Cerkvene zadeve. Jiirij Matijašič, stolni prošt lavant. škofije. Tridesetcga julija 1882 1. fb v Mariborski slolni cerkvi obhajali peldesetletnico svojc nove sv. maSe slolni dckan preč. g. .lurij Matijašič §e prav kre])ki in pri dobrem zdravji. Šeat in dvajstega junija 1784. leta so bili od sv. Očt-la riinskega papcža za prctšta -Mariborskega kapit.olit iinenovant, in od rajnega miloslljivega knezoškofa nato za Skofovsko aposlolsko časljo najvišo slopinjo slovesno postavljeni. Lelos smo pa upali, da nam (ift let ]io novi sv. niaši še dijamantno sv. niašo liogu v čast in zabvalo odslužijo, — pa prišlo jo drugaču; l>og jib je v 85. letu slarosti njihovc k sebi na plačilo poklical, in so dne 12. maja ob pol devetih zvečer po prcjenm sv. zakramenlov v družbi svojib 4U1liovskili lovariSev niirno, brez prave bolezni, svojo blago dnšo izdihnili. Naj mi bo lorej dovoljeno, da tukaj v imcnu vscli njibovib bvaležnib časlilcev od njib slovo vziiineni in vsaj nekoliko bosedij spregovoriiu rajiicinii v livalni spomin, nain pa v izgled in posnomo. liajni so se rodili blizo Pluja v iiieniški fari sv. IVIra in Pavia 22. aprila kst.a 1808. Rrati so se učili od nckc šivilje po Volkniarjevib slikanib lilani.jah, in pa v Ptii.ju, kakor so to sanii večkrat ganljivo pi-ipovedovali. Dobro so se Sc spoininjali, kako so jiri Volkinorjcvcin pogicbu zvonovi pri sv. Vrbanu žalostno pi-li. l.cla 1822 s3 prišli mladi Jurij v Maribor v latinsko šolo, kaLere so 1827 srečno dovrSili. TovariS jini )v bil pozncje loliko slavni sloven.ski zdravnik dokl.or Šli-fan Ko*"*<*vai\ Mogoslovske §ole so dovršili v (Iradcu in vavno lam so sv. inašnikovo posvečonjc prejeli 29. juli.ja 18.H2. <)d lela 18;};3—18157 so bili kaplan v Središči in so v dolgi bolezni žu]>nika Poljanca pokazali, koliko da zamor(! postrežljiva krščanska Ijubczen bolniku težave njegove polajSati. Hvaležni Središčani jili za lo še črcz oO l(!t niso pozabili in so jim v zlatomaSni svečanoHli veselo častilali. Prav težko je mladeinu dubovniku se ločiti od priljubljenega inesla, kjer so mu cvetele prve rožiee rajskega vesflja pa.slirske službe. Rajni Matjašič se pa prcslavi niso upirali, ampak rekli so: »Škofova volja je božjii volja, in če tje ne grem, kainor ine Hog kliče, pa ludi nc bodem srečen in zadovoljen, ker ini bode manjkalo blagoslova božjega«. Veselo so prijeli za popotno palieo in so na dalje paslirovali v prijaznein Leinbahu blizo Maribora od leta 1837. do 1842. na strani slovi1.1'ga iu":enjaka C.vctka, pozneje nadžupnika plnjskcga in dokana lolinerškega. Oetkovo ime oslane v dobrem spoininu. in to v. prvi vrsli po njihovih ustanovali za rcvno dijake Mariborskega gimnazija, za katore so položili več tisoč goldinarjev glavnice. Slefan Modrinjak je i prav poznal plomenito srce Cvitlkovo, ko njim je 1813 znpel: .,/adnji f.lovok je na svpti, Ki svoj rad za nii- drži; /aston.j so nm rožni cvcti, Njpimi nikaj iip diši. Ti prijati/lj (vctko jcsi Matprim dpželo nvct, / Dornavsko kauiPiiske vps , / liikom rcjcn pa nplct." Od lcga iu>cn<'ga in niodivga diilmvnikii su sc njiliov blagi giispod kajilan navzcli niic Ijiibczni dn lirun.jii podučnib knjig, ki jili nikdar ni vcr zajiiislila, šc ludi v zadnjib dncli njibovc visoke slarosli m\ in pa lislc jeklene odločnosli, ki jc najodlieniša polczu v lijihovcin značaju. »Kaj bodo ljudjo rckli?«, lcga sli-abu niso poznali, lcdar je bilo Ireha so odliu-no za (*asl. božjo polcgnili, niarvcč prašali so: »Kaj bode prnvirni P>og rekol, ko pred njcgovo sodbo slopimoV« (1'al.jo |irib.| III. Letno i»oi'očilo ,,(>i'kveiie di'iizbe" v Vilanji za leto l«)l. Namen «eei*kvenediiižli(i« jcbilo vslcd tj 1 di-iiSlvciiib pravil: »nabirali denar, s katci-im sc ima Cai-iiii ccrkcv v Vilanji prczidali in olcpsali \w razmorah (li-ii/bincga prcniožciija skibdli Indi za olcpšavo ccrkvc M:dci(! božjc na bribei<. V.slod II. hMnega poročila je vsc diuSlvcno imcljc koncem leta 18<)0: 8(il gld. 77 kr., doncski Idn 1S<I1 znašajo po odbilili slroškili za Liskovinc ild. pa 4f>7 »Id. 54 kr. in obrcsii do 31. dcermbia 181)1 4li gld. 21 ki\. vse druSlvcno iinclje znaša konccin 1. 181)1 lcdaj vkup 13(>5 gld. 52 kr. Ta znesek je vložen v Vil.anjski posojilnici na branilni knjižici štv. 1. Hv. niaSa za živo utln sc ,jc opravila 23. junija 1891, za mrlve ude pa 14. dccoinlira 1891. Vsem prečastitiin udoin in dnbrol.nikoni naznanjamo pnsveselo novieo, da so lckoin lcln 1891 pusl-ili naši drnžbi ludi naš ])reinil. gospod kncz in Skol' pr-imci-no darilo ler pi-(Hlscdiiiku ]iisali niod di-ngiini l''-lc bescde: »V pospcSovanjn VaSc^a vso bvalc vredncga podvzel.ja pridjnl scin 15 gld. Mili l!og na.j (>bili> blagoslnvi niajbiio podpnro". Iskrcna znbvala izrcka sc vscni ¦"¦¦'*.. iioln-olnikoin in iidoni za poslanc darovc lcr žcliiuu. naj (islancjo diiišlvu zvcsli ludi v priliodnjo!