Ljubljana, sobota 20 aprila 1929 Cena 2 Din Novi stanovanjski zakon Včeraj je bii predložen Vrhovn. zakonodajnemu svetu Veljal bo do 1. novembra 1929 - Za zaščitene najemnike bo najemnina povišana za 10 odst/ v novih hišah pa se na zahtevo komisijonelno določi Huoteiu truia mesefino 25 Din. M tranzemsitvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, ttneflteva uti ca 5. Telefon SteT. 3122. 3123. 3124. 3125 ia 3126. Maribor: Aleksa/ndro-va cesta 13. Teleto« St 440. Celje: Kocenova <&. 2. Telefon Stcv. 190. Bokopi* m nc vračajo. • Osasi po tarif«. Ljubljana, 19. aprila. Vodstvo sovjetske politike je napovedalo za prihodnjih pet let orjaško investicijsko akcijo, ki naj z ogromnimi investicijami povzdigne produkcijo v vseh področjih narodnega gospodarstva, tako v industrijskih kot v agri-kulturnih panogah. Veiik, zares velikopotezno zasnovan načrt, ki mu je cilj — povečanje produkcije v celotnem gospodarstvu sovjetske Rusije, pod pravilno postavljenimi smernicami, da se režim preizkusi ravno na ekonomski produktivnosti. Premotrivati pogoje glede uspeha pri tej široko zasnovani akciji spada pač v področje narodnega gospodarstva. Ali prezreti se nikakor ne sme osnovno dejstvo, da je za izvedbo ogromnih investicij potreben primeren kapital. Sovjetska vlada se je dovolj trudila, da bi dobila inozemsko finančno posojilo, kar pa se ji ni posrečilo niti v Evropi, niti v Ameriki; viri, ki dotekajo iz Nemčije, so premajhni. V Rusiji si tedai pomagajo z notranjimi posojili, ki pa so in ostanejo zelo kočljiva zadeva. Druga še bolj kočljiva stvar je Izvedba celotnega gospodarskega sistema, kakor pričenja ravno sedaj v nekoliko spremenjeni obliki. Osnovna težnja trgovinske vnanje politike ie v tem, da se za vsako ceno zviša izvoz in zmanjša uvoz. Ta smoter hočejo doseči v Rusiji z novim racijoniraniem poglavitnih živil in potrebščin. Zopet se je pričel oddajati kruh na karte, določile so se mesečne porciie sladkoria. soli itd. itd., skratka vpeljuje se znova prehrana na karte, kakor se je spominja prebivalstvo osrednjih predelov Evrope z zelo neveselimi občutki. Prva posledica te prehranjevalne metode je bila, da so se živila silno podražila, seveda na nelegalen način. Verižništvo. ki je vedno v neločljivi zvezi s sistemom živilskih kart. se je brž lotilo posla in pričelo z nabiranjem in razpe-čavanjem živil, in sicer kljub temu. da režim z vso strogostjo preganja te vrste trgovino. Prebivalstva se je lotil strah in kdor more. hiti zbirati zaloge, da se pripravi in ooremi za vsak slučaj: pred uradnimi prodajalnami pa so se pričele zibrati vrste čakajočih... Tako popisujejo zanesljivi dopisi iz Moskve prve učinke novih odredb prehranjevalne politike. Pri tem pa niti ne gre samo za ona živila odnosno predmete, ki jih Rusija premalo proizvaja, marveč tudi za take, ki se producirajo v dovolj veliki meri, a se hoče s šted-njo povečati izvoz. Svrha je ta, da se v industriji proizvaja čim več. da se čim več izdelkov postavi na razpolago kmetu na vas, za kar se pričakuje v zameno povečanje agrikulturne produkcije, pomnožitev posevka, hkrati pa tudi zmanjšanje uvoza od zunaj. Seveda pa je tudi res. da živil ne preostaja. marveč nasprotno, da so zaloge zelo pičle in da se rešitev iz nekoliko kočljive situacije pričakuje v prvi vrsti od nove letine. To pa je pač zelo nezanesljiva perspektiva. Ako odreče pri-roda svojo podporo in prinese letošnja letina preslab pridelek, je nujno treba računati z daljšim trajanjem prehranjevalne krize. V političnem pogledu so precej potihnili glasovi o notranjih razprtijah v vodstvu boljševiške politike. Pravkar je objavil Trockij članek, v katerem potrjuje, da ima Stalin opravka z nasprotniki na obeh krilih strankarske in državne politike, z opozicijo na desni in z opozicijo na levi. Potrjuje, da se je strankarski in državni aparat skrajno birokratiziral. da tišči boljševiška birokracija, ki je postala zelo konzervativna. na desno in da kaže isto težnjo razvoj med meščanstvom z ne-povci in na kmetih s kulaki. Stranka sama se je birokratizirala in mase delavstva danes silno malo pomenijo. Z borbo ter zmago zoper trockizem jim je Stalinov režim vzel možnost kritike in s tem je leva opozicija bistveno oslabljena. Trockij ničesar ne napoveduje za bodočnost. Pravi, da bije Stalin sedaj desno opozicijo, da pa misli pri tem tudi na levičarsko stran, ki jo namerava zgrabiti na novo, kakor hitro bo na desni dosegel dovolj učinka. Seja Vrhovnega zakono-' dajnega sveta Uredba o cestarjih Beograd, 19. aprila, p. O današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta je bil iz* dan naslednji komunike: Vrhovni zakono* dajni svet je imel danes ob 15.30 do 18 sejo, na kateri je razpravljal o uredbi o postavlianju cestarjev, njihovi izobrazbi, prejemkih, dolžnostih, o potrebnem orod« ju, materijalu in ostalih rekvizitih ter o Kontroli nad cestarji. Razprava je bila na današnji seji zaključena in uredba odo« hrena z manjšimi izpremembami. Prihod« nja saja se bo vršila jutri popoldne z dnev» n:m redom: Uredba o uporabi javnih su* hozemskih cest. Beograd, 19. aprila, p Načrt novega stanovanjskega zakona, ki ga je sestavil načelnik ministrstva za socijalno polif:':o dr. Hofmanovič po navodilih ministra za socijalno politiko, je bil danes izročen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Načrt novega stanovanjskega zakona se glasi: Kdo ostane zaščiten Čl. 1. S 1. majem 1929. preidejo vsa stanovanja, čijih svobodno razpolaganje je bilo doslej omejeno, v svobodno razpolaganje hišnega lastnika. Izvzeti so primeri čl. 2. in 10. tega zakona. Čl. 2. Stanovanja, ki so bila doslej podvržena omejitvam v smislu zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928., ostanejo tudi po 1. maju 1929. omejena v mestih s preko 10.000 prebivalci, in sicer: 1.) stanovanja 3 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 5 člani. 2.) stanovanja 2 sob, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 4 člani, 3.) stanovanja I sobe, ako v njih stanujejo rodbine z najmanj 3 člani. K sobam se ne prištevajo kuhinje, predsobe, hodniki, jedilne shrambe, inštalirane kopalnice in sobe za služkinje. Pod člani rodbine se razumejo sorodniki po krvi. po zakonu (braku) do drugega kolena vključno kakor tudi adoptirana deca. Čl. 3. V smislu prejšnjega člena tega zakona so še nadalje zaščiteni: 1.) Aktivni državni uradniki, oficirji, podoficirji, uslužbenci, služitelji in njihove vdove in rodbine, izvzemši uradniki ali oficirji, ki so zdravniki ali in-ženjerji, kakor tudi zobozdravniki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pravico do izvrševanja prakse, ravno tako tudi tisti državni uradniki, ki izvršujejo tako prakso ne glede na to, ali so si pravico do te prakse pridobili, 2) upokojenci, upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojence, ki so advokati, zdravniki, zobozdravniki ali arhitekti, ako izvršujejo prakso ne glede na to. ali imajo pravo do tega. 3.) vojni invalidi in njihove rodbine, ako so v slabem gospodarskem položaju, 4.) vojne vdove in rodbine padlih, pomrlih in pokvarjenih v vojni, ki se nahajajo v slabem gospodarskem položaju. 5.) vsi telesni delavci kakor tirfl obrtniki, ki ne delajo na svoje ime In nimajo svojih delavnic, nego so zaposleni ori drugih in živijo od mesečnih plač in dnevnic, nadalje delavke vseh vrst In podjetij, vdove delavcev in njihove rodbine, ako skunni mesečni zaslužek vseh članov dotične rodbine, ki stanujejo v Istem stanovanju, ne prekorači 2500 Din. Ocena velikosti mesečnih dohodkov je odvisna od svobodne ocene sodišča. Osebe iz točke I In 2 teara člena, ki imajo poleg zakonitih prejemkov ie drugi stalne dohodke, kojih iznos gre preko 36.000 Din letno, kakor tudi dr. žavnl uradniki in oficirji t., 2. in 3. skupine I. kategorije nimajo pravice do ugodnosti tega zakona. Najemnina se poviša za 10 odst. Čl. 4. Za stanovanja iz čl. 2. tega zakona, ki ostanejo pod omejitvijo, se bo plačevala dosedanja najemnina ( po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonih o stanovanjih od 30. aprila 1928.), povečana za 10 odst., ako ni drugače dogovorjeno. V najemnino se ne všteiejo takse za vodo, smetišče, čiščenje ulic, lijakov in dimnikov. Posebej se plačajo iziemoma, ako obstoja drugačen dogovor z lastnikom. Taksa za čiščenje klosetov spada v breme lastnika. Ako Je stanovanje deloma neuporabljlvo ter ga najemnik ne more v celoti Izkoriščati. In hišni lastnik noče Izvršiti najnujnejših popravil, se višina najemnine zmanjša v so-razmeriu z neunorabljlvostlo stanovanja, v kolikor ni v tem poeledu drugače dogovorjeno. Ako lastnik sploh noče sprejeti naiemnlne. Iz kateregakoli razlosra, se deponira pri pristojni občinski oblasti v roku določenem za pla-čanje najemnine. Pravica odpovedi Čl. 5. Lasitn'k ima pravico do odpovedi v naslednčih slučajih: a) Ako ie stanovanje njemu in njegovim oženjeniiD sinovom ali poroče- nim hčeram potrebno za osebno uporabo. b) Ako je potrebno porušenje starega poslopja zaradi zgrad tve novega Zidanje nov"h nadstropij sc v smislu tega člena ne smatra v splošnem kot zidanje novega poslopja namesto starega. V času zidamja novih nadstropij je lastnik dolžan, da tehnično popolnoma zavaruje stanovame najemnika v spodnjih prostorih. Iz;emoma pa se dovoliu-ie lastniku, da more odvzeti najemniku «amo one dele prostorov. k: so neobhodno potrebni za zgraditev stonnjic. za pridobitev zveze z novimi nadstrop-ii iz kleti v slučahi. da jih ni. c) Ako ie lastniku z ozirom na število članov svoje družine in dntgh družin, ki fh ima v svoji h:ši. potrebno razširjenje stanovanj. d) Ako naietnnik ne plača dolžne najemnine za dva meseca. e) Ako najemnik izkorišča nslemnin-ske prostore v nasprotju z nHhovim; nameni, al' pa 'ih namenoma kvari aH pa iih kvari vsled velike nemarnosti pri uoorabi. ne da bi plačal lastmku odškodnino. f) Ako naiemnik ap niegovi domači al' podnajemniki vcrf*?o v stanovan«' nemoralno ali poJ»«i?5lj}vo življenje aH če dopušča. da delalo tn drusri. s svo"m obnPšamem v stanovanju rti na dvorišču ofer«'e bivanie lastniku ali dni?''" nslemnikoni v "stem rn^lo^n. V sln^aru žaljenh časti Hi Fzione poškodba tastn!ka ali n?e«rovih domačih. bodrsi od stran? najemnika al* nje-»rOvnt odraslih do»rač;h, razen ako Je lastnik to 'zzval. Izselitveni rok V slučajih, določenih pod a, b ln c Je rok za izselitev najemnika me*ec dni, v primerih pod h pa 15 dni od dneva, ko Je skleo o umestnosti odpovedi posta! izvršljiv. V siučaiu spora, da lastnik po točkah a, b in c tega zakona ne postopa tako in ako-ie pod katerim koli drugim pogojem stanovanje odpovedal, se bo kaznoval z globo od 10.000 do 30.000 Din. Čl. 6. Osebe v smislu čl. 3. tega zakona, ki imajo h;šo v isitem kraju, bodisi na svoie ime. bodisi na ime svoje žene ali svoj'h otrek. ki stanujejo z njimi skupaj, kakor tudi v slučaju, ako imajo v istem kraju stanovanje, ki ne spada pod omejitve, izgube pravico do ugodnosti v smislu določb čl. 2. tega zakona. V tem primeru se ima najemnik izseliti 15 dni po dnevu, ko postane sk'pp o odpovedi izvršljiv. Čl. 7. Premeščeni državni uradniki in uslužbenci izgube v kraju dosedanjega stanovanja pravico do stanovanja v roku treh mesecev po razrešitvi svoie docedan?e dolžnosti. Čl. 8. Najemniki, ki s tem zakonom niso zaščiteni, bodo dolžni, ako jim je stanovanje odpovedano pred uveljavljenjem tega zakona, izseliti se najkasneje do 15. junija t I. Ako jim stanovanje do sedaj ni odpovedano, se ima odpoved izvršiti po določbah civilno -pravnega zakona. V slučaju, da je nastal prej spor med lastnikom in najemnikom o izselitvi po določbah dosedanjega stanovanjskega zakona, se ima izselitev najemnika, ki izgubi zaščito po določbah čl. 2. tega zakona, izvršiti istotako najkasneje do 15. junija t. L ne glede na obstoječi spor. Reševanje sporov Čl. 9. Vsi spori po tem zakonu ne glede na vrednost se imajo obravnavati kot nujni v roku meseca dni pred prvo instanco posameznih sodnikov sodišč prve stopnje, oziroma pred okrajnimi ali sreskimi sodišči, o pritožbah pa sklepa v roku 15 dni kot zadnja instanca sodišče II. stopnje (okrožno sodišče, sodni stol). Za vse spore in zahteve po tem zakonu veljajo predpisi civilno-sodnega postopka. Rok za pritožbe znaša 8 dni. Za vse te spore se imajo plačevati takse po tarifi št. 173, 174 in 176 zakona o taksah. Vrednost spora se določa po enomesečni stanovanjski najemnini. Ocenitev stanovanj v novih hišah Čl. 10. Vsakemu stanovanju od t do 3 sob ne glede na to aH Je v stari ali novi zgradbi, se preceni na zahtevo, ako je lastnik ne odda v najem v roku treh mesecev zaradi previsoke na!em-nlne, vrednost komisijsko in se odda v najem osebam, ki ga bodo zahtevale. Osebe, ki reflektlrajo na tako Izpraznjeno stanovanje, imajo vložiti prošnjo na občinsko oblast. Ko komisija določi višino najemnine, pozove občinska oblast lastnika, da v roku treh dni prijavi, katerega izmed reflektantov. ako jih je več, hoče sprejeti za najemnika. Ako se ne izjavi, ima občinska oblast sama določiti, komu se odda stanovanje, pri čemer ima upoštevati ekonomsko najslabše izmed prosilcev. Občinska oblast ie dolžna na zahtevo zainteresiranih oseb sestaviti komisijo, ki obstoja iz treh članov: sodnika sodišča I. stopnje, ki ga določi predsednik dotičnega sodišča na zahtevo občinske oblasti, občinski stavbni inže-njer in odbornik občinske uprave. Za stanovanja, ki bodo dne l. maja 1929. prazna, pričenja teči trimeseči rok od Uprav olStvoi Uubtuui*. Piciermrv« d M Teleioa St. 1122, 1121. 1124. 1I2&. 1124 laseratnl oddelek: Ljuht.ana Prciernov u)x« 4 Telefon 4t 2442 Podružnica Maribor: Aleksandrova cest St. 13 Telefon St 455 Podružnica Celje: Kocenova d,ca it 1 Telefon St le stavliala v industrijska podietia niče bodo ustanovljene po odločitvi ne skupščine delničarjev. Reforma vrhovne drž. uprave Uredba o reorganizaciji ministrstev Vse generalne direkcije in direkcije se ukinejo — V notranjem ministrstvu se osnuje vrhovna policijska uprava in generalni inšpektorat notranje uprave — Gradnja železnic bo spadala v ministrstvo javnih del Beograd. 19. aprila, p. Na podlagi »klepov ministrskega sveta je minister pravde sestavil generalno uredbo o reorganizaciji ministrstev v smislu novega zakona o vrhovni državni upravi. Ministrski predsednik je danes opoldne podpisal to uredbo, ki bo jutri objavljana v »Službenih novinah« in stopi takoj nato v veljavo. S to uredbo ie razdeljena kompetenca in pristojnost posameznih resorov in podan okvir za podrobno reorganizacijo posameznih resorov, ki jo bodo izvršili resorni ministri s posebnimi uredbami. Uredba določa naslednjo razdelitev in organizacijo ministrstev: Vladno predsedništvo Predsedstvo ministn>Kega sveta ima 3 oddelke. ir. sicer: 1) pisarna predsedstva. 2) osrednji tiskovni urad. 3) splošna državna statistika. V pisarno predsedstva ministrskega sveta spada splošno vodstvo personalnih poslov predsedr.ištva, posli Državnegi sveta in Glavne kontrole. pisarna kraljevega dvora pisarna kraljevih redov, izvrševanje poslov za uveljavljanje zakonov. Vrhovni zakonodajni svet. državni arhiv m računski posli. , . . Osrednji tiskovni urad vrši splosno državno poroč^alsko službo. Splošna državna statistika zbira, ureja, ugotavlja in objavlja splošne statistične podatke in zaradi zbiranja in izkoriščanja teh podatkov vzdržuje zveze s posameznimi ministrstvi. Ministrstvo pravde Ministrstvo pravde se deli na 5 oddelkov: 1) splošni oddeiek (sodni in upravni). 2) pravni oddelek. 3! oddelek za zakono-daio in izvajanje zakonov. 4) oddelek za kazenske in slične zavode ter ekonomsko-računske posle. 5) oddelek za verske zadeve. Ministrstvo prosvete Ministrstvo za prosveto se deli na 3 oddelke. in sicer I) splošni oddelek, 2) oddelek za srednješolski pouk. 3) oddelek za osnovni pouk. V splošni oddelek spadajo poleg drugih pesli, ki se tičejo: pouka in ustanov, ki ne spadajo v pristojnost drugih oddelkov prosvetnega ministrstva, kakor so univerze, akademije znanosti in umetnosti, gledališča, muzeii. narodne knjižnice itd. Zunanje ministrstvo Ministrstvo za zunanje zadeve mia 5 oddelkov, in sicer: 1) politični oddelek. 2) upravni oddelek. 3) oddelek za gospodarstvo. 4) pravni oddelek. 5) glavni arhiv. Organizacija zunanjega ministrstva temelji na sistemu organizacije avstrijskega zunanjega ministrstva. Notranje ministrstvo Ministrstvo za notranje zadeve se deli na 4 oddelke, in sicer: 1) oddelek za državno zaščito. 2) oddelek za javno varnost. 3) upravni oddelek. 4) oddelek za samoupravne posle. V oddelek za državno zaščito spada tudi med drugim policijska poročevaina služba ter nadzorstvo nad tiskom. V pristojnost oddelka za lavno varnost spada poleg drugega tudi orožništvo, razen njegove disciplinske organizacije. Nadalje spadajo v pristojnost tega oddelka tudi vsi posli glede zborovanj in društev. Oddelek za državno zaščito in oddelek za iavno varnost tvorita vrhovno policijsko uoravo. ki II načeluje pomočnik notranjega ministra. Razen tega oddelka se osnuje v notranjem ministrstvu tudi generalni Insnektorat za notranjo opravo, ki Je neposredno rod-reien notranjemu ministru. Njegova naloga ie. Izvrševanje kontrole v imenu ministra nad celokupno notranjo upravo in njenimi ustanovami. Finančno ministrstvo Ministrstvo financ se deli na 5 oddelkov in sicer: 1) oddelek za državno računovodstvi in Droračun, 2) oddelek za davke, 3) oddelek za carine, 4) oddelek za kataster in posestva, 5) oddelek državnih dolgov. V pristojnost oddelka za državno računovodstvo in proračun spada poleg drugega tudi nadzorstvo nad samoupravnimi financami kontrola in odobravanje njihovih proračunov, sklepanje o samoupravnih davkih. taksah in trošarinah itd. Razen teh pet oddelkov obstoji v finančnem ministrstvu tudi urad državnega pra-vobraniteljstva (finančna prokuratura), ki zastoDa kot samostojen organ finančnega ministrstva neposredno po svojih zastopnikih imovinsko pravne interese države pred rednimi in izvolienimi sodišči ter daje pravno mnenje o zadevah svoje pristojnosti. V resor finančnega ministrstva spada tudi samostojna nprava državnih monopolov, ki , upravlja državne monopole po zakonu o monopolih. Ministrstvo vojske in mornarice Ministrstvo vofeke in mornariee ima 10 . oddelkov, in sicer: 1.) generalštabni. 2.) ad-jutantski. 3.) ekonomski, 4.1 artjljerijsko-(tehnični, 5.) inženjersko - tehnični. 6.) sa-. nitetni. 7.) sodni. 8.) veterinarski, 9.) kontrola proračuna. 10) mornariški. Razen teh oddelkov spadajo neposredno v organizacijo ministrstva vojske in mornarice vojno - geografski institut, komanda zrakoplovslvn komanda mornarice, komanda inženjeriie. inšpekcija vojaških brodov, vojaške posesti in tajništvo Sveta državne obrambe Ministrstvo javnih del Ministrstvo ra javna dela ee deli na 8 oddelkov. in »f«»r: t.) Splošni oddelek, 2.) računsko - »konomskf oddelek 3.) oddelek 7.a, ee*te. 4.) z« ieieznice, 5.) hidroteh- niini oddalfik. 8.) arhitektonski oddelek, 7.) oddelek u pol!© in brzojav, 8.) kontrolni oddelek. V pri*tojoo«t oddvika za železnice spada p*i«jr 4r«f* ga tr** Iran je in grajenje železnic vsega železniškega omrežja r državi, sporazumno z ministrstvom prometa, popravljanje in oprema prog. tehnična računska dela. projektiranje in izdelovanje umetnih konstrukcij, nadzorstvo izdelave nedržavnih in privatnih železnic, ki so namenjene javni uprabi, električno strojni po-4i, odobravanje načrtov, ekonomija goriva itd. V resoru za pošto in brzojav se organizira Tehnični svet kot posvetovalni organ za večja strokovna vprašanja. V pristojnost arhitektonskega oddelka spadajo pole« drugega posli ta ureditev kopališč v sporazumu z ministrstvom socijalne politike in narodnega zdravja, za tem nadzorstvo nad projektiranjem in izdelavo vseh nedržavnih in privatnih zgradb, ki so namenjene iavni uporabi. Prometno ministrstvo Ministrstvo za promet ima y oddelkov, in sicer: 1.) splošni oddelek, 2.) vzdrževalni oddelek. 3.) strojni oddelek. 4.) prometni oddelek, 5.) finančni oddelek, 6 ) komerei-jalui oddelek, 7.) ekonomski oddelek, 8.) oddelek za kontrolo dohodkov. 9.) oddelek za brodarstvo. / V prisotnost oddelka za brodarstvo spada vzdrževanje in eksploatacija plovnih potov in pristanišč, promet na vseh rekah, kanalih in jezerih, strokovni pouk ter strojna služba. V pristojnost komercijalnega oddelka spadajo med drugim: določevanje tarif, notranji in inozemski promet, transportni posli, turizem, reklamacije pri inozemskem prometu itd. Razen teh oddelkov v prometnem ministrstvu spada neposredno v pristojnost ministra generalni inšpektorat nad celokupnim prometom Ministrstvo za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo se deli na 5 oddelkov in sicer. 1) splošni oddelek. 2) oddelek za rastlinsko produkcijo 3) oddelek za živinoreio in veterinarstvo. 4) oddelek za agrarno politiko S) oddelek za agrarno reiormo Razen teh oddelkov spada v resor ministra za .kmetijstvo tudi državna razredna loterija. V oristomost oddelka za rastlinsko produkcijo spadajo tudi oosli Dri melioracijah in metereologiia V pristojnost oddelka za agrarno politiko spadalo ooleg drugeca- kmetijski krediti, kmetiisko zavarovanje, nižii in srednii kme-tiiski pouk strokovna izobrazba kmetiiskegn naraščaia kmetiiska oroDaganda. V pristoinost oddelka za agrarno reformo spadaio oosli ori likvidaciii agrarnih odnosa iev v Dalmaciii. Bosni in Herceeovint ter v Južni Srbi ii likvidacija velenose-stev v severnih ookraiinah kolonizaciia iuž-nih in severnih Dokraiin. komasacija. Dolie-delskt* zaiednice poliska ooliciia Ministrstvo trgovine in industrije Ministrstvo trgovine in industriie ima 3 oddelke in sicer 1) Sološni. 2) trgovski. 3) industriisko-obrtni. Razen teh oddelkov sDadaio v resor ministra trgovine Državna hiDotekarna banka uprava zaščite industriiske svoiine osiednia uprava za mere in dragocene kovine. državni zavodi za Dospeševanie indu-sfriie in obrti. V splošni oddelek soadaio noleg drugega nižji in srednii Douk za trgovino industri-io obrt in pomorstvo, kakor tudi vsi ostati Dosli. ki ne SDadaio v Dristoinost drugih oddelkov tega ministrstva V pristoinost oddelka za industrijo In obrt spada tudi graienie in n^dzlranle onih privatnih industrijskih železniških prog, ki niso namenjene privatnemu Drometu In niso v zvezi 7 drugimi privatnimi progami, ki služilo lavnemu prometu. V pristojnost trgovinskega oddelka spadajo notranla in zunanla trgovina, turizem, društva, zavodi, hanka^stvo in borze Ministrstvo za šume in rudnike Ministrstvo za šume in rudnike ima 3 oddelke. in sicer: 1) oddelek za šumarstvo. 2) oddelek za rudarstvo. 3) oddelek za računovodstvo in finance. Zadnji oddelek reštiie tudi personalne zadeve Dodreienih uslužbencev. V Dristoinost oddelka za šumarstvo snadaio polee drugega nižji šumarski pouk. nadzorstvo nad gozdovi imovinskih občin lov itd. Ministrstvo socialne politike Ministrstvo sociialne Dolitike in narodnega zdravia se deli na tri oddelke: l) sološnt oddelek. 2) oddelek za sociialno skrbstvo. 3) sanitetni oddelek. Poleg drugega SDadaio v pristoinost snloš neea oddelka delo za oobiianie draginie. iavna oomoč. likvidaciia bivšega ministrstva za prehrano in obnovo države itd. V Dristoinost sanitetnega oddelka SDadaio poleg drugega vse bolnice sDlošne in sne-ciialne. kopališča, zdravilišča, zdravilni studenci. oblastni in sreski zdravniki, babice, lekarne, drogeriie. higiena itd. nadalie sociialna in zdravstvena zaščita mater in do-ienčkov. oobiianie alkoholizma, p-^biianie in oroučevanie akutnih in kužnih bolezni, šole za doiilie. sodelovanje ori socialnem zava-rovaniu sanitetni svet. skrb za higienske pogoie v delavnicah, tvornicah. rudnikih in sličnih Dodietnh itd Ukinitev generalnih direkcij Ob koncu uredbe se določa, da se vse generalne direkcije v ministrstvih, kakor tudi oddelki in generalni inšpektorati, ki niso v tej uredbi določeni ukineio z dnevom uveijavlienia te uredbe. Cl. 15 uredbe določa, da obstoia v pred-sedništvu ministrskega sveta in v posameznih ministrstvih kabinet Dredsednika vlade oziroma posameznih ministrov. Kabinet Dredsednika ie v sestavu nisarne predsedstva vlade kabinetnih ministrov oa v sestavu splošnih oddelkov ali v ministrstvih, kier takega oddelka ni. v setavu onega oddelka. katerega, določi minister. V čl .16. ie predvideno, da ohranilo sedanji ravnatelji. generalni ravnatelji v posameznih ministrstvih, kakor tudi niihovi pomočniki in njihovi načelniki, čilih uradi se s to uredbo ukinjalo do nadaHne odredbe v svojih službenih položajih vse dosedanje stopnje in prejemke ne glede na to. kakšn* dolžnosti Jim bodo odmeriene do uveljavlie-nju teh sklepov. Končno odreja 51. 17. da stopi uredba v veljavo z dnem obiave v »Službenih Novinah«. Mirko Proiek podlegel poškodbam Knjigovodja g. M rko Prašek, ki se ie včeraj popoldne ponesrečil na Cirai-ski planoti (glej poročilo na 3. strani!) je zvečer ob 10.45 podlegel poškodbam. Zaradi tega je prireditev Moto-kolesarske Ilirije »Lov na lisico«, ki bi se imela vršiti v nedeljo 21. t. m., preložena na prihodnjo nedeljo 28. t. m. Vojvodi Stepanoviču malo bolie Beograd, 19 aprila, p. Iz čačka poročajo, da se je stanje vojvode Stepe Stepanoviča danes nekoliko izboljšalo Zavžil je tudi nekaj hrane in ie bil ves dan dobro raz« položen Popoldne je več ur spal. Kljub te« mu pa so zdravniki zelo skeptični in ima« jo malo upanja, da bi sivolasi vojvoda bo« lezen prestal Nadaljne unokojitve v vo jski Beograd, 19 aprila p. Na predlog vojnega ministra ie kralj danes podpisal obširen ukaz, s katerim Je upokojenih okrog 200 višjih oficirjev. Ukaz bo Jutri objavljen v Vojničkem listu. Stanje setev in živine v Sloveniji Beograd 19 aprila p. Po službenih podatkih ministrstva za poljedelstvo je stanje zimskih setev in splošno stanje kultur v Sloveniji naslednje: Ljubljanska oblast: pšenica med zelo dobro m dobro, mešanice dobro, ječmen slabo, hmelj zelo dobro: vinogradi so zaradi m^aza orecei trpeli, sadie kaže dobro, livade tn pašniki zelo dobro. Stanje domače živine ie v splošnem nepovolino. to pa zaradi ostre zime in pomanjkanja krme. Mariborska oblast: pšenica* ječmen in rž kažeio dobro, vinogradi so mnogo trpeli zaradi mraza. Splošno stanje živine je dobro, prehrana pa je zaradi pomanjkanja krme pomanjkljiva. Zakon o Državnem sveta Beograd, 19 aprila p. Kakor se doznava na merodajnem mestu, je definitivno sestavljen novi zakon v Državnem svetu. Zakon je bi! danes predložen ministrskemu predsedniku in bo bržkone še tekom tega tedna sankcioniran od kralja. Zakon o gospodarskih zbornicah Beograd, 19. aprila p. V par dneh bo definitivno sestavljen novi zakon o gospodarskih zbornicah, ki bo takoj nato predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Novi zakon se bistveno ne razlikuje od prejšnjih načrtov. Volitve v trgovske obrtne in industrijske zbornice Pa tudi po sprejetju tega zakona ne bodo takoj Izvedene, marveč bodo ostale na svoilh mestih dosedanje uprave. Zakon prepušča ministru za trgovino, da Po svoji prevdarnosti odredi rok novih volitev, pooblaščen pa ie. da zamenja celotne sedanje uprave ali pa odstavi posamezne č'ane in Imenuje nove. Obsežni varnostni ukrepi za razpravo proti SuniČu Zagreb, 19. aprila n. Za sodno razpravo proti ključavničarju Josipu Suniču, ki je umoril beograjskega novinarja Ristoviča, urednika »Jedinstva«, ie sodišče odredilo izredno stroge nadzorstvene ukrepe, med drugim, da se mora vsaka oseba brez raz« like, moški ali ženska, ki dobi vstopnico k razpravi na podlagi svoje legitimacije s fotografijo pred vstopom v sodišče pre« gledati v posebni sobi Istotako bo polici« ja odstranila iz sodnega poslopja vsako osebo, ki bi jo v njej zalotila brez vstop« niče. Zagrebški aretiranci izročeni sodišču Zagreb, 19. aprila, n. Danes so bili od zagrebške policije izročeni sodišču omla» dinci, ki So bili aretirani zaradi atentata na predsednika »Jugoštampe« Tonija Schle« gla in sicer: Jeronim Čagelj, Josip Oreško* vič. Andrija Matišid. Bernardič, Simon Dračar, Srečko Hadžija, Fran Petrovič, Dragan Ket. Dragutin Zbožinek. Fran Tav« ča, Fran Petnik. Vladko Bedjanek, Nikola Kukovic in Davorin Mintac. Komisar Narodne banke vpokojen Beograd. 19. aprila, p. Na predlog ministra za trgovino je kralj podpisal ukaz, s katerim je upokojen dosedanji vladni komisar pri Narodni banki gosp. Dušan Ojokič. Povečanje tobačnih nasadov v Južni Srbiji Beograd. 19. anrila. p. Monopolski inšpek-torat za Južno Srbijo v Skoplju je dovolil glede na to. da so bile skoro vse zimske setve uničene od mraza, nasaditev nadaljnjih 200 milijonov tobačnih sadik. Vlada hoče na ta način pomagati siromašnemu prebivalstvu in nadomestiti izgubo, ki jo trpi zaradi uničenih zimskih setev Poseti pri dr. Kumanudiju Beograd, 19 aprila, p. Pan^s so pos?tili zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija francoski poslanik gosp. D srd, madžarski poslanik gosp. Forster in poljski poslanik gosp. Babinski. Farsa razorožitve v ženevi Konferenca je našla način za izločitev ruskega predloga — Tudi nemški načrt o publiciteti oboroževanja je bil odklonjen Ženeva. 19. aprila, s. Razorožitveni komisiji se je po štiridnevni debati posrečilo najti formulo za izločitev ruskega razorožitvenega predloga iz debate, ne da bi prišlo do preloma z rusko delegacijo. Urad komisije je danes predložil poročilo o kompetenci komisije, v katerem označuje kot svojo nalogo ne izvedbo razorožitve, temveč le izdelavo načrta za znižanje oboroževanja. Znižanje oboroževanja bi moralo biti v skladu z zahtevami o nacijonalni varnosti in z obveznostjo za izvršitev mednarodnih sankcij. Izjava urada veli dalje, da mora razorožitvena konferenca najprej izvesti faktično in substan-cijalno znižanje oboroževanja, v kolikor je to mogoče Proporcionalni sistem in izračunavanje koeficienta razorožitve. ki sta najvažnejši del ruskega predloga, se odklanjata z utemeljit- vijo. da bo šele razorožitvena konferenca lahko določila razmerje oboroževanja. Predsednik London je prešei preko ugovorov, ki jih je stavil Litvi-nov proti izjavi urada, ter j& ugotovil, da je bil predlog urada sprejet Komisija je nato pričela z razpravo nemškega predloga glede publicitete oboroževanja Pri tem se je Dokazalo prizadevanje naj bi se z nemškimi Dredlogi postopalo kot z dodatkom načrta konvencije in naj se o njih razpravlja šele tedaj, ko bodo izdelani ostali členi načrta. Proti temu se je grof Bsrnstorft zavzel za to. nai bi se nemški predlogi porabili za določitev sistema za objavo sedanjega oboroževalnega stanja, katerega bi mogla komisija sprejeti kot izhodišče za izdelavo omejitvenih določb. Važnost beograjske konference Male antante Službeni komunike o programu konference — Na dnevnem redu bodo važna politična vorašanja Beograd, 19. aprila, p. Zunanje ministrstvo objavlja naslednji uradni komunike o sestanku Male antante: (Sestanek zunanjih ministrov držav Male antante se bo vršil v Beogradu v dneh 20., 21. In 22. maja. Po predhodnem sporazumu vlad držav Male antante bodo zunanji ministri razpravljali o vseh političnih vprašanjih, ki neposredno ali posredno zanimajo vse. ali posamezno državo Male antante. Po- sebno pozornost bo konferenca posvetila programu dela gospodarske Male antante. ki je bil sestavljen na sestanku delegatov v Bukarešti, ki se Je vršil v času od U. do 20. februarja tekočega leta.« Tej konferenci Male antante pripisujejo v diplomatskih krogih posebno važnost in sodijo, da bo dalekosežnega pomena za nadaljnjo politiko Male antante. Likvidacija agrarnih odnosajev Konferenca zastopnikov agrarnih zajednic s poljedelskim ministrom — Združitev agrarnih zajednic z zemljoradniikimi zadrugami Beograd, 19. aprila, p. V ministrstvu za poljedelstvo je bila danes zaključena konferenca predstavnikov agrarnih interesentov iz severnih pokrajin naše države. Predstavniki agrarnih zajednic so pri tej priliki podali svoja mnenja glede likvidacije agrarnih odnošajev in veleposestev. Poljedelski minister dr. Frangeš je osvojil skoro vse stavljene predloge in bo na podlagi tega sesta- vil zakon o likvidaciji agrarnih odnošajev. Popoldne so zastopniki agrarnih zajednic posetili načelnika zadružnega oddelka poljedelskega ministrstva gospoda Miloša Štiblerja in so tudi z njim imeli daljšo konfernco, na kateri ie bilo sklenjeno, da se bodo agrarne zaiednice združile v savez z zemljoradniški« mi zadrugami. Nezgoda nemških avtomobiiistov v Bosni Pri prehodu čez Neretvo je zdrknil nek avto v 10 m globok prepad — Potniki so ostali nepoškodovani v redu in brez zastankov. Le pri prehodt čez Neretvo bi se bila skoraj pripetila težka nesreča. Avtomobil znamke »Stoe\ver«, Sarajevo. 19. aprila č. Nemški avtomobiiisti so davi zarana zapustili v strnjeni koloni Sarajevo in odpotovali preko Mo-starja v Dubrovnik. Predsednik sarajevske sekcije Avtomobilskega kluba dr. Milan Jojkič le nemške gostt spremii do postaje Ilidže. Kolona je prispela okoli poldneva v Mostar, kjer je bila sprejeta nad vse pre-srčno. Pri vhodu v mesto je bil postavljen zelen slavolok z napisi »Willkommen!« in »Dobrodošji!«. ob straneh pa sta se vili nemška in Jugoslovenska državna zastava. Mostarsko prebivalstvo ie priredilo nemškim gostom velike ovacije Nemški avtomobiiisti so ostali v Mostarju do 16., nakar so nadaljevali preko Stolca in Trebi-nja pot v Dubrovnik. Vožnja je potekla navzlic slabim cestam ki ga je vozil Maks Pinkes iz Chemnitza, je iznenada zaradi blatne ceste zdrknil v 10 m globoki prepad. Zaradi ovinka in hitrosti, ki jo ie imel avtomobil v tistem tre-notku, se je prevrnil v zraku in pade! tako srečno, da je prišel zopet v normalni položaj. Pri padcu so počile pnevmatike, a potniki so ostali nepoškodovani. V avtomobilu so sedele poleg šoferja še tri dame. Avtomobil so morali pustiti v prepadu in ga bodo prihodnje dni inženjerji skušali spraviti na cesto, nakar bo vozilo po nadomestitvi počenih pnevmatik poslano za lastniki v Dubrovnik. Magistratni gremij in aktualne občinske zadeve LJubljana, 19. aprila Na mestnem magistratu se je danes ob 17. pričela seja magistratnega g remija, ki je trajala tri ure. Gremij je obravnaval razne v njegovo kompetenco pripadajoče tekoče zadeve. K proslavi desetletnice ljubljanske univerze je gremij sklenil prispevati 20.000 Din. Za Jugoslovensko akademsko čitalnico v Zagrebu je določen znesek 1000 Din. Dovolile so se še razne druge podpore. V maju bo proslavilo Prekmurje na svečan način desetletnico, odkar se je definitivno vključilo v Jugoslavijo. Okoli 500 Prekmurcev napravi maja izlet na Bled in v Ljubljano. Sklenjeno je, da priredi mestna občina Prekmurcem svečan sprejem. Gremij je dalje sklenil, da se uvedejo pri avtotaksijih taksametri enotnega tipa, ki bodo točno kazali potniku čas in ceno. Podanih je več stavbnih in uporabnih dovoljenj. Daljša debata se je razvila o zazi-davi prostora pod Rožnikom, parcele, ki se nahaja takoj nad glavno potjo Pod Rožnikom proti Čadu. Tu namerava zgraditi svojo vilo zobozdravnik dr. Oblak. Sklenjeno je, da posebna komisija gremija še enkrat na licu mesta prouči položaj in bo nato gremij odločal glede zazidave tega prostora. Obširna je bila debata o škropljenju cest, zlasti cest v okoličanskih občinah, po katerih se dnevno vrši živahen avtobusni promet. Mestna občina je pripravljena brezplačno škropiti Dunajsko cesto do gostilne pri Urbančku, od tam dalje pa naj bi škropljenje prevzela ježiška občina. Primeren prispevek za uporabo vode pri škropljenju cest je pripravljena plačati viška občina. Za Škropljenje cest ima občina 6 škropilnih voz na razpolago. OUZD se dovolijo primerne olajšave pri plačilu za uporabo vode in elektrike v kopališču, ker je ta naprava eminentne važnosti za vse mestno prebivalstvo in uživajo olajšave pri kopanju tudi člani bolniške blagajne mestnih nameščencev. O kopališčih se je razvila kratka in zanimiva debata. Ker je kopalna sezona tik pred durmi, je mestna občina po gradbenem uradu ukrenila vse. da bi letos zado-••o'ijifl kopalnim potrebam prebivalstva. Najemniku kopališča Kolezije g Pelcu se dovoli odpis glede uporabe vode. Odkloni se Voiničev načrt za zgradbo kopališča ob regulirani Gradaščici nekoliko višje od nekdanjega Pasjega broda. Kopališče na Ljubljanici se bo primerno popravilo. Bazeni se skraišajo ::a tri četrtine in bodo namenjeni le za otroke in neplavače. Kabine in bife ostanejo še dalje. Zadevna tesarska dela prevzame tesarski mojster g. Zakotnik. Glede zgradbe mestnega kopališča na Savi je gremij odobril, da se skleneio pogodbe z lastniki v poštev prihajajočih parcel. Posestniki ponujajo svet ob Savi do 3 do 20 Din kvadratni meter. Nedavno se je vršil komisijonalm ogled na Savi, da je izbral in proučil teren za zgradbo kopalnega paviljona. Kopališče bo zgrajeno kakih 400 m nižje pod železniškim mostom. Sprva zgrade dve veliki kabini, kjer bodo omarice za shranjevanje obleke, pozneje pa se zgrade še posebne kabine, skupno okrog ion in rad 200 omaric. Kopališče bo imelo tudi bife. Sredi kopališča bo velik prostor za mivko. Kopališče bo v bližini znanih peščenih otokov. Za kopalce, ki bodo uporabljali mestni avtobus, bo določena polovična vožnja, toda tako. da bodo morali obenem z voznim listkom kupiti še vstopnico za kopališče. Kopališče prično v najkrajšem času graditi. Akcijo mestne občine podpira tudi občina Ježica. Modernizacija beograjske policije Beograd, 19. aprila, p. Nov duh v beo» grajski občini se pozna na vseh poljih. Nova občinska uprava pod predsedstvom inž. Savčiča je izvršila že celo vrsto raznih izprememb v občinskem gospodarstvu in hoče sedaj modernizirati tudi beograjsko policijo, o kateri se je že mnogo govorilo m pisalo. Znano ie, da so se tujci često čuditi primitivnosti prestolnične policije in nejevoljno iskali po vsem mestu razstrese« ne urade Mestna občina je sedaj sklenila, da bo začasno najela na primernem mestu moderno zgradbo, v kateri bodo namešče« ni vsi policijski uradi. Za občino to ne bo združeno z večjimi izdatki, ker mora kljub sedanji primitivnosti beograjske policijo plačevati visoke najemnine za docela ne« primerne prostore. Obenem pa bo mestna občina pokrenila akcijo za zgradbo poseb« ne policijske palače Zapori policije, rna* na Glavnjača, ostanejo za enkrat Se na svojem mestu in bodo modernirirani SrJe, ko se bo gradilo novo poslopje. Ugled Beograda bo z modernizacijo policijskih prostorov nedvomno mnogo pridobil.