64. številka Letnik YII. Maribor, dne 13. avgusta 1915. RtaroSasigHi listati — leto leta . bela M«S«èoo. »SM| M Celo id» KM)*— • 3'— * 2- ao f» vkamfev. «— STRAŽA Inseraii aU oznardla se računajo po 42 vin. od 6 redne petowKtó: pet večkratnih oznenilihvdöiE ^traàsft isehafi v Rohopisi M@odvls@n političen lisi za slovensko Ifisđstvo. sBaasaKEaasssas gwÄrfälw in spra>vttittfcv&: Marffcor ®»F©š&a i$fc*. SS. - TeJsftj« tiX 1 HfedaflMron vsak data »4 tl. govorili 12. nr« do^okts«. Splošno umikanje ruske armade. Avstrijska in nemška armada se bližata Brest-Litowsku. — Naši zavzeli dvoje važnih železniških križišč. - Zopetni napad našega brodovja na italijansko obal, — Artilerijski boji na italijanski fronti. — Pred novo ofenzivo na francoskem bojišču. — Spletkarijo na Balkanu. Konec razdiranja. Znani „Domoljubov" člankar (poslanec proi. dr. Krek) je v zadnji številki z dne 5. avgusta priobčil članek, ki se bavi z ureditvijo narodnostnih razmer na avstrijskem jugu. Državnopravnih, vprašanj se Člankar ni dotaknil, vkljub temu so njegova izvajanja za siedanjo dobo vrlo aktualna. Članek se glasi: Vojska podira. Pride pa čas — Bog daj, da bi bil že kmalu — ko utihnejo topovi in možnarji, ko se izpraznijo zakopi in ko se vrnejo naši fantje 'in možje na svoje domove. Takrat se konča podiranje; a treba bo pa misliti na pozidavanje, popravljanje, in prenavljanje v vseh ozirih — v politiki, v gospodarstvu, v življenju sploh. Treba je misliti na to že danes, pripravljati že zdaj. Ena reč, ki se tiče nas in obenem cele države, je v tem oziru posebno važna. Pojasniti jo hočemo svojim bralcem ravno zdaj, ko smo prestopili že v drugo leto te strašne vojske. Spominjamo se pri tem živo, kako se je ta divji vihar začel. V Sarajevu je počil samokres in padla sta prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena. Preiskava se je pričela, in je dognala, da so častniki in državniki srbskega kraljestva v zvezi z močno razširjenim društvom Narodna Obrana že dalj časa pripravljali ta umor. Ni pa šlo samo za to, da se vzame prestolonasledniku življenje, nego za to, da se odtrga Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Kranjska in sploh vse ozemlje, kjer prebivamo Slovenci in Hrvatje, in se združijo s Srbijo. Agitacija za to se je razpredla po vsem našem jugu, je dobila za-se precejšen del izobražencev in je zašla globoko med mladino. Naša vlada je zahtevala od srbske države, da ostavi to agitacijo. Srbija ni sprejela vseh naših zahtev. Nato so ji je napovedala vojska in za to napovedjo so si države napovedovale vojske kar ena za drugo, — nazajdnje nezvesta Italija — in tako je prišel svet v krvavi metež, ki sedaj pravzaprav še z vedno naraščajočo silo podira ,na tisoče cvetočih ljudi in ruši dela človeških rok. Kako naj se urede razmere, da se bomo Slovani na jugu naše države mirno mogli dalje razvijati, in da ne bo zavoljo Srbov država v vedni nevarnosti? To je vprašanje. In pri tem se nam zdi,da se še premalo misli na to, da ni dovolj, če se srbska drr žava prisili, da nam bo mirna; soseda. Treba je pomisliti, da imamo v naši državi par milijonov ljudi, ki se imenujejo Srbe — v Dalmaciji (zlasti kninsko glavarstvo in Kotor), V Hrvaški in Slavoniji (posebno v Sremu in Liki), v Bosni in Hercegovini. Ti ljudje so bili dozdaj zapeljani: učili so jih, da je nji- hov dom v Srbiji, da jim je pravi kralj Peter in da jo njihova dolžnost gledati preko meje in delati, da. se odcepijo od Avstrije in priklopijo srbskemu kraljestvu, Ta zmota jih je že dozdaj siino mnogo stala, i o ječali, na vislicah je mnogo zapeljanih izdajalcev prejelo svoje plačilo. Zločin zasluži kazen in vojno gravo mora biti trdo, ker drugače ne more vojska izvrševati s v o., e težke naloge. , Toda to pa smemo pač reči: zapeljano ljudstvo, ki se danes imenuje srbsko, se nam smili in naša dolžnost je, da poiščemo pota, T ako bi bilo mo . oče napraviti konec ti prežalostni u-sodi njegovi, ki ga sedaj po krivdi njegovih zapeljivcev tako trdo preganja. Ta pot je mogoča; je pa, povdarimo to takoj, le samo ena pot! Takoimenovtoni Srbi se morajo avstrijski dòmo ini udati popolnoma, brez pridržka, z umom in srcem. Pomagajmo jim k temu preobratu, ki pomeaja Tudi za nas Slovence najgotovejšp jamstvo za našo narodno sivobodo in za naš vsestranski napredek. Kar želimo, ni težko. V jeziku med Hrvati in Srbi ni prav nobene razlike, samo v pisavi se ločita. Hrvatje pišejo s takimi črkami, kakor mi — z latinico, Srbi pa s cirilico. Razlika je tudi v veri: Srbi so.razkolne vere grškega obreda, Hrvatje so katoličani. Imamo pa tudi med Hrvati škofijo grško zedinjenih vernikov, ki so ravno tistega obreda, kakor razkolniki, samo da priznavajo papeža kot vrhovnega cerkvenega poglavarja. Ti se Štejejo vsi med Hrvate. •'Bisti, .kateri' se danes imenujejo Srbe v naši državi, so se še pred nedavnim časom, preden je prišla agitacija za srbsko kraljestvo med nas, imenovali Hrvate, riščane, /vlake. Ime Srb je bilo med n j iipi neznano, kar se je umetno zaneslo med nje; (Tukaj je par vrst zaplenjenih. Op. ur.) Zavoljo, tega nesrečnega „srbstva“ v naši državi smo vsi trpeli. Pomen našega naroda se je zakrival in nasprotnikom je naša razcepljenost dajala orožje v roke. Pot, po kateri so more to vse v najkrajšem času popraviti, je edino ta-le: Vsi, kateri se zdaj v naši državi imenujejo Srbe, naj puste za vedno to ime in naj se odkrito in jasno imenujejo Hrvate. Srbi pa naj bodo tisti, kateri prebivajo v srbskem kraljestvu. Srbsko ime ni ime naroda, ampak države. Db enem naj tudi v pismu pokažejo, da med hrvatskim in srb- General loroevic. Novi ljubljanski častni meščan, slavni zapove-dnik primorske armade, general Svetozar Boroevič de Bojna, je potomec stare pravoslavne graničarske -častniške rodbine, sin onega plemena našega naroda, ki je stal stoletja na jugoizhodhem braniku monarhije in iz katerega je izšlo veliko število najodličnejših avstrijskih generalov in vojskovodij. General Svetozar pl. Boroevič je rojen dne 1. •decembra 1856 ,v Umetiču. Zvest rodbinski tradiciji je poslal oče, nadporočnik Boroevič, lOletnega fantiča v vojaško višje vzgojevaiišče v Kamenici pri Po-irotvaradinu, odkoder so ga — še ne 16ietnega •— a-sentirali k pešpolku nadvojvode Franca Karola. Ta polk je poslal nadarjenega mladeniča v kadetnico v -Gradec, katero je ubsolviral z odličnim uspehom. 19 in pol leta: star je bil imenovan dne 1. majnika 1875 za poročnika v svojem polku. Udeležil se je bosanske okupacije in se je pri naskoku na Sarajevo tako odlikoval, da mu je cesar podelil vojaški zaslužni križ JIH razreda z vojno dekoracijo. Izredne vojaške lastnosti so predestinirale mladega Boroeviča za višjo častniško karijero. Leta 1881 je bil poklican v .gp:o Šolo na Dunaju, odkoder je prišel h generalnemu štabu. Komaj 31 let star, je bil imenovan za profesorja na Terezijanski vojaški akademiji, kjer je točil taktiko, vojno Zgodovino in je F rèclàval o vojni up'ravi. Lfeta 1891 do 1896 je načeloval kot major in podpolkovnik po vrsti generalnim štabom 17., 19. in 27. pehotne divizije', nakar je prevzel leta 1896 bataljonsko poveljstvo pri kranjskem pešpolku štev! 17. Starejši naši vojaki, ki so služili pod Boroevi-čem, se radi spominjajo svojega bivšega zapovedni-ka, ki jim je bil strog, toda silno skrben predstojnik in ki si je pridobil posebno naklonjenost svojih fantov, ker je ž njimi raji in dobro govoril slovensko, o-ziroma hrvatsko. Kot bataljonski poveljnik je postal pl. Boroevič, še ne 41 let star, polkovnik ter je bil I. 1898 poklican kot šef generalnega štaba k VIII. armadnem zboru v Prago, kjer je ostal šest let. Dne 1. majnika 1904 je bil imenovan za generalnega majorja in zapövednika 14. pehotne brigade v rodnem inu Petrovaradihu. Tri leta je tamkaj poveljeval graničarskim četam, katerih ime spada med najslavnejše naše armade, leta 1907 pa ga je poklical c e Sar na čelo hrvatkega domobranskega di strikt a v Zagreb. Tu je razvijal general Boroevič, ki je bil leta 1908 povišan za podmaršala, najplodonosnejše delovanje in poa njegovim izbornim vodstvom so dosegli hrvatski domobranci, ki imajo, kakor znano, hrvatski poveljevalni jezik, kar naj višjo stopinjo svoje vo- : kim jezikom ni nobene razlike ; pisati naj začno brez i ritiska od zgoraj, sami od sebe, z našimi črkami in hrvaško domovino v okvirju habsburškega cesarstva : aj priznajo brezpogojno za svojo domovino, za katero neodvisnost in popolno zedinjenje naj se bojujejo! Prav bi bilo tudi, ko bi izpremenili svoj koledar — zdaj so 13 dni za nami. To dela, zlasti ob praznikih velike razlike. V eni vasi — pa dvakrat Božič, dva-: rat Ve!ifcanoč. Ko bi padli ti razločki, bi se vzajemnost še bolj utrdila V tem smislu naj dobri Bog razsvetli naše doslej zapeljane, odtujene rojake in naj jih zanje in za vso državo potrebni preobrat vrne domovini, širši in ožji, k skupnemu delu. Potem bo konec narodnega razdiranja, konec; zasledovanja, konec kazni in prične se doba združevanja in zidanja nove, boljše bodočnosti. Mali narodi* O tem za nas življenjskem vprašanju piše profesor na češkem vseučilišču v Pragi dr. Fran Mareš v svoji knjigi: „Ljudska prehrana v luči psihologije“ : „Mali narodi se navadno ne pregrešajo, so brez napuha in gospodstvaželjnosti. To morda ne toliko iz prirojene čednosti, vsekakio pa vsled nezado’ stnosti surove moči. Tako prihaja narod mnogo prele do čednosti, ker išče v pravičnosti opore. Najvišje ideale goje vsikdar ravno mali narodi. Kolikor šib-jkeji je kak narod po številu, tem naobraženeji morejo biti njega najširše plasti. Tak program so postai vili češkemu narodu njega buditelji in temu programu ostaja narod tudi zvest. Problem malega naroda je kulturen program, Id ga ne morete rešiti ne moč, ne nasilje. Ce mal narod stremi po dosegi višje kulturne stopnje, po zboljšanju svojih življenjskih pogojev, po udušenju sovraštva in srda, po zvestobi in pravičnosti,' potem se nima ta narod ničesar bati. — Ravno iz malih narodov more priti sprava, kakor je to pri otrocih, in s tem zadobivanje posvečenja tudi pred velikimi narodi. Bojazen, da ne bi sovraštvo in besnilo, ki. ravno sedaj vi ajda ta nad svetom, uničila aške izobrazbe,, Junaške hrvatske domobranske čete, ki so si stekle na bojiščih toliko lavorik, so v pravem pomenu „Boroevičevci“, kajti tudi potem, ko je bil poklican imi. Boroevič leta 1912 . kot poveljujoči general VI. armadnega zbora v Košiče, so sledili poznejši zapövedniM hrvatskega domobranstva preizkušenim tradicijam svojega prednika. Na čelu košicke-ga armadnega zbora je hitel pl„ Boroevič, ki je bil že med tem postal general pehote, tajni svetnik Njegovega Veličanstva jn imetnik pešpolka štev, 51 na bojišče. Njegove strategične sposobnosti so ga skoraj postavile med našimi vojskovodji na odlično mesto in že dne 2. septembra 1914 mu je izročil cesar zapove-dništvo naše III. armade. V živem spominu vseh so slavna dela Boroevi-čevih čet v strašnih kferpatskih bojih, junaška o’ bramba in poznejša sijajna, ofenziva tega vojskovod-e, kateremu bo zgodovina prisodila ime „branitelja Karpatov.“ Ko je bilo treba izbrati našim južnim armadam ob izbruhu vojne z Italijo zapovednike, je postavil česar na čelo one armade, ki je prevzela težavno in veliko nalogo, braniti naše primorske dežele, generala Svetozarja pl. Boroeviča. Cete so pozdravile to menovianje z velikim veseljem, saj je general Boroevič eden izmed onih. ki vživajo med vojaštvom brezpogojno vdanost in zaupanje. Potek dosedanjih bojev na Goriškem je pokazal... našo ljudsko kulturo — je sedaj važneja, nego skrb za prehrano. Na posvetovanju o prehrani naj te besede sličijo molitvi pred in po jedi, ki je naši stari poljedelci niso nikdar poizabljhli . . <“ Spletkari j e na Balkanu. Cetverosporazum je na Balkanu napravil nemalo zmešnjavo. Ker na Galipolu Francozi in Angleži ne morejo premagati Turkov in tako priti v posest Dardanel, so se obrnili zopet do balkanskih državic, naj bi jim priskočile na pomoč. Bolgarijo, katero so četverosporazumne vlade; za časa balkanske vo'ske tako sramotno pustile na cedilu, bi sedaj radi zvabili na svojo stran. 'Obljubujejo ji vsakojake lepe reči, samo da bi jo navdušili za vojsko zoper Turčijo, ker vedo, da le tedaj bodo padle Dardanele, če pade Bolgarija Turčiji v hrbet. Zajedno pa se je četverospo-razum obrnil tudi do Grčije in Srbije s pozivom, da odstopita Bolgariji dele Macedonie in Tracije, Grčija in Srbija pa o takem odstopu nočeta ničesar vedeti in odločno protestirata proti takim zahtevam. Bolgarija pa z ozemljem, ju ji ga obljublja četverospora-zum, niti ni zadovoljna in zahteva še večje dele omenjenih pokrajin ter popolnoma prosto vožnjo po Donavi, katero so sedaj Srbi z minami zaprli. Bolgarija se z golimi obljubami ne da zvabiti v irancosko-angleško družbo, ker je že v balkanski vojski izkusila dovolj bridkih prevar. Bolgarija zahteva^ da se ji Macedonia in Traci j a takoj odstopi. Bolgari in ž njimi vred Rumuni dobro vedo, da bi pomenil ruski Carigrad za nje — smrtno nesrečo. Ako bi ti dve držaji pomagali četverosporazumu spravljati Carigrad v ruske roke, bi se reklo, samima sebi diati vrv na vrat. Kaj dobi Bolgarija, če napade Turčijo. Cetverosporazum je Bolgariji izročil sledeče predloge : 1. Srbija prepusti takoj Bolgariji ozemlje na izhodni, strani Vardarja z mesti Skoplje in Kočana in Bolgarija sme to ozemlje takoj zasesti. 2. Ozemlje onstran Vardarja bo Srbija odstopila Bolgariji šele po končani sedanji svetovni vojski, vendar četverosporazum jamči Bolgariji, da se bo to macedonsko ozemlje gotovo odstopilo Bolgariji. 3. V zadevi spornega ozemlja, h kateremu spada tudi Skoplje, priznavata Srbija in Bolgarija Rusijo kot razsojovalko, katera bo kočljiva vprašanja na podlagi načela ravnotežja odločila. 4. Bolgarija sme Tracijo zasesti do črte Enos-Midia in dobi tudi Kavalo z ozadjem. Grčijo pa bi četverosporazum odškodoval z ozemljem v Mali Azid (Smyrna). 5. Bolgarija se zaveže, podpirati z vsemi silami četverosporazumsko bojno podvzetje, ki meri na to, da se Dardanele čimprej zavzamejo. Radi tega mora Bolgarija Turčiji napovedati vojsko. 6. Cetverosporazum bo podpir^ Bolgarijo z velikim posojilom. .... Grčija noče odstopiti Kavale. Cetverosporta,zumski politiki se trudijo, da bi pregovorili Grčijo za odstop Kavale Bolgariji. Grški da bo zgodovina počastila ime Boroevič še z drugim priimkom zmagovitega branitelja slovensko-hrvatskih dežel proti njihovemu najhujšemu sovragu. Cesar je počastil svojega tako odličnega vojskovodjo že z najy večjimi odlikovanji: general Boroevič ima že veliki križ Leopoldovega reda, red železne krone I. razreda, vojaški zaslužni križ I. in III. razreda, vojaško zaslužno kolajno, zaslužno zvezdo Rudečega križa — vse z vojno dekoracijo. Nemški cesar pa mu je podelil železni križ I. in II. razreda. Poročen je general pl, Boroevič od dne 11. septembra 1899 z Leontino pl. Rosner ter ima sedaj 14-letnetga sina Friderika. Med častnimi meščani ljubljanskimi je general pl. Boroevič četrti vojskovodja. Pred njim je izkazalo mesto isto Čast slavnemu maršalu Radeckemu, admiralu Tegetthoilu in osvojitelju Bosne, generalu Filipoviču. * * » Odlični hi*vatski slikar prolesor Oton Ivekovič karakterizira generala Boroeviča: Boroevič je jako miren, hladnokrven, marljiv človek, ki vsa dela izvršuje z nenavadno lahkoto, kar najbolj dokazujejo njegove velike sposobnosti. Dober poznavalec našega naroda, posebno graničarjev, bi videl takoj v Boroe-viču naše gore list, tudi če bi ga ne čul, kako izvrstno govori hrvatsko in kako ponosno, z energičnimi potezami piše na koncu svojega priimka oni karakteristični hrvatski ,*č.“ Ponaša se s svojim milim, hrvatskim narodom, posebno z graničarji, in to kaže Boroevič povsod. Tako n. pr. morajo pri vseh slavnostih, kjer je vojaška glasba, najprej odigrati našo cesarsko himnov a takoj za tem hrvatsko himno „Li-epa naša domovina.* Poleg drugih skladb, ki se igrajo ob takih povodih, mora biti fujdi hrvatskih, posebno pa kak venec narodnih pesmi. ministrski predsednik je četverosponizumsko zahtevo v imenu grške vlade odločno odklonil. G tem bo Še menda razpravljal grški državni zbor. ki sesrade ItL avgusta. Skupna balkanska konferenca«. Cetverosporazum je v Bukarešti, Sofiji, Nišu in Atenah predložil pogoje, pod katerimi bi se naj pred vsem Bolgarijo pridobilo za Četverosporazum in bi se naj dosegla zveza med balkanskimi državami., Ta de-marša četverosporazuma predlaga skupno konferenco Rumunije, Bolgarije, Grčije in Srbije. Na tej konferenci bi se naj doseglo sporazumljenje med imenovanimi balkanskimi državami in naj bi so tudi sklenilo, da te države stopijo na stran četverosporazuma ter istemu pristopijo glede vojnih podvzetij na pomoE. Srbija odklanja. Srbski poročevalni urad v Nišu objavlja uradno izjavo na demaršo, ki jo je predložil četverosporazum pri balkanskih državah. V tej izjavi se pov-darja, da srbska vlada ni opravičena sama pristati v stavljene pogoje glede odstopa makedonskega ozoni! j a ter da mora dobiti za to posebno dovoljenje skut pšGine. V to svrho bo srbska vlada v kratkem sklicala izvanredno sejo skupščine v Nišu, v kateri bode Pašič predložil ljudskim zastopnikom četverosporaz-umske predloge. Domneva se, da bo velika večina skupščine odklonila zahteve glede odstopa macedoas-kega ozemlja. Bolgarija se še ni odločila. Ministrski predsednik Radoslavov je izjavili da četverosporazum ni podal Bolgariji nikakega pravega jamstva za resnično izpolnitev danih pogojev. -Bolgarija se bp dobro premislila, prodno bo praštala v četverosporazumsko zahteve. * m m Naraščajoča napetost med Bolgarijo in Srbijo. Carigrajskim listom se poroča iz zanesljivega vira, da je izginil v Bolgariji sleherni up, da bi se sporna vprašanja/ glede odstopa srbskega macedons-kega ozemlja Bolgariji poravnala mirnim potom, — marveč se zatrjuje z vso gotovostjo, da se bo macedonsko vprašanje rešilo le z oboroženo silo. V Bolgariji so zelo ogorčeni, ker ovira angleško-francosko vojno brodovjo prosti pomorski promet bolgarskega pristanišča Dedeagač v Egejskem morju, ki ustavlja in preiskuje vse ladje, ki izvažajo in uvažajo razno, blago v imenovanem bolgarskem pristanišču. Bolgar rij a smatra Četverosporazum za svojega največjega sovražnika. Sofijski list „Kambana“ piš»: Vsakomur je le znano, da je Bolgarija prisiljena poseči v sedanjo svetovno vojsko. Toda Bolgarija bo čakala tako dolgi», dokler ne bo napočil ugoden trenutek, da udejsl- vi svoje narodne ifleale. Bolgarija ne more več dolgo vstrajati v stanju brezdelne mobilizacije. flBstrijsho-PHsho bojišče. Položaj dne 12. avgusta. Od treh strani se valijo mogočne avstrijske in nemške armade v smeri 1 proti ruski trdnjavski črti Brest-Litowsk—B/j,elostok. Od juga prodirata nadvojvoda Jožef Ferdinand in pl. Mackensen, od zahoda Köwess, Woyrsch in bavarski princ Leopold, od severa pa maršal Hindenburg. Ruska armada se naglo umika. Položaj na ruskem bojišču je dne 12, avg. tarlo: Ob Dnjestru smo v noči od 9. na 10. avg. zavzeli važni postojapki severozahodno od ZaleSöy-kija: IJszieczko in Czernelico in pregnali Ruse na tamošnjem prostoru iz močnih utrdb na severni breg Dnjestra. Ob Zloti Lipi vlada popoten mir. Armada nadvojvode Jožef Ferdinanda v zvezi z armadami maršala Mackensena in Woyrsoha prodira v smeri proti L u k o w u ^važno križišče železnic zahodno od Brest-Litowska), Ra-xlzimu in Brest-Litowsku. Prostor med Wieprzom in Vislo je popolnoma v naših rokah. Ob gornjem Bugu razmeroma mir. Med Varšavo in I w afe g o r o d o m so čete generala Köwessa in deli armade bavarskega princa Leopolda že daleč preko Visle in se bližajo mestu S j e d 1 e z (izhodno od Varšave). Kot mogočen cestni valjar se pomikajo avstrijske in nemške čete proti Brest-Litowsku. Za Varšavo je prišlo dne 9. t. m. tudi predmestje Praga v naše roke. Bavarske čete so že došle v okolico mesta K a 1 u c a y n (izhodno od Varšave). Trdnjava Nowo-Georglewsk je popolnoma obkoljena. Nemške čete so že zasedle več trdnjavskih utrdb na severni in saveroizhodni strani te trdnjave. Trdnjava Lonza (ob Narewu) je v rokah/ .nemške armade,. Dne 10. avgusta so jo zasedle čete generala Soh o i z a. Ta trdnjava je. bila zadnja ruska opora na fronti ob Narewu |n je bila zavzeta po. tri tedne trajajočem boju. Trdnjava O s o w i e o o ob reki Bobr se še drži. Rusi so se na fronti N a r ew-‘B.o b r srdito branili in sicer z namenom, da omogočijo umikanje svojih čet na srednji B u g„. Kakor ,se poroča iz vojnega poročevalskega«/stana, so se Ru-$i še v dosti dobrem redu umaknili., Pri O s tr o w u se še upirajo, da omogočijo umikanje od Varšave še prihajajočih Zadnjih ruskih čet. Iz;-: vojnega poročevalskega stana javljajo, da so Rusi v dobrem slogu izvejdli svoje umikalne manevre ocl fronte ob Narewu in iz okoliša Varšave, močno pa je njihove ra-( čune pokvarilo hitro zavzetje Iwangoroda, — Armali da, ki je zavzela trdnjavo Lomzo, je pregnala dYie 11. 'avgusta Ruse iz utrjenih postojank na hribovju pri jCzerwony-Bor (južno od Lomze) in je zasedla-železniško križišče Malkin (železniške proge Varsavia—Bjelostok in Brest-Litowsk—Ostrolenka).. Na severu pri trdnjavi K o -w n q in ob' N j e -menu so bili ruski protinapadi zadnje dni krvavo-odbiti. Ob cesti R i g a —r M i t a v a se vrše srditi boji. Rusr hočejo s temi protinapadi na vsak način preprečiti pa de c Rige,, Pred zali v o m. Riga so se pojavile nem š k e v o j n e 1 a d j e. — Dne 10. t: m. se je vršil manjši, spopad' med* nemškimi in ruskimi ladjami. Padec Varšave — korak bližje miru. Sedaj, ko je padla dne avgusta Varšava in je bila v tej svetovni vojski, ki že vihra celo leto, zavzeta cela vrsta ruskih trdnjav na Rusko-Poljskem, se je vršil preobrat, čegar popolni pomen sie še sedaj ne more natanko presoditi. (Orožje centralnih velesil Avstrije in Nemčije ie vsled svojih zmag na severnem, bojišču doprineslo dokaz, da ima absolutno premoč nad ruskim. Pri Varšavi so avstrijske iri nemške armade dokazale, da Rusija ni' bila kos svoji ulogi, katero ji je trosporazum pred vojsko poveril in dokazal, da, še več : Rusiji je bila poverjena naloga* ki bi u-fognila, če bi jo izvršila, omajati temelje ruskega cesarstva, deloma morda jih še celo porušiti. Iz dvojnega vidika se nam. zdi zmaga pri Varšavi odločila® važnosti. V prvi vrsti je vsled ve« ; likanskega uspeha, ki sta ga dosegi Avstrija in Nemčija v pričetku druzega leta svetovne vojske, popoL noma izjalovljena perfidna m strah zbujajoča teorija angleških vodilnih politikov, ki so pričakovali z zavlačevanjem in nadaljevanjem vojske sigurni pogin Avstrije in Nemčije., Nasprotno, Avstrija in Nemčija korakata od uspeha do uspeha in posrečilo se jima je zopet zavzeti vse tiste postojanke, katere je Rusija v pričetku vojske zavzela, ker je bila za vojsko že davno skrbno pripravljena, da, še več : armade zaveznic prodirajo daleč notri v! Rusijo. Angleška špekulacija, češ, Avstrija in Nemčija ne bosta imeli dovolj moč' za daljšo vojsko, se je popcflnoma izjalovila Cim dalje traja vojska, tem večjo vojaško moč razvijata zaveznici. Iz tega bo skušal četverosporazum nemudoma izvajati posledice v vojaškem, kakor tudi y političnem oziru, vendar pa ni izključeno, da utegne prhi v četverosporazumu samem vsled položaja, ki ga je ustvaril padec Varšave, do odločilne krize. S tem pa nastane nadaljno, velevažho vprašanje: Bavarski kralj, brat zmagovaloa ppl Varšavi, se je ravnokar izjavil, da smo prišli vsled zavzetje Varšave, g I a vn e-g a mesta R u s k o - P o 1 j s k e , z a en korak bližje do miru. Sedanji trenutek bi še ne bil,, kakor se dozdeva, primeren za razgovor o koncu vojske. V, časopisju četverosporazuma se pa že nekaj dni, čeprav v bolj prikriti obliki, razpravlja o možinosti, da se sklene poseben mir med centtraljnkni velesilami in med eno ali drugo velesilo četverosporazumu. In ravno ta pisava časopisja četverosporazuma je menda najbolj primerna za presojo utiša, ki ga je napravilo pri naših so. vražnikih umikanje Rusov in izguba Rusko-Poljske. Mogoče je, da bi rad četverosporazum potrkal na grm in izviedel, kako razpoloženje vlada na Dunaju m v. Berolihu o morebitnem sklepanju posebnega miru. Močno se pa dozdeva, da ima četverosporazum manj strahu za slučaj, če bi se sklenil poseben mir, kakor pa, če bi se mu narekoval splošen mir. Ta bojazen se lahko tolmači iz notranje-pobtičnili razmer, ki vladajo skoraj v vseh državah četverosporazuma. Njihovi namfgi, kedaj bosta pač oba zavezniška cesarja označila najmanjše pogoje za sklepanje miru, so vsled popolnega poraza ruskih armad, kot njjhovo glavne vojaške sila, dosegli mučno stopnjo. Eusko umikanje ogroženo. Rusko umikanje je radi našega uspeha na erti Miohow—Lubartow zelo otežkočeno. V divjem begu iščejo Rusi možnosti za beg deloma v severni smeri čfez Branow, deloma v: izhodni öeszi Leskowioe. Vprašanje je, 'ali bodo oslabljene ruske čete sedaj, ko so naši pri Lubartowu predrli rusko fronto ter isto frontalno in od Strani neprestano napadajo, mogle pravočasno zbežati Iz. zanjke. Rusi bežijo tudi pred armadnimi skupinami generalov Woyrsoli in Köwess; v sled tega je ogroženo 'tudi rusko središče na izhodnem Vi slinom bregu, ki j.e bilo dosedaj še dokaj trdno. Ko so najše čete predrle rusko fronto pri Dublinu in Cholmu, ko so prekoračile Vaslo lin so zavzele predu.trdbe trdnjav ve T wan go rod, je postal strategični položaj ruskih čet med Vislo in Bugom skoro ne vzdržljiv. Rusi se borijo in ustavljajo našemu prodiranju sedaj le radi tega, da s tem omogočijo kolikor mogoče neopaženo preureditev ruske1 armade, in da morejo svoje ogromne zaloge vojnih potrebščin, ki so nakopičene med Vislo in Bugom, spraviti na varno. 'A ztraage zavezniških armad pri Lubartowu in ob Narewu spravljajo izvršitev teh načrtov v nevarnost. Naši zrakoplovci pa so poleg tega križišče železnic Bjelostok in Siedle obmetavali z. bombama in jih zelo poškodovali. Kar je naša armada izvršila po prvi neuspešni bitki pri L-vovu in ob Sann, kar se je posrečilo Hindenburgu po prvem prodiranju proti Varšavi, t. j. nagla izpraznitev ogroženih postojank in takojšrij/a odtegnitev čet iz bližine sovražne sile, tega sedaj veliki knez — strateg Nikolajevič z nekaterimi železniškimi progami ne more izvršiti. Vsled našega neu stavljenega prodiranja od južne, zahodne in severne strani je skoro ne-) mogoče, da bi Rusi vso svojo armado, ki se n alia ja zahodno od Brest-Uitowskja, spravili pravočasno na varno. Ako bodo zavezniške čete od severa in juga te dni tako uspešno prodirale, Kot dosedaj, utegne biti več delov rus!« armade odrezanih. Beg Iz obkolitve. Upokojeni major pl, Schreibershofen izvaja v ,,B. Z. a, M.“ o položaju na izhodu: Neprestano mečejo Ruse iz vseh krajev in jih zavezniške čete trdo. zasledujejo. Rusom se ni nikjer posrečilo, da bi ustavili prodiranje avstrijskih m nemških čet. Kjer so se upirali, so bili vrženi. Ker zar vezniki prodirajo istočasno s severa in z juga, se tudi tisti, prostor vedno bolj manjša, kjer more izvesti ruska armada svoje umikanje proti izhodu. Od dne do dne se vedno bolj vtiskašajo ruska krila in se ob. čutno ogrožajo umikalne čete. Ni potrebno veliko do-mišlije, da si predstavimo, kako da izgleda po ruskih' umikalnih cestah. Od Vlodave ob Bugu čez Brest -Lito'w;sk do Orodna se gnetejo vsi oddelki. 'Od Vlodave do Grodna je približno 280 km. Na izhodnem bregu Visle. Zvezne četej, ki se borijo izhddno od Visle, se morajo občudovati vsled njih ’dejanj, voditeljem popolnoma zaupajo in so dobro preskrbljene. Prestati pa morajo še vedno težke boje, ki jih1 bodo Še dalj časa zaposlovali. Rusi se hrabro bijejo in jim gre z ozirom na njih težavne okolnosti priznanje, nikakor, naj se ne podcenjujejo, sedanjega velikega bo.,a ne bo toliko odločil krajjnij kakor strategični uspeli. Pričakujemo izida z zaupanjem, a čuvajmo se pred pričakovanjem sanjaških uničevalnih udarcev. Vodstvo, čete in dosedanji uspehi vzbujajo upanje, da se konča vojska tako, da b® konec dostojen začetku. Kdor se sam ne vojskuje, naj; zaupa in vzdrži. Obleganje Osowiec. Po ruskem uradnem poročilu so pričele nemške čete zopet nbiegati Gsowiece. Posrečilo se jim je že. da so zavzele postojanke pri Loswi. Wilna ln Riga. Reuterjeva poroöevalnica (angleški oficijelni u-rađ) naznanja, da: bodo Rusi Wilno in Rigo kmalu izpraznili. Cetvernsporazum se opozarja, naj se pripravi na neugodna poročila od izhoda, S tem so pač dovolj potrjene privatne novice, da se nahajata Wilna in Riga pred padcem. Nemci na izhodnem bregu zaliva Riga. „Hannoversche Kurier“ poroča iz Haaga: Ruski listi prinašajo obširna poročila o bojih za Rigo. Iz teh poročil se sklepa, da so Nemci že zasedli izhodni breg zaliva Riga. Razpoloženje v Petrogradu. V Petrogradu razpoloženje ni najboljše, vkljub vsem ministerielnim olepševanjem. Ljudstvo vidi prihajati vlak za vlakom z begunci iz izpraznjenih o-krajev na zahodu in severozahodu. Iz tega sklepa ljudstvo docela pravilno, da se tudi ruskim uradom zdi prodiranje ajvstrijsko-nemških armad verjetno. Spopad nemškega in ruskega brodovja v Baltiškem morju. Dne 10. t. m. je nemško izhodnomorsko vojno ibrodovje napadlo pri vhodu v Alandski arhipelj se nahajajoči utrjeni otok Utoe in prisililo v vhodu se nahajajoče ruske sile, med njimi eno oklopno križarko razreda ,,'Makarow“, k umaknitvi. Sovražne obrežno baterije so bile z več dobrimi streli prisiljene k molku. Istega dne so druge nemške križarke pognale ruske torpedovke, ki so se pokazale pri Zerelu, ob vhodu v zaliv Rige, nazaj v zaliv. Na enem sovražnih rušilcev torpedojvk ,je bil opažen požar. Nemške ladje so bile ponovno napadene od sovražnih podvod-nikov. Vsi izstreljeni torpedi so zgrešili svoj cilj. - -Nemške bojne ladje nimajo zaznamovati ne poškodb ne izgub. Hysfrl]iÉ-ifijinÉQ bojišče. Položaj. General Cadorna je italijanskemu kralju že dne 10. avgusta sporočil, da sta Gorica in Podgora padli. Mož pa se je bridko varal. Obe imeno ani po-stojajnki sta še trdno v naši posesti. Zajdnje dni poskušajo Italijani svojo srečo z manjšimi napadi zdaj na Doberdobisko gorsko planoto, zdaj zopet na postojanke v bližini Tržiča, pri Plavah, krnskem pogorju itd. A naši pod izbornim vodstvom generala Boroevi-ča so zopet vse italijanske napade na celi goriški črti odbili. Tudi na koroški in tirolski fronti nič posebno važnega). Artilerijski boj se nadaljuje. Pozornost vzbuja zopetni — že tretji — napad naše mornarice na italijansko phal, ki se je vršil v sredo, dne 11. avgusta zjutraj. Iz tega se zopet vidi, da naša mornarica ni samo zvesto na straži za našo Adrijo, ampak da se italijanskega vojnega brodovja, Čeprav je številnejše, prav nič ne boji. Nepremagljivi lev ob Soči. Splitski „Dan“ piše: „Grozno grmenje topov na periferiji okoli Gorice in pred bobnečo Sočo. Celi svet občuduje leva, ki v svojih postojankah noč in dan napenja svojo moč, Ker mu kleti sovražnik ne da mini1, ali Bog uliva moč v slovensko* hrvatske ga leva. Mi ga občudujemo in ljubimo neizmerno, ker vemo, da je on naš in naše mile domovine branitelj: njegova, kri bo zapečatila za vse večne čas, e slogo, bratstvo in e di n s t v o S 1 o iV e n c © v in Hr v a $ 'o V. 'Občudujemo ga in solze veselja nato silijo v oči, ko ga Vidimo, ko gre iz svojih skrivališč in okopov, zjnojen in od zemlje zamazan, ali ponosen, da je storil svojo dolžnost in rešil domovino. Njegov znoj in njiegova obleka na,m pove, kaj trpi, koliko prečuje i,n se žrtvuje za svoj dom in narod in zato se naše srce in naše misli nahajajo ve-ib; o pri njem. Goriški lev, Bog naj te varuje in vodi od zmage do zmage! Hvaležna domovina ti pa postavi ob bobneči Soči graniten spomenik na trdnem skalovju našega Krasa, kamor bosta romala za večne čase — Slovenec in Hrvat!“ Slovensko-hrvaški junaki na Doberdobu. Listu „Pesti Napio“ poroča njegov dopisnik:. Danes sem hil sprejet od nekega divizijskega povelj* nika, kateri se je izrazil o vojakih,, ki se bore na Doberdobu. sledeče: Ako bi bili pred več urami navzoči. in bi videli delovanje težkih topov na skalnatih pobočjih, potem bi še le imeli nekoliko pojma, koliko pretrpe moji vojaki v kritjih: Vsak mojih vojakov je največji junak. Ne morem najti dovolj besed, da izrazim svoje občudovanje nad njihovo vstrajnostjo in junaštvom. Ponočne napade na nas smaftrajo moji junaki za pravo olajšavo. Vsak napad je bil s krvavimi izgubami za sovražnika odbit S i o v a n c i in H r_ vati tekmujejo v juuaitVu. „Još Hrvatska ni propala.“ V ljubljanski vojaški bolnišnici so te dni operirali težko ranjenega hrvatskoga junaka. Operacija, ki je trajala pol ure, je končala s tem, da je zdravni potegnil vojaku iz stegna velik kos granate. Hrvatski junak je pretrpel operacijo čisto mirno in je iz operacijske sobe odšel pojoč: „Još Hrvatska ni propala.“ Najkrvavejši boji te vojne. „Budapest“ je priobčil naslednje poročijlo svojega dopisnika iz Gorioe: Po dobrotnosti zapovednika Boroeviča sem mogel obiti vse naše pozicije okoli Gorice, pa sem mogel videti na lastne oči, da je goriško predmestje ravno tako v naši posesti, kakor je bilo pred petkratnimi napadi Italijanov, ki so bili vsakokrat odbiti. To je fakt, ki ga nje more ovreči, niti Cadorna s svojim ponočevanjem in niti italijansko topništvo, ker njihova prizadevanja se razbijajo ob čvrst, vstrajnosti in heroizmu naših čet. Italijanska ofenziva ni mogla uničiti niti enega našega obrambnega sredstva, niti nam ni mogla napraviti kakih težkoč v obrambi, dasi‘je ravno Italija k vsej tej vojni doprinesla najkodvalvejšjh žrtev na bojnem polju. 11 a 1 i j a j e — kakor pravijo vojni strokovnjaki — izgubila na S o č i v e č Ì j u d i, nego R u s i v K a r p a t :1 h. Borbe okoli goriškega predmostja so najvratolomnejte in najfcrvaveje, ki si .lih more fantaziju zamisliti v svetovni vojni ter nad-kriljujejo tudi naj večjo strahotnost. Italijani so petkrat poskušali naskočiti to predmestje, ali vsakokrat so bili strahovito odbiti. Dve italijanski odlični četi ste v poslednjih ofenzivah poizkušali prodreti, naši fronti z jako povečano močjo m ste prelili naravnost neverjetno mnogo krvi. Naša obramba se je koncentrirala m bijejo tu nravno bitko dalmatinski domobranci ter se borijo prav odlično. V minulem mescu je hotel neki italijanski zrakoplove» bombardirati goriški most, ali se mu ni posrečilo. Poskušal je to v jutro za rana, ali brez uspeha. Predpoldne je začela italijanska artilerija bombardirati most in je trajalo to notri v kasno noč. Na vsej črti je besnel naravnost strašen boj, a najbolj so bombardirali s težkimi možnarji in topovi višino Podgore. Italijanski topovi so neprestano, brez vsakega, odmora, streljali skozi tri dni, samo en dan je bilo streljanje nekoliko slabe j e. Ni ga dneva, da nas ne bi obiskale njihove težke granate in njihove raz&tnelpve krogle naše pozione, kakor tudi mesta, na katerih slutijo naše topove. Nekega dne so navalni na naše pozioijje predpoldne enkrat, a popoldne štirikrat. In popoldne so medtem napadli višino Podgore in so hoteli s vso silo forsirati, južni 'del višine. Italijanska pehota je 38 ur brez vsakega uspeha na* ravnost v reki krvi naskakovala naše pozicije in je prišla tik do naših utrdb z bodečimi žicami.. Ali tu so naleteli na strašen odpor naših vojakov, ki so jih na« ravnost pokosili. Dne 20. m. m, se je posrečilo neki i-talijanski patrulji, da je z eksplozivnimi bombami raz* drla naše bodeče žioe. Tu se je razvila velika borbo, med nami in njimi. Italijani so bili odbiti in naši pionirji so zopet popravili žice. Istega dne predpoldne so ponovno poizkušali z naskokom na Podgoro s toliko silo in takim ognjem, da so zopet došli do naših zaprek — bodečih žic, kjer jih jo naš ogenj pokosil ter onemogočil vsako nadaljno prodiranje- In tako vihrajo nad Gorico vsak dan viharji šrapnelov in gra- nat. Istega dne so Italijani zopet dvakrat poskušali z napadom na Podgoro. Pri tem so s tem napadom koncentrirali tudi neke druge napade, a so bili po krvavih borbah strašno odbiti. Na štirih mestih so prodrli zapreke in so se kot valovi vrgli skozi odprtine proti našim pozicijam, ali niso mogli dalje niti koraka, ker so naleteli na krvav odpor. Borba je bila strahovita. Prišlo je do boja na pesti, bajonete, kopita, s kamenjem, lakti in zobmi. In tedaj je naše topništvo stopilo v borbo proti njihovim rezervam in po 24 urali so bili Italijani popolnoma potolčeni in so se morali umakniti v svojo prejšnjo pozicijo. Dne 24. m. m se je bil boj samo na Sabotinu in so Italijani poizkušali trii naskoke, a ker se jim to ni posrečilo, so se popoldne zopet vrgli na Podgoro. Naskakovali so dve ali tri ure Naše čete so jih uprav zmlele., Italijani so često rabili bombe s strupenimi plini. Končno je borba, okoli Poagore končala s tem, da smo zopet pridobili vse naše pozicije, ki so nam jih, Italijani oteli v nekoliko dneh. To je samo ena epizoda iz vseh bojev, ki so bili v tem kraju. Sodi se, da je v tej epizodni borbi imela italijanska vojska 5000 mrtvihi in mnogo vleč ranjenih. Po 25i. je prišlo le do manjših napadov na Podgoro in do slabih topniških bojev. Vrženih je bilo nekoliko šrapnelov na mesto, poi^kušenih je bilo nekoliko ponesrečenih napadov z aeroplani — in nič več. Bovška zaporna črta. Poročevalec dunajske „jZeit“ je obiskal bovško zaporno črto. Na Krnu in proti Bovcu imamo še vedno svoje prvotne postojanke. Lahi so lo "maio oddaljeni, Mojstri so v gradnji poatojank, toda že devet tednov, nje morejo nikamor naprej. Cadorna je poročal, da je laška artilerija povzročila veliko škodo na bovški zaporni črti. Kakor pa pravi poročevalec, obstoji vsa ogromna škoda v tem, da je zračni pritisk razbil poveljniku utrdbe steklenico konjaka. Koroška fronta. Na koroški fronti je položaj zadnje dni na splošno neizpremenjen. Sovražna artilerija je tu in tam spravila v ogenj nove težke topove in povsod povečala svojo delavnost. Napadli sano najspredmejše laške postojanke na gori Hohen Trieb in povzročili tamošnjim manjšam sovražnikovim oddelkom izgube. Naše patrulje vznemirjajo sovražnika noč in dan. Taka naša patrulja je zadela na dvakrat močnejšo sovražnikovo, se z njo celo uro borila in jo brez lastnih izgub prisilila k umakanju. Na Malem Palu so Lahi dne 8. avgusta mislili nenadoma napasti z ognjem, pa se jim ni posrečilo- m ». Naša mornarica drugim vzgled Ugleden Švedski list piše: 'Avstrijska podvzetja v Adriji, ki vzbujajo tudi pri nas največjie. občudovanje, so za Švedsko zlasti vsi ed tega vele zanimiva, ker je jadranska izhodna morska obal v gotovem por menu zelo podobna švedski morski obali, ker se bo morala Švedska slično braniti, kakor avstrijsko vojno brodovje v, Adriji. Poveljnik švedskega obrežnega vojnega brodovja, admiral Diyrssen, je, kakor piše list „Nya Daglight Allehanda“, zatrjeval švedskemu mornariškemu ministry da bi morala Švedska- v slučaju pomorske vojne bržčas omejiti svoje odporno vojevanje na skupino otokov Schären, kjer njeno vojno 'brodovje ni tako številno, kakor sosednih držav, Bilo bi torej zelo p o učljivo, če bi mogel sedaj zasledovati švedski mornariški častnik podvzetja avstrijske vojne mornarice v Adriji. Švedski mornariški minister je nato zaprosil potom diplomacije avstrijsko vlado za dovoljenje, da bi smel švedski1 mornariški častnik skozi tri mesce zasledovati) in proučevati vojna podvzetja avstrijskega vojnega brodovja v Adriji. Cerkev naših mornarjev. Nadučitelj J, Žolnir,, sedaj narednik v Poli, piše svojemu očetu: „predragi! Vaše obširno pismo z jako zanimivo vsebino sem prejel in sem Vam zanj kar najsrčnejše hvaležen. Jaz sem še vedno tukaj. Dne 14. avgusta bo leto, odkar smo nastanjeni v Poli. Bog zna, kako dolgo pa še bomo! — 'Slika na dopisnici nam kaže cerkev naših mornarjev. To je najlepša cerkev tukaj. Stoji na vzvišenem prostoru, od’ koder je krasen razgled preko celo bojno, luko. Vrhu stolpa je kip Marije, morske zvezde, Marija je obrnjena proti morski bojni luki, ima razprostrti roki in človeku se zdi, da čuva nad našim bojnim brodovjem, Gotovo ga ona tudi obvaruje nesreče.“ Očividec o uničenju italijanskega zrakoplova v Poli. G. Ignac Tomo od domobranskega pešpolka št, ... piše dne 6. avgusta: „Nocojšnjo noč siem opazoval prizor, kateremu podobnega pač ne vem, Če bom Še kedaj videl. Gotovo ste čitali že prej v časopisih o tem činu naše; nepre-kosljive mornarice in naših trdnjavi, vendar Vam kot očividec o tem sporočam, tudi jaz. Bilo je krasno opazovati italijanskega velikana, ki je zašel v peklo avstrijskih Šrapnelov, Pripeljal se je nad Polo točno ob 11. uri 45, minut in ob 11. uri 56 minut se je moral že spustiti dol. Hura, hura in zopet hura! se razlega, po Poli, Ob drugem strelu bil sem že pri oknu, Z vseh trdnjav in ladij razsvetljujejo zrakoplov naši reflektorji, da je bil svetlejši nego električna svetilka. Ležim'; v drugem nadstropju pri oknu. Ko pogledam ven, je bil velikan ravno nad našo vojašnica. V prvem hipu sem se malo ustrašil. Kaj, če vrže bombo na vojašnico! Kar, malo pokrižal sem se. Toda krogle naših topov se razletavajo krog in krog njega. „Zračni križar“ pač nima čaSa misliti na bombe, marveč gleda, kakoi bi se rešil. Požene se kvišku, obrača se sem in tja, kakor bi ne vedel, v. katero smer naj se obrne, Naenkrat se začne pomika# proti Itafliiji. 'A videli smo, da je njegova usoda zapečatena. Ko vidijo zrakoplovci, da so izgubljeni, se vrnejo proti mestu 'ter se spuste pred njeko utrdbo n Josip Ku-kačka, je iz vojaškega zapora v Gradcu izpuščen, ne da M prišlo do obravnave. Iz poštne službe. Poštni praktikant v Zidanem mostu Pavel Krulej je imenovan za poštnega pristava istotam. Visokošolska vest. Ministerijalni koncipist v. ministrskem predsedstvu dr. L. Pitamio (rodom kranjski Slovenec) je postal privatni docent za splošno avstrijsko državno pravo na dunajskem vseučilišču. Ministrski ukaz glede sprejemanja dijakov v srednje šole. Naučno ministrstvo je deželnim šolskim oblastvom poslalo ukaz, naj deluje na to, da ne bodi*-preveč mladine sililo v srednje šole. Češke katoi. pol. stranke so imeli dne 16. julija zborovanje v Pragi v svrho zedinjenja in skupnega delovanja vseh dobromisliečilh katoi. Cehov. Izvolilo se je predsedstvo skupnega odbora.'V načelstvu so: Bivša deželni odbornik msgr. Burian, vseučiliški prof. dr. Kordac in načelnik kršč. soc. stranke Sabata. Imenovanja v armadi. Naslov in značaj podpolkovnikov sta dobila majorja (Viljem Jelenčič in Martin Žunkovič. Za črno,vojniške nadporočnike-av-ditorje sta imenovana dr. Jurij Adlešič in dr. Metod Dolenc. Bivši minister Prašek se je priglasil, kakor poroča „Venkov‘% prostovoljno k vojakom. Prašek bi bil moral kot nekdanji desetnik pod orožje, toda cesar ga je iz posebne milosti povišal za poročnika in ga pridelil v službovanje v vojnem ministrstvu. f Stotnik Dudovik Zwirn. Dne 1. avgusta je na severnem bojišču padel stotnik in bataljonski poveljnik , štev. Ludovik Zwirn. Padli je bil celih osem mescev neprenehoma na bojišču in je radi svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom bil že dvakrat odlikovan in sicer prvikrat s „Signum laudis“, drugokrat pa z vojnim zaslužnim križcem. Padli je brat oskrbnika mariborske deželne bolnišnice g. Rajmunda Zwirn. Nadporočnik Branko pl. Pogačnik piše o ' smrti stotnika Zwirna o-skrbniku Zwirnu sledeče : „Ko smo prodrli proti kraju, ki je bil od Rusov zaseden, je naš ljubi tovariš, Vaš brat, bil zadet od ruske puškine krogle, Saniteti so ga obvezali in zanesli v neko kritje. Vsi smo Š8 upali, da ne bo nič hudega, ker je sam pravil, 'da u-pa na okrevanje. Ob /47. uri je padel nenadoma v nezavest. V agoniji je ležal kake pol ure, nato pa je izdihnil svojo (junaško dušo. Po izpovedbi zdravnika je krogla predrla želodec in jetra. Tpvariši-častniki bomo ohranili vrlemu junaku trajen spomin. Posebno meni je bil Vaš brat vedno ljubi in najdražji prijatelj. Z bratom vred je padlo tudi več vrlih Bošnjakov. Vse smo jtoköpali na skupno pokopališče, ob robu gozda, južne od kraja Garbow, severozahodno od Lublina. Stotnika smo položili v poseben grob in kraj natančno zaznamovali. Sprejmite moje srčno sožalje!“ — Bodi slovenskemu stotniku-junaku tuja zemlja lahka 1 Odlikovani slovenski častniki- Vitelki križec Franc Jožefovega reda je dobil stotnik 1. bos.-berc.. pešpolka Anton Vidic, Signum iaudis so dobili: rez-nadporočnik 3. bos.-herc. pešpolka Franc Arnošt, rezervni poročnik 78. pešpolka Vidmar, poročnik 2. u-lanskega polka Alfonz pl. Bezeljak in stotnik infan-terijskega bataljona IV.-81. Egon Kaučič. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila polkovni zdravnik 79. pešpolka dr. Iv. Čistine, nadporočnik-provijantnik 10. pešpolka Iv. Rudnik. — Red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 8. lovskega bataljona Ivan Moškerc. — Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo so dobili : stotnik 58. pešpolka V. Toman, nadporočnik 27. ttopničarskega pešpolka Karol Zupančič, major 88. pešpolka. Kamilo Polajner, nadporočnik 88. pešpolki Josip Lukeš in stotnik 9, topničarskega pešpolka Ot. Petrič. — Signum laudis so dobili: stotnik 17. pešp. Karol Greši, hadporočnik 72. pešpolka Franc Cik, stotniki 4. topničarskega pešpolka Josip štitkovec, rezervni poročnik 16. trenske divizije 'Maks Bojko, poročnik 12. ulanskega. polka Bogdan Divjak, nadporočnik 19. topničarskega pešpolka Jurij Roknič in nadporočnik 7. pešpolka Julij Jereb. — Zlati zaslužni križec s krono na tr^ku hrabrostne svetinje so dobili vojaški podintendant 10. gorske brigade Karl Ser-nee, nadporočnik 2. težke havbične baterije Frano TomŠe pl. Savskidol, stotnik 11-52 infanterijskega bataljona Josip Voivko in rezervni poročnik 37. fopnič, poika Ervin Vračko. Bivši urednik „Štajerca“, Peitier, — ustreljen. Bivši urednik „Štajerca“ (Anton Pettier, ki ie, kakor smo že poročali;, napadel v Kamniški grabi lesnega trgovca Lavka z namenom, da bi ga oropal denarja, je zbežal po brezuspešnem napadu v gozdove, v katerih se je klatil, zasledovan od Orožnikov'. Potikal se je kakor plaha zver po gozdovih, noč in dan brez jedi. Kmetje iz okolice» Sv. Lovrenca, katere je srečal in ki še niso zvedeli za njegovo hudodelstvo, pripovedujejo, da je Peitier izgledni popolnoma podivjano, njegov pogled je bil plah in zmeden. Ko sta Peitier j a zagledala dva orožnika pri neki planinski bajti v Lobnici in ju je tudi opazil Peitier, je naglo zbežal v smeri proti Sv. Lovrencu nlad Mariborom. V tamkajšnjem gozdu je bil na lovu tudi ravnatelj Sel,tz in ko je Peitier zagledal Sei.taa, je gotovo smatral, da ga zasleduje tudi ta. Ravnatelj ga opominja, naj se uda. Peitier nato skoči nekoliko v. stran, pomeri z revolverjem ter ustreli. Tudi ravnatelj hitro pomeri pin-ško ter ustreli, Ker je Peitier padel, je ravnatelj menil, da ga je on ustreli)!. Pri obdukciji pa, ki s® Ja izvršila v mrtvašnici šentlovnenskega pokopališča, se je uradno ugotovilo, da je krogla, kj je Pel tl er j a zadela, bila revolverska krogla. Peitler je torej svoj revolver nameril proti sebi; krogla mu je predrla sence na eni strani ter je obtičala v možgamh. Proti večeru so samomorilca pokopali! brez duhovniškega spremstva, brez zvonjenja na prostoru, ki je odločen za nespotoorjene roparje in samomorilce. Konec življenja brez Boga. * Prodaja žita nove žetve. Ptujsko okrajno glavarstvo nam piše: Opazilo se je, da se vžlic določbam cesarskega ukaza z dne 21. junija 1915 drž. zak. štev. 167 od strani kmetov zasebnikom prodaja žito letošnje žetve. Vnovič se torej opoza> ja na to,, da je vsa žetev leta 1915 zaplenjena v prid državi in se sme prodati le kupcem vojno-žitno prometnega zavoda, ki imajo poverilnico političnega oblastva prve instance. Vsaka prodaja drugim osebam je neveljavna in podvržena strogi kazni po cesarskem ukazu z dne 21. junija. Tudi kupovanje in prodajanje žetve na bilju je kažnjivo. Politični m oblastvom prve instance se je v/novič zaukazalo, da z vso strogostjo zabranijo prodajanje nove želve. Bernja za gg. kaplane, organiste, cerkovnike. Od popolnoma verodostojne Strani izvemo: C. kr. notranje ministrstvo je odločilo, da lahko o. kr. namestništvo samo uredil zadevo zaradi prostovoljne bernje. C. kr. namestništvo je na to ukrenilo, da se zbirea dovoli ter je ta svoj ukrep naznanilo te dni tudi c. kr. okrajnim glavarstvom. Žito, ki ga dušni pastirji dobijo pri bernji, smejo prodati samo vojno-žitno prometnemu zavodu. Da se uvede primerna kontrola, je dušnim pastirjem, ki imajo bernjo, naročeno, aa morajo oblasti naznaniti, koliko žita so dobili na zbirci. Naznanilo morajo napraviti sami in je odposlati 1. o-krajnemu glavarstvu, 2. pooblaščencu vojno-prumetnega zavoda (komisilonarju, ki preskrbuje nakup žita) in 3. Staj. podružnici vojno-žitno prometnega zavoda. v Gradcu, Burggasse št. 9. Župni uradi so dobili natančna navodila glede bernje. Za komi sij on ar-je v mariborskem okraj, glavarstvu sta imenovana Franc Pišek za desni in Jože! Urban za levi breg Drave. Uradno nam zatrjujejo,, da se morajo teli navodil držati tudi organisti in cerkovniki, kateri imajo pravico do bernje. * Prepovedan uvoz konj iz okraja Čakovec. Ljutomerko okrajno glavarstvo je prepovedalo uvoz konj iz obmejnega okraja Čakovec, ker se je v nekaterih občinah imenovanega okraja pojavila smrkavost pri konjih. Prepovedano fotografiranje., Cesarska namest-nija nam naznanja: Vojaško poveljstvo je iz važnih razlogov prepovedalo fotografiranje južno“ od Drave. Na severni strani Drave je fotografiranje dovoljeno. Kdor želi južno od Drave izvrševati fotografiranje, mora imeti za to od pristojnega višjega etapnega poveljstva potrebno dovoljenje. Splošno pa je na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Tirolskem prepovedano fotografiranje vojaških naprav, ku.'odvorov, železniških naprav in vojaških utrdb. Pošiljanje časopisov v nevtralne države ustavljeno. Poštno ravnateljstvo za Štajersko razglaša, da je zasebnim osebam prepovedano pošiljati časopise m tiskovine v nevtralno državo. Ištotako je prepovoda. no pošiljati v nevtralne države tiskane zemljevide, naznanila smrti itd. V bodoče se bodo smeli pošiljati časopisi v, nevtralne države lei tedaj, če so si dotični naslovniki naročili časopise potom poštnih uradov a-li pri uredništvih časopisov, ki se izročajo neposredno poštnim uradom. Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil 96 kaznjencev raznih kaznilnic. V mariborski moški kaznilnici je pomiloščenih 13 kaznjencev, v ženski kaznilnici v Begunjah na Kranjskjem pa1 5 ženskih kaznjencev, * Maribor. Dne 9. avgusta predpoldne je umrl v tukajšnji domobranski bolnišnici črnovojnik Ivan Kosi na( ranah, M jih je zadobil na bojišču proti Italiji na glavi. Ivan Kosi je bil doma na Lešnici pri Ormožu in ima še pet brat o,V-vojakov. — Dne 10. avgusta po noči je umrl črnovojnik prostak Djordjo I-lič na ranah, ki jih je dobil na glavi v vojski proti Italiji. * Maribor. Poročnik Ferdinand Crepinko, ki se je dosedaj zdravil kot ranjenec v bolnišnici Rudeče-ga križa v Ružomberoku, je zopet pri svojem polku v Petrovaradinu. — Na južnem bojišču je bil ranjen praporščak Julij Guštin. Novacerkev pri*Vojniku. V Hrenovi je padel 31. julija kmet Janez Meier pri skladanju snopja s kozolca in si je zlomil tilnik. Bil je pri priči mrtev. Polzela. Ker Prymova tovarna stoji; so zaprli tudi strugo, po kateri je tìobivfala tovarna svojo vodno silo. Struga je sedaj suha. in bližnji posestniki so prišli v veliko zadrego, ker nimajo vode. Vsahnili so namreč tudi vodnjaki. Kakor slišimo, namerava celjsko okrajno glavarstvo po uradnih inženirjih dati preiskati vodne razmere na Polzeli. Nekaj se mora zgoditi, pomanjkanje vode je za ljudstvo velika nesreča. Bizeljsko. Nekatere bizeljske vinske vrhe je pred kratkim obiskala toča in riapratela nekaj škode-Vinogradi sicer izvrstno kažejo in je upati, da bode letošnja ugodna vinska letina Bizeljapcem vendar že enkrat poplačala trud z vinogradi. — Zadnje dni nastopa plesen in peronospora. Slovenjgradec. Po slaven jSgirašM p*3ružnici avstrijskega Rudečegai (križa so darovali: občina Sobota 17 K 06 v; občina Razbor 4 K 52 v; občina Mufaj 107 K; Cerovšek, Šoštanj, 13 K! občina Kortina 20 K 10 v; občina Topolšica 8 K 30 v; nemška šola Velenje 16 K; Frančiška Hodnik, Slovenjgradec, 13 K 70 v; Karol Rebul, blovenjgradec, H H 10 v; nadžupnija Šmartno pri Slovenjgradeu 10 K; občina Brezno 100 K; občina Vuhred 27 K 57 v; občina Gornja Vižinga 24 K 57 v; dr. Alojzij Bratkovič, Blovenjgradec, 95 K; Okrajna hranilnica, Slovenj-gradec, 40 K; Podružnica Jugoslovanske Strokovne Zveze v Mislinji 45 K; občina Št. Ilj pri Velenju S K 75 v; krajni šolski svet Mislinje 50 K; Rudarska skladniea Mislinje 50 K; od-S sek za varstvo železnice Slovenjgradec 7 K 12 v;, Franc Šinigoj, Sele, 7 K; učiteljstvo Šmartno pri Velenju 6 K; tržka občina Muta 79 K 06 v; občina Remšnik 13 K;: občina Ribnica 10 K; N., Slovenjgradec, 20 K; Ivan Kralj, Slovenjgradec, 5 K; Karol Paierhuber, Slovenjgradec, 5 K; občina Pernice 11 K 34 v; obitelj Robnikova, Šmartno pri Velenju,, 208 K 74 v; občina Florjan 5 K 10 v; občina Leben. 2 K 66 v; občina Primož 35 K 30 v; Emilija Duller, Šmartno, 8 K; Simon Šalamun, Šmartno, 12 K; hranilnica Marenberg 20 K; občina Mislinje 20 K; Franc Pototsehnig, Slovenjgradec, 48 K; Uršula Mithans, Sv. Martin, 2 K; Franc Woschnagg, Šoštanj, 50 K; okrajna hranilnica Slovenjgradec 500 K; občina Primož 10 K; Mfarija Cas 5 K; Janez Sirnik, Dovže, 10 K; dr. Božidar Luckmann, Slovenjgradec, 5 K; Alojzij Arzenšek, Vuzenica, 26 K; dr. Hans Harpf, Slovenjgradec, 10 K; Liedertafel, Slovenjjgradec, 20 K; Alojzij Schechel, Slovenjgradec, ,10 K; Schober Jožef, Marenberg, 6 K; Luka Resi, Marenberg, 16 K; Karol (Vrenčur, Marenberg, 46 K; dr, Franc König, Muta, 20 K; baron H. Kome-ter, Buchenstein, 100 K; Terezija, Zupanc, Maribor, 36 K; Jan, Schuster, Slovenjgradec, 4 K; Janez Friedl, Slovenjgradec, 4 K; Luka Pogorevftnik, Slovenjgradec, 1 K; Janez Kumer, Slovenjgradec, 1 K; slovenska šola Slovenjgradec 42 K 50 vin.; Posojilnica Št. Ilj p. T. 20 K; Frančiška Zollinger, Troble, 60 K; Jožef Spesny, Troble, 16 K 70 v. * Novi žepni Koledar za slovenske vojake za leto 1916. Slovenski vojaki, M so odhajali na bojišče, so si srčno želeli kakega koledarja za loto 1915. Pravili so, da ga V strelskih jarkih silno težko pogrešajo. Zalibog pa, že ob Novem letu ni bilo dobiti nobenega koledarja več. Na tisoče slovenskih vojakov mora biti letos brez koledarja! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je torej dobro ustregla slovenskim vojakom, ka je oskrbela in iždala za nje poseben „Koledar za leto 1916“, M izide te dni. Prav pametno je bilo, da so sev ta koledar še sprejeli tudi zadnji 4 mesci leta 1915, tako da najdejo tisti vojaki, M si niso mogli poprej kupiti koledarja zal. 1915, pri novem koledarju tudi mesce september, oktober, november in december od letošnjega leta. Koledar za vojake torej sega o d mesca septembra 1915 pa do konca leta 1916. Ta koledar pa ni pripraven samo za vojake, ampak bo tudi prav zanimiv, da, celo potreben za njihove domače. V koledarju je namreč cela vrsta praktičnih in času prim|rnih člankov in spisov, katere bodo potrebovaii vojäki in njihovi sorodniki doma. Na prvem mestu ima koledar krasno sliko cesarja Franca Jožefa I. kot na j višjega vojskovodje. Vsebina koledarja obsega: Poštni tarif in določbe za vojno pošto; nato sledi članek „Sovražnik pod lastno streho“, M svari vojake pred pijančevanjem; dalje je razložena organizacija naše vojske ter vojaške stopnje pri moštva in pri častnikih. Posebno važne pa so te-le razprave: 1. Državne podpore za družine mobiliziranih. 2. Pokojnine za vdove in otroke v vojski padlih vojakov. 3. Podpore zaostalim padlih ali pogrešanih vojakov. 4. Kako je preskrbljeno za vojaške invalida in njihove družine. 5. Deželne komisi je za oskrbovanje ranjenih vojakov. 6. Odlikovanja za moštvo. 7. Nekatera društva in zavodi, ki podpirajo družine mobiliziranih, ali pa invalide. 8. Kako se piše in pošilja denar vojnim ujetnikom. 9. Kam se je treba obrniti, ako hočeš o kakem vojaku kaj izvedeti. Posebno pa je ta koledar še priporočila vreden, ker ima ob koncu 9 raznih vzorcev, kako je treba delati prošnje za razne podpore in pokojnine. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju pridejane razne krasne molitve, M so primerne za vojaka na bojišču, in lepa slika božjega Srca Jezusovega, kar bo našim junakom gotovo posebno ugajalo, Koledar ima SO tiskanih strani in ob koncu je še znaiven vezanega 48 listov praznega papirja za zapiske. Vezan je v močno platno. K vsakemu iztisu je pridejan 1 svinčnik. Stane pa 1 komad spoštnino vred 1 K, brez poštnine 10 vin. manj. D e • nar z; a koledar se naj paši je naprej in sicer najboljše v zaamkah, ker se potem vi pismu vsaj lahko napiše, kaj si m naroči in na koga se naj pošlje, na ( poštne nakaznice pa se zdaj ne sme nič pisati;, vojaH iz bojišča pancaj pošljejo denar po vojnopoštni nakaznici, ker nimajo znamk pri rokah. Slovenski vojaM! Sezite po svojem koledarju! Znanci in prijatelji! Naročite svojim vojakom ta koledar na bojišče, dajta bo krajši čas. Somišljeniki, sezite pa tudi' sami po tem koledar* ju, ker bodete njegove podučne članke potrebovali že zdaj med vojsko, pa tudi pozneje, ko se bo treba potegovati za razne pokojnine in podpore. V koledarju najdete vse potrebno! (Koledar se naroča pod naslovom: „T r g evi n a ti s k a i* n e s v. Cirila v Mariboru, Koroška/ cesta štev, 5.“ Zadnja poročila došla v petali dne 13. avgusta. Najnovejše avstrijsko uradne porodilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 12. avgusta. Rusko bojišče. Avstrijske čete, ki zasledujejo Ruse severno od spodnjega toka .Wieprza, so idanes, dne 12, avgusta, zavzele Lukow in so prekoračile reko Bystrico zahodno od Radzyna. Med rekama Tysmienico in Bugom so bili Rusi od naših zavezniških čet na več mestih poraženi. Danes, dne 12. avgusta zjutraj, je zapustil sovražnik bojišče in se umika. Sicer jo pa položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. Na primorski bojni črti je bil v pretečeni noči odbit večji sovražni napad na prednjo dele Doberdo-bske gorske planote ter (dva sunka pri 'Zagori, na katere se je sovražnik po dnevu pripravljal s hudim artilerijskim obstreljevanjem. Italijanske izgube so velike. Pred gorišMm obmostjem je vladal mir. Na ostalih bojnih črtalh se nadaljujejo topovski boji in praske. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höfer, podmaršal. Avstrijske bojne ladje tretjič napadle italijansko obal. Uradno se razglaša: Dunaj, 12. avgusta. Dne 11. avgusta zjutraj so obstreljevale naše ladje italijanske obrežne naprav/e od Molfetti do Seno' St. Georgio. V Molfetti so ladje močno obstreljevale štiri tovarne in dv;a častna viadukte. En viadukt se je porušil, ena tovarna pa je začela goreti. V St. Spirito so kolodvor in razna skladišča-pogorela do tal. V Bariju so ladje obstreljevale obrežno u.trcibo, svetilnik, železnico in pet tovarn; ena tovarna se je vnela. Gel Bari je zakrit v prah in oblake dima, Mei ljudstvom je nastalo silno razburjenje. Italijanski topovi srednjega kalibra so brezuspešno obstreljevali naše rušilce. Tudi napad sovražnega podmorskega čolna se je izjalovil.. Železniški viadukt čez Seno St. Georgio je bil po našem ognju težko poškodovan. Naše ladje so se vse popolnoma nepoškodovane vrnile. Opazila se ni nobena sovražna ladja razun imenovane torpedovfce. Mornariško poveljstvo. Najnovejše nemško uradno porodilo. V Kurlandiji in Samogitiji je položaj nespremenjen. 'Južno od Njemena sp čete generala pl. Eich-horna napad močnih ruskih čet na ozemlje Dwine krvavo odbile. Ujetih je bilo 700 Rusov. Armada general pl. Scholtza je zavzela obmo-stje Wizne in je zapodila sovražnika južno od Nare-wia čez reko Gazo. Ođ dne 8. avgusta naprej je ujela ta armada 4950 Rusov,. 11 častnikov in uplenila 12 strojnih pušk. Armada generala pl. Gallwitza je z naskokom zavzela Zambrowo in je prodirala v neprestanih bojih dalje južno čo^ Anbrzejewo v izhodno smer. Pred trdnjavo Nowo-Georgiewsk nič posebno novega. Nemška zračna ladja je metala bombe na kolodvor Bialystoka. Opazilo se je več razstrelb. Armada generalnega felci maršala princa Leopolda bajvarskega/ je nadaljevala v številnih bojih s sovražnimi zadnjimi četami zasledovanje ter prekoračila ozemlje Muehawke. Zasedla je Lukow. Armadaj generalnega felclmaršala pl. Macken-seaa je udrla ha več mestih y sovražne postojanke« katere so ruske čete srdito branile. Od danes, dne 12. avgusta se umikajo Rusi na celi črti med Bugom in Parczewom. Rumunija mora ostati nepristranska. V romunskem listu Opinion“ priobčuje voditelj romunske vojne stranke, ' bivši rumunski vojni minister Filipescu, članek, ki vzbujaj veliko splošno pozornost, Filipescu piše, da mora Rumunija ostati na vsak n a č i ni nepristranska, ker je zamudila pravi trenutek, ko bi bila morala ob strani Rusije poseči v vojsko. T'a trenutek je bil takrait, ko je bil Lvov še v ruski oblasti in so se nahajale ruske armade v Karpatih. Danes pa ne more nihče zahtevati, da bi Rumuni-j a posegla v vojsko. ■lii».«wiiim»'i»—— «■Ln.iii um— "lil—■■■■«■■ ■■n.— im .Um 'umen- Ranjeni, padli in ujeti. Pešpolk štev. 87: Ujeto moštvo: Kac Jakob, pešec; Kardinar Jožef, desetnik, Ljutomer; Kave Jakob, pešec; Kerhianko Franc, pešec; KirbiS Janez, rezervist; Kirbiš Karol, desetnik; Kladnik Mata, pešec; Klanč-nik Friderik, pešec; Kokot Anton, pešec; Kolednik Janez, pešec; Korpar Anton, pešec; Korpar Jožef, poddesetnik; Kozar Alojzij, pešec; Kosi Jožef, nadomestni rezervist; Kožič Ljudo-vik, desetnik; Kotnik Jožef,, nadomestni rezervist; Kovačič Al-, pešec; Kovačič Rudolf, pešec; Kovač Janez I, pešec;; Kovač II Janez, pešec; Krajnc 'Janez, pešec; Krajšek Franc, narednik; Krajnc Ignacij, pešec;. Kralj Janez, pešec; Kraner Simon, p©-šec; Krumpačnik Franc, nadomestni rezervist, Kumberger Peter, nadomestni rezervist; Kušljan (Juršič) Jožef, pešec: Küster Vinko, nadomestni rezervist; Mak Matija, pešec; Mari Janez, nadomestni rezervist; Mec Janez, nadomestni rezervist; Miklošič Martin, pešec; Mlakar Anton, nadomestni rezervist ; Moličnik Franc, nadomestni rezervist; Novak Janez, poddesetnik; Pajzer Alojzij, nadomestni rezervist; Perger Karol, pešec; Petelinšek !Francv nadomješjtni rezervist;' Pe^eros 'Andrej, nadomestni rezervist; Petre Alojzij, pešec; Podbarnik Franc, nadomestni rezervista Podlesnik Avguštin, nadomestni rezervist; Podlesniki Maks, pešec; Pogorelc Marko, nadomestni rezervist; Polanec Franc, pešec; Povalej fValeöjtm, nadomestni rezervist; Požun Martin, poddesetnik; Primožič Franc, nadomestni rezervist; Psaker Ciril, desetnik; Preda se 1 V, orala veliko posestvo V« «re daleč od Lsmbaba pri Mariboru. Več se izve v Urbanski ulici 11 Maribor. 2 pomočnika spretna prodajalca, Blovenskega in nemSkega jeaikà veiča, sprejmeta se s 1. septembr. ali pa tudi takoj pri Joäef Ulaga Maribor. Dimnikarski učenec se sprejme pri dimnikarskem mojstru J. Jaridko v Mariboru. 4 ievljarsSse po- moinike za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegetthoffstr. štev. 32. Dva užeitca iz boljše hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejmeta v m«dni in manufakturni trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5.______ Tesarje sprejme lv$n Špes, načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Windenauerstrasse št. 26, Ma ribor. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem. Prav lep nov Singer-šivalni stroj se zaradi odpotovanja proda poceni v Mariboru, Gčtkestrasse 2, IL nadet r., vrata 12. Oznanilo! Stalna dobra služba za pridno dekle ! Naslov in pogoji v upravništvu „Straže“. Raum mL Nasi. Dtettng&r TbeoiL Febrenbacä ww ta dol» IMffM. Bnptim Ibi Kupujem seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke po najvišjih cenah Ant. Birkmaier Maribor, Meljska česta 29 (Meuingerstr.) Ure! Ure! V veliki izbiri in po nizkih cenah« Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske E 3 60 Zlate damske ure od 26 K Za vsako uro se jamči! Precizijske ure, Schafhaasen, Zenith, Omega, Eterne Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. ftggjg Bureš Maribor urar, zlatomer ln oöalar, Tegetthofova cesta 39. Pni arar oil glav. kolodvora. za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina R.StermeckivGeljušt.300 - , |Pišite po cenik.----- Slovenski Gospodar“ 55» in „Straža“ se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah: V Mariboru: Prodajalna tiskarne sv. Cirila, [Koroška ulica št. 5. Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegetthoffova ulica. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Grajski ulici. » » Tegetthoffovi ulici (g. Žifko, blizu glavnega kolodvora). Trafika g. Handl v Tegetthoffovi ulici. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi). Brežice : Trgovina g. Antona Umek. Celle : Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu. Knjigarna gosp. Adler. Celovec : Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5. Sv. Duh*Loče Gosp. Josip Zalar (organist). Oobie pri Planini: Trgovina g. Amalije Tržan. Fram: Trgovina gosp. Janeza Kodrič. Fohnsdorf: Trgovina gosp. Jurija Gajšek. Gornja Radgona: Trgovina gosp. Antona Korošec. „ „ Franca Korošec. GuŽtanj (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula. Sv. Jakob v Slov. gor. : Trgovina g. Frid. Zinauer. Sv. Jurij ob iuž. žel. : Trgovina g. Janko Artmana. Kozje: Trgovina gospoda Druškoviča. Sv. Lenart v Slov. gor. Trgovina gosp. Antona Zemljič. Ljutomer : Trgovina g. Alojzija Vršič. Luže v Sav. dol. : Posestnik g. Franc Dežman. Muta: Trgovina gosp. J; Oset. Ptuj: Papirna trgovina g. J. N. Peteršič. Podlehnik pri Ptuju = Trgovina gosp. Mateja Zorko. V Slov. Bistrici : Prodajalna g. Roze Piči. Slov. Gradec : Trgovina g. Bastjančič. Staritrg : Trgovina g. Ignaca Uršič. Stridavi! (Prekmursko): Gosp. Peter Kovačič. Smartin na Pohorju: Trgovina g. Janeza Kos. Šoštanj : Trgovina g. Ane Topolnik. Sv. Trojica v Slov. gor. Trgovina g. Terezije Cauš. Sv. Vid pri Ptuju « Mostninar g. Anton Kmetec. Veržej : Trgovina gosp. Marije Koroša. Vojnik : Trgovina g. A. Brezovnik. Žetale : Trgovina gosp. Mat Berlisg. Im &• „Slovenski Gospodar“ leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po ni&tvo „Slov. Gospodarja“, Maribor. izhaja vsak četrtek in stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt poštni nakaznici pod naslovom: Uprav- .Straža“ izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 250. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor. Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču vsaj za četrt leta! Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«. OpOlflblS Ce kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust. Kasa Stran 8. msm tetaarit, oslovski ka&@tj* Mudfculia,po i£dm n&j jemije SiraJira ? i ¥ts«ltJW trsa »a fwjnem k®Jiju. Ä. jtot,»c«fer**n>J taitf« Ut ©fc*®*©**»« »a »HràeawUwg* fa zdrava*. crtehče n««iu*»o. SL Osamu Hrewa&Snw« Hač»r©m femnfeijew, : ■ <4. Hereto»**ofrocLprìhi mtmmmsi ljudska posojilnica v Mariboru ■MMpm Hranilno vliftfir© ** «fN«®«® »A '’Mi»«» i» e« «wwràse po 4*/»%, pro« ferfjnesečai odpovedi po 4%*/.. ©bresti m Brfrtmrto k .Si.4 es.i£*r.a.¥. i.jsjmaqa m 1. juiys, vsakags leta. Hrsaiiae tayiiice ss sprejemne krt gotov desiar, as de bi se a» eferertOTS«!® bri »r«5 la nalaganja po poiti m potei» ferasfk* položnice (97.078) as raspeiage. Best«! isvek plsfa posojilnica sama. Posolila s« d sialo Lv*^ia ™sti p» »v.vw u vuoili» «ut po »%•/„ m *«#«0 >E !**>» & «d «»Vw^jAACA S*/4S/* se m osebni kreist po 6«/». Kadile lspesojrge as extsra vrednostnih papirjev. Dolgove pri imgth desantih ntn& prevsasne posojilaiea v sve^s krt parti pawaitvi gotovih steeikev, ki ps aikdar se presegajo 7 kron. Prednje »a vknjižbo dela posojilni«* brosplaéao, rtmaks plrtb k M», Uradu« nre ®eéo in è*4rt*k od g. ts IS. ser« dopeMa« k vsak« saboto «d & do 13. nr* dopeline i*vs«asfe' pttwoik«. T omdaite sarà Pojasnila se dajajo * *-*■*• del&imik od S. do 13. uro dopoldne in od 2. do it. aro popoldne. ©■" Pesoffisti©« Ista tudi na razpolago domai« tatsilKe aaJMralnlke. Stolna ulica it. S Suhe gobe, fižol, vinski kamen ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22, Mig4Bffgn$ umetnine its vmixikalii8. Goričar & Leskovšek == Celje = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikanske izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX Z* gostilniiarie: Papirnate servijete všled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec N. loitarii Maribor» Sospesila ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo fasten]. priporoča po nafnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev s* oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. ■ NafsolidnejSa in točita postrežba. Editia štajerska steklarska narodna trgova*«. Ma debelo ! Ma drobu© I FRANC STRUPI ::: CELJE Graška cesta Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu K. Tratnik Specialist v izdelovanj« cerkvenega orodja in posede Maribor S»f arrb@fs.3 se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Pozor kmetovalci ! Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri 2 domači tvrdki I. RAVNIKAR CELJE Trgovina s špecerijskim blagom, z barvam! in deželnimi pridelki ter zaioga vseh vrst mineralnih vodi. HBT* Solidna in točna postrežba, *^Pi Obrestuje hrsnšiee vloge m 4« vloga de dne' od dneva vloga de dneva vzdiga. Rentni davek pM& pgojililea gam . ©ale posolile na vknjižbo, nt esebni kredit ih na sastave vrednostnih listin pod zde ugodnimi pogoji. Prošnje sa vknjižbe dela posojilnica brezplačne, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranka vsak delavnik ©d 8. d® 12. ure dopoldne Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - t lastni hiži (Hotel .Pri belem w©luì ¥ Celju. Qralte casta 9. Uaditr ™mm Zzdajtrtell Ut galc/ivui. Zosw^rcdj Tlak tiskarna ar. Cirila v Maribora. Odgovorni urednik: Franjo Zebot.