ki je obaojaU ujno orge-nizeeijo Kuklukaklanovcev$ odbor e nadomestil resolucije s drago, ki je bile sprejcU io ki ee v bistvo gloal, de se vlede, ki temelji na • mUouu in redu, ni dopuatao, le trpi člane kakršnekoli organizacijo, da paradirdjo po ulicah sakriti, tako da je namena njih identiteto, kadar Ukine perediranjs vabuja mišljenje, da msehlfrfil posomss oiki prestavlja jo nevidno vlado. Načrt sa centralno banko VVashingtonui ki bi imela podruž niče V vseh indostrijelnlh sredi ičih, je bil včeraj poralen. Reeo-učni odbor, ki je aevrgel dotilao resolucijo, je priporočil, do el kutivva le nekaj čaaa proučeve bančni blznla, krajevne unije ln posamezni čl fin i naj pa nalagajo avoj denar v "prijateljakih bankah", nc pa v sovražnih, ki posm* gajo uničevati dšlavaks orgenise-cijc. { Vroče dsbsU je noetolo, ko prišle ne dnevni rad reeolueije, A. F. of L. odobri herojski boj Aleksandra HowaU in AugueU Dorchyja tsr vobče onih ko ških rudarjev, ki le od sadnjega septembra stavkajo sopar tiran *tvo AlKnovsgs industrijskege eodišče. Rcaolučni cdbor js priporočil, da se resolucija izroči rudaraki or-genlssrijl To je povsročllo boj Delegat Joa. Ljroal iz Peorijo, III. jo protestiral, rekoč, de priporočilo odbora je ne koriat Lewisu ln de Lewls sc boji, če bi konven olje odobrile Howetovo delo. Lcwis jc vstal in sevpU, da js to la! in da konvencije ne sms pustiti Ukege govorjenja, ki Iko* STRAŠNO Inkvizitorskl odbor v New Torku bo sopet imel delo.' New Tork, M. T. — Aeron J. Dotey, ki uči ne De Witt Clintonovi srednji Soli in js člsn odbora, ki ime praiskati govorice, de se med učitelji Urijo radikeloe misli, Je isjevO, de eo sradnjs lo-s prave soclslistične gnesds. Ds potrdi svojo izjsvo, js nsvedcl resne sUvks, ki eo jih nepiseli dijaki Nsmen U isjeve js prasorsn. Od vseh štreni ee pritiska, da se sedenji učitsljski svst razpusti. Dote? bi rad to preprečil. KUKLUKSOVOI ZNOVA ARETIRAJO. OkieefO, IU — Trije kukluk sovoi, ki eo hoteli s bičem pretop-»ti dr. MutUre v Morrien, lil, in Id so bili prijeti, ko so ss vrsčsll* v Chicego, so bili Izredno dobre voljs, ko jih js mlrevni sodnik kaznoval le s dsnerno globe sere di prehitra volnjs. Mislili so, de ie zdsj stvsr končene. Vseslje ja bilo prszgodsj. Dr. Winiem A Muttera je ssprissgsl tlrsloieo, de so kokloksovei lzvrllli nreto s namenom, de izvrle nepoeUven čin. Dve Kukluksevse so eretire 11 tretji jo Je popihel v Kelifor-nijo, ker Je anmil, de sfere oe bo fflsdko poravnene. , ljubosumen pastor /b u bil svojo ženo. __. Oe. — BUiot redriek ki jo oekoč kot pester peeel «e-veške dole. je bfl aretiran ne ob tožbo, de jc obil svoje IMetno ženo in njeno aaa Ur mra. M. It Diion. Serifaki depotiji izjsvljs Je, de je pester prisil M*- H Psdrieks se privedli mm is Oli U. ker se oblestvsai ergsni boje ds gs tem llolsjo. Padriek prikeje is "pobožne' družine. Jfjegev ols jc dnhovee ia ajegove dve breu su dohejas Padriek Js bfl aa svoje lene ker je bile ve dujs prsmogarjsm. V dvorani nastale rabuke ln Gompers jc se-stonj miril dslegsU. Končno js Madsen, delegat uni jo barvarjev v Chieugu, predlagal de konveneije Izreče p.lznonj Ilowatu in drugim, ki eo zaprti v Kanaasu. Zahteval je, da ss vrl poimensko glasovanje. Predlog ss poimensko glasovanje js prepadu in priporočilo resolučnegs odboru jc bilo sprsjstov 1 Tejno gibanje sa Levrieovo predsedniško kandidaturo je teku. SliSijo ss govorice, da ru darji ln želesnišk! delavci egitira jo sanj med delegetl Lswie le vedno set t a, de je kendidet proti Gompcrsu. Danes js na dnsvnem redu dolga rasprava glede korakov, ki jih stori federacija napram unijam škodljivim rszsodkom svcsnsgri vrhovnege sodišča. re iz jugoslavije. Čičerin Je isvriUl grolnjo, ka Uro js isrsksl aa genovski kon-fsrsneii Objevil js dskOsuoU, ki jasno dokszujsjo, da Je med Francijo, drževenU male entants, Poljsko in Wranglovimi rasbojni-škimi tolpsmi obsUjsl tsjen dogovor, ne temelju keterege noj bi ss v najkrajšem laeo priiol vojoi pohod proti eovjeUki Bo-aiji, kakor ga pripravijo sepedai ia srsdnje-evropeki impsrialisem Is par posslsdi sem Velikeoeko senzscijo js sbodiU objeve Uh dokumentov, kl jik Je priobčil di nedeljski "Nsprsj", sleetl v Jugoslsviji, kstsrs ministrski prsdsodnik Pslič in I njim vlodo-tvorni krogi so tslko prisedeti, ksr so obljubili priUpcneu Wren glu pomoč pri orgenisirenje nje gove vojsks, nabiranje domačih prostovoljcev Itd. Wreogsl in Ukozvsnl earlstičnl "posleolk" v Belgrsdu, Btrandmann, pe eU Imele Is svoje Čisto sesobne oe-mene, ker sts koUls s pomočjo Praneoekc prisiliti Rum unijo, de bi priprsvils zs pohod vse svoje '•rte, poleg tega pe sU špekulira le, ds bo moralo*todi naša drla va s vso svojo emedo oesUpitl kej. ko bi boljševikl, e čemer oi< ste prav ali dvomilo, vdrli v svojo obrambo v Rumnnijo In s tem issveli komunistični prevrst ne Betgerskem, mobillseelje oe Ter ikem ter morebiti oa Madlere kem. Peklenski nslrt, ki noj bi v svojih poslediesh eaova pognal ^čerlaevih dokumentih, tipajoč da be s svojim molkom . skrajne mušao situacijo le oejpraje seto šala. To je s«vede breemieslas aade, keg de velltov, ki eteje pred dorasl med mUijoal njenih grehov Isšrpaao Ijadstvo ns be po-sehile lego, ki go Je heUl aprame-eiti v klovne llvine, do ss bedo lojo mestili aeketeri eoristilni io ojim podobni kepltolistilni idioti. Vlodo Je v svojem desuntije povedale, de bi Wranglo tskij sgnala, čim bi Me dokeael, ds svojs resbojniške tolpe ovgooisi-ra k napadu. Kakor vsete, Je U dokaz -«• ns gllds na Cičerloeva dokumenU — le v tem, do Je Wrangel v družbi slovenekegs ookraiinakaae. namestnika noit šal la inžpicirel svoje lete. Novelo temo le de danes ga niso branili is drleve. Vss inoetrenefco le-soplsje se !u Za naie farmarje. 0 knoi de«ole Mviss, seelovi M- Is tao Js nejbeljla. Pile Praak Ukonelek. £s1 odšel in trevssn! sekl ras-krsjsjo povžlto klejo. Kar je pr tem raskrsjsnju prebevnege prsbevljeoege, to pride v kri In aloM vsema teleen v krone t tiste snovi, katere es ns morajo po-rabiti, odidejo s blatom v gnoj To imenujemo hranitev. Hrsalvo ss tisti deli posemesaege Uvel-sksge krmive, katerega izsrkajo želodčni in trevesai soki v kfseo vsemu Uleen. Hranile eo po de. II orgaai ^vslsksgs ulese, ko-teri izvršujejo hrealtbo. Hrani lom prtttevesao prebovile, lo tod dihels eli dlhelne orgens. V prs lisvilA, gobcu, lelodco lo šrevib se krau razkroji. Be Uleeee živ 1 jen Je sposobno hrenivo popije v črevik lile mlešnies U go edpe-I jejo v kri. Kri pe se pretoke povsem Uleen ter d ovala vsem delom potrabosge hreaive. Kri pre-kedi pet is eroo k vsem Uleen Hd«m in sonet nesel orililne rai minuti. Is navadsnsgo sft lahke predstsvljemo hitri w>Mv strope in UhoMk sdravfl. £ile mldoiec poorkejo v šrevs tekale strape ia Ukole edravile ur Jik od v sds Je v kri, delim ase-ra Iclodee trda sdrsvflo pepr razkrojiti, prodno es pom#A»ijo krvjo. Pljuče čistijo lo pelivijo sreks le porebljeoe * '—----—\ ' r^ a pomočjo sreas se zemljo v svetovne klanje ps se .emore sopet praskr z ee« mskoa. pooseroM, ko jc ^ $ fcftt Čičerin svoje dokumente objsvil| Noše brezvectae vledoe boržoesi-l ja Je ekrejno poperjens rsdi trikih očitkov, kl lete sedsj od vssk strsol ne nje naslov ia ae va, kake aaj bi ee izmezsls. Jeelje seme neksks Isžnjlvs demeotljs. katerim pe olhlo vel ae vera je, ker predobro pomeme vse goile-ke o jene vesti. Dragele pe oe lr-kas aRi b msd 1 u, sajmsaj po o •.'J, Slovmb Nsrodn? Podporna Jedoota >ui dim Ave« Chicago, IS. Vs. avitolke ikk asdaesaja v gl. tofševalMm edUen es aaj pelUJaje Praeh tJtm, prmMmihm mm4mmrmm§m dhn, UfW aeslov j. staraj. ^iTV^iTCI^tt mi*1 " M" ie v ^rilir It. La vedelo Ave« Chicago, lil sgrabi krme s osti, jssikem ln zobmi, razdrobi jo, prelveči in nosilni i slednjič sdrči krmivo po poliralnlko v lelodee. Čim bolj tivlnšo klejo oesllnl ln rssvsčl, tem laSJa in tem popolnsjle je reskrojsvsnje v šelodpu. Pijače ea v gobcu prav nll ne isprame-nI'ampak sdrči naravnost v lelo-dec. Živalski Islodeo obstoji ls ene-gs aU vel oddelkov. Konjski in prašičji lelodee ime en, govsji ovčji ln koajl ps štiri oddelke i Vamp, kapice, prebireloik (de-vetegnb) ln slrlllnlk. Pri odraslem govedo je ven p, pri tslstu pe sirilčnik, največji dal lelod-aa. Pri prelvskoveleik pride trde krmo najprej v vamp, a voda I-stsčs prsesj v Istrti Islodes. Pri počitku ee vrne klaja ls lelodes v gobec, (pri. televnsm delo ps es) kjer se le eokrat prsv dobra Id nosilni i ns novo pre-rečsns klaja pride v prebiral- IE UPBAVNIiTVA. Poživljajo is vil bratjs tajniki la ssstrs tsjnles naiih drultsv S. N. P. J. in tudi vsi drugi ssatop« nlkl lisU ProsvsU, ds se kolikor je oejveš v njih moči potru4ilov sedsj, te in drugI mssee in poberejo nsročnlno od nsrolalkov na Prasvsto, ketsre v veliki vsllnl poteče s dnem 1. julija. Bratjs la ssstrs, upočtivsjts to I List is vs* poet pri ve«jik aerešliih. Pišite pe lafomiaelje aai frank oglar, 0401 ScpeHee Aeeeee, Cleeeleed, O. SUMM V JUGOSLAVIJO M S Is S LAPAVSTTE.......Je*. S4 PRANCS..,....,,»,»#aee So LA TOVRAINC itst 00 LALORRAINg......Jmlt t - f M DoM.Jrr.kJJ- BESI Preložil Vladno* Levstik.' V. ftetov j« r.iMrl Kirilov«, ki je hodil še vodno u kot* v M, ** tako raztresenega, de uiti ni vee poieaiJ lmine«a prihode; poaJuiei je fteteva is nI vede l, ka j hoč* "Ah de," »e je spomnil zdajci, kekor bi ee trgal e eilo in le te hip od misli, kJ ge je držala, "de, eterka... Žena eli eterkef Stojte: Žene. In aUrke t odi, kaj? Ve«, bil sem tam; etorka pride, le ne ie tekVwnaito Marin*. fte kej? De ... Stojte, ftetov: eli vee kdaj obhejejo ssinnte večne harmonije?" H "Veste, Kinlov, nič več ne satete čuti po-oo« " Kirilov ae j« oaveetil ia — čudno! — začel govoriti mnogo »kladnejr, ie bolj. nego vobče po »a vedi; vkieio ae je /ia je ie »tarnaj vee premislil ia eartbiti vse zapisal "80 sekunde, nikoli več kakor pH ali ieot zaporedoma, k« mahoma začutite nai harmonije. pop*/Jnoou dosefcene. Te ei Čevatvo; o* pra run, da je nebeške. peč pe. de ge člevek v z*»*Ijakem stanja ae pSMM Mara se fizično spremeniti ali umreti Čevstve je jeaue la neopore/no. Kakor da čutile ada jei vaa prtrodo ie govorite: da. reattiea je. Ka je Beg ustvarjal sret, je govoril na konce vaškega dne ustvaritve: 'Da. rta je dobro je." T« ni ganjenost, le redaet je. N»-čcaar n« odpadate, ker ž* nimate čeee odpoščatt Ke de ee reči da ljubit* — e, te je viije ed Ija bežni! Na jstrašwjie j«, de je teke nem enako je-' en* ie radostno. Ake bi trajal* dalj kot pet ee-kttnd, ne bi zdržala daie ia hs menim izginiti. V teh prtih »«*uadah preživim vee Uvljcaje ie se e je ge dam, ker eo ga vradne.Kdor bi hotel »držati deset sekund, bi ae moral fizične izpreesrnitL Mialim, člevek mora nihati rediti Čenui otroei, čcoui rez« o j. ko je cilj doedtenf V evangelije je reče—, de p* vstajenju ne bode redili, ampak bode kakor eegrlji božji. To je migljaj. Vaia žena redit" "Kirilov, ali vam večkrat Uko prihaja f" •"Vsake tri dni. vsak teden, kakor je." "Pa niste boijaatait" ' "Ne." ' "Potem boste. Varujte ee, Kirilov; sliial sem, do ee prav takole začeeja. Kpileptik, moj znanee, mi je podrobno opisal ta občutek pred napadom le povedal natanko te, kar vi; tudi pet sekund jo osaenil in te, da ni nseči zdržati dalje. Hpomnit* se Mokaaaedovcga vrče, ki se nI utegnil razliti, mod tom ko je on obletel rej ne svojem konju. Vrč po-meni iste kskor vsiih pet sekurfd; ves zgodba je stis podobna vaii harmoniji, in Moluuoed js bil epileptik. Verujte ee, Kirilov, to je božjestt" . "Prepozno prihsjs," se je tiho nasmehnil Kirilov. VL Noč je minevala, ftetov je bil venomer na nogah, venomer zmerjen, venomer klieao. Marijin strah ss življenje je prikipel do vrha t Kričale je, da hoče živeti "brezpogojno, brezpogojno 1" in sa boji umreti: "Ne maraai, ne merami" je ponavljala. Brez Arine Prohovne bi bilo ree hudo. Ono pa jO sčasoma povsem obvladala bolnico; začela jo ubogati eleherno njeno besedo in sleherni hlle kakor dete. Arine Pohorovne je nadomeščala prijaznost s strogostjo, zato ps je delsla mojstrski. Dsn se ie zssvitsl. Arina Prohovne se je spomnila, de jc Metov pravkar tekel na stopnice Boge molit, In se je KSAmejebuTudi Msrie ae je zssmejsls s jeznim. hudobnim emehom, kskor bi ji Isjisl bolečine. Nazadje ste čisto spodili ftetove. Storilo se js vlažno, mrzlo jutro, ftetov se jc naslonil s licem v kot, prav kskor sinoči, ko je priiel Krkel k njemu. Trepetel je kakor list ns vodi, ie misliti se je bal, toda njegov duh se je krčevito oklepal predetav, kot da ssnjs. Fantazije »o drvite mimo njega bres prenehanje, trgajc se venomer kakor trhle niti. Ječanje v aobi ee je nazadnje prelito v »tračne, čiato živalske, neznosne, nemogoče krike. Hotel al je Mtianitl užcsa, pa ni mogel; padel je na kolena, brczmiaelno ponavljaje: "Meric, Merici" In zdajci ae jc razlegel krik, nov krik — iibki, drhteči glasek novorojenčke ftetov je vztrepetal, planil na noge, prekrižal ae in ukinil v sobo. V rokah Arine Pmhorovne je kričalo in migalo z majčkenimi ročicami in nožieemi drobno, rdeče, zgrbenčeno bitje, fako strašno nrUirljeno in liki prašek izro. čeno prvi sapici,'ki zavejc, toda kričeče in osns-njtijoče srl»e in svojo polno pravico de življenja. Marin je ldsla kakor brez zaveeti, čez minuto pa je odprla o/1! ter Čudno, čudno posedala ftetove. tisto nekam nov je bil ta pogled} kakšen, zdaj ie ni razumel, le vedri jt-, da vse prejinje čaae ne P1 >/.ti(i in nc potnni te govorice njenih oči. "Deček! Deček?" je s bolestnim glasom vprašala Arino Prohorovno. "Paglavec j«1!" se j« odrrtala babica, povija-jr otroka. Ko jr bil tr povit in ga je hotela položiti po-če* im posteljo med d\e blazini, ga je xa hipce podal* Satovu, naj wa drli. Maric mu je skrivaj po-kimala, kskor bi ne bala Arine Prohorovne. Ka suno I ju j« tskoj in firistopil, da ji pokaže otroka. "K sko ... nrčkan ..." je šepnile a slabotnim (fls»«>n. t. t sr nasmejala. \ "I li. ksko gleda'" sr ja veselo teamcjala A rum l't«iboro\na, ftU-dajc Satovu V obraz "Kako ar t cvase, poln pijanego ta-noee. kakor «le se mu n« kaj maja v glavi ter mu prekipeva da% se»a 04 sebe, br»e ejeg*v« \ olje t •'Bilo jih j. d* j. ,111 e u j. As je tnhaj tretji . ijM- ilOeti ^ kje je te V' je: aijotiiknim Ijndea ao ni treba radfci Prokaiju najpsej svet, de ns bodo odveč. in polens jih rediu v božjem iosemn. Alt jo hš-I* treba obete. U masa pojntriNjea v zavetišče« . .. assrpejepsnvteke." " Nikefi ne pajde ed smm v zavetišče!" je trda« lrjsvfl fiete v. ečš apste v tla. "Meri go p ima šarite?" "Sel jo esej trn." "Seveda je fiatev, po sekosn je Satov, ie niste detiiataik človeštva. Bres Ires živeti! Ne. aa. lepa," je dodale Arina ee. In oe je esedtceo oapravila, "vee je epade. toda čes ja, de gran. Oglasim ea ia zvečer oko treba, sdaj po, ke je vas ktefrrr meram hiteti k drugim, ki pe že tdav asj pričoknjeje. M čada imate nekakšne starke v kej, ftetov T Nu. starka je otoška, toda n, je tadi ne zapuščajte; cedite trave*, bo že kaj kosails; Marja Ignatjevm ysa spodi nn. en. soj se lelim. • Pri hihrih vratih — Satov je je soe jc dodale Is ne asesem: "Zabavali ste bm. da nikoli tega; denarja od f— ia v esnjok ss boas smejale, nega ste bili vi to no!, nisem Videla na svete.4 Odšla je vaa zadovoljen. Obraz ho govorjen je ftatova ete joaeo pričale, da "oe šteje U človek med očete ie je mehak kakor enoja". Dasi je isse-la k dragi bolnici bolj ravno in bližjo pot, je veo dar nalašč hitela domov povedat ovoje iskulejc I - "Ne jozke. govori mi e ljudeh is Mar BligaiM velikepfj^-^^ * - -vojvode. Is švcdščiae preložil F. J-e. ^ Dalje.) • Ko so ss* mcnmvali ee vojvod skesn prestola IfiBerke vladarji, živel je narod teko, kekor eo živeli njegovi predniki pred stoletji m stoletji Sadili eo citrone, levili morske rake ia pajke, ječali 00 I »od velikimi davki, bfli kot vedno t—r—f*. e slikovito oblečeni, a pri vsesa tem so pasli večno leno-bo. Morje so je ssodrUo in oaseje-lo okoli otoke, e solnce ga je 365 "Meno, velele ti je nekoliko počakati, preden zaspii, čeprav je — sam vidim -h strašno težke sate..." je boječe začel ftetov/ "Tule pri oknu bom sedel in pazil note, kaj t" In eedd je k oknu, so divon, da ge ni videla. Toda ie preden je minula prve minuta, go je poklicala k oefai ter eitno poprosila, nsj ji popravi zglsvje. Začel ge ji je popravljati Morie je srdito gledala v zid.' "Ne teko, oh, ee tako . . Kakšne roke I" ftetov je spet popravii "Nagnite se k steni," jo rekla nenedome o' plašnim glaoom, trudeč oe ne vso moč, de ge ne bi pogiedsls. f Zdrsnil se je, sli nbogeL "fte . . . no teko... bliže...9* In sdsjei gs je njena levice burno objelo okrog vratu, ne čelu pe je zsčutii njen kitpki, mokri poljub. "|Uriel" • tstniee so ji trepetale, zbirale je sile, in me-home se jo vsdignila ter dejale bliskeje s očrnit* "Nlkolsj Stevrogin je lopov 1" " Bres stoli, kekor podkoiene, js psdls s obrs-soq| v blszino In histerično saihtela, krčevito sti-eksje njegovo roko v svoji Od U minute ge ni več postile od sebe; sesti jo moral ob njenem sglevju. Govorile je težko, to-de neprestano je gledala vanj, amehljeje oe lie kekor blažena. Včasih je bila podobna prismojenemu dekletcu, ftetov je zdej jokal kakor majhen deček, sdaj govoril bogvekaj, vse divje, pijsno tn nevdehnjeno, •venomer poljubljeje njene roke. Po-oluiala ga je v radoetni omemi; razumele ge je nemara malo, toda z oelabelo roko je nežno prebirale njogovo lose, bolele jih in 00 igrale I njimi Govoril je o K i rilo vu, o tem, kako začnete sdsj "novo življenje no vekomsj", in ds je Bog, in ds 00 vei ljudje dobri... V ovojeh vzhičenju ete zopet ogledovele dete. "Merici" je vzkliknil on, "konec je eterlh fantazij, aramote ln mrhovinetvsl Dsj, lotiva se dsle, de hrenemo vel trije na novo pot, da, dal.,. Ah, roo: kako ga krativa, Maric!" . "Njeget Kake ge krstivaf" jo {spregovorile osuplo in zdajci oe je pokrilo njeno lice s izrazom strains žslosti Plosnils je s roksml, očltejoče pogledole de tovs ter oe vrglo o obrazom v blezino.' "Meric, ksj je s teboj?" je Vskliknil s streham in boljo. "Ds ste mogli, ds ste mogli ... O nehvslel-nell" "Morie, odpusti Morie... Bomo vprsisl sem, ksko ge krstivs. Ssj vender ne vem..." "Ze I veno, za Ivane," jo vsdignils ovoj razžaljeni, o oolzoml omočenl obrez. "Ali ote rea mogli misliti, do mu hočem doli ksko drugo otra-Inoimot" "Meric, pomiri eel 0, koko ei razburjena t "To jc novo surovoet, do pripieujete rosbur-jeeju... Htsvim ,da bi tekoj privolili, Če bi rekla, naj dobi tiato... strelno ime; ie sepszili ns bil 0, koko ote nehvoležni in nizki, vol, vei l" 8eve-na, ki jc vstrajsl ie vedno v svojem globokem poklonu je preletel njegov obrez lahen nasmeh. "Dobro jutro, dragi Joaquin' — je rekel s nizkim glasom — "poslal si Avgusts, ds me vprsis sa jedilni lietl" "Da, visočsnstvol" "Ksj to pomeni, Josquint" "Vsic vioočsnotvo mi jc nedsv-no blsgoizvolilo ukazati..." "Vem, vem, todf čuj, kaj pomeni to? Saj v«m, da nimai ničesar!" "Tods viaočanatvo, mi imamo vendar izvraten zakueek, redkvi-peso, sala t o, papriko . . . "Vrag te vzemi 1 Počekoj trenutek, Joequin, ali veš, kdo aem jez t" Tega nc bi vedel, visočan atvof" "Ali me ne razumeš!" "Ali vem . . . seveda . , . vaše viaočanatvo jc veliki vojvoda don Bamon XX. od Majorke ln Minor-ke, grof ..." "Dobro, doatl . . .1 Mislil sem, do misliš, ds sem bobilonokl Na-bukudonazar. Kedkve, peaa, ea ce, lato, paprika . . . pozabil ai še žavbelj in bezeg ... In ti si upeš Šc trditi, da si pripravil za ju trot!" "Selile, viaočanstvo, to je aamo zaktuck, (imam celo kraana sardine) potem pridejo ostrige, kunci . , " Kunci 1 O svetli predniki do na Jeronima! Večno zeničevono živel! Koliko let žc jem kunce, Joequin!" Vaše \lnorsnstvo je jedlo včeraj zejcs!" ■"Joequin, niti liog ore, niti kuhor vseh kuharjev ne mora spremeniti kunca v zajca! K večjemu v piščanca. 'Zapomni ai to I'* "Za jutri mislim nspratiti te-leč jo omako l" "Telečjo omako — .loaquin, Joaquin, kje ai vendar dobil telečje meso!" "Moj etrie« viaoČonstvo, is Majorke, ki jo velik Čeatiicc ■ sr" . v , st ve, ocas bil vedao dober čaa . . . ravno t*e, kakor moj v j« lepo, Jeaquin, e tvoj stric!" Včeraj mi je poolol is Paleta v čolna lepo rajona tele. s ribiči! Tono . . * . napravim jutri zajutrek telečjo omako • . . e nocoj*... * "Vem ia rožnatem, nocoj bf te-ločja pečenka 1 Počaai si soe hotel pripraviti n« teko isnenedenje, najprej telečja omaka, potem Iele telečje pečenka. Bal si so, drogi prijatelj, da me teko presenečenje ne ubije. Ti si biser v svoji stroki, Joaquin. Ti nisi aamo atrokov njak, de pripravil jedi, ti jih snel tudi nabaviti, Joaquin!" "Viaočanstvo!" "Kaj mislil... ako bi tvoj stric ... nekaj aem oe opomnil—" Viaočanstvo gotovo misli, ako bi nam mogel moj stric večkrat dobaviti kakšno takO tele ... ?" "Ne, ne, toda, dal * Mislil oem, veruj mi lun, morda pa leli tvoj rast i vred ni otric, da mu podelim toge I ^ ae ne Mejorki, toeej toda v vodov v Evropi je bil naslov dvornega dobavitelje. Seveda za neznatno odškodnino . •." "Viaočanstvo, jez . . . viaočan stvo, moj . . . viaočanatvo, de je naslov dvornega dobavitelje nekaj .. . nekaj . • ." "— obrabljenega. Bil je že pre-mnogokrat podeljen, vem, vem žali bog, Joaquin; torej ti ne vera ješ, da bi tvoj stric . • "Viaočanstvo, moj stric je Mi norčsn do zidnje kepi je svojo kr vi kot sem jss, globok častilec vašega visočanstva je, toda jas dvomim, ne verujem, de U.. "Razumem, dober Minorčen jo, toda še vedno no teko, de bi hotel postati dvorni dobavitelj*. No, med nami rečeno, jas razumem njegove Čustva — Avgust, eli js prišla danes pošta!" "Da viaočenstvo, senor Psque-no čsks v vsšcm kebinetu." "Dobro! Torej, Joequin, pripravi zajutrek a sredstvi, ki so t na razpolago." Veliki vojvoda je namignil Joor quinu ,ki oe je naklonil globoko in odšel, potem pe je votopil skoei vrste, ki mu jih je Avgust odprl na stežaj, v svoj kabinet, kjer go je že čakal majhen, posivel gospod v salonski obleki in s zlato-obrobljenim ščipalnikom ne kon cu nosa. Ko je vstopil don Rs-mon, se je dvignil is fotelje, ks mor se je poveznil, vstal js in se globoko poklonii I ■ • » s , ' U poglavje dokaže čitatelju, do ni vse slato kar oe sveti. Seftor Esteban Paqueno je bil iz starega minorčsnskegs rodu, kf jc imel že v 16. stoletju vsžno in pomembno ulogo v zgodovini velike vojvodine. Pok oljen je se po-kolen jem 00 služili njegovi predniki vladarjem is dinastije Rami-ro ,bili eo večinoma vojaki ali pa dvorjaniki, včasih oo bili tudi diplomati, a kar je glavno, nikdar nieo zahtevali velikih plač. Zvo-etoba in eamozatajevanje, kar je bilo temu rodu prirojeno, ota postali očaeoma njih druga narave; niao opazovali oveta res vidik več-nooti, niti raz ovoj leetni, edino merilo in smernica jim ja bil vss-Jcokrstni vlsdsjoči veliki vojvods Minorke. Tsko oe je sgodilo, ds je služil seftor Eeteban trem vls-darjem zaporedoma, — Ram on u XIX., Luisu XI. in Ramonu XX. Zanje je vodil do leta 876. državne finance, a ta poeel ree ni bil zavidljiv, zahteval je zvijačnoot koče, vztrajnost osla in miroljubno potrpežljivost svetnike. Mogoče je sefioru Estebanu primanjkovalo prvega svojotva, ali v tem slučaju je mogel nadomestiti to pomsnjkanje o preobilico drugo in tretje lestnosti. pesi je bil goopo-da raki položaj velike vojvodine obupen, on vendarle nikdar ni sa- Z vstrajn jo ai * ti vteš eenartuh vevropt s predlogi 0 ^ posojilih, slasti vstrsjm v pisanju pioem, ki > T ajih opravičeval seestankt v Pei čevaejn obresti ia dolgov. Leta 1910. ni btle v Evropi Aoveka, ki l bi bolj poznal vae evropoke oden. be in goapoderske volkove, k** »r Paqueno, ai bilo človeka, U bi bolje posnal zavito paiholoriii tek ljudi, izkratka ni bilo čloreka sveto, ki U.esogel nopisati bol> ši spieoraik ze one, ki stoje pred Bilo pa tudi ai čl*, veke, ki bi manj spadal v to stre. ko, kekor revno sabor Eetcbeo} minerali 00 dnevi, rsieval je teks. čo korespondenco, mehanično ia bres sanimanja e njegova duša js sanjale e moli,' belo pobeljeni e*. lici v nekem daljnem jecuitskeia n tam v Španiji, njegove oči so gledalo dolge, s ksmenitud hodnike, mostanako cerkev, cvetoče vrtov« —- in njegovo uho je uživalo večni tišini, ki je vladale med pv limi ssmoatsnskimi stenami. V 1 je bil nekdaj oefior Paqueno in vrniti ae tja je bil cilj njegovega življenja. Tods, ko je on eanjal o lepoti in mire samostanskih zid in, ao minevala lete ln prehajala v vodnem, vstrtj. nem boju in prisadevsnju, ds r«. ši državne finance, kar pa ni d«, lal toliko is ljubezni do svoje d» movine kot U udenosti do ovoje, ga malega vladarja. Don Bamos d je znal zegotoviti popolno ud«, nost, ki jo je podedovol seftor fc. steban od avojih prednikov. Dad je bil 25 let otarejii od svojegs vladarja, je bil Paqueno popolno, me v njegovi oblaeti Kar je Želel ali rekel don Ramon, bilo j« njemu ukas; sko bi ga don Ramoo nagovoril k zločinu, storil bi vse. Ramonu ne ljubo prežTvljol j« ovoje lete v korespondenci z vse. mi evropekimi oderuhi ... a t«, nje o jezuitskem eamoetanu v Bon eeloni 00 vedno bolj in bolj bledele. (Delje prihodnjič.) Poodrevi is New Torke. Ko odhojam na parnik in te podom ne široko morje pozdrsv. ljam vae snenee in prijstelje li-rom Amerike, pooebno družini Msroiek, Gržel, Godie, in drugi rojake v Little Fslls, N. T. — Dalje oe sshvsljujem družini Preve« v Girard, Ohio, za njeno naklo* njenoet. Težko mi je bilo pri odhodu, toda odšel oem v nodi, ds oe vidimo na oni etrani vode, mor. da na kakem kegljišču pri litrn rajnega vinca. Končno se zahva* lju jem tudi Joe Cigalctu za po-strežbo s svtomobilom in vten drugim za opremotvo ns postajo, Pozdravljeni nsj bodo tudi min. ci in prijatelji v Cleveland, Ohio, Waukegan, 111., iototeko tudi bril v Cicero, 111. Ob tej priliki pripo-ročom voem rojekom de potujejt v atori kraj okosi tvrdko Zskrtj-šek & Češsrk v New Torku, ker ons potnike v vaeh osirih dobro postreže. John Novsk, 30 Gordos Str., Girsrd, Ohio. Predno odpotujem is New Ton ks v stsro domovino se prsv lepo zahvalim vsem znsncem in prijateljem, ki 00 me opremili no kolodvor. Lepe hvole slaoti oestri iri svaku sa njinu prijaznost, izktrt-no mi v času mojegs bivsnjs v A» meriki. Pred vsem ps nsj bo pozdravljen moj neporabljeni soprog v North Brsddocku, Ps. Sš smem ps porabiti priporočiti vsem onim, ki 00 nsmenjeni v stari kraj ,tvrdko Zekrajšek k C«, šsrk v Netr Torku, ker U tvrdke potnike prijssno sprejme in l«po poatreže. S pozdravom Kstarina Curek. Pred odhodom ns psraik še enkrat pozdravljam vse svoje sorodnike in cnsncs v Jolietu, Bi, P** sebno braU in acetro in ovoko O netich. Zshvolim oe tudi tvrdki Zokrejšek A ČešSrk za točno pe-strežbo. — Anton 2ugei (Adv. June 22.) ■I ■ s ■ »SI potovati alt aoniti svoje družine ali prijatelje Pi- in tedaj pojeaniln. ♦ 1*00*000