ic** *•• M
fjf <&,. *4
Z&OA&4&Ì'
fj) 9&s**'. tW')
Poianema šlevilka stime 63 vinarjev.
Naročnina listu:
Celo leto . . K 50— Pol ieta ...	„ 26 —
Četrt leta . .	„ 13 —
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . .	„ 66.—
Posamezne številke
ns itirib straneh 60 v.
Uredništvo Lupravništvo: Maribor, Koroška ulica St 5. — Telefon št 220.
STRAŽA
neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo«
Inserat! ail oznanila
se računajo po K 1.8Q od enoredne petitvrste pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v pendei jek, sredo in petek* Rokopisi se ne vračajo*
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
86. Številka.
Maribor, dne 6. avgusta 1920.
Letnik XIL
Izobrazbi in
Veseü smo. Namen, ki smo ga hoteli z orlov -skim taborom doseči, smo dosegli. Ogenj' novega navdušenja se je užgal v srcih tisočerih udeležencev, z močnejšim plamenom je zagorela slovanska in katoliška zavest. Orlovski tabor se ni vršil v praznem navduševanju, ampak v resnem delu. .Štiridnevna zborovanja so pokazala, da cilj naštga orlovskega gibanja ni samo telovadba, ne zabava, ampak izo -brazbà, zasnovana na verskih, kat, temeljil). Zborovali so akademiki, pregledali dosedanje delo svojih društev, se orientirali v novih socijalnih razmerah, ter se posvetovali, kako bi tudi dijaštvo pomagaio pri reševanju socijalnoga vprašanja, Znovaj so naglasom povdarili cilj katoliških akademičnih društev: Vzgajati značajne,, narodnozavedne in krščansko misleče akademike. Bogoslovci so1'si ustvarili edinstveno bo -goslovsko organizacijo. Dijakinje so se trdneje sklenile v svoji organizaciji, da se tem bolj usposobijo stopiti kmalu na. čelo katoliškemu ženskemu gibanju. Katehetje so se posvetovali,, kako čim uspešneje delovati v vzgoji za krščanstvo, ne le med šolsko ampak tudi med odraslo mladino. Tudi katehetje se morajo še tesneje skleniti, ako hočejo doseči uspehov. Zato so na zborovanju sprejeli predlog, da se osnuje za lavantinsko škofijo posebno katehetsko društvo, za vso Slovenijo pa se ustanovi „Katehetska 'zveza.“ Najbolj smo med izobraženci bili veseli zborovanja našega katoliškega učiteljstva, združenega že SiO let v „Slomškovi zvezi.“ Ozrli so se nazaj na svoj vzor , po katerem se tudi njih društvo imenuje, na Slomška, vzor smotrenega, neustrašenega in nesebičnega dela. Krona učiteljskemu zborovanju pa je bila Ustanovitev Slomškove zveze za bivšo Štajersko. Dolgo je libe -rain o učiteljstvo strahovalo svoje krščansko misleče tovariše, liberalna Učiteljska zveza jo hotela imeti monopol na organiziranje .učiteljstva. Toda najpogumnejši med verskomislečimi učitelji so se vzdignili k odporu: Ne boste nas več strahovali, ne nas več brez naše vednosti in volje silili v svoje liberalno društvo. Združili so se, ter si 31. Julija ustanovili Slomškovo zvezo. Led je prebit. Zdaj bo šlo gladko naprej ! Samo malo poguma, odločnosti je potreba . Minister dr. Velizar Jankovič le na manifestacijskem zborovanju 1. avgusta izrekel besede: Nočemo suženj
ftnUMCljl»
siva, ..ampak svobodo versko, društveno in poiitično.
In poverjenik za notranje zadeve B. Remec je nai-stern mestu pekel: „Orli morajo imeti popolno prostost. Zagotavljam-,-v imenu vlade, da bodo Orli .meli prostost in svobodo pri svojem delu;“ Isto mora vel j a-; ti za naše krščansko misleče učiteljstvo. Svobodo hočemo, popolno svobodo! Liberalno učiteljstvo se naj organizira kakor hoče, mi jim tega ne zavidamo in .ne branimo. Pa ludi krščanskemu učiteljstvu nai pulste svobodo, popolno svobodo!
Tudi naši dični Orli so zborovali. Niso prišli v Maribor samo zaradi telovadbe, ampak tudi zaradi i-zòbrazne. Sàj ima Orel namen vzgajati vse zmožno -sti svojih članov, telo pa ravno tako tudi um in voljo. .Ravno glavni referat na orlovskem zborovanju je bil: „Orci in/prosvetno delo.“ Na tem zborovanju so si še krepkeje stisnili roke jugoslovanski in čehoslo-; vaški Orli , da. se oboji še bolj utrdijo v verskih načelih in orlovski misli. Kako velik razloček med Orlom in Sokolom ravno kar zadeva izobraževalno dejo! Sokol gob' samo telovadbo; pravi sicer, da hoče igojiti tudi nravnost, toda kaj je nravnost brez vere? Taka morala je pozidana na peščenih tleh. Ali. se ne ■vidi. to ravno pri sokolskih veselicah, pri katerih se mam vedno poroča o celonočnih veselicah. Ali ne pričajo o tem dogodki, ki se so godili te dni' na Medu in o katerih še izpregovorimo. Orel pa zida vujo nravnost na trdni verski podlagi. Ne rečemo, da je vsak član Orla brez napak in greha, toda pot, po kateri društvo Orel vodi svoje člane k nravnosti je. varna m vodi kvišku, dočim brezverska, sokolska morala rodi v močvirje. Razun tega je pri Orlu bistvena tudi izobrazba, ki je podlaga vsemu gospodarskemu in političnemu napredku naroda.
Tudi starejši možje in žene, člani Kmetska zveze so se zbrali k posvetovanju, da slišijo navodila Svojega voditelja dr. Korošca, ki se že nad. 20 let u-spešno trudi za srečo in blagostanje, kmetskega stanu da pa tudf sami izrazijo svoje želje in zahteve in da se pripravijo na bližajoči se volilni boj.
Zborovali so krščanski delavci in Obrtniki, razpravljali o kulturnem pomenu krščanske delavska in obrtniške organizacije ter si še jasneje začrtali pot svojega bodočega dela.
V	znamenju mladine, mladih čilih Orlov in Orlic, ki gredo pogumno naprej, se je vršil prvi slovanski orlovski tabor v Mariboru. V tem znamenju mladostnih sil in neustrašenega poguma hočemo iti* ha naše izobraževalno in organizatorično delo vseh na -ših krščanskih društev. Delu za izobrazbo m orga nizacijo so bili posvečeni dnevi pred nedeljskim ma-niiestaeijskim zborovanjem in orlovsko telovadbo. Neumornemu delu za izobrazbo in organizacijo,, gospodarsko in politično naj bodo posvečene naše moči, da še bomo potem tembolj veselili, kadar bo naše ljudstvo pred vsem svetom z volilnim listkom v. roki manifestiralo za katoliško idejo!
Qnsfje #rtewsk©i|a tatova m Lfiilhifaiii in na Biada.
V	pondeljek 2. avgusta zjutraj so se odpeljali gostje mariborskega orlovskega tabora, čez 1000 hrvatskih, 350 čehoslovaških in francoskih ter nad 400 slovenskih gostov s posebnimi vlaki iz Maribora na Bled. Med vožnjo so goste na vseh postajali prijazno pozdravljali. Posebno navdušeno so jih pozdravili v Celju, kjer so jih na lepo okrašenem peronu sprejeli Orli in Orlice. Narodne noše in .deklice v belih oblekah so postregle gostom z okrepčili. S sprem tjevan -jem godbe so Cehi zapeli' „Kje, domov muj“, „Na Taira se bliska“ in „Lepo našo domovino,“ Med burni-i mi pozdravi je vlak oddrdral proti Zidanem mostu „ kjer je stal dalje časa. Godba je na peronu pridno r-grala.
V	Ljubljani je naše mile brate in goste pričakovalo veliko občinstva, Orli, Orlice in naraščaj. Po prisrčnih pozdravih se je razvil sprevod po mestu do Marijanišča, kjer se je razšel«
Zvečer je bil gostom na čast prirejen v veliki dvorani Uniona slovesen komerz, katerega so se udeležile ogromne množice gostov in Ljubljančanov. Predsednik deželne vlade dr. Brejc je v prisrčmu be sedali pozdravil vse goste. V svoiem govora je obžaloval, da se ni mogel udeleževati orlovskega tabora v. Maribora, ker je moral oditi na plebiscitno ozemlje . Izvajal je nadalje: Le ena pot vodi do prave rešitve:i Nazaj k starim vzorom, kateri so vodili svet 2000 let. V tej smeri se morajo zastaviti vse sile, če hočemo
LISTEK.
Brat Nardžič:
Spomini orlevske mladtosii»
, MI.
Tako se je začelo moje življenje med Orli v telovadnici. Bilo nas je v dijaški vrsti kakih 25 do 30. Vsi smo bili jako goreči telovadci in smo tudi stanovitno napredovali. Nekateri nismo mogli nikoli dočakati telovadnih ur, zato smo pogosto udrli skozi okno z dvorišča v telovadnico. Tisto okno niso znali na u-meten način odpirati in zapirati. Potem Smo pa na skrivnem in na svojo roko za žive in mrtve telovadili, dokler nam niso mišice odpovedale . . .
Ne trdim, da je bilo to prav in hvalevredno, a povem vendarle po pravici, kakor se je godilo.
Iz tistih časov imam dve fotografiji dijaškega Drla. Prva kaže 19 telovadcev, draga 20. Pa niso na obeh vsi isti. Na prvi sta kot vaditelja Aleksan -ider Jeločnik in Stanko Velkavrh, izborna duša. — Menda sta še danes oba Orla po mnogih bridkih izkušnjah svetovne vojske.
Poleg teh dveh in mene je še več fantov, na katere sem si ohranil najboljše spomine. Sest od teh kaplanuje danes na raznih straneh Slovenije. Za vse pa ne vem, kakšne poklice so si izbrali, če sploh Še živijo. Oba brata Vidra sta menda morala med vojske v boljšo domovino — bila sta vzorca fanta. Ne -katerim sem pa tudi že pozabil imena. ;Grča je tudi poleg, ubožec pa je še danes nekje na Ruskem vjet, in sam ne vem, zakaj ga ni domov.
Da bi bil kdo od teh pozneje odpadel od orlovskih načel, mi ni znano. Le za enega čem, da je pozneje zavozil v stranske kolesnice, pa baje ne za — dolgo.
V osmo šolo je šel namreč v Novo mesto. Dasi v-Ljubljani eden najboljših, je postal v dolenjski prestolnici v par. mesecih — ateist. Pred maturo mi je
sam z vso resnostjo zatrjeval, da je tako.
Pravil mi je tudi, kako se je to zgodilo. Iz vsega sem spoznal, da je morala biti temu kriva na eni strani majhna nerodnost p. Pavla, na drugi pa prefriganost prof. Markiča. _	-
Kako je shajal s svojim ateizmom do mobiliza -cije, mi ni znano. Takrat se je pa, kakor sem zvedel, njegov ateizem razblinil v prazen nič in fant je na -šel zopet edino pravo pot. Pozneje pa nimam poročil od njega.
V telovadnici je visela fotografija vzorne vrste orlovske organizacije. Mislim, da je bilo 12 telovadcev. Med njimi je bil Aleksander, Klinar in Brtoncelj iz Jesenic, eden je bil iz Loke, za drage ne vem več, od kod. Pred to sliko smo stali prav pogosto in se navduševali ob pogledu na krepke postave orlovskih vzornikov. Zlasti se nismo mogli nagledati "Klinarja , ki je bil za glavo yišji od drugih, krepke postave in prikupljive zunanjosti.
VIL
Med počitnicami po četrti šoli se je vršil prvi orlovski tabor v Škofji Loki.| Bil sem tam z Grčo in Stanovnikom. Telovaditi se dijaki nismo upali. Premalo smo še znali in bali smo se — šolskih paragrafov. Posebno dolgo pa' ta strah ni trajal, zakaj leto pozneje smo bili pripravljeni sodelovati pri vsaki javni telovadbi, samo, da so nas kje marali.
Kako je bilo z omenjenim nastopom v Loki, se danes ne spominjam več. Vseka ko je pa takrat Orel stopil pred vso slovensko javnost.
Drugi dan so bila poučna predavanja. Poslu -šali smo dr. Kreka. Danes vem le eno misel še iz njegovega govora. Razlagal je načela političnega boja in. je to priliko porabil, da je odgovoril rajnemu p. -Stanislavu Skrabcu. Ta učenjak ga je bil namreč v pCvetju“ nekaj prijemal radi nenačelnosti ali kali. Krek je rekel tako-le : . Tam na solnčni {Gorici,, na lepi Kostanjevici živi en mož. Učen mož -e pobožen mož, — moder mož, — vse časti vreden mož, — toda na politiko se na ne razume!
Bog zna, kolikokrat sva s Stanovnikom za zabavo pozneje ponovila te krepke besede! Ce nama v raznih debatah ni šlo prav skupaj, če je eden hotel po vsej sili obdržati svoje pravo, je moral slišati ob-!-sodbo: Vse časti vreden mož, tega pa ne razumeš !. Ce je prišla med naju kakšna jezica, jo je brž pričel mirit — učen mož, pobožen mož — in, smejala sva s«!
Pozneje je dejal nekdo, da je politika veliko pregrda reč, da bi se mogel blagi pater Stanislav nanjo razumeti. Zanimivo je pa vendar, kako včasih veliki’ ljudje Mm g o drugem sodijo, —i
Za Krekom je govoril Terseglav. Razpravljal je o tem, kakšne naj bodo naše organizacije, da bodo prava ljudska univerza. Toda tisti dan nam ni ugajal. Govoril je sicer lepe reči, ali ves njegov nastop je bil kakor golo hlastanje po zunanjem efektu. Tako čudno afektirano resnično še nisem slišal nobenega človeka govoriti. Nekaj časa smo ga poslušali, pa kmalu nam je presedalo. V pavzi smo-sklonili, da Terseglava ne poslušamo več. Eden j,e šel za kulise, da mu to pove. Ne spominjam se več, če je Terseglav tudi res zvedel za našo nezaupnico, gotovo pa je, da potem res ni Več govoril, dasi je bil napovedal nadaljevanje. Pozneje pa ni nikoli več tako govoril, —
Tisto popoldne se je našla v Loki dražba samih dobrih ljudi, ki so imeli v mislih izlet na planine za Loko. Stanovnik je bil med njimi. Kot zvest prijatelj je povabil seboj tudi mene in me predstavil izvoljeni družbi. Prvi večer smo šli do Sentlenarta, kamor rtas je povabil ondotni župnik Sever. LjubeznjTvo nas je pogostil in nam pripravil lahko noč pod svojo streho.
Tisti večer je vodil zabavo Stanovnik. Ker je bil neugnano zgovoren, ga je hotel gospod župnik malo ukrotiti, pa se mu ni posrečilo« Dal mu je nalogo, naj hitro napravi parlamentaren govor o petroleju in ajdovih žgancih. Fant je svetlo pogledal, si o-brisal usta, vstal in pričel: „Gospoda moja . .
(Dalje prihodnjič.)
rušiti človeštvo. Moči morajo združiti vsi krščanski narodi. V tem pomenu je bil največjega pomena or -lovski tabor v Mariboru. Orel mora biti rosen uniteli v obnovi krščanske kulture.
Govorilo je še več drugih govornikov. V torek zjutraj so se pa vsi gostje odpeljali na Bled. Na vseh postajah so bili prijazno sprejeti. Ko so došli na Bled, so jih Blejci v narodnih nošah, katerih je bilo nad 200, prav prijazno sprejeli. Popoldne so se udeleženci vozili z okrašenimi čolni po jezeru. V cerkvici na otoku so bile litanije, po litanijah je pa bila prosta zabava.
Zvečer je bilo Blejsko jezero in vsa okolica kra suo razsvetljena. Streljali sò> topiči in ko se je začelo mračiti, so začeli goreti kresovi na bližnjem hribu. Svirala je jeseniška godba. Z zelenjem okrašeni čolni', ki so bili razsvetljeni z lampijončki v narodnih barvah, so vozilt proti otoku,. Žaromet je razsvetlieval vse jezero ter posamezne lepše kraje ob jezeru. Pri -zor je bil bajno- krasen, Ta večer bo ostal vsem u -deležencem v trajnem spominu. Udeležniki niso mogli dovolj prehvaliti lepote Blejskega jezera. Blejski ve -cer bo ostal vsem nepozabljen, kljub divjaškemu napadu ob strani liberalnih Sokolov, o katerem poroča- ; mo Spodaj.	“, m	f
Drugega dne so se odpeljali v Ljubljano, od | tam pa v. Maribor, V. četrtek zjutraj so se naši sever- | ni gostje odpeljali iz Maribora nazaj v domovino. g
Ob odhodu iz Jugoslavije so čehosloviški Orli | poslati regentu nasledno brzojavko:
„Njegovi Visokosti princu — regentu Aleksandru — Beograd. Pri svojem odhodu iz krasne Jugo -slavije, kjer smo biti ob priliki mariborskega tabora sprejeti resnično bratski in slovanski', pošilja č< ho-slsvaški. Orel vladarju Jugoslavije izraz .spoštovanja in zahvale.“
Slovo od Maribora.
V,	četrtek zjutraj ob %5. uri je pripeljal posebni vlak Cehoslovake iz Ljubljane v Maribor. Na kolodvoru jih je pozdravil v imenu mesta vladni, komisar dr. Leskovar, v imenu slavnostnega odbora pa urednik Zebot. Cehoslovaki so nam pripovedovali o podivjanosti Sokolov na Bledu. Odlični gostje, med njimi celo en senator in več poslancev ter vseučiliš-kih profesorjev, so izjavili, da si je Sokol s svojimi divjaškimi dejanji na Bledu pritisnil neizbrisen pečat liberalne zagrizenosti. — Ob 549. uri je vlak z milimi nam brati in sestrami odpihal proti severu. Oo Sent lija, kjer je pozdravil Cehoslovake župnik Evald Vra-čks, so spremljali vlak člani slavnostnega odbora in ZO.: predsednik Jože! Pirc, Drago Pirc, Marolt, Zebot in .Tratnik. /Slovo je bilo zelo prisrčno. Se ko nam je vlak izginil izpred oči čez državno mejo, so doneli Zivij'o- in Slava-klici,
Po orlovskem taboru.,
S Uje pri Samoboru, 3, avgusta 1920.	|
Danes sem se vrnil z izleta v Mariboru, in uti- I sa, ki sem ga ondi zadobit, ne zabim nikoli. Ni pa f moj namen pisati o tem, sai je bil nastop tako impozanten, da nič tacega, spregovoriti hočem le besedico tistim, ki so nas blatili. Najprej povemo resnico, da je prebivalstvo nad to surovostjo- nedolžno; povzročili so jo tuji ljudje, ki so slučajno pri listih in ki tudi v Jugoslaviji posnemajo oni pristno ljubljanski ton, kakor smo ga slišali in videli v stari Avstriji . Maribor naj se torej ne pusti vplivati 4—5 tujim, ne-u pij ivi m osebam, ki so se vsilile k vam, ki imajo samo neizrečeno surovost,, sicer pa v gospodarskem in družabnem oziru nobene veljave in ugleda.
Nemci, seveda niso naši prijatelji, pa tudi to nas malo zanima. Oni so se priselili k nam, ako jim nismo všeč, se smeio tudi odseliti od nas. Njih glasilo „Marburger. Zeitung“ je bilo še leta 1919 zagrizeno nemško-nacijonalno; danes v rokah Slovencev, je sl o v e n s k o-li be r al n o ; ako ga kupijo Italijani ali Ki -tajci, postane kitajsko-mandžursko. Zato smo s takimi ljudmi prikraju, naj pišejo celi mesec o „Cuken -feier.“
Sicer pa nismo prišli v Maribor radii njega, temveč na ljubo dr, Korošcu in njegovim volivcem , ki so zavedni, častivredni Jugoslovani. Cast in hvala takim značajem.
Govori se o nameravani sokolski slavnosti; prav, privoščimo jim jo. Sedaj naj še Sokoli pokažejo svoje, naši listi jih ne bodo tako blatili^kakor so nasprotniki nas.
Nekaj nas pa vendar veseli. .Veselje namreč , s katerim so jemali naše novce! Nismo prišli kot berači, prinesli smo denar. Kakor se zahvaljujemo županstvu za ljiibezn.jiv: sprejem, tako ponosno povemo, da 40.000—50.000 ljudij po gostilnah in prodajalnah nekaj zaleže, in zaleglo je najmanj dva milijona kron, Za ta denar bi se bilo spodobilo od meščanov nekaj več manire, saj so mariborski trgovci vendar bolj premeteni, kakor uredniki „Mariborskega delavca“.
Našim ljudem, vsem prirediteljem in vsem društvom pa vso zahvalo, vse. simpatije in nepozabljivo hvaležnost. — Krepko po tej poti naprej!
Sokolsko divjaštvo na Bledu.
Mariborski nemškutarji, Nemci in komunisti so se proti slovanskim gostom dasi hladno, vendar mirno obnašali. Ne tako liberalni Sokoli na Bledo. Pijana družba blejskih Sokolov je izzivala in abbiadala goste z najgršimi psovkami. Uprizarjala 'e vse mo -
goče surovosti, ter iskala priložnosti za napade na goste. Neko Orlico so vrgli v vodo, iz ketere jo je rešil nek čehoslovaški Orel. Nažagali so mlaje, prerezali na več mestih električno žico, polivali goste z gnojnico, zabranjevali vstop v čolne. Ko so se po jezeru razlegali glasovi francoske narodne in državne himne marselieze, so začeli liberalni Sokoli žvižgati in brlizgati. Komur je znano, kaj je Francozu marse-ljeza, bo razumel, koliko ogorčenja je vzbudilo to surovo početje pri francoskih gostiti, ki so priš.i k nam ne le z vednostjo, ampak tudi s podporo francoske» vlade. Umevno, da bodo Francozi v Parizu poročali o liberalni sokolski podivjanosti na Bledu.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Povodom dogodkov ob priliki poseta udeležencev mariborskega orlovskega tabora na Bledu, med katerimi so se tudi nahajali Francozi in Cehoslovaki, je danes popoldne predsednik Deželne vlade za Slovenijo,, g. dr. Brejc, posetil predsedstvo čehoslovaških Orlov v imenu deželne vlade za Slovenijo in izrazil svoje obžalovanje nad dogodki ter izjavil, da sej bo uvedla stroga preiskava in se bodo krivci eksemplarično kaznovali Se nator prof Sramek je to izjavo g. predsednika vzel z zadovoljstvom na znanje. Nato je g. predsednik nameraval z istim namenom posetiti tudi odposlanstvo Francozov, ki so pa medtem že odpotovali.
Pazite na gastilne !
Vedno bolj se množe pritožbe o nerodnostih po gostilnah, zlasti nemškutarskih in liberalnih. Tu nekaj navodil kako postopati proti takim nerednostim.
Žganje je prepovedano po celi Sloveniji. — Pazite vsak v svojem kraja, če se naredba iz- ! vršaje. Prestopke naznanite „Sveti vojski“ v Ljubljani oziroma v Mariboru. A navesti je vedno dve priči Če bi gospoda prelomila uradno tajnost in priči ovadencu naznanila, se zopet pritožite, da se ti ljudje manire naučč. Sicer pa bi morala glavarstva in orožniki vedeti, da je to uradna tajnost.
Dovoljenja za ples imajo pravico dajati samo ] glavarstva, ne županstva. Deželna vlada pa je glavarstvom priporočila, naj ne dovoljuje po gostilnah nobenega plesa. Pravimo: priporočila; naravnost prepovedati se ji je menda zdelo prestrogo. Ako se torej kje pleše, potem plešejo ali brez dovoljenja, ali pa je glavarstvo dovolilo proti priporočilu deželne vlade. — Ali se torej ne ve, če ima dovoljenje za ples ali ne, naj se vpraša pri glavarstvu. Če ga nfso dali, potem naj se obenem takoj naznani, da se gostilničar kaznuje; ako so ga pa dali, potem naj se glavarstvo interpelira, zakaj daje dovoljenje proti izrecni želji deželne vlade.
Gostilne morajo biti zaprte po deželi ob 10. uri. Na to naj se ravno tako pazi kakor na točenje in prestopke naznanijo Sveti vojski z dvema pričama. Pijanost je kažnjiva. Ako toraj pijanci razgrajajo po ulicah, treba jih je naznaniti. Kje ni tožnika, ni sodnika, pravi že stari pregovor. Na nas samih je torej ležeče, da se bodo te naredbe izpolnjevale. Naša deželna je s tem storila, kar je v okviru sedanjih postav mogoče storiti. Postav samih pa nima pravice prenarejati. Zato moramo čakati volitev v konštitnanto. Potem še le, ko bo naša postavodaja začela redno poslovati, bomo zahtevali od nje boljših postav.
To, kar se tiče točenja pijač. Nekaj drugega so pa gostilniške koncesije (dovoljenje novih in odpravljanje starih). To pa ne spada v področje naše deželne vlade sploh, ampak v področje poverjeništva za obrt, ki je podrejeno direktno Beogradu.
politične vesti.
Jugoslavija.
Službeni naziv naše države. Ministrski svet je izdal naredbo vsem državnim uradom, da se; no rabi več naziv „Kraljestvo SHS“„ ampak „Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.“
Vladna kriza. Vesnič je predložil novo o-bliko za rešenje agrarnega vprašanja, ki zadeva hak in begluke v Bosni in Hercegovini. Demokrati, so proti tej .novi formuli in odklanjajo razgovore o. a -gramem vprašanju. Vedno manj je upanja, da se sestavi koncentracijska vlada in demokratom sploh ni' za koncentracijo, ker se nadejajo, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen njim, ako se Vesniču ne posreči. Vendar vlada v demokratskih vrstah močna struja, ki zahteva na vsak način približanje k caria-mentami zajednici. Splošno se misli, da bo regent v slučaju neuspeha zopet poveril Vesniču sestavo vlade, a brez demokratov,
Zunanji minister Trumbič sé vrne v nekaj dneh za stalno v Beograd ter prevzame tam u-pravo zunanjega ministrstva..
Občinske volitve v Beogradu. Demokratom pripade mesto predsednika in 18 'odbornikov, radi •> kalcem mesto podpredsednika ih 12 odbornikov.
LOB. Beograd, 4. avgusta. (Uradno). Via* da je izdala eksékvaturo angleškemu podkonzulu v Skopi ju, g. Berdu,
K o v o š k'a. Neznani storilci so skušali sež -pati tiskarno sv. Mohorja, ki je sedaj v Prevaljah,-Posrečilo se je to zlobno nemško nakano preprečiti-,
—r 3. avgusta so Nemci z ostrimi naboji streljali preko demarkacijske črte pri Šmihelu v velikovškem o -i raju. Osebnih žrtev ni bilo, — Avstrijci so 3. avgusta vjutro odstranili svoje baviere in straže na dema-karoijski črti. Ob prehodih se je ves dan zbiralo vsa polno občinstva, zlasti iz Celovca, da prisostvuje odstranitvi naših barier in straž. Toda čakajo zaman.
Pogajanja, ki so se vodila med našimi in. in ostalimi člani plebiscitne komisije v Celovca glede odprave demarkacijske črte, so dovedla 4. avgusta do sporazuma, ki pomeni zmaga jugoslovanskega stališča, Demarkacija se sicer odpravi,; a le formelno * Na dosedanji demarkacijski črti ostane še dalje mejni kordan, sesto ječ na naši 'strani iz naših orožniKOv in finančnih stražnikov. Mejna kontrola se bo izvrševala, še naprej. Olajšal se bo osebni promet med obema conama. Naše upravne oblasti imajo pravico, kljub izkaza za prekoračenje kordona, ki bo moral biti vidi-ran po pristojni okrožni plebiscitni komisiji, zavrniti zločince in politično nevarne elemente. Kdorkoli se na našem ozemlju pregreši proli našim postavam, (ščuvanje proti državi, izzivanje itd.), se sodi po našem kazenskem zakonu, četudi je iz nemške cone.,
I Določila o blagovnem prometu ostanejo v veljavi. Za I izvoz in uvoz cone A so merodajni še naprej naši j predpisi.
j Radič obsojen. 4. avgusta je bila progla-» šena obsodba v procesu Stojana Radiča. Sodišče je proglasilo Radiča za krivega izdaje domovine in jjre-stopka proti ustavi ter ga obsodilo na 2 leti in pol 1 prisilnega dela, ki se izpremeni v zapor.
Zveza narodov.
Seja sveta zveze je bila zopet otvorjena 3« avgusta. Svet je sklenil povabiti Zedinjene države , da se udeleže mednarodne prometne konference in o-dobril načrt mednarodne konference za zdravstva glede osnovanja mednarodnega urada za higijeno.
AvstrJ$su
Na krivi poti. V Avstriji je sedaj postavno določen 8 urni delavnik. Določenih je več izjem, kot za poljedelske delavce, za obrtnike na deželi ter za o -brtnike na deželi in v manjših mestih in trgih. Ta zakon' je naletel pri delavstvu, katero je zahtevalo šest urni delovnik, na hud odpor. Da osemurni delovnik razdrapanih gospodarskih razmer v Avstriji ne bo zboljšal, je razvidno iz opomina, katerega je naslovil celo socijalni demokrat Breitner na uslužbence dunajske občine, ki se glasi: „Brezpogojni predpogoj za upeljavo osemurnega delovnika je pridno de-s lo, da se bo j v skrajšanem času tudi toliko delalo, da ne bo treba zvišati števila uslužbencev., Na krivi poti je tisti, kateri ni prepričan, da nas iz gospodarske ga poloma reši kaj druzega, nego delo z napo.om vseh duševnih in telesnih sil.“ Te besede si nai dobro zapomnijo tudi tisti ljudje v naši Jugoslaviji, kateri bi radi malo ali* nič delali, pa veliko zaslužii’.
Rusija—Poljska.
Pogajanja prekinjena. Ko so se sestali poljski in ruski zastopniki v.Baranovičih, so Rusi izjavili, da se nočejo pogajati samo o premirju, ampak takoj o miru. Zato so zahtevali, naj se poljski zastopniki vrnejo v Varšavo in si / poskrbe pooblastila za mirovna pogajanja. Poljski delegati so se 3, avgusta vrnili v Varšavo. Mirovna pogajanja, se bodo vršila v Minsku.
Frontno poročilo. LDU. Moskva, 4, avgusta. Pri prehodu čez Bug smo zaplenili znatno množino vojnega materijala. Naša osrednja armada se bojuje 30 verst severovzhodno od Siedlca. V odseku Tarnopol napredujemo ldjub močnem sovražnem odporu.
Boljše viška; strahovlada^ Predsednik ruske sovjetske republike je uradno objavil, da znaša celokupno, število v Rusiji na smrt obsojenih oseb v dobi od 2. maja do 26. junija t Iv za vsem G00. Od teh jih je bilo zaradi dezertiranja obsojenih na smrt 273 oseb, zaradi revolucionarnih dejanj-pa 35 oseb., Jn takih razmer si želijo naši boljševiki in komunisti!
Angleška bo podpirala Poljsko. LDU. London, 4. avgusta. Londonsko časopisje menk da angleška vlada, ako sovjetska Rusija ne izpremeni svoje politike, ne bo preostalo nič drugega,»kakor da podpira Poljsko z vsemi močmi, s katerimi razpolaga. V, tem primeru bi morali Kamienec, Krasin in drugi člani ruskega odposlaništva nemudoma zapustiti Anglijo.
Francija.
Poslaništvo pri Vatikanu. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve je vzela na znanje po-» ročilo H. Colrata o ustanovitvi poslaništva pri Vatikan u lin se bo predložil tozadevni zakonski načrt par, iamentu.
Postava- proti dvobojem se pripravlja r, Franciji. Parlament bo sklepal o postavi, s katero u-pajo, da bodo onemogočili dvoboje, Ustanoviti nameravajo posebno razsodišče, ki se bo pečalo izključno s spori, ki so se đozdaj' reševali „viteško“« Kdor bi se ne hotel pokoriti razsodilom razsodišča, se bo kaznoval z zaporom enega meseca do petih let in z denarno globo od 100 do 10.000 frankov. Kaznovani bodo poleg dvobojevalcev tildi sekundanti in povzroči -teiji dvoboja in časopisi, ki bodo o dvobojih poročali* .:
»
Stran 3«
S T R X Z 'K
Anglija.
' namerava .predložiti Zveži narodov pogodbo z. Jugo-i4avi o. N-emčiji dovoli predujem pet milijonov luntov berlingo v.. 1. t. m, so se pričele konference za ustanovitev komunistične stranke na Angleškem.
Italija.
1/DU. Milan, 4,,. avgusta.. „Avanti“ iavija. da jambi italijanska vlada v dogovoru» sklenjeno med tiransko, vlado in Italijo, za neodvisnost Albanijo. Po dogovoru bo Italija izpraznila Valono in obdržala samo še otok Saseno. Danes so pričeli Italijani odpošiljati svoje čete domov.
Dnevne vesti.
Stojan Protič. Sarajevski katoliški list „Jugoslavija“ piše o njem: „Govori ia piše se, da M bila za Jugoslavijo velika nesreča, gotova propast, ako M Protič in njegova stranka dobila premoč v državi. Od Jugoslavije bi dobili žalostno Veliko Srbijo, še žalostnejšo Veliko Hrvatsko in Slovenijo, vsled tega bi nastale državljanske vojske in slednjič bi se vsilil tujec nespametnim bratom za krutega gospodarja. Tako govoričenje in pisanje je pri mnogih pristaših pravega narodnega edinstva imelo ta uspeh, da z nekim nezaupanjem gledajo v radikalno stranko in njene šefe . . . Toda dosedaj nimamo niti ene* ca dokaza, da g. Protič res ne M trpal današnje države, ampak da bi hotel ustvariti Veliko Srbijo v onem pomenu, kakor se navadno misli. Nasprotno, njegovo dosedanje delovanje dokazuje, da on hoče Jugoslavijo, da "priznava ravnopravnost Hrvatov, Slovencev s Srbi in da bi v naii državi bilo mnogo več zadovoljnosti, ■če bi se delalo po njegovi želji . . . Njegov ozki stik in delo s predstavniki hrvatskega in srbskega naroda je izbil iz njegove glave morebitne predsodke, ako jih je morda imel in čim dalje traja složno delo parlamentarne zajednice, tem jačja bo, upamo, postala ideja pravega narodnega edinstva. Protič je eden zelo redkih ljudi, ki se ne pomišljoje povedati kar misli, makar je neprijetno i nasprotnikom i pristašem. To je bilo vzrok, da je prišlo do burje celo v ministrskih sejah. Kakor se protivniki zaradi tega jeze nad g. ProtiČem, tako se ga boje in — ga rešpekti-rajo. Pri nas na Balkanu se zdi tudi ne gre'dru* gače nego kakor dela g. Protič. Da so, dal Bog, mnogi Hrvati in Slovenci tako odločni kakor Protič, ne bi mogli z njimi nekaterniki iz Demokratske zajednice in vsakojakih „neodvisnih“ skupin skoro že dve leti slepomišiti. Želimo, da g. Protič zastavi ves svoj vpliv, da se čim prej odstranijo razne zapreke, ki ovirajo napredek našega troimenskega naroda in notranje konsolidacije Jugoslavije. Naj odločno izvede boj za zmago pravice, pravega bratstva in sioge, če tudi vse vstane proti njemu, on dobi častno mesto v naši novi zgodovini.“
Sokoli in Italijani. Udeleženec čehoslovaškega izleta na Bled nam pripoveduje: Ko so se naši vozili na Blejskem jezeru y čolnu skupno z Francozi, so blejski Sokoli vpili „Dol s Francozi“! Naši so jim očitali:	„Kaj pa laški generali, s
katerimi ste sedeli ob priliki sokolskega izleta v Pragi skupaj pri komerzu in se z njimi bratili!“ Sokoli so odgovarjali: „Italijanski generali so že fest, k Vam pa nočejo pridet, ker ste črni!“ Ta izjava je zelo važen doknment, ki spričuje, da je liberalcu-Sokoln zelo všeč tudi prijateljstvo oajzagrizenejšega našega sovraga, samo če je neprijatelj — „ta črnih“.
jugoslovanski škofje pri Mahniča. Škofje Jeglič, Šarié in Nyaradi so došli iz Maribora v Varaždinske toplice, da obiščejo škofa Mahniča, ki se tamkaj zdravi.
Poslanec KZ Vesenjak v Prekmurju. V Dolnji Lendavi se je vršil 4. avgusta kmetski shod, ki m ga je udeležilo do 200 županov in kmetovalcev. Na shodu je govoril poslanec prof. Vesenjak, ki so ga zborovalci prisrčno pozdravili. Zborovalci so zahtevali, naj se da Prekmurju v narodnem predstavništvu zastopnik, ker je ta važna pokrajina doslej brez zastopstva v parlamentu. Reševalo se je na shodu veliko gospodarskih in drugih važnih vprašanj. Shoda se je vdeležil tudi g. civilni komisar za Prekmurje. Sklenilo se je, da se odpošljejo trije odposlanci k deželni vladi v Ljubljano, da jo opozorijo na najnuj-še potrebe Prekmurja.
Regentev obisk y angleških Ustili. „Mormngpost“ prinaša pod naslovom „Alexander the liberator“ (Aleksander Osvoboditelj) zelo simpatično poročilo o regentovem obisku v Zagrebu in v Ljub-
ljani. Z ozirom na ljabljanski sprejem poudarja zlasti skupino beguncev iz zasedenega ozemlja, ki so korakali v izprevodu mimo regenta. Članek ; je napisal g. Robert Leiter, ki namerava ostati I več časa v Sloveniji ter se temeljiteje poučiti o I naših razmerah. Obenem z njim se nahaja pri I nas tudi njegova soproga in hčerka, jj U iUikega Vjetništra se je vrnil č. g. Vladimir I Cepnder, ki je bil ujet že začetkom vojske. Vračal I se je iz Sibirije čez Moskvo, Petrograd, Stetin,
! Prago.
Metrapolitski maslo v Sarajeva. LDU Sarajevo, 4. avgusta. Vsled ostavke metropolita LetiČa je izpraznjeno metropolitsko m8sto v Sarajevu. Do volitve novega metropolita vrši arhijerejske posle vladika Teofan, ki biva tukaj za nekaj časa.
Socijalna demokracija ia kavči svetovne vojske. Predsedstvo nemške socijalne demokracije je izročilo mednarodnemu sbcijalističnemu kongresu
I spomenico glede krivcev izbruha svetovne vojne. Spomenica se glasi: Velik je bil pogrešek nem- 1 ške socijalne demokracije, ker ni smatrala zveze I v Avstro Ogrsko za veliko vojno nevarnost. Nemška socijalna demokracija ni uvid8vala potrebe, da se nadzoruje vodstvo zunanje politike Nemčije Obtožiti se mora sama sebe, zakaj da ni že poprej pripravljala tla za izbruh revolucije v Nemčiji. Sokrivec je bil tudi imperializem vseh velesil in nesrečna konstelacija istih. Krivci so pa tudi brezvestni mogotci, kateri so bili na krmilu Nemčije in bivše Avstro-Ogrske.“ Dragoceno priznanje nemške socijalne demokracije, I katero si naj prav dobro zapomnijo naši socijalni demokratje in drugi brezverci» ki zatrjujejo, da so bili katoliški duhovniki, katoliška cerkev, v prvi vrsti njen poglavar sv. Oče ter Srbi glavni krivci svetovne vojske!
Komunisti za vojsko. V Berolinu se je zbralo okrog 15.000 članov svetovne mirovne zveze, da se posvetujejo glede vprašanja, kako bi se najuspešneje ohranil svetovni mir in kako bi se narodi zopet med sabo sprijaznili ia spravili. Na zborovanje so prišli tudi člani komunistične stranke, kateri so s svojim razgrajanjem razbili shod. Taki so komunisti !
Slovenski učitelj, Povodom 201etnice Slomškove zveze izšla je 7. in 8, številka „Slovenskega učitelja“ v slavnostni obleki. Prvi članek podaja kratko zgodovino Slomškove zveze in njeno 201etno delovanje. Krščanskomisieče štajersko učiteljstvo posebej opozarjamo, da pri „Slovenskem učitelju“ pridno sodeluje in tako skupno z dosedanjimi neumornimi njegovimi so-trudniki skrbno in vöstno urejevani vzgojni in stanovski list še bolj povzdigne!
Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev preračunov za 1. polletje 1020, da se po naročilu ministrstva za socijalno politiko z dne 24. julija 1920 štev. 8.419 podaljšuje vnovič rok za predložitev preračunov za 1. polletje 1920 radi predstoječe nove le na nedoločen čas. Do izrečnega poziva od strani podpisanega zavoda se torej preračuni za 1. polletje 1920 nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale radi te zakasnitve.
Na zimski kmetijsko-gospodinjski šoli v Repnfah (pošta Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 15. oktobrom t. 1. Šola traja 6 mesecev, od 15. oktobra 1.1. do 15. aprila 1921. V zavod se sprejme 12 gojenk z vso potrebno ! oskrbo. Oskrbovalnina znaša 240 K na mesec v denarju in v živilih pa za celi tečaj 50 kg bele moke, 4 kg masti in 4 kg sladkorja. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je Vlagati do 10. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko - gospodinjske Šole v Repnjah p. Vodice na Gorenjskem.
Zasebne šole na Holandskem, v holandski zbornici je kil sprejet s 70 proti 3 glasovom predlog, da so zasebne šole enakoveljavne in enakopravne državnim in sicer v pravnem kakor tudi v financijeinem oziru, S tem je 40 letno prizadevanje ondotnih katoličanov doseglo popolno zmago. Pri nas pa bi liberalna „Učiteljska zaveza“ rada odpravila vse zasebne šole, samo da s tem udari samostanske in verske šole! Toda jugoslovansko krščansko ljudstvo si bo znalo priboriti tudi v tej zadevi zmago, kakor so si jo Holandci!
Vlaki proti špilja. Od 4. avgusta naprej vo- I zijo proti severu sledeči osebni vlaki: Namesto dosedanjega vlaka 824 (iz Maribora 0.58) vozi Vlak 832 iz Maribora ob 3. uri 31 min. Name-
%
sto dosedanjega vlaka 858 (iz Maribora ob 16. uri 37 min.) vozi vlak 860 odhod iz Maribor»
16.	uri 37. min. Revizija potnikov ia prtljage se ne vrši več v Špilju, temveč v Mariboru.
Velika narodna slavnost se bo vršila due 8. septembra v Št. liju v Slov. gor. ob priliki proslave lOletaice otvoritve iu blagoslovitve Slovenskega doma. Naprošeui so Orli in Orlice, godbe in pevski zbori. Iz Maribora bo vosil v Št. Ilj poseben vlak. Še enkrat prosimo p. n. bratsko društvo, da za isti dau opustijo enake prireditve. — Slavnostni odbor.
Barza. vaiata in devire. LDU Dunaj, 4. avg. (Borza) Berlin 449, Čarih 29'00; valute: nemške marke 446, leji 420, levi 320, švicarski franki 2875, francoski franki 1300, lire 900, angl. fanti 645, dolarji 175, rublji 290; v prostem prometu: Zagreb 244—263, Budimpešta. 102—114, Praga 375—395. Varšava in Krakov v poljskih markah 88—100, čehoslovaške kronen 376—401, dinarji 975—1025. — LDU Čarih, 4. avgusta. (Borza). Devize: Berlin 13, Newyork 603, London 2178, Pariz 44’30, Milan 30’25, Praga 11, Beograd 30, Zagreb 7 40, Budimpešta 3'25. Varšava. 3, Dunaj 3'25, avstrijske žigosane krone 3 30.
H\ariborske vesti.
Mestai sosvet je sklenil v svoji seji dne 8. julija 1920 spremenivši § 4. zakona z dne 26. novembra 1901 dež. zak. za Štajersko štv. 86, da mora od sedaj nadalje vsak hišni posestnik, ki si da napeljati vodo iz mestnega vodovoda v hišo, povrniti občini vse stroške, ki jih ima od-čina z napeljavo na javnem zemljišča. To se javno razglaša v smisla § 76 občinskega reda za mesto Maribor s pripombo, da se lahko vložijo proti temu pritožbe tekom 14 dnij od dneva razglasitve pri mestnem magistratu v Mariboru (Stavbni urad, Koroška cesta št. l./II. nadstropje, soba štv. 2, ob delavnikih od 8.—14. ure). Vladni komisar: dr. Leskovar, s. r.
V imena vseh koroških Sli vencev, ki so prihiteli na orlovski tabor v Maribor, izrekamo najiskrenejšo zahvalo poslancu. g. Vesenjaku za njegov prisrčen sprejem dne 1. avgusta zjutraj pri posebnem vlaka na glavnem kolodvoru. Iz besed pozdrava smo spoznali, da nismo prišli na tuja tla, ampak med svoje vrle slovenske, štajerske brate in sestre, katerih srca čutijo z nami. Obenem smo prav do dobra spoznali ljubezni liberalne stranke, katero si bomo prav dobro zapomnili. Povemo z vso odločnostjo, da seme, ki ga hočejo zasejati po naši Koroški, ne bode obrodilo v prihodnosti veliko sadu in mi bomo gledali, da smeti, katere so dosedaj nasejali, po-žanjemo in vržemo v peč, ker zavedni slovenski Korošci ne ljubimo samo svojega maternega jezika, ampak nam je tudi naše versko prepričanje sveto. — Zavedne slovenske koroške mladenke v Mariboru.
Mariborska pukovska okružna komanda se je dne 4. avgusta preselila iz meljske v dravsko vojašnico, štev. tel. 10.
Našla se je na taborišča na Teznu večja svota denarja. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Najdeno« V zadnjem času so se našli v Mariboru sledeči predmeti, kateri se lahko dvignejo pri tukajšnjem policijskem komisarijatu in sicer le proti dokazom, da je v resnici lastnik zgubljenega oz. najdenega predmeta: 1 zabojček z obleko, kateri je bil pozabljen v gostilni. 1 moška površna suknja, katera je bila v vlaku pozabljena. Večji znesek denarja brez denarnice. 1 zlata broša, 1 srebrna broša. 1 zlata vrednostna ročna ura. 1 zlata vrednostna zapestnica. Večje število brošur z naslovom „Slovenci“ od dr. Janeza Ev. Krek. 1 zaboj nežigosanega denarja iu sicer ena- in dvekronski bankovci.
Primarij dr. Mirko Černič ne ordinira do 25. avgusta.
Orlovski tabor v Mariboru. Kdor še ima za Orlovski tabor kake račune, naj jih predloži najpozneje do 12. t. m. pripravljalnemu odbora v Mariboru v poravnavo.
Organizacija tojuih intalidof, vdov in sirot r v Maribora in okolici, priredi občni shod v nedeljo, dne 8. avgusta 1920 v gostilni pri „Rdečem ježu“ v Maribora, Vetrinjska ulica ob 9. uri predpoldne-
Pristaši! Širite naše listet
Mariborska eskomptna batike v Marifeerp
Tesatthofo» «a f utic» štev 11,
Talafm Štev. 16.
Podružnice : MURSKA SOBOTA.
Spreletite * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj ugodnejšemu obrestovanjn.
fiCupiile le prodale: Devize, vaiate, vrednostne papirje itd
Izdale : Čeke nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta
Dale preduiiite : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Daše kredite : Pod najugodnejšimi pogoji.	%
Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
I Hala naznanila, j
Razna s
URE
vsake vrste ? se sprejmejo v popravilo. Zaloga nr zlatnine in srebrnine. Cene zmerne. Postrežba točna.
JON IGNACIJ, MARIBOR
SBAJSSI THG v grada (Sarg).
Pm„i 5 za snaženje sprejema X Cl li U Marija Ritonja v Aleksandrovi cesti 6. na vrtu. Maribor,
POZORI
Ker že sedaj prihajajo pritožbe, da razni brezvestni elementi plenijo v vinogradih, sadonosnikih, njivah itd. postavil je podpisani nrad čuvaje, kateri imajo nalog, da vsako osebo, ki se zasači pri tatvini grozdja, sadja, poljskih pridelkov itd. primejo. Obč. nrad bode take zločince nastrožje kaznoval. Istočasno se opozarja, da je kopanje v Pesnici, za stranke strogo zabranjeno.
1 Ohe. its d LaJtersberg.
Vsem gospodom slovenskim orožnikom in financerjem, ki so zapustili Špilje, izrekamo bolestni „na veselo svidenje“ — tihi Častilci.	WO
*es
Dva konja, *na“l”;r
lisičje barve, staia 7 do 9 let, sposobna za vsako vožnjo, 168 cm visoka ; lep glasovir, dobro ohranjen, mesarski vez natur, štedilnik s patent ploščo se proda v Smetanovi nlci 59, Maribor. 622
MILO,KAYA, SLADKOR
v kockah 533 po znižani ceni pri
Ienac Tischler, Maribor
Aleksandrova cesta 19
stel
Hidralilna stiskalnica
z 800 1 na piooa; Bajh, Bistrica pri Maribora.'	637
NAJUGODNEJŠA PRILIKA » NAKUP
manufaktur- --j**	midi se vsi-
nega blaga 83® ,el® ZltlZaiHh ceitSU kHm> klter|
se lisce prepričati,-pri tvrdki
(Rudolf MEFERGAL
MARIBOR
Beleg cerkve sv, ßtelsbs, Karei ka cesta It, 1.
TTÌSa dvonadstropno na voglu JZLi&U getidano va gostilno, drugo kišo, pripravno za pekar.no ca prometnem prostora v Maribora se proda v Smetanovi niici 59, v Mariboru.	621
Mala hiša
s lepim vrtom, spo-Eobna za vsako obrt, je po «eni na prodaj. Vpraša se v Dravski ulici št. 15, Maribor.	634
TTjX« primerna za vsako trgo-J-JLioss vino ali obrt na prodaj Tržaška cesta št. 16—20, vrata 1, Maribor.	638
Prpllatil ye‘'j0 posestvo v A 1 VuuUl rodovitnem kraju v Uljanku v Slavoniji, S nre od-dalteno od kopališča Daruvar, sestoji iz velike biše, v kateri lahko stanejejo 3 obitelji, velika klet, 2 velika hlsva, shtamba za žito, S svinjski hlesi, lep sadonesnik, 42 oralov orane zemlje, 5 oralov travnikov 1. razreda, 10 oralov lepega bukovega in kostanjevega gozda, lastnik ima tazvea tega ša 21 oraiov rodovitnega travnika, proda se z živino in z vsem in-ventsrjem vred. V mestu se nahaja občina, pošta, rim. kat. cerkev, velika parna mlekarna, vsak pondeljek tedenski sejem, najslo-vitejši v okolici, 6 km oddaljeno od kolodvora. Kupec obrne na Stjepana Cajberta, trgovina Antn-novac, Slavonija.	641
Proda se
hiša na najprometnejšem prostora v Mariboru. Hiša stoji na voglu in ima najlepšo trgovsko prihodnjost. Pojssnila v trgovini čevljev na Glavnem trgu, pod „Veliko kavarno“.	619
PREKAJEVALHIGA
Prva jugoslovanska prekajevalnica klobas in tvornica salam, prodajalna:
MARIBOR« Gosposke ui.29
H. Pech
Vßaki dan sveža kuhaDa gnjat in narezki. 6io
TRGÖICI
Imam na prodaj police (šte-laže) močne, še celo noie in sicer: 1 komad 2 m dolg In 372m ™R,- 50 cm globok, 2 komada 4 m dolg in 31/g m lisok, 50 cm globok zgornje tri police so spredaj š šipami, na krogljah, za potegniti (Flügel anf Engellager), 1 komad ilO m dolg z 42 komadi predaleko! z ročaji.
Cena po dogovoru. Na ogled pri Alojziju Lentz v Ljutomeru.
______________________ , 630
Iščem
učenko za trgovino mešanega blaga, učna doba 2 leti, stsovanje in brana v hiši, starost od 13—29 let, nastop po dogovoru Franjo Kida, trgove«, Voj. Križ, Hrvatsko. 639
Mlad urarski pomočnik
želi službe. Naslov v upravništvu
lista.	631
Za 15 letno
deklico se išče
služba pri kaki boljši kmetiji. Poaudbe na E, Z. 7. poštno ležeče Salme» ob Dravi.	635
Tri viničarske £;
s 4—5 delavskimi močmi sprejme oskrbništve grofa Pacht», Zgornja Sv. Kungota.	636
SMÈjfeèi
TTìshiap io dekla Be
JJLItlJpt.v »prejmeta v službo. Ivsn Zaff, Pobrežje pri Mariboru. 628
Pridnega šoferja
Išče okrajno glavarstvo Maribor. 617
Shrani širite „STRMO,,
• J
IIimitili leti ss
prsÄti!
■ ' fehlet© lisi kupiti !
j. ^iSfete službo f
fc Ji iììsenrajteYialiiiiistiìi in uspeh je gotovi
Dofeer glasovir,
z roko izrezljano, starinarsko kn-kavično uro, razne starine, moško zlato uro, srebrne ure, uro zapestnico, uro na nihala, o vratca verižica iz pristnih biserov, rasno lepotičje, srebrne žlice, srebrno desert orodje, srebrno frizir garnituro, srebrno cigaretno tobačnico, britev, torbice za akte, perspektiv, mikroskop, gramofon, lepe perzijske preproge, srbske preproge, rasne zastave, karnise, lepe podobe, zbrušeno zrcalo, lepo srebrno svetilko (ampel), svetilnike, vaze, kavin servis, kozarce, tenis-des-kico, ustrojeno kačjo kožo in rasno drogo proda Schmidi, Maribor, Koroška cesta 18/1.	619
I	izurjenim 1
S OU 6,2 9v drvarjem »
HH se Dudi trajno delo v Bosni. Dober zaslužek pri akordnem §§j «U delu, hrana, obleka in obutev po znižani ceni Potrebno »g [|\kj «rodje mora prinesti vsak sabo. Zglasiti se je osebno ||| ali pismeno najkasneje do 15. avgusta 1920 pri
|| Državni posi
STOMA ULICA 4.
POZOR! POZOR
St.W<3rt(h6, Maribor —
GtospogMa ulica fO.
Ueletrpoiršiia z manufakturnim hšagciiii. “
Prisser®«« swm® Dosate» seleao pes
iako znižanih cenah.
m
M A O i S V ft zdravi s 2d©
IWWwä» 5 odst.p®ceni
360 X za IGO lin psöavR® wm®^ nudi wl vagonov
Mil. H. Pejič, Gosaoeiind,
laika*.
569
LINOTIPISTA
ixnrgem.e®a lite Matotiika tiskarna v CMcaffa. Tetienslea pitata 40 fiat Mélar se «anima «a ta slo «ti o, doki rsa ttoßmsniia pri &. JSL. JEakragsck, ki se se fiat »notti v JLßokißani, Hitierjeva ul.lt
s*®®
Zmiémme čeme!
Čevlje
đoteoienice
peril®
ottiene, itoloe kosare, tržne torkiee, ra «no nalanterißsko Mano a otti te
naiven«,e	Esiti»
Maribor, Glavni trg ».	.»
II7t0rnGTÌDlHH»gÌP> iöfti lg pi jggüg pi Ig'BjSBBBBB 1
SPOSOBNEGA DRUŽNIKA
Z VEČJO GLAVNICO life
kose, trgovska agentura in komisija ter trgovina z lesom v Maribora.
I Prevzame tudi zastopstva večjih tvrdk.
U Cenjene ponudbe sa naj vpošljejo pod „Drug in zastopstvo“ na
I JADRAN. ensii&ioekspedicijo, MARIBOR,
I	GOSPOSKA ULICA 44.	632
KDOR
in siòer volnene
'V MANUFAKTURNO BLAGO
tkan.ne (štole) s» moške in ženske obleke in kostume, borniažasto in laureo blago za obleke, predpasnike m vse vrste perilo, nsj se z popolnim zaupsnjtm obrne na mtEUfsfetuito trgovino
Feliks Škrab!, Marate?
601	Dospeska silica 11.
Cene umevane bresr, nakupnega Eil Jeraj®-.
BRUTA VOSMJAK
PTUJ, SLOVENIJA
Kruponi za gonilno jermene
Usnje za šivanje jermenov
Likanec (usnje za konjsko opravo), podplati, razno usnje, orsine za podlago
Črne in rtijave kozine
Prvovrstni črni in raj avi bez-calf
Prvovrstni črni èevrò Čevlji, polčevlji in sandale
Razne čevljarske eetreSsičiis©
a»