•',>4tTitn» ptaAans t gotovini.
Leto XVI., štev. 7
Ljubljana, sreda 9« januarja 193$
Cena 2 Din
^lavuiaivo _juoi jan* tlnafljeva unč« > - reieiOD ti 412* 512*,
JU'4 S12ft 412b
aseriitm Kjoeie* L.juoijana Selen« ourgovu tU A - rej *4»i 24 tn. uuruznic* UanDor Gosposka ulica Al 11 - 1'eieroD »i •otiružnica -eije Kocenova ulica II
2 - Telefon «1 iWi računi on post	eavodin: Ljub-
ljana 4t 11 842 Praga čislo 78.180, W»pt> «t in.«i 241
Naročnina nate oetetoc Du> 25.— Za inotcin«*! inn *O.—
Uredništvo Ljubljana. Knafijev* ulica b Telefon 8122 3123 8124. SI 25 8126 Man bor Gosposka ulica U Telefon St 2440 Celje. Str <*snTaverjeva ulica AL L Telefon «t 66
Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tartfu
Sporazum v Rimu
Sporazum, ki sta ga sklenila Laval in Mussolini, je v svetu vzbudil ogromno pozornost. Mnogo je k temu prispevalo
ie dejstvo, da se je sestanek tako dolgo pripravljal in se je pažnja najširše pomične javnosti že mesece koncentrirala na to stran.
Mi v Jugoslaviji smo na francosko-italranskem sporazumu zainteresirani v dveh vidikih. Prvič in pred vsem je šlo tu za pogajanja med dvema velesilama, od katerih jo ena vodilna predstavitelji-ca onega bloka, na katerega se naslanjajo mednarodno politične kombinacije zvez, katerih članica je tudi naša kraljevina. dočim je druga voditeljica ali vsaj poglavitna pokroviteljica teženj, ki so nam najbolj nasprotne. Samo ob sebi je razumljivo, da se je pri napovedih o francosko-italijanskih pogajanjih v krogih Male antante in zlasti prt nas v prvi vrsti mislilo na likvidacijo tega nasprot-stva. Ta pričakovanja se, to moremo že takoj v začetku naglasiti, niso izpolnila. Nasprotstvo med obema velesilama se
—	v.-:aj kar se tiče podunavskih razmer ni stvarno niti reševalo, kaj šele likvidiralo.
Ako pa se je kljub temu dosegel sporazum, nam to znova na nad vse zgovoren način pripoveduje, da so bili med »bema državama še drugi proolemi io ruga stremljenja, ki so prav tako za-revali razčiščenja in katerih važnost ni nanjša. In to nas dovede do onega nza-ja, ki je poglavitno gibalo za spremetn-•o razmerja med Rimom in Parizom.
Mussolini je svoje pojmovanje mednarodnih problemov že ponovno označeval ot realno. Stvarna vsebina, motorna si-a njegove nove frankofilije, je vsekakor •ojazen pred nemško ofenzivnostjo /red notenje hitlerjevskega pokreta je no problematična zadeva, ali ta uspeh ma nedvomno, da je na splošno pripomogel k realnejšemu premotrivanju ev-■pske politike. Zbližal je že marsikate-
-	ohlajeno razmerje, zlasti pa je pokadi Rimu vrednost francoskega prija-
■jstva v novi luči, s perspektive nem-:e nevarnosti na Brennerju. To je vsekakor jedro zadeve. Avstrijski problem e pokazal Italiii znova potrebo sporazu-na s Parizom. Pri tem gre očividno za i vojno: za čisto konkretne določbe o ipnih obveznostih za obrambo avstrij-<.e nezavisnosti in drugič za ukrepe, ki a j preprečijo nemško oborožitev. To uhlje se bo gibalo v nepriimerno težav« nejšem področju in tu je 'lmljivo, da porazum še ne more obsegati čez neko ero segajočih konkretnih podrobnosti. Področje zase je francosko-italijanski oorazum v kolonialnih zadevah. Podobi je, da je bil tamkaj sporazum neka« .o najmanj kompliciran. Francija ni žrt--va!a veliko. Nekoliko mejne korekture v saharski sferi, pa ne toliko, da bi se uijanski trgovini odprl zaželeni pot na . ko jezero; nadalje koncesije v soriškem področju, pri džibuteki železili-•m, pa morda še lu in tam kaj malega. Za vse to je bila Francija navezana še po starih pogodbah, ki se dejansko šele tedaj realizirajo. V Tunisu bo koncesija prej v francosko korist nego škodo. Zlasti je značilno, da se vprašanje pomorske oborožitvene paritete na Sredozem-skem morju, ki je še nedavno vzbujalo toliko nasprotij, sploh ne omenja v rimskih poročilih, niti je bilo govora o njem v vesteh o pogajanjih.
2e sedaj moremo pričakovati, da bo sporazum, kar se tiče afriških kolonialnih zadev, ime! še nekatere neprijetne posiedice. Prav gotovo se bodo oglasile btožoe, da je Italija dosegla koncesije .udi — na račun tretjega. Saj se je že edaj, bržKone po pravici, domnevalo, da -o postali Abesinci nestrpni prav zara-pripravljajočega se francosko-italijan--:ega sporazuma. Sedaj bodo nedvomno erjeni, da se je sporazum sklepal tu-na njihovo kožo. Za enkrat nimamo joka. da navedemo kaj drugega nego ožnost takih komentarjev. Težišče sporazuma je v splošnih evropskih perspektivah. Obnavlja se pri-jateistvo, ki ga prav za prav po vojni dobi, zlasti pa vsa leta fašistične politike, ni bilo. Obnavlja se v domnevi in računu, da je to prijateljstvo potrebno obema državama in sploh vsej Evropi. Tako pojmovanje odseva zelo določno tudi iz prizadevanja britanske diplomacije, ki ni ničesar opustila, kar bi moglo olajšati zbližanje med Parizom in Ilimorn. Trditev, da gre Londonu v prvi vrsti za velike razorožitvene težnje, se zdi zeio verjetna. Blok. ki bi vezal Francijo, Italijo in Anglijo, bi bil pač tako rnočna zgradba, da bi mogel ob njej sloneti mir celotne Evrope.
Ce sedaj s te širše, evropske in svetovne perspektive, ki je pri sklepanju rimskega sporazuma brez dvoma v prvi vrsti odločala, motrimo njega vrednost za podunavskc srednjo Evropo, moremo pred vsem reči. da njenih poglavitnih problemov sploh ne rešuje. Pakt o garanciji avstrijske neodvisnosti je napovedan v taki stilizaciji. da se daje očitno prvenstvo obema prizadetima velesilama. dočim se ostale države vabijo k pristopu. Za pakt o medsebojnem ne-vmeša vanju ni še niti osnutka m zdi se, da se je negotova vsebina zato skrbno zavarovala za zelo previdno stilizacijo. Tu je jedro zagate, ki mora iskati pota
Kakšne bodo posledice zbližanja Rima in Pariza:
Odmev rimskega sporazuma
Kljub splošnemu zadovoljstvu prevladuje mnenje, da je storjen še le začetek in da bo treba premostiti še mnogo ovir za končno konsolidacijo Evrope
Rim, 8- januarja. AA. Francoski poslanik pri Sv. stoliei je snoči priredil dine na čast Lavalu, ki je nato prisostvoval svečani predstavi v open. kjer so mu priredili navdušene manifestacije.
Opoldne je Laval odpotoval iz Rima Na posla ji so se poslovili od njega predsednik vlade Mussolini, rimski guverner, češkoslovaški. rumunski in jugoslovenski poslanik, baron Aloisi in velika množica ljudi, ki ga je pozdravljala z izrednim navdušenjem ves čas od hotela »E.Kcelsiorjac pa do postaje.
Laval obvestil zastopnike Male antante
Pred odhodom iz Rima je imel Laval razgovore z zastopniki Male antante, češkoslovaškim poslanikom Orvalkovskim. junoslo-venskfm poslanikom Dučičem in romunskim poslanikom Lugosianom. ki jih ie obvestil o sporazumih z Mussolinijem. Nato je kon-feriral 5e t avstrijskim poslanikom Voll-gruberjem.
Rim, 8. januarja. 8. »Tribuna« je objavila svoj orvi kratek komentar o snoči podpisanih protokolih in prav»da bodo rimski dogovori lahko dobro slu ili Lavalu, ko bo v kratkem odpotoval v London, da izpopolni delo. započeto v Rimu. List pričakuje, da bo rimski sporazum "ovoljno vplival tudi na Nemčijo. Berlin je bil o vsem poteku rimskih pogajanj vedno točno obveščen in Mussolini je s tem iasno pokazal, da n:so niti v Rimu niti v Parizu kovali proti Berlinu nič takega, kar bi morlo škoditi.
Francoska vlada čestita
Pari«, 8. januarja. w. Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik na kratko poročal o dogovoru, ki je bil podpisan v Rimu. Ministrski svet je na predlo" predsednika vlade no«'al brzojavne čestitke zunanjemu ministru Lavalu, k? se vrača v Franrilo. Na petkovi seii ministrskega sveta bo zunanji minister Laval informiral svoje min!strske kHeg<» o poteku riimkih pogajanj ln o važnosti "odpisanih dokumentov.
Kaj pričakujejo v Rimu
Rimski sporazum naj bi popravil omajane pozicije Italije v srednji Evropi in na Balkanu
Rim, 8. januarja, č. Snoči je bil ves Rim poln navdušenja zaradi sporazuma, ki sta ga podpisala Laval in Mussolini. Povsod so z radostjo poudarjali, da je po 15 letih vendar prišlo do francosko-italijanskega prijateljskega sodelovanja in da bo ta sporazum postal $e velikega pomena za nadaljnji razvoj političnih razmer v vsej Evropi.
Toda, kakor vse kaže, podpis frnacosko-italijanskih protokolov v odgovornih političnih krogih ni izzval onega zadovoljstva kakor v najširših vrstah rimske javnosti. Navdušenje se je v znatni meri zmanjšalo zlasti zaradi bojazni, da se je pričelo prijateljstvo s Francijo zaradi ohranitve avstrijske neodvisnosti morda vendarle prekmalu. Tudi niso nič kaj zadovoljni s tem, da je Italija dobila ped pustinje v Afriki zato, ker se je odrekla svojim dosedanjim kolonijalnim aspiracijam, ki so bile po svojem obsegu, kakor tudi po svojih ciljih vse drugačne. V Italiji se deloma tolažijo z ožjim sodelovanjem s Francijo in njenimi
srednje-evropskimi prijatelji, upojai, da bi lo okrepilo italijanski vpliv v Podunavju in na Balkanu. Pri tem seveda upajo na gotove gospodarske in finančne privilegije. Italija trenutno sicer še lahko z lastnimi sredstvi zadovolji vsakršno povpraševanje po denarju na domačem tržišču, toda v kratkem se bo v Rimu pojavila nujna potreba po gmotnih sredstvih iz inozemstva, ker bi sicer morali propasti italijanski načrti o javnih delih, ki so Italiji slej ko prej nujna potreba v svrho začasnega paralizi-ranja gospodarske krize. Fašistični režim se za nobeno ceno ne sme brea nevarnosti notranjih nemirov odpovedati že razglašenemu programu o javnih delih, ki bodo veljala milijarde lir.
Znano je, da so s tega vidika vplivali na francosko-ltalijanska pogajanja zlasti italijanski finančni, trgovski in industrijski krogi. Posebno je za kulisami sodelovala italijanska industrijska skupina, ki ji načelu-je znani Borletti.
no vsaka zase kakršnekoli obveznosti. Končno bodo lahko zadovoljni tudi Madžari. ker ni bilo načelo o reviziji mirovnih pogodb s tem sporazumom niti potrjeno niti izrecno zavrnjeno. Kar se tiče na-rodno-socialistične Nemčije, ki še vedno
vztraja pri svojih posebnih načrtih • evropskem sodelovanju, je treba pripomniti, da ji je sedaj podana najlepša prilika, da postane zopet lojalen član evropskega koncerta, ne da bi žrtvovala svoje lastne »narodne časti«.
Budimpešta bo storila, kar bo zahteval Rim
Rimski sporazum smatrajo za zmago italijanske politike — Madžarski revizionizem ostane neokrnjen
»Narkoza Srednje Evrope"
Nemčija ne vidi v rimskem sporazumu nikakega olajšanja, marveč samo uspavanje Evrope
Berlin, 8. januarja. Č. »Berliner Tage-blatu pravi v svojem komentarju o rimskem sporazumu med drugim:
Kar so storili t Rimu, še nikakor ne pomeni osvetlitev problemov v njihovi bistve-nosti, nego njihovo enostavno narkotizira-nje. Poljski glasovi, ki niti malo ne cenijo tega sporazuma, so sieer pretirani, toda Madžari se prav taks ie oglašajo s svojimi kritičnimi pridržki. Evo, to je ista politika, kakršno vodijo nekdanji zavezniki ie od leta 1920. Nihče problemov ni rešil, vsi so > njimi samo barantali.
»Germania« meni: Faktorji, ki bodo odločali o evropski politiki, se nikakor ne nahajajo v trikotu London • Pariz • Berlin, nego v oni konfiguraciji štirih velesil, ki io je Mussolini nekoč propagiral s toliko ener-
gijo in si jo je tudi danes angleška politika prisvojila kot sredstvo za utrditev evropskega miru. Spričo tega je jasno, da 6e bo mogla v Evropi pričeti nova politika šele po 13. januarju
V ostalem poudarjajo nemški politični krogi, da je stališče Nemčije odvisno predvsem od formulacije klavzule o nevmešava-nju. ki se tiče Avstrije Opozarjajo tudi, da daje nemška politika prednost dvostranskim pogodbam pred večstranskimi. V ostalem pa so mnenja, da ie še nemogoče sedaj izreči sodbo o rimskem sporazumu, ke' rimski protokoli ne pomenijo zaklju-čitve. tomveč šele pričetek razvoja, ki naj bi prinesel šele razčiščenje v razmerju t Malo antanto. Madžarsko in ne nazadnje tudi z Nemčija
Rimski sporazum
nikomur ne škoduje
povečal pa se Je občutek splošne varnosti in pospešila se Je ureditev drugih problemov
Budimpešta. 8. januarja, d. V merodajnih krogih so mnenja, da rimski sporazum nikakor ne more imeti za posledico izpre-membe dosedanje zunanje politične smeri Madžarske. Načelni sporazum Italije in Francije pozdravljajo t Budimpešti x odkritosrčnim zadovoljstvom, ker ea smatrajo predvsem za ojačenje stališča Italije, zvestega prijatelja in zaveznika Madžarske, v drugi vrsti pa kot pričetek prijateljskih od-nošajev med Budimpešto in Parizom- Pravijo, da je bila madžarska zunanja politika od svojega početka usmerjena tako, da bi se vodstvo srednje-evropske politike prepustilo velesilam V Rimu sklenjeni sporazum pomeni ojaienje vpliva francoske velesile in s tem enega izmed najbolj močnih konservativnih ter odgovornosti se zavedajočih či-niteljev ▼ Srednji Evropi. Prav tako trdijo » merodajnih krogih, da ni bila žrtvovana pri sedal sklenjenih rimskih dogovorih nobena bistvena korist Madžarske- Do meri-toričnega pristanka Madžarske na rimska pogodbe še ni prišlo, ne more pa biti nobenega dvoma, da se bo odzvala tozadevnemu pozivu Mussolinija prav zaradi tega, ker so ostali glavni madžarski interesi nedotaknjeni. Z rimskimi dogovori postajajo dosedanja politična prijateljstva Madžarske, predvsem intimni odnoSaji z Avstrijo in priia-teljsko razmerje s Poljsko in Nemčijo nedotaknjeni. kar |e za nadaljnjo madžarsko politiko velikega pomena- Konkretni uspeh, ki ga je Mussolini zagotovil madžarski zaveznici. se more videti t tem, ker niso bili sklenjeni nobeni dogovori, ki bi mogli odpraviti formalne pravice Madžarske do revizije. označene v členu 19- pakta Društva narodov Dogovori o nevmešavanju se morejo smatrati kot instrument pomirjenja Srednie Evrope.
Dunaj, 8. januarja, č. Avstrijska polaiuš* bena »Keichspost« smatra podpis francosko • italijanskega sporazuma za največji evropski politični dogodek, ker bo po njenem mnenju povzročil popolno izpremembo političnega položaja v srednji in jugovzhodni Evropi. Bodoča mednarodna politika na tem evropskem področju bo temeljila na podiranju medsebojnega uničevanja. Tudi na Balkanu takega antagonizma ne bodo v bodoče podpirali niti iz Pariza niti iz Rima. Srednjeevropski pakt, ki je že sestavljen v obliki preliminiranega sporazuma, bo ustvaril neke vrste podunavski statut, ki bo vdelan v tak okvir, da se mu bodo mogle pridružiti tudi druge države, ki m zainteresirane pri razvoju dogodkov v srednji Evropi.
Na vrsti je
zopet razorozitev
Pariz, 8. januarja, w. »Intransigeant« piše, da pripisujejo v angleških političnih krogih posetu francoskega ministrskega
Eredsednika Flandina in zunanjega ministra avala v Londonu največjo važnost. Pri razgovorih bodo razpravljali o treh velikih kompleksih vprašanj: o rimskem dogovoru, o izidu plebiscita v Posaarju in o posvetovanjih »veta Društva narodov. Eden najvišjih funkcljonarjev angleškega zunanjega ministrstva je izjavil poročevalcu lista, da bo francosko-angleška konferenca velik korak k utrditvi miru, k razorožitvi in k prijateljskemu sodelovanju evropskih narodov. Zaradi tega je mogoče, da bodo francoski in angleški državniki ob tej priliki proučili vprašanje obnove razorožitvene konference.
Novi bani in senatorji
Imenovani so bani za vrbasko, dunavsko, moravsko
in vardarsko banovine
London, 8. januarja, k. Vsi londonski listi so objavili davi obširna poročila o podpisu rimskega sporazuma ter Mussolinije-vih in Lavalovih izjavah. Hkratu so prinesli tudi že prve komentarje, ki v splošnem zelo ugodno presojajo rezultate po-seta v Rimu.
»Observer« pravi: Sporazum, ki je bil dosežen v Rimu za sklenitev novega srednjeevropskega pakta, je največji politični dogodek po Locamu Novi odnošaji med Ita-
lijo in Francijo so nedvomno izredno velikega pomena za vso Evropo. Vsekakor bodo posplošili občutek varnosti in omogočili nov razvoj mednarodne politike, ki bi se pričel s povratkom Nemčije v Ženevo in z obnovo razorožitvenlb pogajanj.
»Manchester Guardian« ugotavlja, da Mussolinijev in Lavalov načrt srednje-ev-ropskega pakta vsekakor ne škoduje avstrijskemu prestižu in da tudi države Male antante ne bodo prisiljene prevzeti loče-
Beograd, 8. januarja AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra n. so z ukazom kr. na-mestništva in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra postavljeni:
za bana vrbaske banovine dr. Bogoljub Kujundžič, minister v p. in narodni poslanec iz Beograda;
za bana moravske banovine Dobrica M a t k o v i 6. ban dunavske banovine,
za bana vardarske banovine Dragoslav Djordjevič, ban vrbdske banovine;
za bana donavske banovine Miha m V a so v i 6, član glavne kontrole iz Beograda.
Beograd, 8. januarja AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra IL je z ukazom kraljevega namestništva in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministrp postavljen na razpoloženje ban moravske banovine Milan N i k o 1 i č.
Beograd, 8. januarja AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kr. na-mesitništva imenovani za senatorje dr. Milan S to j a d i n o v i č, finančni minister, Radosiav D u n j i 6, vrhovni inšpektor predsedništva ministrskega sveta v p. in odvetnik iz Kruševca, in Va-troslav C a n j u g a, profesor v p. in bivši župan v Bakru.
Senatske volitve
Beograd, 8. januarja p. V četrtek dopoldne ob 11. se bo sestalo k seji predsedstvo Jugoslovenske nacionalne stranke. Na seji bodo določeni novi datumi za banovinske konference, na katerih bodo postavljene kandidatne liste za volitve v senat. Te konference so bile, kakor znano, prvotno že določene za zadnje dni decembra. Ko pa so bile za 20. januarja odrejene volitve po spremembi vlade od-godene, so bile odgodene tudi kandidacijske banovinske konference.
Preosnova madžarske vlade
Budimpešta, 8. januarja, g. Opoldne je kmetijski minister Kallay posetil ministrskega predsednika Gombosa ter mu podal svojo ostavko. Gombos jo je sprejel ter predlagal za Kallayevega naslednika dosedanjega državnega podtajnika v predsed-ništvu vlade dr Kolomana Daranyia. Do-
med reviz.onizmom in njegovimi odločnimi nasprotniki, ki jim pripada tudi Francija sama. S tema dvema točkama smo dospeli v območje naših interesov in tu moremo ugotoviti, da so ostala vrata na široko odprta za vsakovrstne možnosti. Zapadni iniciatorji, pa tudi avtorji sporazuma sodijo očividno, da je treba najprej doseči zbližanje med velesilami in v poglavitnih zadevah, pozneje bosta že čas in nadaljnji razvoj opravila svoje in pomagala reševati tudi druge probleme, pa med njimi tudi nasprotje med Malo antanto ter njenimi revfeionističnimi nasprotniki.
Ali pomeni to dobro službo srednjeevropskim problemom, ali znači menih niih omalovaževanje, o tem in o podobnih vprašanjih je danes pač prezgodaj raz-
glabljati. Nasprotje med francoskim in italijanskim stališčem v Podunavju je ostalo, saj se je naglasilo, da se ni nobena stran odrekla svojim zaveznikom. To se pravi, da bo dejanski razvoj odločal o tem, katera stran bo končno vendarle morala popustiti. Ker pa vemo, da Francija ne more od svojega odklanjanja vsakršnega revizionizma odnehati niti za las. ako se noče odreči temeljem celotne svoje povojne politike, moremo mirne duše Izreči svojo domnevo, da se z rimskim sporazumom revizionizem prav gotovo ne bo mogel okoristiti. Pač pa moremo pričakovati z veliko upravičenostjo. da bo prijateljstvo s Francijo kljub sedantim drugačnim zagotovilom hočeš nočeš Italijo odvračalo od tega, da bi še za naprej ostala zaščitnik revi-
zionističnih teženj, ki jih je itak zagovarjala samo — na tuje stroške, dočim je sama, bodisi v avstrijskem ali lastnem področju, absolutno protireviiziom-stična.
Ali z drugimi besedami: konkretni dogodki bodo določali tako o trdnosti m trajnosti doseženega francosko-italijanskega sporazuma kakor o njega učinkih za Podunavje. Sporazum more postati instrument ki bo v zvezi z drugimi kombinacijami, slonečimi na sodelovanju pred vsem Londona in Moskve, dajal značaj in smer celotni evropski politiki. Toda more se tudi zgoditi, da v praksi ne prenese niti prve preizkušnje, kakor je ni prenesel pakt štirih, pa da ga razvoj dogodkov izpodnese in desavuira.
sedanji kmetijski minister kallay je izjavil, da je vzrok njegove ostavke docela načelnega značaja, v političnih krogih, predvsem levičarskih, govorijo, da namerava odstopiti tudi notranji minister Keresztes-riseher. V zvezi s tem pa javljajo, da sta imela Reresztes-1 iscuer m zunanji muuster kanya v prvin popoldanskih urah daljši razgovor s predsednikom vlade. Ko sta za-pušcaia ministrsko predsedništvo, sta izjavila, da po njunem mnenju ni več pričakovati nobenih izprememb. Kot novi državni podtajnik v ministrskem predsedništvu pri-oe v poštev dosedanji šef tiskovne službe Štefan Antal.
V opozicijskih krogih govorijo odkrito, da gre predvsem za to, da se iztisnejo iz vlade prijatelji bivšega ministrskega predsednika groia Bethlena. Gombos želi namreč v interesu nadaljnjega ojačenja svoje pozicije izboljšati svoje odnošaje do šefa stranke malih poljedelcev Tyborja Eck-hardta in do šefa meščanske komunalne stianke Karla VVolffa, ki bosta v dogled-nem času dobila važno nalogo v notranji politiki in menda tudi stopila v vlado. Nadalje še ni gotovo, ali bo trgovinski minister Fabinvi. ki je obenem začasni vodja inančnega ministrstva, ostal v sedanji vlm-di. Govori se že, da postane njegov naslednik dosedanji vodja madžarskega dopisnega urada Nikolaj Kozma, Fabinvi sam pa bo prevzel finančni portfeij.
Dr. Joža Bohinj se:
Bolniško zavarovanje zasebnih nameščencev
V novoletni številki smo po Informacijah tajnika Pokojninskega zavoda g. dr K5«tla poročali o akciji SUZORa proti zasebnim bolniškim blagajnam privatnih nameščencev. Da se čuje tudi druga plat zvona, objavljamo danes o isti stvari članek direktorja O UZD r Ljubljani g. dr.
Bohinjca
Ravnateljstvo Osrednjega nrada za za-rarovanje delavcev v Zagrebu je na svoji •eji dne 2S. decembra 1934. sklenilo, naj •e v finančni zakon vnese določba, ki naj »mogoči ukinitev bolniških blagajec pri Jubljanskem Trgovskem bolniškem in podpornem društvu, pri zagrebškem »Merkurju* ln pri beograjski »Trgovački Omladi-ni«. Za zavarovanje nameščencev naj b> se na novo ustanovile posebne »Blagajne za zavarovanje nameščencev«, društva kot taka pa bi seveda mogla obstojati ln delovati še naprej v okviru zakona o društvih. Samo izvrševanje zavarovanja, ki spada k javnim funkcijam, bi bilo prenešeno na posebno javnopravno ustanovo. Finančni zakon naj bi omogočil tudi n ved bo novih višjih mezdnih razredov za nameščensko zavarovanje in ob enem obligatorno omogočil tudi tkzv. višje zavarovanje (n. pr. II. razred bolnišnice itd.)
Označeni sklepi so dali povod za napade na Osrednji urad pod domnevo, da so v izrazitem nasprotju z interesi zaaebaib nameščencev Mislim, da ni na korist dobre stvari, ako se ustvarjajo nepotrebna trenja med zavarovanjem delavcev in zavarovanjem nameščencev Stoji le eno: le v skupni fronti bodo mogli delavci kakor tudi nameščenci braniti in ohraniti prldo* bitve socialnega zavarovanja. Ta skupna fronta mora biti organizirana v osrednji samoupravni ustanovi ali v delovni skupnosti zavarovanja delavcev in nameščencev Med zavarovalnimi Interesi delavcev in nameščencev ni naaprotstev. zato tudi medsebojnih trenj in nezaupanj ne im« biti!
Bolniško nezgodno zavarovanje nameščencev sloni danes Juridično na zelo trhlih nogah Danes je zato ta vrsta zavarovanj nameščencev stalno v nevarnosti, da se demontira. Bolniško In nezgodno zava rovanje nameščencev je danes poverjeno zasebnim društvom, ki spadajo pod zakoD o društvih Ta društva nimajo javno-prav nega značaja, kar tudi zakon o zavarovanju delavcev izrecno ugotavlja v § 154 Juridično in administrativno pa Je nevzdržno, da ustanova, ki izvaja javnopravno zavarovanje, nima značaja in zaščite javne ustanove V smislu $ 202 v zvezi • { 155 zakona o zavarovanju delavcev n. pr ljubljansko Trgovsko bolniško In podporno društvo z vsem svojim Imetjem odgovarja za »upravljanje in poslovanje blagajne«.
Ta obveznost je gotovo nevzdržna in socialno za nameščence skrajno nevarna in škodljiva. Sedanje Juridično stanje povzroča v praksi nebroj težav Trgovsko bolniško in podorno društvo n pr ima svoj lastni upravni odbor, ločeno od tega odbora pa je ravnateljstvo blagajne, ki je po Ju-id čni strukturi društva bistveni In sestavni de) društva samega Upravni odbor naj krši društveni zakon, posledica je razpust društva in s tem eo lpso tudi razpust blapajne Tako more politična oblast z upravnim aktom demontirati bolniško in nez^o'nn zavarovance nameščencev
O"ob<e društva plačuje zavarovanje, oeobe pa upravlja tudi zasebnodruštvene pose Hote ali nehote si upravni odbor društva last: večji in manjši vpliv tudi na poslovanje blaeajne To povzroča spore In odraža koristi zavarovanja Društvo mora lefno gotov ^el stroškov režije refundlra ti v b'a?ajno zavarovanja Ta obveza dru fitrn 'e ve'<k k*men «*podtike in to po pra vic.f, t-pr ni v redu, da se zasebni društveni posH meSiio z ad-rilnls^-fljo lavno-prav-negi značaja Znani <?o primeri, da Je ve č'ns opoz'e!jo IzklhičMa iz društva, kar Trna seveda ?a posledico prestop nameščencev k Okrožn;m uradom Na ta način društva sema osrražsjo zavarovance name ščent-ev To stanje je mogoče ukiniti samo z ustvaritvMo posebne javnopravne ustanove, ki n!ma s privatnem dručtvom niti orgnn;r»fM^v:h niti juridlčnih stikov
Med zpeebnimi nameščenci vzbuja mnogo nevolje dejstvo, da ni točno odrejena teritorialna pristojnost društvenih blagajn Na ozeml4n dravske banovine izvaja bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev pole* ljubljanskega Trgovskega bolni-in podpornega društva tudi za-BTeb?ko društvo »Merkur« Delokrog »Merkurja- po n.''eeov!h praviPh ob^eea ozemlje re?e države in dokler Je »*e!ovan'e društva 7 skladu t zakonom, se to stRnJe spremeniti ne more. raren z ustvaritvijo novih Jsvno-pravntb ustanov, k! naj Izvajalo za-varovance nameščencev Tudi ts c!lj zasleduje omenjeni sklep Osrednjega urada LK.nitev zašebnodruštvenih biagajen in ustVimu:v novih javnih biagajen za zava iovhujc aainebCeucev n. »previuno m pri-kmo ae»tavijen načrt dt montaže sedanje ga uemo tiamosiojnega bolniškega zavaro VdU,d nameščencev*, pač pa tozadevni »kit;p v svojtua jedru znači utrditev in zjksoito samooiOjntfla bolniškega zavarovanja nameščencev, ker dooe nove blagajne samostojno juridično osebnost In javnopravni značaj. Na tej osnovi bo šele dana mcZnost za točno teritorialno razmejitev iti (vi posameznimi blagajnami. Citirani sklep boče v name&čenskem zavarovanju ustvariti red in juritflčno jasnoot ter mu tako zagotoviti trajen in solidnejii obstoj in razvoji Fogreška v storjenem sklepu je samo ta, ker ne ustvarja obligatornega članstva nameščencev pri novib blagajnah, kar pa se more naknadno urediti.
Osrednji urad hoče za privatne nameščence urediti obvezno višje zavarovanje, kar je ena oistvenih teženj nameščencev. Ta ukrep je za nameščence velikega socialnega pomena, ker bodo višjega zavarovanca m*gli biti deležni vsi zaEebni name ščenoi in ne samo oni, ki so v položaju, da se danes privatno pri zasebnem društvu zavaiujejo za višje dajatve, katerih pa najbrže niti iztožiti ne morejo Premija 30 Din za višje zavarovanje je gotovo za pretežno večino nameščencev previsoka Višje zavarovanje pa ne sme biti aamo privilegij posameznikov. Po sprejetem predlogu pa b' premija za višje zavarovanje znašala samo 20 Din pri 6% zakoniti premiji za bolniško zavarovanje Ako socialni interes nameščencev zahteva in otemelju-<e višje zavarovanje, potem mora biti orno <očeno, da se morejo teea »»varovanja po »luževati vsi nameščenci brez razlike. Viš-w> «avarovanje mora biti oravno vsestran-
sko. S fondom, U ima »luiitl potrebam višjega zavarovanja, razpolaga izključno blagajn, tarna. Omogočite v višjega zavarovanja, ki se pa more urediti tudi na fakultativni osnovi, ako obveznosti ne zahtevajo važne socialne potrebe nameščencev, ne more imeti sa pusifvirfco padanje članstva pri novi blagajni, ke> nameščenci sami samostojnost svojega zavarovanj* upra vičeno utemeljujejo s potrebo po »7edb4 višjega zavarovanja. Z uvedbo višjih mezd nih razredov pa bi bilo višje zavarovanje tudi brez posebne premije mogoče.
V novi ureditvi zavarovanja nameščencev je predvideno tudi povišanje sedanjih mezaaih razredov. Sedaj je v veljavi 12 mezdnih razredov z najvišjo zavarovano mezdo 48 Din dnevno. To povišanje je v zavarovanju nameščencev nujno potrebno. To potrebo utemeljujejo važni finančni in socialni razlogi. Sredstvo za uravnovešanje in utrditev finančnega poslovanja je zvišanje mezdnih razredov ali redukcija dajatev. To zvišanje je pa tudi socialno utemeljeno, ker Je prav, ako dobro plačani direktorji, prokuristi in drugi višji nameščenci sorazmerno jačje participirajo na premijah za zavarovanje, kakor pa n. pr. «*iabo plačana pisarniška uradnica Zvišanje mezdnih razredov je tudi po zakonu utemeljeno, ker $ 21 pravi, da se mora najvišja zavarovana mezda približno ujemati z dvakratn.m aneskom povprečne savaro vane mezue vseb zavarovanih oseb. Najvišja zavarovana mezda znaša danes 48 D»n, kar oagovarja dejanski povprečni zavarovani mezdi 22 Din. V nameacenskem zavarovanju pa povprečna zavarovana mezda znaša 38.94 Din, torej bi najvišji mezdni razreo moral znašati 7SDtn in na M Din. Višji prejemki in višji ttvijenjski standard spadajo k onim razlogom, a katerimi utemeljujemo potrebo po aamoatoj-iKttLi zavarovanja nameščencev. Zvišanje mezun:h razredov je samo logična posledica te zahteve. Le pri najakromnejšth dajatvah morejo biti mezdni razredi nizki. Danes je v smislu določb zakona omogočeno ie skupno zvišanje mezdnih razredov za delavce in nameščence. Prav je, ako se zvišanje omogoči samo za nameščence, da se na ta način omogoči njih višje zavarovanje.
Višji mezdni razredi na padec članatva ne morejo vplivati, kajti ako bi višji uradniki zaradi višje premije — da imamo boljše zavarovanje — izstopali is blagajne za zavarovanje nameščencev, potem bi ta pojav samo dokazoval, da si višji uradniki samostojnega ln boljšega zavarovanja nameščencev ne žele Toda ta bojazen ni niti malo utemeljena
S stališča zaščite interesov zavarovanja zasebnih nameščencev moramo predlog Osrednjega uraua same pozdraviti; v njem je izrazena tendenca po konsolidaciji tega zavarovanja in po pravni sigurnosti ustanove za zavarovanje zasebnih nameščencev. Razvoj gre neizbežno za tem, da se bolniško .n nezgodno zavarovanje nameščencev osredotoči pri posebnih javnopravnih ustanovah, ki se bodo morale tesno nasloniti an ziiti s pokojn.nsk.m zavarovanjem nameščencev Tega razvoja noče nihče ovirati, najmanj Osrednji urad za zavarovanje delavcev, ki se gotovo v polni meri zaveda svojega poslanstva kot vrhovni čuvar koristi vatn panog in vrat našega socialnega zavarovanja.
Težko gledamo na nastalo trenje med zavarovanjem delavcev in nameščencev ker je baš zavarovanje skupna potrebi, tako delavcev kakor nameščencev In le v »kupni obrambi bo moglo uspevati zavarovanje delavcev tn nnmeSčemev Stanje bratovskib skladnic nam mora biti vsem v svarilen z^led. Z izpadi na delavsko zava rovanje delajo vsi veselje le onim. ki so tudi neprijatelji zavarovanja zasebnih nameščencev.	--
Vprašanje našib učite!'skih šol
Gospod profesor Gustav Šilih se v članku »Vprašanje naših učiteljskih šol«. ob- j javljenem v »Jutru« od 8. t m sklicuje na izjavo profesorja Glig. Hadži-Taškoviča v | »Pravdi« in na mojo izjavo v »Politiki« od 28. decembra 1934
Da ne bo napačnega tolmačenja, moram dodati k članku, da je bil v »Politiki« objavljen le intervjuv uredništva »Politike« z menoj v prvi vrsti glede vprašanja brez poselnih učiteljskih abiturientov in izgle dov, ki so dani za zaposlitev te mladine v bodočnosti. VpraSanja reforme učiteljskih šol sem se dotaknil le mimogrede, v kolikor ima zveze t gornjim problemom.
Omejitev učiteljišč na bammnse centre sem omenil samo kot prehodno dobo, pač pa sem naglasil svoje osebno mi&lia nje o nujni potrebi reforme učiteljske izobrazbe v tem pravcu. da se bodoče cena racije v večji meri vzgajajo za milje naše vasi. ki je glavno torišče dela pretežne večine učiteljstva V drugi vrsti ««m ae izrekel za popolno srednješolsko izobrazbo učiteljskega naraščaja z relativno obli-gatnim poukom nekaterih predmetov, ki so nujno potrebni za učiteljski poklic in z nastavkom dveletnih učiteljskih akademij. Ne spominjam se, v koliko je »Politika« registrirala to moje mišljenje, ker je bilo to vprašanje — kakor že rečeno — stranskega pomena in te je v glavnem tretiral problem zaposlitve bodočih mladih generacij.
Vsekakor postaja problem učiteljske Izobrazbe vsak dan aktualnejši, čim bolj se poleg zahtev šolskega dela stavijo na uči-teljstvo zahteve javnega udejstvovanja izven šola V tem pravcu bo treba reševati tudi vprašanje reforme naših učiteljišč.
Moje it«ave v »Politiki« to bile osebnega *načaja in moje o»eh«io nazlranjc, pripada stališče JUU v teh vprašanjih v odločitev glavnemu odboru in glavni
skupščini.	Ivan Dimnik.
-- ----- ^_____
Železniška nesreča v Nemčiji
Berlin. 8. januarja AA. Na poataji v Alsdammu pri Stettlnu je skočila • tračnic lokomotiva Trije železničarji so se ubili.
Občine lendavskega sreza se pravdajo dalj
Lendava, 8. januarja Včeraj se je vršil sestanek predsednikov in odbornikov občin lendavskega sreza Sestanka se je udeležil g. Gorkič od banske uprave, ki je imel primerna predavanja ter je dajal razna pojasnila k pravilnemu vodstvu ob?in. Na sestanku je prišlo v razgovor tudi vprašanje ureditve občin v areze. Iz pripomb, ki so jih dajali razni člani občinskih odborov posameznih občin, se je dalo ugotoviti, da posamezni kraji ne soglašajo s stanjem, ki je nastalo a 1. januarjem 1935. Tako so se zastopniki vasi Genterovci izrekli proti svoji lastni občini Genterovci, ki je stopila v življenje • 1. januarjem, in želijo priključitev k Dobrovo iku Vaa Brezovica se je izrekla proti občini Polana in za zopetno priključitev k Turnišču. Vas Lipa bi tudi rada prišla k Turnišču. Vas Mrtvarjevci je za priključitev k Dobrovniku. Tako je pač veliko krajev, ki bi radi drugačno združitev občin.
Vidimo, da je pritožba nekaterih občin imela zelo neugodne posledice Komai «o se duhovi v »rezu malo pomirili, je spet nastalo neko prerivanje in vznemirjenje po vseh vaseh. Pa ne jamo, da so sedaj nekatere vasi proti sedanjemu staniu. uspeh pritožbe je odjeknil tudi v onih krajih, kjer pritožbe ni bilo. Tudi tam «o se pojavile težnje po razbitju močnih občin, kakor so Beltinci in Odranci. Spet se pojavlja želja po samostojni občini Braton-i ci in po razbitju občine Odranci. Vračamo ae spet tla da bi bila rada vsaka vaa za ae občina.
Iz tega nujno sledi, da je vsekakor potrebno čim prej in definitivno urediti vprašanja združitve občin. Komasacija, ki je bila ustvarjena z uredbo meseca marca 1934, je bila natol^a in če ni bil po njeni izvrHtvi zadovoljen t njo vsakdo, le bila zadovoljna velika večina in danes bi .ahko pristopili h koristnejšemu delu na vsestranski povzdigi občin, kakor pa, da je zavTelo po vsem srezu in je združitev občin znova predmet ostrih razprav. Vsakomur ni mogoče nikdar ustreči in ravno zato bo treba izvršiti bodočo združitev tako, da bo odgovarjala zakonu ter gospodarskim, kulturnim pa tudi nacionalnim intereaom posameznih občin in splošno«ti.
Minister dr. Kožulf v Splita
Split, 8. januarja 6. Davi ob 11. je prispel z avtomobilom v Split minister za gradbe Kožulj, ki se Je včeraj mudil v fti-benlku Posetil je bana Jablanoviča in si ogledal tehnični oddelek banovinske uprave, nakar se je vrnil v Slbenik. Zvečer Je odpotoval preko Zagreba v Beograd.
Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo unorrbo pol kozarca naravne »Frana Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca In črevesja, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokrepi t»re-snavljanje ln pospeši kri. »Franz Josefova« grenčica se dsbi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jeruzalemski romar je romal - v zapor
Ljubljana, 8. januarja
Jeruzalemski romar France Kac, rojen 10. decembra I9J7 v Loki. pristojen v S!o-venjo vas pri Ptuju, je danes ob 10. dopoldne stal pred kazenskim sodnikom-po-edincem okrožnega sodišča g Rajkom Le-derhasom. Tresel se je in srepo gledal v tla. Samo kadar je bil vprašan, je poškilil na sodnika. V ostalem pa je na sodišču star znanec, bil je že neštetokrat kaznovan.
8. novembra lani je romar Kac spal na seniku posestnika Panceta na Viču. Z njim je prenočeval doslej nekaznovani Lojze B. Ta je Kacu odkril skrivnost, da je neki delavec Mohor pri Pancetovih shranil veliko vrečo in dežnik. Zjutraj je Kac kar stopil k gospodinji in rekel: »Prišel sem po bratovo vrečo in dežnik.« Brez ugovora je dobil vrečo, v kateri sta bili dve lepi moški obleki, ena docela nova, 3 pari čevljev. mnogo perila, dokumenti, hranilna knjižica za 2994 Din in 30 stotakov. Plen je predstavljal vrednost 6456 Din. Kac in Lojze sta si vse to razdelila se lepo oblekla in krenila oroti Zagrebu Lojze je bil kmalu aretiran v Breflani pri Samoboru. romar Kac pa ie le v Rekovcu v Srbiji.
Drž tožilec: »Vse leto je Mohar delal in varčeval pa sta mu vse vzela!« Kac: »Živeti se mora Saj je hranilno knjižico dobi' nazaj!« Sodnik: »Z vlogo 2994 Din. Kam je šla obleka?« Kac: »Saj jo je tudi dobil nazaj!« Sodnik: »P« kakšno! Kam je šel denar?« Lojze: »Vaak sva vzela 1090 Din!« Kac ogorčen: »Jaz sem dobil samo 700 Din. Kar je prav, je prav!«. Sodnik: •Kako to. da so vam pri Pancetovih verjeli, ko vendar izgledate precej omejeni!« »Na prvo besedo, gospod! Stopil sem v vežo in rekel: Dober dan. mama! Sem prišel po bratovo vrečo in dežnik Vzel »em in od<el« »Ali niste rekli, da je zaprt?« »Da. Rekel sem materi: Zaprt je in odpeljan v Beograd.« »Ali vaju niso nekje orožniki prijeli?« »Da, da. Samo legitimirali so naju. Preiskati so oba. najprej vzeli ves denar, potem pa naju izpustili in vrnili denar.« »Od česa se živite?« »Slabo vidim, zato žagam drva.« »Sai ste vedno pod ključem aH p« romate okrog« »Ni tako. gospod Boljše je živeti pošteno.« »Kaj vam je padlo v glavo, da ste romali v Jeruzalem?« ... »Hm K temu so me pa drugi pripravili!« »Ali ste res tako pobožni? Ste pri pravi pameti?« »Samo slabo vidim, drugače sem zdrav.«
Kac je po Ječah presedel vsega že 6 let zaradi raznih tatvin in sleparij. Ob koncu razprave je zastokal: »Gospod sodnik! Prosim za milostno sodbo, sem trdno sklenil. da nikoli več ne pridem v arest.o Ob sojen je bil na 8 mesecev «trogega zapora in 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic sa 1 leto. Njegov tovariš Lojze pa je do bil samo en mesec Kac je seve takoj začel glihati za dntum, od kedai nai se mu *teie preiskovalni zapor. Sodnik je povzei: •Ali ne gre tudi za neko kravo. K"c. ali nimate «e kakega greha na vesti?« Tedaj je Kac hitro zakliučil: »O. tfoanodl iz krave oa ne bo kruha«
Huda zima v Beogradu
Zaradi močne košave te je pripetilo že več nesreč, med njimi ena smrtna v Beogradu — Snežni zameti
Beograd, 8. januarja p. Pravoslavni bo-£lčni prazniki minevajo v znaku Izredno ostie zime, kakršne letos ni bilo pričakovati. Ze dva dneva neprestano sneži, vmes pa veje tako strašna kjšava kakršne že leta in leta ne pomnijo. Beograjska košava v marsičem spominja na primorsko burjo, tokrat pa jo menda še prekaša. Veter brije po ulicah a tako brzino ln silo, da je naravnost smrtno nevarno podajati ae na ulico. Mesto je zaradi tega tudi kakor izumrlo. Redki pasanti se morajo zatekati v vete in varnejše kotičke, da jih veter ne podre na tla Na Teraaijah. v Knez Mihaj-lovi ulici ln soeedndh ulicah je veter porušil skoro vse ldoske, razdejal svetlobne reklame ln odtrgal neStevilno napisnih tabel nad trgovinami Mnogo ljudi je bilo ranjenih, danes pa se Je pred Moskvo neki tujec ubil Stopil Je lz kavarne v trenutku, ko Je silen viharni sunek pritisnil na Terazije. Vrglo ga je na tla. Padel je tako nesrečno, da si Je pr?bil lobanjo in obležal na mestu mrtev. Gre za okrog 55 let starega tujca, čigar Identitete doslej še niso ugotovili. Zaradi čestih nesreč je policija odredila posebne patrulle z reševalnim avtomobilom, ki imajo obilo posla Tudi snežni zameti povzročajo velike prometne ovire.
Zagreb, 8. Jamiarla e. Davi Je v Zagrebu pričelo močno snežiti. Mestna občina Je po-
siata na ceste takoj večje števUo delavcev, da bi odkidali sneg. toda vse prizadevanje Je bilo zaman, ker so bile ceste čez nekaj minut zopet bele šele zvečer Je po nehalo snežiti.
Novi Sad, S januarja č. Močna košava jf-davi prinesla precej snega Snežni metež je nanesel v nekatere ulice precejšnje žamete
£>ušak. 8. januarja č. sušak je imel danes svojo malo senzacijo. Mesto se je prebudilo pokrito s tanko odejo snega. Promet na morlu se je kljub burji razvijal docela normalno.
Split, 8 januarja C. Zaradi velikega snega v Liki eo prihajali današnji zagrebški vlaki v SpMt s poldrugo uro zamude
Tudi na severu Evrope
Berlin. 8- januarja. w. Po vsej Nemčiji prevladuje mraz Danes eo beležili v Berlinu 10 stopinj pod ničlo. Najvežii mraz je bil na vzhodnem Pruskem s povprečno iem peraturo 25 »topinj pod ničlo. Sledi Pomor-jancko s 16 stopinjami.
Iz Poliske javl'3'o. da eo tamkaj beležili temperature do «tojr'nj P*H n;?lo. V Vrr-?avi ie mo-^lo 400	zaradi vefjih ali
m?in'?:b rz^hMn Iskat' pom^č na re~"vs,rt:h
podajah. V Rusiji je temperatura še nižia. Južno od Moskvo ie temir^tura radia na 40 etopini poH ničlo.
Umoril je IJnMs®
Tragedija iz gozda Kremence pred sodiščem
Novo mesto, 8. januarju.
Okrožno sodišče v Novem uiesiu je obtožilo 36letnega nlapca Valentina Pisauca. pristojnega v okolico Šmarja pri Jelšah, da je lani konec maja s premic.ekoin umoru svojo ljubico 38 letno Nežo £alokarjevo. Obtožnica se opira na izjave mnogih prič, ki so navajale, kako se je Valentin naveličal svoje izvoljenke ter se ji vedno bolj izmikal z odurnostjo in lažmi.
Strašna najdba v gozda.
V gozdu Kremenci pri boštanju je lani 10. junija nekdo pri nabiranju gob naletel na razpadajoče truplo neznane ženske, ki je bila oblečena kakor kmetice, ki se odpravljajo na kako daljio pot. Poleg trupla je ležal tudi dežnik. Precej časa se ni dala ugotoviti identiteta umorjenke, konec junija pa se je pri orožnikih v Kadnji zgiasiia Marija Sinkovčeva iz Krškega ter prosila, naj ji pokažejo obleko umorjene ženske. Na prvi pogled je spoznala obleko za last svoje sestre Neže Zalokarjeve iz Leskov-ca ki je pred tedni odšla s svojim izvoljencem nekam v Savinjsko dolino. Se več o tem je vedela povedati Urša Zorkova iz Leftkovca. Pri njej je bila umorjena Neža zadnjič lani 23. maja in povedala ji je, da bo odšla za dalje časa s svojim fantom Valentinom Pisancem na posestvo njegovega brata na Štajersko okopavat krompir.
O potovanju v izvoljenčevo domovino je Neža pripovedovala tudi drugim ljudem. Zatrjevala je, da ima njen zaročenec Valentin Pisanec na Štajerskem hišico in nekaj posestva, kar mu oskrbuje njegov brat, ki je pisal, naj bi mu prišla pomagat pri okopavanju krompirja in pri drugih delih. O tem je vedela pripovedovati tudi Terezija Lavrinškova pri kateri je Valentin Pisanec stanoval na Trški gori. Vsem je bilo znano, da je imel ljubavno razmerje z Nežo. videli pa so tudi vsi, da se je svoje izvoljenke že naveličal. Večkrat se je pred njo skril in, kadar ga je iskala je prosil tudi druge, da so jo odpravili s kako pretvezo. Nekega dne konec maja je po pripovedovanju Terezije Lavrin&kove prišla Neža na njen dom ter jo prosila, naj pokliče Valentina. Lavrinškova je to storila, Valentin pa se je liudoval, zakaj ni rekla, da ga sploh ni doma. Neža Zalokar-jeva je morala precej časa čakati na fanta, ki se je naposled vendarle odpravil z mo. ne da bi bil komu povedal, kam sta namenjena Neki znanci so videli, kako jo je mahnil po cesti proti Krškem, dočim je hodila Neža spodaj po poti za Savo. Pozno zvečer se je Valentin vrnil sam, Neže pa od tedaj ni bilo več na spregled. Ljudem, ki so ga po njej povpraševali, je pripovedoval, da se je spečala z nekim neznancem.
Razprava
se je pričela danes ob 9. Obto/enec je pozorno sledil čitanju obtožnice. Ko je držav-
ni tožilec dr. Rus prečital. je predsednik Kuder pozval obtoženca, naj op.še ves potek krvavega zločina.
Obtoženec je v raztrganih stavkih pričel izpovedovati, da ga je umorjena vedno nadlegovala, naj se z njo poroči, o čemer pa ni hotel nič slišati. 28. maja 1934. je Za-lokarjeva na vse zgodaj prišla k njemu. Njegova gospodinja Tereza Lavrinškova ga je prebudila. Mrmra je se je oblekel in odšel z Zalokarjevo. Po kratkem razgovoru pred hišo sta se odpravila najprej proti Krškemu, sam je odšel naprej po cesti, ona pa mu je sledila po poti ob Savi. V Krškem sta si kupila vozna listka do Sevnice in se okrog 7. ure odpeljala, izstopila pa sta na postaji Blanci in se nato s čolnom prepeljala na kranjsko stran. Ustavila sta se v neki gostilni, kjer je pil vino. Zalokarjeva pa mu je ponujala tudi žganje iz litrske steklenice. Nato sta še dopoldne nadalje-\-ala pot proti Mokronogu. Tam. kjer se steka Mirna v Savo. sta zapustila cesto in krenila proti gozdu. On je bil že vinjen in se je. da bi lažje hodil, opiral na bukovo poleno, dolgo cel meter in debelo kakor moško zapestje, ki ga je bil pobral ob cesti, Zalokarjeva pa ga je držala pod pazduho. Kljub temu je večkrat padei Tedaj je pričela Zalokarjeva nanj vpiti in ga zmerjati s svinjo pijano. Tako se je nazadnje razburil in jo s polenom udaril po glavi. Ko je padla, se je vlegei kraj nje in zasp*i. Zbudil ga je šele močan de/. Pogledal je okrog sebe in pričel klicati Nežo, ki pa &c ni oglasila. Hkratu je spoznal, kaj je storil. Dejanje je izvršil okrog 11. dopoldne. Okrog 17. se je spet vrnil v Krško, kjer je ostal do aretacije.
Obsojen na 15 let.
Na predsednikovo vprašanje, če bi Zalokarjevo poročil, je odgovoril, da tega ne bi nikoli storil in da ne bi jemal v zakon tudi nobene druge, ker je že sam dovolj reven. Obenem je priznal, da je dejanje storil tudi zaradi tega, ker je dobil od po-kojnice spolno bolezen in ker ga je vedno nadlegovala. Pokazali so mu lobanjo njegove žrtve, ki je bila spredaj vsa razbita in predsednik ga je vprašal, če se inorda ni posiužil za umor sekire, ko je bil vendar učinek njegovega udarca tako strašen Obtoženec pa je vztrajal pri svoji prvotni izpovedi, da jo je udaril s polenom Zaslišane so bile tudi prile Anton Kregar. Tereza Lavrinškova iz Krškega in Urša Zorkova iz Leskovca, ki so v glavnem izpovedale, kar je že dognala preiskava. Posvetovanje sodnega dvora je bilo kratko, nakar je predsednik razglasil sodbo, po kateri bo moral Valentin Pisanec odsedeti 15 let v zaporu. Izgubil je tudi častne državljanske pravice za vedno.
Snežne nenrilike
Ljubljana, 8. januarja
Sneg, ki je vzdržema padal ves večer, je povzročil Ljubljani tudi majhno nepri-liko. Okrog 19.15 je namreč pričela pojemati električna razsvetljava Po stanova njih, piaarnah in lokalih je luč iznenada znatno upadla, še bolj občutno pa je bila prizadeta razsvetljava mesta Nekatere najbolj prometne ulice, tako Miklošičeva in pa Tyrševa cesta v smeri od kavarne Evrope proti Bežigradu, $0 padle v skoraj babilonsko temo. Gorele so samo še red ke plinske svetilke Od Evrope do glavna pošte je bila cesta sicer §e razsvetljena, v temi pa je bilo vse ostalo središče mesta Električna cestna železnica v vozovnem prometu sicer ni doživela nobenega defek ta pač pa je bila tudi vsa proga z vozovi in objekti nekaj časa samo za silo razsvetljena.
Defekt, ki je v teh prvih dneh velenjske elektrike vzbudil v Ljubljani veliko zanimanje med občinatvom. je nastal po vsej priliki na ta način, da je nekje padla na daljnovod veja z drevesa in povzročila. da je v mestni elektrarni po kratkem stiku izpadel avtomat. Po skrbnem prizadevanju je bila napaka v kratkem času popravljena. Neki defekt v elektrovodih pa se je moral dogoditi že tudi dopoldne, ker nam poročajo, da je v nek« stanovanjski palači v mestu lift dopoldne »znerada oh stal in ao pasažirji delj časa obviseli med nadstropji
Vlaki so dospeli redno v Ljubi lano. kar priča, da sneg doslej Se ni prizadejal pro metu velikih težav Samo dunajski brzi
Narod, ki pozablja tirate v tufini, tepta svojo čast! „BRA*M BOR" se bt-i*a za nje. Pristopajte!
vlak, ki prihaja normalno ob 16.51 ni glavni kolodvor, je imel SO minut zamude ki se mu je pa pripetila že v Avstriji.
Velika železniška nesreča
Moskva, 8. januarja, d. Na železniški progi, ki vodi iz Moskve v Leningrad se je pripetila 6 t. m., kakor je bilo že jav-Ijeno, velika železniška nesreča, ki je zahtevala mnogo smrtnih žrtev. Pozno ponoči sta trčila skupaj dva osebna vlaka, pri čemer je nastal požar, ki je uničil en tovorni, poštni in osebni vagon. Več osebnih vagorov se je zarilo drug v drugega ter popolnoma razbilo. Zaradi nesreče j< bil promet med Moskvo in Leningradoir prekinjen 10 ur. Vlada je takoj imenova la komisijo, da ugotovi vzroke nesre c Kakor poročajo »Izvestja«. je bilo 16 I ju di ubitih. 67 pa ranjenih. Krivce nesre't so aretirali. Prvi rezultati preiskave sc pokazali, da je vladala na tej progi velik: nemarnost
Število državnih nameščencev In ur>rko]onecv
Beograd. 8 januarja b. Po statistiki finančnega ministrstva za leto 1935 je bilo ob koncu leta vseh državnih uradnikov 205119. državnih upokojencev pa 62 093. Skuooo preje na iz državne b»aga1ne prejemke in pokojnine 460 000 državnih in samoupravnih nameščencev in upokojencev.
Vorofadska vremenska napoved m «red'» Oblačno vreme Od 'asa do fa«=jj bo snežilo V7hodni in južnovrhodni veter.
Zagrebška vremenska napoved b* danes OMaČno hladno vetrovno *neg.
Dnn*jj|si vremenska napoved sa «red<i Od vrhod« em prihajajoča razjasnitev, ved no ostrejši mraz


Rojstni dan Nj. Vel. kraljice-matere Marije
Danes ob zaključku pravoslavnih božičnih praznikov praznuje svoj rojstni dan Nj. Vel. kraljica - mati Marija. Njen
rojstni dan ni dan veselja, marveč dan globoke tuge, ker ji je istega dne pred oceani meseci kruta usoda ugrabila dragega življenjskega tovariša Nj. VeL kralja Aleksandra. Lani ob tem času je
bila z njim deležna v Zagrebu najlepših dokazov velike vdanosti in spoštovanja državljanov. Letos jo je božič — praznik miru našel kot vdovo v kraljevskem dvoru, kjer je preživela toliko srečnih dni. Kakor je ta njena sreča blagodejno obsevala vso Jugoslavijo, ko je bUa kraljica Marija vsem jugoslovenskim ženam in materam najlepši vzor, tako so tudi sedaj v dobi globoke žalosti vse oči uprte v njo — v najsvetejši vzor duševne veličine pri izpolnjevanju najvišjih dolžnosti.
Kraljica Marija se je rodila 9. januarje 1900 v Goti kot tretji otrok, druga hči rumunskega kralja Ferdinanda m kraljice Marije. Odkar jo je poroka dne 8. junija 1922 zvezala z našim pokojnim vladarjem, je bila kot prva jugoslovenska kraljica deležna ljubezni vsega naroda. Njena sreča in vnema v domu pri vzgoji treh kraljevioev je ves jugoelo-venski narod dvigala k idealom materinstva in družinske sreče. Globoko ljubezen in spoštovanje pa vzbuja kraljica Marija tudi s svojo požrtvovalnostjo in s svojim globokim razumevanjem za prosvetna in človekoljubna dela. Njena umetniška duša je naklonjena literaturi, upodabljajoči umetnosti, cvetju, starinam, umetni obrti in sploh vsemu, kar služi etičnim napredkom človeštva. Na vseh teh vzvišenih toriščih svojega duševnega in umetnostnega udejstvovanja je ostala neomajna tudi po najokrut-nejsem udarcu usode, ki jo je zadel pred tremi meseci Po njem je postala zgledna junakinja najhujših bojev, ki jih mora voditi jugoslovenski rod za svojo srečnejšo bodočnost.
starodavni prisrčni obiraj badnjaka Je bil letos na našem kraljevskem dvoni zaradi žalosti opravljen brez godbe. Na eni sliki vidimo Nj. VeL kralja Petra IL, Nj. Vel. kraljico-mater Marijo in maršala dvora g. Grujioa, kako pričakujejo donosilca badnjaka, ki ga bo mladi vladar obsuj z žitom
Sprevod vojakov kraljeve garde s badnjakom
Mestni muzej bo še
Ko so se pred meseci uradi ban-ske uprave izselili iz znane Auerspergove palače v Križevniški ulici, smo napovedali, da se bo v kratkem vselil v izpraznjene prostore novi Mestni muzej. Kupna po godba mestne občine z bansko upravo pa Je bila izvršena doslej samo v prvi fazi. tako da mestna občina s hišo še ne more razpolagati. Finančni minister je banskl upravi sicer odobril prodajo palače, mestni ob&ni pa nakup še zmerom ni potrjen.
svojega rojstva
Samo zaradi tega formalnega zadrtka stoji hiša že nekaj mesecev prazna in zapuščena, kar bo novi lastnici brez dvoma v veliko škodo. Ne samo, da leži v poslopje zazidani kapital prazen in mrtev, temveč trpi poslopje škodo tudi zavoljo tega, ker se v zapuščeni hiši nihče ne briga za oskrbovanje zridovja. »Iz gospodarskih in kulturnih razlogov Je nujno, da se formalnosti čimprej urede in da hiša dobi gospodarja.
SAJHORAD
V
Sien&fkel
Pranje s Samorad pralnim praškom
Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponosi
Zahtevajte ODLOČNO
pralni prašek
Nj. VTs. knez-namestnik Pavle s svojim sinom princem Aleksandrom v pričakovanju sprevoda z badnjakom
Stoletnica prvega hrvatskega časopisa
Zagreb, 7. januarja.
V nedeljo Je minilo sto let, odkar so v Zagrebu začele izhajati prve hrvatske no-vlne. To bo bile Gajeve »Nov i ne Hrvat-zke«, pozneje Imenovane tudi »Ilirske Narodne novinec, »iNovlne horvatzko-slavoo-sko-dalmatinske«, naposled pa »Narodne Novine«, pod katerim imenom Izhajajo še danes. LJudeviit Gaj je ustanovil svoje novine kot močno sredstvo narodnega preporoda ega pokreta. S tem sredstvom, KI
je ftlrllo ideje pokreta, pa je položil Gaj tudi dobre temelje poznejšemu razvoju našega novinarstva. Ustanovitev Gajevih Novin »pada zaradi tega v vrsto najvažnejših dogodkov v naši novejši kulturni in politični zgodovini. Posebna važnost pa je tudi v tem, ker so Gajeve Novine ustvarjale enotni srbohrvatskl književni jezik. LJudevlt Gaj je sprva tiskal svoj list sicer v kajkavskem narečju, po enem letu pa Je že opustil kajkavšdino in staro orto-grafijo v spoznanju, da je uvajanje enotnega narodnega književnega jezika najboljša opora pri Širjenju idej narodnega edinstva in pri realizaciji političnih ciljev ilirskega narodnega pokreta. Profesor ši-šič je v svoji »Hrvatski Fovljesti« nagla-sil, da je Izvedel Gaj svoje največje delo, ko Je odstranil meje, ki so delile Hrvate po pokrajinah in hrvatski živelj od srbskega. Odkar so se južni Slovani naselili na Balkanskem polotoku, Je Gajevo udej-stvovanje kot prvo oživotvorilo misel na narodno edinstvo od Soče do Carigrada.
Prva številka Gajevih »Novin Horvat-ekihc, ki so dobile pozneje literarno prilogo »Danico«, je izšla 6. januarja 1835. in pozdravljena je bila z veHklm navdušenjem od vse domoljubne javnosti, prežete od Idej Ilirskega narodnega pokreta. Vse zapreke ln vsa nasilja starodavnih narodnih sovražnikov niso mogla zatreti pomembnega Gajevega dela. Ideja, kateri so služile njegove Novine, Je bila naposled ožlvotvorjena v naši združeni ln svobodni narodni državi.
^^ v. ^	Radost smučarjev
MlCZlf Sneži . • • Prve prometne ovire
Ljubljane, 8. januarja
Dosegel nas je vpad mrzlega zraka. Na lep in običajen način so se začele premikati preko naših krajev hladne zračne stroje iz severovzhoda in prinesle 8. t. m. • seboj celo močne snežne padavine.
Vzhodnik se je pojavil pri tleh že pred nekaj dnevi, vendar zaradi neugodnih vremenskih situaoij širom Evrope ni moecl prodreti z vso svojo silo. Tako so se zračne plasti le počasi premikale proti jugo-zapadu.
Vzrok vzhodnim vetrovom ie bila depresija nad Sredozemskim morjem, ki je srkala vase zrak tudi iz naših kraiev ter povzročala s tem vzhodne smeri pri tleh in v oblakih. S približanjem depresije so •e ojačili tudi vetrovi in dosegli največjo hitrost 11 metrov na sekundo 8. L m. zjutraj. Tak veter je za Ljubljano, ki ne leži na vetrovnem mestu, že dosti močan. Razumljivo je pri takem vremenu, da je temperatura naglo padla na —& G Ljubljana se je zavils v snežno razpoloženje, kakršnega so vajeni bolj v hribih kot ▼ dolinah.
Zima x močno vetrovnim vremenom počasi vsipa suh pršič in končno bodo smučarji le prišli na svoj račun.
Po Bosni in Gorskem Kotaru že tretji dan močno sneži. Po polnoči je zapihala tudi pri nas od severovzhoda mrzla burja. Se hujše ko v ravninah, je gospodarila na Blokah, po Notranjskem in gornjem Krasu proti Trstu, kjer je dosegla hitrost do 60 km na uro. Med tuljenjem burje, ki se je javljala v presledkih ves dan, je naletaval suh pršič. Davi je nastal nad Ljubljano pravcati snežni vrtinec. Suh sneg pada na zmrzla tla, česar so ljubitelji zimskega siporta prav veseli, kajti obeta se dobra smuka. Šolarji so že dopoldne hiteli s smučmi na poskušnjo. Sneg je dobrodošel zimskim posevkom, veseli so ga seveda tudi brezposelni.
Pečnikarjev avtobus na progi Iga vas -Lož - Nova vas - Ljubljana je davi privo-zil v Ljubljano. Na mnogih mestih Bloške planote se je že boril z večjimi zameti. Na Blokah je padlo do davi že do 20 cm snega. Za smučarje se pripravlja izboren teren. Okoli Cabra so silni snežni viharji nasull že krog pol metra snega. Vse prometne zveze pa so zsenkrat še ▼ redu.
Sneg in socialna politika
Kadar zapade sneg, se vrabci zatečejo na kmečko dvorišče. Prav tako se nekaj centimetrov svežega snega živahno pozna tudi na poslovanju socialno-političnega urada. Odkar so pobeljene ulice m strehe, se oglaša zlasti mnogo reflektantov za kidanje snega. Če ga bo čez noč še kaj prida padlo, se bodo jutri zjutraj že zbrale na vse zgodaj partije marljivih delavcev * lopatami v rokah. Vsakdo, ki bi rad bil deležen tega dela, se bo moral izkazati s priporočilom socialno-političnega urada. Med brezposelnimi delavci, ki jih hna v evidenci, jih je urad že zbral 170, ki bodo prišli pri tem poslu do kruha, in danes je delavski odsek že izdal 100 nakazil za delo. Takšen način poslovanja je mestna občina uvedla letos zavoljo tega, da bodo pri zimskih sezonskih opravkih zaposleni predvsem potrebni brezposelni Ljubljančani, ki bi sicer padli na breme mestnega socialnega skrbstva.
V splošnem pa se dejstvo, da je pritisnil mraz, pozna na vsem dejanju ln nehanju socialno-političnega urada. Čeprav to za razdeljevanje podpor uvedli nov sistem in •o vse prosilce razvrstili po abecedi, tako da prihajajo določene skupine določen dan na vrsto, je vse te dni na pisarne socialno-političnega oddelka zelo velik navsl.
Skozi razne odseke gre vsak dan po 100
— 400 prosilcev. Novs ureditev dela pa je vendar prinesla, da tečejo posli v redu in mnogo hitreje, s čimer so v enaki meri zadovoljni uradniki in prosilci. Poleg rednih reflektantov na podporo v živilih prihaja v zadnjih dneh zlasti mnogo prošenj
za obleko in čevlje in njih število je v kratkem času naraslo nad 1000. Brez dvoma je temu dejstvu do neke mere krivo tudi to, da Rdeči križ za letošnjo zimo ni izvedel svoje podporne akcije z obleko in obutvijo in je tako zelo mnogo družin, ki so bile zadnja leta že kar vajene za božič takšnega darila, letos ostalo praznih rok. Tisto, pri čemer začno siromašni ljudje najprej štediti, pa je seveda kurjava. Pred kratkim je socialno-politični urad razdelil najbednejšim 3 vagone premoga in 1 vagon drv, prosilcev pa je bilo seveda mnogo več. kakor jim je bilo mogoče ustreči. Pri težkih zahtevah, ki jih stavlja na mestno občino letošnjo zimo skrb za siromašno prebivalstvo, Ljubljana upravičeno pričakuje, da bo deležna še v najkrajšem času primerne subvencije tudi iz sredstev banovioskega bednostnega sklada.
Kakor je s prvim snegom narasel promet na socialno-političnem uradu, tako se pozna rastoča zima tudi v frekvenci mestnih odgonskih zaporov. V pisarne v Mestnem domu se zatekajo po najnujnejšo pomoč bližnji m daljni domačini, v odgonskih zaporih pa najdejo poslednje utehe in zatočišča številni mednarodni popotniki, ki iščejo sreče in obstanka po vsem izgubljenem svetu. Mestna ječa ima vse te mrzle dneve zmerom dosti gostov. Mnogo je med njimi italijanskih državljanov, ki so z nedovoljenim prestopom meje prišli navzkriž z našimi policijskimi predpisi in zdaj čakajo pod varno streho in ob toplem kosilu, ki ga vsak dan prejemajo iz JezovSko-ve kuhinje, da jim poteče kazen. Razen njih pa skoraj slednji dan pride v odgon-ske zapore po nekaj ljudi, ki so na popotovanju okrog sveta s trebuhom za kruhom trčili tudi ob našo mejo in našo policijo. Danes je uživalo gostoljubje mestne ječe 16 takšnih popotnikov, med njimi več Madžarov in Romunov, en Grk in en Francoz.
Maribor, 8. januarja
Veliki senat je obravnaval danes dva težka primera, ki kažeta, kako žalostne razmere vladajo še med našim ljudstvom zunaj na vasi. Pred zbor sodnikov je stopil najprej 251etni Anton Rakuša, sin posestnika z Ivanjskega vrha, ker je lani oktobra s puško ustrelil svojega znanca Franca Kavčiča.
V ozadju je ljubezenska vez, ki je družila Franca Kavčiča in Rakuševo Pepco, sestro obtoženca Antona. Ko je Pepca nekaj mesecev pred usodnim dogodkom povila otroka, se je med ljudmi začelo šu-šljati to in ono. Pepca sama je trdila, da je oče otroku Franc Kavčič, ki pa tega ni priznal. V vrsti vseh mogočih govoric, ki so pričele krožiti med ljudmi, je bila tudi ta, da pada sumnja očetovstva na Pepčinega brata Toneta. Toneta je to silno razburilo in prišlo je zaradi tega celo do sodne razprave v Gornji Radgoni, ki ae je pa zaradi pomanjkanja dokazov preložila. Kavčič se je hotel nato s Tonetom poravnati ter se je v ta namen v spremstvu Antona Domanjka in Ivana Gorazeja podal k Rakuševim. Nesrečno naključje je hotelo, da je v trenutku, ko sta se na dvorišču Tone in Kavčič pogovarjala, šla preko dvorišča Pepca. Tone jo je vprašal, kdo je oče njenega otroka, nakar je Pepca odvrnila: »Saj veš, kdo je oče. Razen s Kavčičem nisem imela z nikomer opravka.« Beseda je dala besedo, par trenutkov zatem je počil strel. Kavčič se je zgrudil na tla in nekaj trenutkov zatem izdihnil. Prijatelju Gomzeju pa so svinčena zrna tako hudo poškodovala levo oko, da je revež oslepel.
Antona Rakušo so pripeljal! k razpravi uklenjenega. Je bled, srednje postave in ima dolge brke. Obsojen je bil na osem let robi je in trajno izgubo častnih držav-Ijanskih pravic. Razen tega ima plačati vse pogrebne stroške, Domanjku pa 10.000 dinarjev za izgubljeno oko in bolniške stroške.
Morilka svojega moža
Druga razprava se je tikala družinske ialoigre v Smolincih. Tamkaj sta Janez in Neža Bračko na svojem gospodarstvu dobro gospodarila in se tudi prav dobro razumela. Bračko, ki je bil tudi mizar, je bil mirnega značaja in zelo marljiv, tako da so gs ljudje spoštovali in radi imeli. O njegovi 391etni ženi Neii pa je bilo sploino znano, da ji delo preveč ne prija. Njeno 151etno hčerko Klaro je Janez Bračko napodil od doma, ker je bila nemarna in lena. Tedaj se je naselil ▼ dotlej mirni dom Bračkovih pravi pekeL
Pri Bračkovih je bil dan za dnem prepir na dnevnem redu. Žena Neža je možu, kjer je le mogla, nagajala io ga zbadala. Tako pripoveduje obtožnica. Prišel je 9. november 1934 Omenjenega dne je dejal Bračko ženi, naj gre grabit listje okoli hiše. že na nI izvršila moževega naročila. Pred večerjo je prišlo zopet do prepira, po večerji pa je šel Bračko delat v svojo delavnieo. Žena pa je v temi preiala na trenutek, kdaj se bo mož vrniL V rokah ie imela kramp.
Ko se je mož vrnil lz delavnice in stopil preko vrat v temo. ie žena s vso »Ho dvifpila kramp la ga spustila na moievo
glavo. Mož se je vzdržal še toliko pri zavesti, da je legel v posteljo. Žena pa je stala zunaj pred hišo in opazovala, kaj je z možem. Ko je opazila, da se mož še giblje, je brž stopila v sobo in neka^erat zamahnila s krampom po moževi glavi. Ko je videla, da je moža ubila, je šla povedat hčerki, kaj je storila. Skupno sta s hčerko Klaro zavlekla Bračka do bližnjega potoka, kjer ga je naslednje jutro našel posestniški sin Fran Hrnja. Orožniki so takoj izsledili pravo sled, končno je Brač-kova priznala svoj gnusni zločin.
Predsednik: »Kako je bilo kritičnega večera?« — Obtoženka: »Zvečer sem dojila in v hlevu delala, pa me je mož preklinjal, zakaj nisem pograbila listja pred hišo. Bala sem se, da me bo pretepel. Potem smo večerjali, med večerjo me je pokojnik ves čas psoval. V naglici sem nekaj pojedla in zbežala v listnjak, kjer sem se skrila. Mož je prišel za menoj in sem mislila, da me bo pretepel. V trenutku, ko je on stopil v listnjak, sem pograbila kramp, ki je slučajno stal v kotu ter zamahnila proti njemu in ga udarila po glavi. Nato sem šla poiskat hčerko, ki je v kleti mlela. Cez nekaj časa pa sem le šla pogledat, kaj je z možem. Povsod sem ga iskala, pa ga nisem našla. Končno sem šla gledat v delavnico, kjer je ležal na postelji in glasno stokal. Bala sem se, da bo vstal ki me ustrelil, ker mi je večkrat s tem grozil. Šla sem po kramp iu zamahnila parkrat po njegovi glavi.«
»Kaj ste pa potem delali. Ali ste res 5H s hčerko pit?« »Da.« »Koliko otrok pa imate?« »Štiri.« Potem je prešlo zasliševanje na življenje Bračkovih in je Brač-kova izjavila: »Rajši smrt, kakor takšno življenje.« — Predsednik: »Zakaj pa nista šla narazen?« »Kam naj grem. Saj imam štiri otroke.« — »Zakaj ste pa moža drugič udarila po glavi?« — »Mislila sem si: če sem že začela, moram tudi dokončati, sicer bi me bil on ubil.«
Po zasliševanju so bile prečitane izpovedi prič. Vsi sosedje so soglasno izpovedali, da so bili pri Bračkovih prepiri na dnevnem redu in tudi pretepi. Žena je morala večkrat z doma bežati ter se po več dni zateči k sosedom. Žrtev teh prepirov je postal že obtoženkin oče, ki mu je rajnki Bračko s sunkom noža v trebuh, ko je iskal doma ženo in mu je obtoženkin oče branil dohod do nje, prizadejal tako hude poškodbe, da fe obtoženkin oče nekaj dni nato umrl, Bračko pa Je bil zaradi tega obsojen na Štiri mesece strogega zapora. Od tedaj so se prepiri stopnjevali do grozečih oblik. Kakor zatrjujejo priče, je rajnki Bračko nekoč za bežečo ženo celo streljal, k sreči pa je ni zadel. Druge priče zopet pravijo, da je bila Bračkova nemarna ženska, ki je celo hotela nositi hlače, česar pa rajnki Bračko ni pustil. Otroci so bili vsi ušivi, ker se mati ni dovolj brigala zanje. Vsi so mislili, da bo mož ubil ženo, ne pa narobe.
Sodba: 12 tet.
Sledila sta govora državnega pravdni k a in zagovornika, nakar se je sodni dvor umaknil k posvetovanju. Predsednik v. s. s. Zemljič je rszglasil sodbo: na 12 let robije in trajno Izgubo častnih državljanskih pravic. Obtoženka je kasen sprejela.
pi+i
Danes ob 4., 7. Vi in 9. V« premiera vesele operete
Enkrat
v življenju
Elitni
kino Matica
! Vi} Telefon Stev. 21-24
vi
Smeh — godba — petje — veselje in mnogo ljubezni
Katica Nagy WolSv Albach Retty, Gustav Waldau
Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure !!||jjj||
Domače vesti
♦	Nemika pomožna akcija ln nali rojaki. Kakor nam »poroča nemški konzulat <z Zagreba, je bila glasom nedavno objavljenega računskega zaključka nemške zimske ponožne akcije 1933-34 pomoč izkazana tudi 67.184 inozemcem. Med slednjimi je samo v Berlinu bilo 19 jugoslovenskih državljanov. Najbolj znatno je seveda v Po rurju število naših, ki so prejeli podporo. Skupno je šlo za pomožno akcijo 350 milijonov mark. Stroški za plače, pisarniške potrebščine Itd. niso iznašali niti 1% od celotne vsote. Razen inozemcev je prejelo pomoč tudi 38.063 Židov. Kakor lanska obeta tudi letošnja zimska akcija velik uspeh
♦	Ureditev naših pomorskih pristanišč.
V	ministrstvu za gradbe so bili te dni dovršeni proračuni in načrti za zgraditev novih pomorskih pristanišč ter za ureditev dosedanjih. Delo se bo pričelo že letošnjo pomlad. Med prvimi se bo uredilo pristanišče v Sibeniku, potem pa pristanišče v Splitu, Sušaku in v Gružu. Strokovnjak' ao storili vse, kar je potrebno, da dobi na-ia država vrsto moderno urejenih pristanišč.
♦	Prva zadruga ribičev v Hercegovini.
V	Livnu je začela poslovati rlbarska zadruga, ki jo tvorijo ribiči s področij rek Neretve, žabljaka, Sturbe ln Bistrice, kjer Je bilo že nekdaj Izdatno lovišče postrvi. Neracionalni načini ribolova pa so zarod uničili, ker nf bilo pravega oblastnega nadzorstva Člani prve ribarske zadruge v Hercegovini so zarod obnovili in apelirajo sedaj na oblastva, naj pobirajo njihovo delo, da bi postal ribolov nova panoga narodnega gospodarstva v Hercegovini.
♦	Led na Dunavu. Na gornjem toku Du-nava se je začel nevarno premikati led v velikih ploščah Naša parobrodna društva so zaradi tega odredila, da se vsi njihovi brodovi umaknejo v prezimovališča. Pri tej odredbi so seveda izvzeti brodovi lokalnih prog. Z ukinitvijo tovornega prometa po Dunavu bo precej prizadet naš Izvoz koruze v Avstrijo in Češkoslovaško.
♦	Petdnevni delovni teden. Ravnateljstvo Batinib tovarn v Borovu za Izdelavo čevljev je uvedlo petdnevni delovni teden Delovni teden ima 40 delovnih ur. Ob sobotah ln nedeljah ne delajo. Delovni koledar Batinib tovarn v Borovu ima 251 delovnih dni in 114 praznikov.
♦	Slovensko stenografsko društvo prosi vse. ki so se učili stenografije, da bi mu v svrho statistike Javili svoje naslove. Obenem vas prosi, da se mu prijavite za člane. Da bi bilo število društvenih članov tem večje in da bi drudtvo tem bolj živahno delovalo je članarina Izredno nizka ln znaša le 10 Din letno. Naslov društva Je: Ljubljana, Trgovska akademija.
♦	Ogromna riba v Drini. Kakor Javljajo is Sarajeva, je v nedeljo v reki Drini načelnik oddelka železniške direkcije v Zagrebu dr. Tausig vlovll ogromno ribo, tako svano mladico, dolgo 163 cm in težko 34 kilogramov.
♦	Neznana utopljenka v Dravi. Pri Sv Martinu pri Vuhredu so ljudje pred nekaj dnevi našli v Dravi že razpadajoče truplo neznane utopljenke. Pri truplu niso našli nikakih dokumentov, žena pa je morala biti stara 40 do 50 let, STednje, precej debele postave ln dolgih temnokostanjevlh las. Oblečena je bila v temnorjavo obleko c velikimi kvadrati in v črn predpasnik t naramnicami. Na nogah Je lAela navadne črne nogavice in visoke črne čevlje iz boksa na zadrgo.
♦	Obsodba po zakonu e zaščiti države. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu Js končana glavna obravnava protii dijaku ekonomske visoke šole Dragotlnu Da vido v-skemu. Obsojen je bil na tri leta težke ječe ln na tri lete izgube državljanskih pravic.
♦	Za vlomilcem In aleparjem. Ižanski orožnika Iščejo 21 letnega Adolfa P. od Sv Jurija ob južni železnici, kl se Je pred
kratkim potikal po okolici Ljubljane in se je ljudem na Igu predstavljal pod lažnim imenom Ciril Dobavičnik. Med drugim je sam aH pa v družbi z nekim pajdašem vlomil v kaččo posestnika Franceta An-zeljca v Podgozdu pri Igu in ukradel 1000 Din vredno moško suknjo in več kosov druge obleke, da je napravil okrog 2000 Din škode. Pri veej svoji mladosti je (ant že prav dobro uvežban in moralno pokvarjen potepuh, ki je imel že večkrat opravka r varnostnimi organi.
♦ Odložena razprava zaradi strašnega zločina v Karlovcu. Pred zagrebškim okrož nim sodiščem je bilo že vse pripravljeno za razpravo proti posestndcl Ani Trulovi ln njeni hčeri Adeli, ki sta lani, kakor znano, umorili spečega sina, odnosno brata Viljema zaradi tega, ker je kot brezposelni delavec padel v breme skupnega gospodarstva. Po zaključeni preiskavi je pričela Adela Trulova, nekdanja železniška uslužbenka, kazati znake duševne bolezni ln so najprej njo, nedavno pa tudi njeno
Danes velika senzacija
Muzej živili lntk
Prvi barvan film
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
mater poslali na motrenje v bolnišnico za duševne bolezni. Razprava Je zaradi tega odgodena. O zločinski materi ao Izjavile razne priče, da je postala blazna najbrže zaradi svoje strašne skoposti. Tudi svojemu možu, kl je že pred dolgimi leti umrl, je Ana Trulova na vso moč grenila življenje ln se je potem njeno sovraštvo naperilo proti sinu Viljemu. Zločdn matere in hčere je povzročil največjo senzacijo v Karlovcu ln okolici ln Je razumljivo, da sedaj ljudstvo z največjo nestrpnostjo pričakuje izrek psihiatrov.
♦	Svojega sina js usmrtil 82 letni starec. V mali vasi Stančiču blizu Bjelovara s« je odigrala krvava rodbinska tragedija na domu kmeta Nikole Stančiča. Gospodar tega posestva je bii še vedno 82 letni Nikola, ki je imel že pravnuke. Starec se je že nekaj let prepiral s svojim sinom Milošem-ki Je bil velik zapravljive*: in pijanec. Ni še dolgo od tega, ko sta se oče in sin spopadla ta je sin med borbo odgrizel svojemu očetu uho. Do prepirov in spopadov je prihajalo večinoma zaradi tega, ker Je mladi Stančič pijančeval ter pretepal svojo ženo in otroke. V ponedeljek zvečer se je Miloš spet napil in razgrajal po hiši. Njegov oče Je že spal, ko je sin pretepal ženo ln jo podli od doma. Starec je rotil sina, naj miruje, potem pa se Je zaprl v evojl sobi. ko je prej vzel s seboj Iz kuhinje velik oster nož. Ko Je žena zbežala. Je Miloš še dalje divjal po hiši ter naposled vlomil v sobo svojega očeta. Starec se je branil z nožem in sina večkrat ranil. Ko so na poziv Miloševe žene prihiteli sosedje, Je bil Miloš te mrtev.
•	Razbojniitvo v Stari Kanlil. Na posestvu bogatega posestnika Matije Ballja v Stari Kanižl se je odigral strašen zločin Posestnik se je z ženo ln sdnom v nedeljo podal na svojo pristavo, posestvo pa je zapustil pod varstvom SOletnega hlapca Ivana Čorbe. Hlapca ao naslednje jutro našli obešenega na dvorišču. Obešenec Je imel na glavi strašne rane, zaradi katerih je takoj odpadla domneva, da bi si bil sam vzel življenje, ter Je postalo Jasno, da ga Imajo na vesti neznani zločinci. V hiši je bilo tudi vse premetano, daal še al ugotovljeno, kaj so vse odnesli neznani razbojniki.
Praznik Vrhnike otvoritev
novega postajališča
......— • f........
V nedeljo je bilo na slovesen način otvorjeno novo postajališče v sredini trga. Vsa Vrhnika je bila okrašena z državnimi zastavami, posebno lepo pa novo postajališče Na pročelju sta viseli sliki Nj. Vel. kralje. Petra II. in blagopokojnega Viteškega kralja. Slednja ovita v črno in s tmjevim vencem. Zanimiva je b'!a tudi slika, ki združuje več fotografij, predstav-
ljajoči različne faze gradnje. Pri obeh vhodih sta stala visoka stivoloka. Tak slavolok je stal tudi pri uvo*.u proge na novi peron. Vhod J« bil zsprt z vrvico, okrašeno z zastavicami. Vit je pretrgal vlak, ko je prlvozit na novo postajališče.
Prvi je prlvozil na Vrhniko drugI popoldanski vlak ob 14.30, ki mu je bil pri-Idopljcr tudi salonski voz železniške di-
•	Junca so odpeljali Iz hleva. Med vsake vrste nepridipravi m pohajačl, k) se gibljejo kriketu sveta za priložnostno srečo, ae dandanes iuitroui pojavljajo tud' razni specialisti, ki gojijo določeno vrsto tatvine Podoben specialist je zadnjič ukrade) Francu Zatlerju tz Skednja pri Konjicab 1100 Din vrednega junca ln ga odpeljal neznano kam Te vrate tatvine so vredne še posebne pozornosti zavoljo tega, ker zanje ne nosijo greha samo storilci sami, temveč bi morali zanje odgovarjati tudi ljudje ki se zmerom najdejo, da od ne znanega potepuha na cesti kupijo žival. Policijski dnevnik policijske uprave v Ljubljani, ki pogostokrat objavlja razne oplae zasledovanih zločincev. Je tokrat prinesel tudi .osebni« opis ukradenega junca, da ga bo vsakomur lahko prepoznati: dobro rejen. rdeče-šekaste barve, desni rog odlomljen, gobec bel. drži se malo grbasto In je na nizkih nogah.
•	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in ftkrebljsno parilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Litubllane
u— Volitve v glavni odbor za oauievanje Ljubljanskega barja. Volilci — Barjani, ki imajo svoje parcele sicer na Ljubljanskem barju, pa stanujejo morda v oddaljenejših okoliških občinah, bi pa volijo na volišču v Ljubljani, se opozarjajo, da se smejo sicer poelužlti volilnih pooblaščencev, da pa nikakor ni dopustno, da bi mogla vršiti volilno pravico ena soeba, t J. en pooblaščenec za več volilnih upravičencev. Bn pooblsščenec sme torej zastopati le enega volilnega upravičenca. Toliko v pojasnilo zaradi rednega ln hitrega poteka voldlneera akta.
u— Zveza gospodinj opozarja vse gospodinje. da bo danes ob 16. na Bregu št. 8. predvajanje o električni kuhi. Poskušnja Jedil! Vstop prost!
u— Zveza gospodinj priredi v januarju naslednje tečaje: Večerni kuharski tečaj traja 3 mesece ter se prične 16. L m. Pristojbina 330 Din. — Popoldanski tečaj za ročna dela (kvačkanje in pletenje ter šivanje usnjenih rokavic). Vrši se 12krat. Pričetek 18. t m. PrlstoJMns 100 Din: — Praktični prlkrojevalnl tečaj modernega damskega perila. Prikrojevanje s papirjem. Traja 3 večere Pričetek 17 t. m Pristojbina 40 Din. — Večerni ilvalnl tečaj za obleke traja 6 večerov. Pričetek 16. t. m. Pristojbina 80 Din. Prijave za vse te tečaje najkasneje do 12. t. m. — Tečaj za postrežbo bolnikov se bo vršil 4 večere. Pričetek 4. februarja. Pristojbina za vsak večer 5 Din. Prijave do 31. t m. — Enopo-poldanakl tečaj za pudinge v petek 11. t. m od 15. do 18. nre Prispevek 15 Din Prijave do 10. t. m. — Enopopoldanskl tečaj za pikantne in sladke sendviče 15. t. m. od 115 do 18. nre Prispevek 15 Din Prijave do 12. t. m Sprejemajo se prijave vsak dan od 1«. do 17. nre na Bregu št. 8
Premog *%
prima kosovec
franko Zagorje ob Savi. cena za tono 210 dinarjev nudi
PREMOGOVNIK „£EMNIKU
Zagorje ob &>avi.
zahtevala novo žrtev Preuiikalni stroj, ki operira n ajužm strani postaje, je ob 13.4? podrl na kretnici 371etnega progovuega de iavca Antona Stareta iz Drunovke v obči ni Trboje pri Kranju in ga povlekel s seboj. Pri tem je dobil več lažjib poškodb po glavi in životu, po vsej priliki pa mu je tudi v mečih zlomilo desno nogo Na pomoč poklicani reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek obče državne bolnišnice.
u— Obleka In ura iiče lastnika. Pred kratkim smo poročali, da so radovljiški orožniki aretirali nekega Cirila Bregarja z Roba pri Veliki Laščah in Janeza Urha lz Ribn^ga pri Bledu, ki so pri njiju našli precej nove obleke sumljivega Usvora. K poročilu naj še dodamo, da so naknadno našli pri njiju tudi dolgo moško suknjo iz črnega sukna s črnim plišastim ovratnikom ln pa srebrno moško uro znamke »Zylin-der«, ki ima na notranji strani pokrova gravirani številki 96« in 986. Eventualni lastniki, kl bi pogrešali takšne predmete, naj ee Javijo orožniški postaji v Radovljici.
u— Serija majhnih nesreč. Z Vodovodne ceste so včeraj reševalci prepeljali v bolnišnico 43letno ženo železniškega sprevodnika Ivano Pečnikovo, kl Je na dvorišču domače hiše po neprevidnosti stopila v napol pokrito Jamo In si zlomila nogo — lz Podbukovja pri Litiji so pripeljali 231etne-ga posest ni ko vega sina Janeza Bradača, ki ga Je neprijazen soplvec v neki krčmi na Krki nevarno udari) po glavi. Prav tako Je postal žrtev nasilnega tovariša 331etn* posestnik Franc Zore iz Škofljice, ki ga Je neki sosed tako surovo vrgel ob tla, da ga je nevarno poškodoval na desni nogi.
I
EPOPEJA SEVERA
ESKIMO
Prihodnji ZKD film bo za nas prava senzacija. Dana nam bo prilika, da vidimo tudi kos našega življenja v filmu Predvajali se bodo razni filmi, predvsem pa opozarjamo na film, kl nam pokaže potovanje broda »Kraljica Marila« po Levantl Videli bomo Palestino, Egipt ln Grčijo Mnogo anancev bomo srečali v tem filmu Predvajal se bo tudi film »Slovanski plesi« ln kot dodatek še kolosalni film. posnet v Splitu. Prva predstava v petek ob «/«3.
u— Ns pozabite, da se danes predvaja ljubka opereta .Enkrat v življenju«. To de-lo zasluži, da si ga vsak ogleda. Toliko veselja in zabave kot nam nudi ta film. nismo že dolgo bili deležni Katica Nagy ln Wolf Albach Retty sta v tem filmu ljubka In razposajena ter — kar Je glavno — v Igri najboljša Sodelujeta tudi Ida Wflst in Gustav Waldau.
u— Se enkrat afera Petra Pirca. Včeraj smo poročali, da Je policija zaključil« preiskavo proti bivšemu knjigovodji kemične tovarne Petru Plrcu In ga Izročila sodišču zaradi lažne prijave oblastvom Kakor poročajo, bo pravni zastopnik ravnatelja kemične tovarne vložil proti nJemu tudi tožbo zaradi težke žalitve in klevete, ki Jo je Pire zagrešil s svojo izmišljeno zgodbo o maščevalnem napadu Tako bo Pire dobil vsestransko plačilo za svojo drzno ln pri tem še neumno potegavščino
u— Nesreča na kolodvoru. Naporna služba, kl Jo vrše naši že1ezn'čarji. Je vče raj popoldne na glavnem kolodvoru domala
DANES Robert Stolzova opereta
PESEM
POLJUB
DEKLE
Marta Eggerth, Gustav Frdhlich, Ti bor Halmay
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. >4 uri zvečer.
a— Kuga razsaja v okolici, in sicer svinjska kuga, na katere posledicah je poginilo na tisoče svinj. Najhuje razsaja svinjska kuga okoli Radvanj in Razvanja
Iz Celja
Pri zapeki, motnjah in prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splofini slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Frani Josefove« grenflce.
e— Odlikovanje treh najboljših strelcev na Vranskem. Minister za vojisko in mornarico je odlikoval z »medaljo dobrega strelca« člane Strelske družine na Vranskem gg gostilničarja, posestnika in me sarja Karla Košenino. slikarskega mojstra ln posestnika Antona Marka ter čevljarskega mojstra ln posestnika Jakoba Vir-jenka Odlikovanja bodo slovesno Izročena na občnem zboru Strelske družine na Vranskem.
e— O sodobni slovenski likovni umetnosti bo predaval danes ob 20. v dvorani De lavske zbornice g prof dr F. gljanec Jutri ob 20 pa bo predaval g. prof. dr Fr 2geč o Idealizmu in materiallzmn. To Je tretje in četrto predavanje v božičnem ciklusu predavanj Društva Jugoslo venskih akademikov v Celju
e— Sneg. Včeraj zjutraj Je pričelo sopet snežiti Na tanko staro podlago Je padlo do večera približno četrt metra snbega snega v veliko veselje zimskih športnikov e— Občni zbor Sokola Celje je v petek 11. t m v Sokolskem domu Gaberje. Zaradi važnega sporeda za bodoče leto na.1 bi vse članstvo pokazalo malo Interesa s svojo navzočnostjo Sestanek za kandidatno listo v četrtek v mestni telovadnici.
e— Tatovi na delu. Delavki Frančiški Jesenkovi je nekdo ukradel črno usnjato ročno torbico s 170 Din gotovine, dninarlo! Mariji Zupančičevi na hribu sv. Jožefa pa je nekdo izmaknil iz stanovanja 200 Din vredno uro budilko, vdelano v bel umetni kamen V obeh primerih Je policija storilcu že na sledi Pred dnevi Je neznan storilec ukradel posestniku Alojziju Crnoši iz Sodne vasi pri Mislinju z voza, ki ga je bil pustil na dvorišču neke gostilne na Kralja Petra cesti, 47 litrski vinski sod v vrednosti 100 Din Temu posestniku je pred tedni nekdo ukradel tndl dva polna vinska soda po 150 ln 75 litrov.
rekel je Lokomotiva je bila vsa v zelenju, smrečicah in zastavicah V sredi je imela velik, zelo pomemben napis: Brez volje ni napredka I Ko je pretTgala vrv. je začela velikanska množica, zbrana na novem kolodvoru. navdušeno pozdravljati goste in prvi vlak Iz salonskega voza so izstopili zastopnik kr. banske uprave sreski načelnik g. Znidarčič s soprogo, pomočnik žel direktorja g. dr. Fatur. bivši direktor g. inž. Klodič. načelnik prometnega oddelka g. Ivan Deržič, šef sekcije svetnik inž. Leben, namestnik načelnika gradbenega oddelka g. Ini. Petržela. geometra gg. Ku-mer in Fatur. vrhniški župan g. mr. Hočevar v spremstvu podžupana g. Verbiča 'n predsednika vrhniške Občinske hranilnice g. Bi rtiča.
Na peronu je poleg velikanske množice Vrhnlčanov pričakoval prvi vlak ves občinski odbor, zaatopniki vseh vrhniških tira dov in ceHtveni predstojnik kons. svetnik dekan g Kete Na govorniški oder je *to pil župan g. mj Hočevar in radostno po zdravil slovesni trenutek, ko je privozil vrhniški vlak, po 35 letih voimie na oddaljeni dosedanji kolodvor, tokrat prvič v središče trga. S tem v zvezi ie pozdravil po imenih vse došle goste in točno opisal zgodovino tega dela. Ze 6. septembra 10 2 je pokrenil misel, da bi se zgradil 670 m dolg podaljJek proge od oddal ieneg.i kolodvora v središče trga, ooles Gasilnega doma. Pri tem sta ga vodili dve smernici: približati kolodvor za 1.5 km ln s tem ustreči prebivalstvu, posebno pa delavcem ln dijakom, kl se vozijo dnevno v f.iublia-no. drugič pa datii mo^ost zaslužka brezposelnim delavcem Pri tem delu ga je na vso moč podpiral takratni Sel. direVtor g. Inž. Klodič, kl je z osebno intervencijo
v Beogradu izposloval. da je generalna direkcija dovolila v korist vrhniške občine pobiranje 1 Din kot doplačilo vsakega voznega listka do ali od novega postajališča. S tem doplačilom se bo namreč v teku let odplačal investirani kapital, kajti po posebni odredbi kr. banske uprave se občinske doklade za ta račun ne bodo smele nikdar dvigniti S tem velevažnim dovoljenjem je bila finančna stran formalno rečena Potrebno posojilo je najela občinska uprava pri Vrhniški občinski hra nilnici. ta pa zaradi pomanjkanja likvidnega denarja pri PZ v Ljubljani. Se sto zaprek je bilo treba odstraniti in tako se je gradba proge in postajališča začela Jele 10 oktobra lani Ob nenavadno ugodnem vremenu pa je bila vsa gradba točno v 11 tednih gotova Občina je gradila vse v lastni režiji in je zaposlila skupno ves čas 137 delavcev ki so prejeli za različne mezde «n dela S4 000 Din Mnogo podpore je bilo županstvo deležno od gradbenega oddelka železniške direkcije Prav posebna hvala pa gre direktorju g. Cugmuau. ki je težavno delo ves čas neumorno podpiral ln dal zaradi formalnih zaprek naposled na lastno odgovornost dovoPenje t' otvoritev Z žel-o, da bo ta velika pridobitev prinesla Vrhniki mnogo korist* in pro^nio, do g. dekan blagoslovi novo postaiali*če je g župan zaključil svoj govor
Po blagoslovitvi ie govoril zastopnik žel direkcije C dr Fntur in iziavil da je Drog« 7ti redni promet otvorjena Naz(*:a-vil je Nj Vel kralju Pevci so zapeli him-in nato so se podili vsi gos»;.e zastopniki urokov ln ves ob"n«Vl odbor v go •stilno »Mi-tovo«. kler !e bila ' prirejena zakusks ?.unan g. mr. Hočevar ie por.ov-' no pozdravil zbrane in poudaril, da «o
e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20 JU zvočni vclefiim »Msnoiescu« in dve zvočni predigri.
Iz Maribora
a— Spornemu v. Parmi. V iatku je akcija, da se dolgoletnemu £a«služneuiu častnemu dirigentu mariborskega gledališča Vikio; ju Farm pobtavi spomenik Spuiueuik bo stal pred kaz;nsk'm poslopjem na prostoru nasproti ežečega parka
a— volilni seznami se dopolnjujejo pri mestnem popisovalnem uradu Oupolnj^ valna dela bodo do konca prihodnjega meseca zaključena
a— Po najmodernejših vzorcih se bo gradila nova magdaleuska šola Gradnja poslopja bo nudila možnost izredne svetlobe in tudi pouka na prostem Poseben načrt za novo šolo je izdelal inž Lavrenčič ki je Izvedel gradnjo nekaterih najmodernejše grajenih šolskih poslopij v naši državi.
a— Maribor v »Kroniki«. V včerajšnji notici pod tem naslovom je pomotoma tzo-stala navedba razprave prof. dr Fluderni-ka o lovstvu v mariborski okolici.
a— Umrla je gospa Amalija F a I d i g a, posest niča. Pogreb bo Jutri ob 15. na Po-brežju — Blag Ji spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
a— Mariborčani so družabni In veseli ljudje, številke kažejo: 52S raznih sestankov je bilo lani. in sicer 252 občnib zborov, 198 6estankov, 65 predavanj, 10 shodov. potem 29 koncertov in 86 raznih drugih prireditev, potem 13 plesov, 11 tombol in 52 raznih tekem in dirk Okoli 6-60 raznih sej in posvetovanj je bilo prijavljenih Plesov je iz leta v leto manj. kriza je hudo zarezala v ta kos mariborskega življenja a— Konsum mesa — mestni proračun. K že objavljenim 4.93«.970 ke mesa v skupni vrednosti 14.986.300 Din, ki ga je povžil Maribor v preteklem letu pride še množina uvoženeea zaklanega mesa. in sicer: 293 govedi, 11.944 zaklanih t^let, 82 zaklanih koz, 555-6 zaklanih svinj, 8893 ke govedine. 2792 teletine ln 28.574 kg svinjine Raču-najoč po dnevni ceni in povprečni teži se je znašlo torej v mariborskem želodcu od uvoženega mesa še 1,632.344 ke raznega mesa v skupni vrednosti 8.3C6.352 D1n Skupno izkazuje torej konzum mesa v preteklem letu v Mariboru pravcato goro mesa, ki tehta 6,632.344 kg In ki je vredno 23.311.052 Din. Proračun mestnega zaklada za 1935-36 pa znaša 23.784.S79 Din, torej za primeroma skromno razliko 472.827 dinarjev več nego znaša konzum mesa v Mariboru.
a— Sneg prinaša zaslužek. Včeraj Je pošteno naleta vsi istočasno pa so se že cele vrste brezposelnih Javile pri mestnem predsedništvu v evidenco za kidanje snega.
a— Mestna podjetja, avtobusni promet Občinstvo Pobrežja in Tezna, kakor tudi obiskovalci pokopališča se opozarjajo, da so predstavniki gori omenjenih občin sporazumno z avtobusnim podjet;em predelali vozni red tako, da bo vsem ustregel. Omenjeni vozni red je odposlan kr. banski upravi v odobritev
a— Smučarji, turisti. Izletniki. Najceneje In pri tem tudi najugodneje se vozit*1 z avtokarom mestnih podjetij rdečim »Frančekom« Primer: vožnja v Ribnico in nazaj stane samo 30 Dm za sedež
a— Tukaj pa nI napredka. Komaj 62 novih radijskih lastnikov se je lani na novo prijavilo v Mariboru Brez dvoma gre to na račun dejstva ^mariborske mrtve zone« v odnosu do ljubljanskega radia
a— 13letnik po svetu. Pred tremi dnevi Je Izginil od doma I31etni Ivan Fras od De vloe Marije v Brezju Odtlej ni o njem sluha. Deček Je majhne postave, okroglega obraza.
a— Prva žrtev letoftnjeca zimskega športa in veselja Je postal petletni Ksrol Trion Iz Slemena pni Selnici. Pri sankanju se je prekopicnll In se ves pobil po obrazu in glavi. Prepeljali so ga v bolnišnioo
Vremensko poročilo
Številke za azuacbo kraja pomenijo 1 Cas opazovanja. 2 stanje barometra 3 tempe raturo 4 relativne vlago v odstotkih 5 smer ln brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo 8. januarja
Ljubljana 7, 760.3, —5.0. 83. DNE5, 10, sneg 0.2; Ljubljana 13. 766.2, —4.4. 82. S2. 10, sneg; Maribor 7, 768.2, —5.0, 80, N2. 10. —, —; Zagreb 7, 767.1, —7.0; 90. BNB6, 10, sneg, 1.0; Beograd 7, 706.2, —11.0, 70, SW8, 10, —, —; Sarajevo 7. 763.7, —5.0, 90. 0. 10. sneg 8.0; RogaSka Slatina 7, —, —6.0, 77, N4. 10, —. —.
Temperatura: Liubljana —3.4, —6.2, Maribor —1.0, —5.0; Zagreb —1.0, —7.0; Beo-jrrad _4.9, —13.0; Sarajevo —, —6.0; Rogaška Slatina —4.0, —6.0.
Vrhničam po ravno dveh letih spet enkrat zbrani v tej dvorani. Takrat so slavili ustanovitev davčne uprave na Vrhniki, danes pa drugo važno in zgodovinsko pridobitev. Zahvalil se je vsem. ki so na katerikoli način doprinesli k uresničenju njegovega hotenja, da koristi ljubljeni Vrhniki. Važnost nove pridobitve so v daljših govorih poudarjali zastopnik bana sreski načelnik g. Znidarčič, g. Lenarčič, načelnik g. Deržič, direktor g. inž. Klodič, predstojnik sreskega sodišča g. dr. Leitgeb, šolski upravitelj g. Pavletič, predsednik Občinske hranilnice g. Birtič, oskrbnik trga g. Opeka, učitelj g. Vuk in še dirugi. Vsi so se zahvaljevali vrhniškemu županu, brez katerega bi se tr delo nikdar ne Izvršilo. 2upan g. Hočevar jc poudarjal posebno zasluge bivšega žel. direktorja g. inž Klodiča, kateremu v čast je imenoval občinski odbor cesto, ki pelie mimo nove postaje »Klodičevo cesto«. V posebnem govoru je nazdravil tudi uradni-štvu občinskega urada, posebno tajnici gdč. Skvarčevi in g. Široku. ki sta bila ves čas napornega dela županova desna roka. Ob slovesu sc je zahvalil za vse prelepe besede, ki so bile naslovljene Vrhniki in njemu in izrazil vso svojo srečo, ker so priznanja, ki se tičejo županove osebe, dokaz, da vrši svojo dolžnost kot Vrhni-čan. posebno pa kot predsednik občine v polni meri Njegova ljubezen in sposobnost bosta tudi dalje posvečeni napredku Vrhnike in njene lepe okolice.
Zupan je drage goste spremil na posta-lališče kjer se je zbralo k odhodu vlaka spet polno ljudi V »Mantovi« so sledili še govori in veselo razpoložen ie Vsa Vrhnika se je zavedala velikega dne in županovega gesla: Brez volje ni napi^^dka!
oipodarstvo
Za davčno razbremenitev gospodarstva
Spomenica gospodarskih zbornic glede pridobnine
Predstavniki gospouarskih zt>oruic so bili. kaKor miio že poročali, 31. decembra pre uktega leta sprejeti od finančnega ministra dr -tojadinoviča in so mu razložili težnje gospodarskih krogov glede potrebnih re form v davčni in taksni zakonodaji. Gosp. minister je deputaciji izjavil, da računa as sodelovanje yo.-po<laiskih organizacij pri reševanju teh vprašanj Takoj nalo je bil sestavljen poseben odbor državnih pred atavnikov in predstavnikov zbornic, ki ima lalogo. da naj le bazo za povoijuo rešeujc problema pridobnine in taksnih vprašanj Ta odbor, ki ga tvorijo pomočnik ministra i. Dušan Letica. načelnik g. Pojič in na •lnik g. Petrovič, nadalje tajnik beograjske Trgovske zbornice g. Svetislav Marodič. tajnik beograjske Industrijske zbornice g Sievo Popovič, tajnik Centrale industrijskih korporacij dr. Oregorič in tajnik zagrebške Zboruice za TOI dr. Lunaček je imel te dni že prvo sejo. na kateri so predstavniki gospodarstva iznesli najvažnejša vprašanja v [»ogledu davčne obremenitve ter so razložili predstavnikom finančnega ministrstva vse točke, navedene v spomenici, ki je bila izročena finančnemu ministru ob priliki sprejema dne 31. decembra in ki pravi med drugim naslednje:
Spomenica gospodarskih abomlc. 2e 3. in 4. oktobra preteklega leta so gospodarske zbornice kraljevine Jugoslavije na »voji konlerenci v Zagrebu razpravljale
0	novi odmeri pridobnine in so sprejele re solucijo, ki ugotavlja v uvodu, da prehaja gospodarstvo vseb panog dnevno v težak puizaj tn je izj>ostavljeno davčno - kazen--U mu postopanju zaradi tega. ker so orno
1	i davčni predpisi pogosto tako obsežni,
i.iMii in protislovni, da se tudi strokov
0	izobražene osebe ne morejo več s sigur-• >ljo orientirati v tej obilici razpisov, na
ii i m tiaredb. Situaci ja se v tem pogledu bistveno poostruje zaradi tega. ker so
■	kateri izdani razpisi v očitnem nasprotju zakonskimi predpisi, za čigar izvajanje
■	bili izdani. Dogaja se celo, da se taki rolizakoniti razpisi uporabljajo tudi reaktivno S tem se ustvarja očividna prav-
1	nesigiirnost ki je nevzdržna zlasti v sedanjem času, ko je v gospodarstvu zaradi epuvoljne konjunkture že itak otežkočeua
»salta po-lovna kalkulacija. Zato je neol>-> lao potrebno da se preneha s tako prakso in da se vse delo finančne administra-jh [Kjvriie v okvir obstoječih zakonskih ■Tedpisov, ki <o že sami po sebi tako težki, ci.i jih go-nodarstvo pri največjih naporih komaj vzdrži
Letošnja odmera pridobnine.
Odmera pridobnine za leto 1934., izvrSe-a ua osnovi Jj 7. davčne novele od 18. februarja 4. je v primeri z letom 19,^3. v
taki meri povišana, da bo obremenitev s priuobi.iiio daleč presegala davčno moč in plačilno spodobnost davčnih obvezancev. Notoriuio je. da je bil usjieh poslovanja v i - j l D >3. v j-koro vseh strokah in panogah «.«• odarotva siabši in je bilo zaradi tega akovati. da bodo pristojna oblastva to oštevala pri odmeri pridobnine za leto '34. Namesto tega vidimo, da se to dejstvo ni upoštevalo in se je nasprotno še si-sif-matično lor.-iralo povišanje davčnih osnov ter je finančno ministrstvo v ta namen organiziralo po eben postopek. Ako se ta sitem ne bo opustil in se obremenitev go-m odarstva ne bo uvedla v sklad z davčno :<> obvezancev, je pričakovati v najbližji r.odo;osti propast velikega števila za živ-pje sii nr sposobnih gospodarskih edinic ;n bo naše narodno gospodarstvo zelo >-kodovano. kar bo istočasno izzvalo nazadovanje državnih dohodkov.
tudi na konferenci trgovsko - industrij--kiii ,ornic kraljevine Jugoslavije, ki --e vi š ila od 3. do 8. decembra preteklega icta v Ueogradu, se je obširno razpravljalo
0	novi odmeri pridobnine. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da je najnovejša odmera pridobnine povsod v vseh krajih države povečana nasproti prejšnji, in sicer ponekod zelo občutno, kar bi" težko zadelo vse davčne zavezance v dobi, ki so njihovi do-hodki v stalnem in pogosto v katastrofah nem nazadovanju in se mnogi borijo za obstoj. Zbornice se zavedajo, da je treba državi dati v obliki davka zakoniti del udeležbe na čistem dobičku in da mora dražva dobiti ono. kar ji pripada. Tudi priznavalo državi pravico, da zbira podatke o višini tega čistega dobička, da ne bi bila oškodovana. in da je dolžnost državljanov, da državi odstopijo z zakonom predpisani del dobkka. liaš glede na te principe pa ** lin rajo zbornice najodločneje izjaviti proti
jat veljavnemu sistemu obdavčevanja s
1	<';obnino. in sicer iz naslednjih razlogov:
Poerešne osnove sedanjega sistema.
Zp vr-to let se čujejo pritožbe, da držav i dohodki od pridobnine zaostajajo v pri-•ri z drugimi davčnimi oblikami. ligotov-,ene osnove uridobnine so bile dejansko v številnih primerih precej nižje od stvarnih dohodkov in so mnogi obvezanci prijavljali nižje, pogosto tudi smešno nizke osnove in :e tako prišlo do številnih kričečih primerov To so vzroki, ki so dovedli do davčne reforme od 18. februarja 1934 in do znanega g 7. te novele, ki predvideva minimalno davčno osnovo na podlagi najemnine za stanovanje in lokal obvezane«
Ta reforma ;e bila uvedena na podlagi predpostavke, da neposredno ugotavljanja čistega dohodka v večini primerov ni ino goi e ali je zelo otežkočeno. medlem ko ie .'■ie ugotoviti izdatke obvezancev zlasti •>* -la iovanje in lokal. Smatrajoč, da predstavljaj izdatki za stanovanje HO do 50°'» vseh 'Jatkov obvezanca. je novela orednisala. ii se ima izdatek za stanovanje ooninožili va do tri in polkrat in k temu dodati 10 do 30*/» letne najemnine za lokal. Na ta ačin se dobi minimalni Čisfi dohodek do Učnega obvezanca. Osnovna ideja j} 7„ da se na podlagi izdatkov davčnega zavezanca igotovi ("i-ti dohodek obrata ali po^l'«'«. j • pii'irrei»iia in nevzdržna iz naslednjih razlogov :
l*datki davčnega zavezanca, med katere spada tudi najemnina, izvirajo iz vseh njegovih dohodkov § 7. bi se v principu lahko utemeijeval. če bi šlo za ugotavljanje davčne osnove na dohodnino, to je na davek. ki zajame skupne dohodke davčnega zavezanca Pri pridobnini pa gre samo za en samo po zakonu jasno preciziran doho d<*k. s katerim pogosto davčni zavezanec kriie le del svojih izda*kov Zato je neupravičena predpostavka, da davčni zavezanec kriie svoje izdatke izključno s čistim dohodkom od obrata ali poklica Iniciatorji
tega zakonskega predpisa so tudi uvideli >a nelogični skok in so vnesli v § 7. odredbo, da se lahko vzame v poštev pri izračuna-nju osnove, ako obvezanec dokaze, da vzdržuje izdatke za stanovanje iz drugega i» obdavčenega dohodka Z odredbo o pravici pritožbe na reklamacljski odbor pa je ta določba izpadla lz čisto fiskalnega stališča.
Druga pogrešna osnova § 7. pa je v tem. da mora vsakdo plačati minimalno pridob-nino. najsi ima čisti dohodek ali ne. Čeprav je pridobnina davek na čiste dohodke od obratov in poklicev in torej ni osnove za obdavčenje, ce ni čistega dohodka Res je sicer, da daje »akon davčnemu zavezancu pravico pritožbe na reklamacljski ud bor, toda zakaj ne bi smel? v takih prime rih ie davčni odbori znižati osnove in za-kai naj se sili obvezanec k pritožbi. Upoštevati je tudi dejstvo, da sta način dela in sestava reklamacijskega odbora taka. da ima obvezanec le malo upanja na uspeh v pritožbenem postopanju
Parifikaclje stanovanjskih najemnin
Odredbe davčnega zakona o odmeri zgradarlne na podlagi parifikaclje (čl. 34) bi se morda še dale vzdržati ln upravičiti, če bi ae nanašale izključno na zgradarino. Nevzdržne pa postajajo, čim pridejo v zvezo z odmero minimalne pridobnine na podlagi { 7 novele. Biatvo novega sistema minimalne pridobnine je v tem, da se na osnovi stvarnih, dokazanih izdatkov zavezanca (najemnina- 8 pomočjo koeficientov Izračunajo njegovi skupni izdatki, ki naj se smatrajo kot minimum njegovega čistega dohodka Kako pa se naj sedaj s to osnovno idejo S 7. spravi v sklad predpis, da se isti način Izračunavanja uporablja tudi v primeru, ko davčni obvezanec nikomur ne plača najemnine za stanovanje in lokal, ker brezplačno stanuje in obratuje v lastni h!Si ali hiši svoje žene ali kakega člana rodbine? S kakšno pravico vračuna zakonodajalec v skupne izdatke obvezanca tudi izdatke, ki ne obstojajo? Enak ugo-
vor velja tudi glede čl. 3. pravilnika, ki omogoča določanje najemne vrednosti a parifikacijo v primeru, če davčna oblast ■smatra, da najemnina ne ustreza prilikam objekta, kraja, časa ln svrhe. Na ta način se opušča zakonsko merilo dejanske odškodnine in se najneaUi tega vzame v račun samovoljna višja najemnina, kar postaja usodno v trenutku, ko ee na osnovi te povišane najemnine ugotavlja minimalna pridobnina, pri kateri bi se smeli upoštevati le dejanski izdatki obvezanca. Določbe § 34. zakona ln čl. 3 pravilnika k zakonu od 18 februarja se nanašajo izključno na odmero zgradarlne in nimajo nlkake rveze s | 7, odnosno z odmero pridobnine, zato bi ae smeil vzeti v podtev le dejanski izdatki zavezanca.
V praksi ae je v tem pogledu povsod pogre&no postopalo ln to pogre&no staliAče bo gotovo veljalo tudi v reklamacijakem postopku, zato je v tem pogledu treba izdati jasno tolmačenje zakonskega stanja Neobhodno je potrebno, da finančno ministrstvo pojasni vsem davčnim oblastvom ln davčnim odborom, da ae sme pri Izračunavanju minimalne davčne osnove po J 7. upoštevat*, izključno le dejanska odškodnina za stanovanje ali lokal, ki jo obvezanec dejansko plača dočim naj a parifikacijo ugotovljene najemnine veljajo ssmo za odmero zgTadarlne in ne tudi za odmero pridobnine. Tudi v primeru, kadar zavezanec ne plača nobene najemnine za stanovanje in lokal ln če stanuje ln obratu te v lastni hiši, za katero p!<tčuie s«rradarlno, se sme v osnovi upoštevati le plačana zgradarina za dotffrne stanovanje in lokal, ki tvori dejanski izdatek. V zvezi a pogrešnlm določanjem dejanske najemnine za stanovanje pa je potrebno popraviti Se eno pogrefiko. Mnogo je premerov, kier imata po dva zavezanca pridobnine skupno stanovanje, ki ara ?kupa1 plačata, odneano plača vsak od obeh le del stanovanjske najemnine. Pri ugotavljanju minimalne pridobnine po 5 7. pa vzamejo davčna oblastva pri vsakem zavezancu v račun znesek skurvne najemnine za dofčno stanovanje ln ne samo ustrezajoči del najemnine. Tudi v tem pogledu je preksa protlvna osnovni ideji paragrafa 7 tn 1e neobhodno potrebno, da finančno ministrstvo v tem pogledu izda potrebna nolssnlla davčnim oblastvom in reklamadjskim odborom. (Konec sledi)
177.50 - 197.50. baška .2« po 162.50 do 177.50 in baška »5« po t4_'.)(l — 157.50
-i- Budimpeštanska terminska borza (8. t m.j. Tendenc« pnjazns Promet miren. Plenica: za marc 16.31 do I6J2, za maj 16.75 do 16.76: koruza: za maj 11.50 do 11.51.
BOMBA«.
+ lAerposI, 7. januarja. Tendence mirna. Zaključni tečaji: za jan. 6.88 (1.92), za maj 6.83 <6£7).
+ Newyork, 7. januarja- Tendenca stalna- Zaključni tečaji: loko 12.85 (12.75). za maj 12.73 (12 64).
Pri vseh vrstah bolečin
migreni, nevraigijl, rev trn, Zivcmti tn menstrualnih tet kočah učinkuje naglo
ALGOCRATIN f
Izdeluje: C. LA>('OSMb, PARIZ. Dobiva ae v vseb lekarnah.
'Igl. reg. p. br. 4573 <xl 1.1. iecemhra 10«;.
Delavske mezde v LJubljani in okolici
Dočim je lani zaposlenost delavstva v primeri s prejšnjimi leti napredovala, smo beležili nadaljnji padec delavskih mezd. Ponekod Je bilo nazadovanje mezd prav občutno. kar je dalo tudi povod za razmišljanje o uvedbi zakonitih minimalnih mezd-Okrožni urad z« zavarovanje delavcev v Ljubljani je zaradi tega uvedel mesečno mezdno statistiko po industrijskih skupinah in objavlja sedaj statistiko o povprečni višini dnevne zavarovane mezde v Veliki Ljubljani in v Ljubljani s 8ir5o okolico (vštevši Vrhniko ter sreza Logatec in Kamnik) Pripomniti je pri tem Ir^ba. da je povprečna dnevna zavarovana mezda zaradi sistema mezdnih razredov in deloma zaradi nepravilnosti v prijavljanju delevskih zaslužkov za kafcib 20 odstolkov nižja od dejanske povprečne delavske plače Izjemo tvori le hišna služinčad, ki je brez ozira na dejanske prejemke uvrščena v mestih v Četrti mezdni razred z dnevno zavarovano mezdo 11-60 Din, po deželi pa v tretji razred z mezdo 9.60 Din.
Iz tabelaričnega pregleda delavskih mezd, ki velja za zavarovance skupaj % vajenci in ločeno za zavarovance brez vajencev posnemamo naslednje podalke. ki se ličejo zavarovancev brez vajencev zs območje Velike Ljubiiane kaleor tudi za Ljubiiano s široko okolico. V Ljubljani je najvi&je povprečje zavarovane mezde v javnem prometu namreč 41-34 Din In v grafični Irdu-striii 4016 Din: nadalje sledi to denarni zavodi in samostojne p;*amp s 85 0* Din ke-m'fna Industrija « 33 90 Din. centrale ee pm;zva'anie električne sile ln za oskrbo z vodo 31.11 Din. industrija gradbenega ma-terlial* 32 73 Din ln kovinska industrija 32.04 D'n. V vseh ostalih «kuninab je dnevna zavarovana m^zd« »zood 30 Din ter znaša v tobačni industriji 29.70 Din, v usnjarski industriji 2964 Din. v živilski industriji 29 22 Din, v industriji za predelovanje lesa 28.67 Din, pri zasebnih prometnih podjetjih 27-30 Din. pri občinskih obratih 27 09 dinarja, v gozdno • žagarski industriji 26 68 dinarja, v papirni industriji 2546 Din. v oblačilni industriji 24 94 Din, pri gradnji cest in vodnih zgradb 24.46 Din, v čevljarski industriji 22.81 Din in v tekstilni industriji 21.53 Din. Statistika ca Ljubljano s širšo okolico kaže v splošnem nižje povprečje. Razlika je ponekod orav znatna Tako znaša n. pr. v javnem prom?tu po vprečje v Ljubljani 41.34 Din in v Ljublia ni s širšo okolico pa le 17.04 Din. pri grad nji prevodnih sredstev v Ljubii«ni 28.80 dinarja, v Ljubljani « širšo okolico oa le 1680 Dfn. v č<*vlt«-gki industriji pr 22.81 odnosno 18 63 Din Nasprotno pa ie v indu-stri ii napiri« razmerje obratno in znaša no-vprečje v Ljubi;ani s široko okolico 4640 dinarja, v sami LiubPani pa le 25-46 Din-
Gospodarske vesti
— Dr. Ulmanski zopet generalni direktor
šipada. Kakor poročajo iz Sarajeva, je mi uist«r na razpoloženju dr. Ulmanski zopet prevzel dolžnosti generalnega direktorja Šipada. Dosedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Mihovil Markič ostane v podjetju kot pomočnik generalnega direk torja.
= Znižane carine ns pir« r Ameriki.
Kakor poročajo is Washingtona je pričakovati, da bodo na podlagi poročila car:n-ske komisije zniž. Ii uvozno carino na pivo za ">0 odstotkov.
= Bilanca tvrdke Citroen. Te dni se je vršil prvi oficielni zbor upnikov tvrdke Citroen. ki mu je bila predložena tudi od H* kvidat orjev (poravnalnih upraviteljev) postavi-'ena bilanca, ki Izkazuje izgubo vse deln:čke glavnice In rezerv v višini 1200 mr'ijonov frankov Pasiva znašalo 936 milijonov frankov, aktiva pa 971 mili ionov, pri tem na je dvomliivo. ?e bo mogoče aktive vnovi^tl 7H to vsoto- Upniki računajo s kvoto odctofkov.
= Dobave. Splošni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materiala (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 16 t. m ponudbe glede dobave jekla: do ?8 t. m pa glede dobave 70000 kg stare »trojne litino. Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 17. t m. ponudlie glede dobave
500 kg karbida. Komanda podmorske flo-tilje sprejema do 81. t. m. pouudbe glede dobave električnega materiala Direkcija državnih železnic v Suboticl sprejema do 16. t. in. ponudbe glede dobave 1200 komadov šamolne opeke in 1500 kg šainotne moke; do 9. februarja pa glede dobave medenine. Komanda |K>morskega arzsnala Tivat sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave ca. 25.000 kg pločevine; do 24. t. m. glede dobave kabla, žice, žarnic, vijakov, &bljev in železnih cevi; do 25. t. m. glede dobave 2500 m lauene jadrenine, večje množine jekla, železa in zakovic: do 27. t m. glede dobave 600 m kokosovih preprog; do 29. t. m. glede dobave lesa, železnih vozičkov ter raznega električnega materiala; do 30. t. m pa glede dobave mizarskega orodja, vijakov, zakovic, motvoza, smirka ter raznega drugega materiala.
Borze
8. januarja
Na ljubljanski borzi sta danes devizi New York in London nekoliko popustili. V privatnem klinngu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 do 8JO. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.50. v avstrijskih šilingih po 8.15, v grških bonih po JO in v španskih pezetah po 5.4250. Beograjska borza danes ni poslovala.
Na zagrebškem efektnem tržišču je navzlic mirovanju beograjskega tržišča prišlo danes do ponovne okrepitve tečajev državnih papirjev. Vojna ikods se je za kaso najprej trgovala po 350, pozneje pa po J55 in za februar pa po 354. Izredno čvrsta Je bila tendenca v dolarskih papirjih in je prišlo do prometa v 7 odst. Blalrovem posojilu po 61 In 62 ter v 7 odst. Seligmano-vem posojilu po 70. Tudi 6 odst beglufike obveznice so se nadalje okrepile in so se trgovale po 60-50 ln pozneje po 62.
Ur »is«
Ljubljana. Amsterdam 2308.52 — 2319.88,
beii,u i&tb.bb — 13« t.tu, o>uaelj (v*.** — S02.3i, Curth 1106.85 — 1111.35, Londoi. li>6.48 — 168.06, Newyork 3370 04—3438 3u ram 225.23—226.36, Praga 142 41—143.21 1'rst 29147 — 293 81 (premija Z8.& udst.j Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8.10 U, 8.20
Zagreb. Amsterdam 2308,52 — 2319.88, Berlin 1366.60 - 1377 40, Bruselj 79».43 do 802.87, London 166 46—168.06, Milan 291.47 do 293.87, Newvork kabel 3392.04—8490 30, ček 8370.04 - Š39S 30. Pariz 225.23—226.85. Praga 142.41 _ 143.27. Curih 1105.86 do 1111.35
Curih. Beograti 702. Pariz 20.3675. London 15.09. Newvork H07 26, Bruselj 72.2750, Miian 26.41, Madrid 42.25, Amsterdam 208.75, Berlin 123.85. Duuaj 57.55. Stockholm 77.80, Oslo 75.80. Kobenhavn 67.35. Praga 12.89, Varšava 58.25. Ateue 2.92. Bukarešta 3.06.
Dunaj ' lečap v priv Kliringu i Beograd 12.29. London 26.37, MIlan 45.99. Newvork 535.59, Pariz 35 58 Praga 21.82, Curih 174.29, >00 S v zlatu 128 S pan Bfektt
Ljubljana. Vojna škoda 358 — 366. 7J/. investicijsko 7150 — 72, 8"'» Blair 68—70. 7*/» Blair 61 — 63. 7J/» Drž hipotekama banka 71 - 73. 4"» agrarne 42 — 44. begluške 61-63
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
353	— 955. za februar 354 — 357. za inarr
354	_ 8*>7. 1*U investicijsko 71.50 _ 78. 4*/» agrarne 42 - 44. 7•/• Blair 61 - 62.50, S*'* Blair 68 den.. 7*/* Drž hipotekama banka 69.rA) - 72, 6% begluške 61 _ 6150 /a februar «3 hI.; delnice: Narodna banka 4/50 do 5600 Pri v agrarna banka 284 — 289
Dunaj. Državne *eleznl«*e 20.63, Trboveljska 14. Alplne Montan. 1180.
Blagovna tržišča
21 TO.
i- Chlcago, 8. j»nuarja. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 10140, za julij 94 koruza: za maj 91.25, za jullj^86.6250.
+ Winnipeg, 8. januarja. Začetni tečaji: Pšenica za maj 84.1250, za julij 84. 0.
-r Ljubljanska horsa (H. t m.) TenJen ca za žito prijazna Nudi se <vr>»« fro nakladalna postaja)- pšen!ca baška 79 k<z gornjebanatska. 77/78 kg in srem=ka 78/79 kg po 111 _ 113 dolnjebnnat*ka. 77/78 kg po 109 — 111. »lavoncka. 7»''77 kg po 11? do 119 in ootl=ka 78/79 kg i i 119 - 121 kom**: bnška po 61 _ 63 <ušena po do 71. hanat«k» po ^9 — 61 in sušena no 66 — 68- moka: ba?ka in hanatska »0< po
Iz 2!vl]en]a na deželi
It Kranja
r— Opera »V vodnjaku«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela, se ponovi v sredo 9. t. m. ob pol 21. nepreklicno zadnjikrat. Poskrbite za vstopnice v predpro-daji.
Iz Ptn)a
j— Božič pravoslavnih bratov Je bil proslavljen s tem, da Je oddelek vojakov z oficirji ln civilnim prebivalstvom odšel v Ljudski vrt po svoj badnjak. Fovorka Je nato krenila po glavnih mestnih ulicah v vojašnico, kjer Je komandant mesta ini. major Manojlovič prevzel badnjak. Prenos bsdnjaka se je letos vrftil zaradi narodne žalosti brei streljanja ln brez godbe.
j— Tujsko gibanje. Lani Je vsega obiskalo Ptuj 2461 oseb, ln sicer jih Je bilo od tesa lz dravske banovine 814, iz Avstrije 627, Nemčije 58, Francije 17, Češkoslovaške 61, Rumunije 4, Grčije 1, Poljske 9. Rusije 30. Italije 60. Madžarske 20, AngU-'e 6, lz ostalih držav 13 Skupaj je bim Jugoslovenov 1565 ln inozemeev 896. Noč-oln Je bilo vsega skupaj 10.364
J— Beda med brezposelnimi. Število brezposelnih se v našem mestu zadnje čase izredno veča. Vseh oseb z družinskimi člani. ki se obrsčajo na občino sa podporo, je okoli 250 Zima Je položaj poslabšala, ker nI najti nikjer zaslužka Mestna obč!-na Je v okviru uboSnega sveta ustanovila poseben pomožni odbor, ki priredi od 13 do 19. t. m. nabiralni teden Mestno poglavarstvo prosi prebivalstvo, da nabiralcev kljub teZkemu gospodarskemu položaju ne zavračs ter da vsak po svoji moči v denarju ali naturalijah prispeva za lajšanje bede.
Iz Prek»ur|a
pm— Lendavski gostilničarji in 8ilve-etrov večer. Lendavska občina na prošnjo gostilničarjev ul hotela dovoliti podaljšanja policijske ure na Silvestrov večer Uprava Združenja pa se je zadnji dau obr nila z brzojavno prošnjo na bansko upravo ki Je prošnji ugodila in o tem takoj obve stila združenje Tako so tudi lendavsk; gostilničarji lahko imeli odnrte svoje loka le na Silvestrov večer Zakaj občina pro šnjl nI ueodlla. za poznavalce razmer alcer nI nganka, vendar pa Je dejstvo, da jm stil niča rji odštejejo občini lepe vsote denarja ln Ima občln8 v obliki raznih trošarin vsekakor lepe dohodke od sostlln. Gostilne so Se Itak precej prazne In občani ne smatrajo takih ukrepov zs koristne.
pm— Nakup Esterhazijeve hiše. Lendavska občina namerava kupiti Esterhazijevo hifio v Lendavi, kjer je Imelo velepose-stvo svoje pisarniške prostore. V primeru, da občina kupi to poslopje, se bodo sem preselili uradi sreskega načelstva, občinski urad tn še kakšen manjši urad. kakor cestn' odbor Kakor se zatrjuje potekajo pogajanja ugodno tn bo verjetno nrlSki kmalu do kupčije. Te dni Je bilo zastopstvo občine v Zagrebu, kjer so se vršila pogajanja s parcelacljsko banko, ki 1e sedaj lastnica tega poslopja.
pm— Divje gosi. Ko Je le bilo nrl nas pred dnevi toplo so ne pojavile velike jate divjih gosi. ki so prlleteJe s severa. Pojav divjih gosi napoveduje hud mraz. ki 1e že tudi v resnici nastoutt.
PETROVCE. V počastitev spomina pokojnega Franca Ježovnlka je učiteljski zbor v Petrovčah daroval tamošnji podružnici CMD namesto venca 160 Din. gospa Antonija dr. Schwabova v Celju pa socljalni akciji za revne otroke v Petrovčah 100 Din. Hvala!
Turneje in avanture peva-jočega potepinčka iz Ši&ke
LJubljana, 8. januarja Ko je davi policijska kontrola obiskala , neko znano prenočišče v Kolodvorski ulici, je na skupnem ležišču, kjer si radi od-počivajo dalmatinski krokijarji in drugi trudni popotniki, našla majhnega, komaj 12 let starega potepuščka Silvestra iz & ?ke. ki je vkljub svoji zlati mladosti policiji že dobro znan in se je njegov akt na kriminalnem oddelku nabral 2e do precei-šnjega svežnja
Dobro je znan mladi Silvo tudi stalnim obiskovalcem gostiln po mestu in periferiji. nataks«".cam in krčmarjem, ker je on sam prav tako njihov stalni gost Včasih rečemo o kom. da je zakopal svoj talent O Silvu bi ta beseda veljala narobe: njega bo najbrž pokopal njegov talent Fant ima izredno lep glas in oster posluh Tako hodi Silvo od hiše do hi&e. od gostilne do gostilne, prosi za dovoljenje, da bi kai malega zapel, m ne da bi mu bilo treba prositi mllodarov. mu dinarji — in tu pa tam tudi kovači — žvenketajo v pest Po nek' nesreči mu je desna roka še suha po vrbu in tako ga je Bog obdaril z vsem. s čimer lahko človek gane srca dobrih ljudi.
Kakor je njegov oče že večkrat zatrdil policiji Silvo s svojih pohodov nikoli ne nosi denaris domov Za ves »honorar«, ki se mu nabere od »koncertov«, po navadi nakupi sladkarij - ah pa ga potroši za kino Pri tem ie fant velikodušen ka kor so vsi pravi capini, in uspeh svojih turnej z odprto roko deli z vsem' malimi znanci in pajdaši s ceste V poslu ki se mu ie posvetil, se je pomalem tako dodobra udomačit, da se zmerom izmuzne po zornosti stmžnikov S-imo tako si 'ahko razložimo da »e v ntegov rubriki na kri minalnem oddelku prazno razdobje za skoraj leto dni
A ko so ga davi prijeli, je na policiji mirne du*e povedal, d« ga že pet dni nI bilo domov, ker se ie odločil da se po *tavi n» bstne nocje Obenem je aklenil. da onu«ti *voje koncerte po kavarnah in gostilnah in se ie o«Vdnl za drugim oprav kom Pri nekem pekovskem mojstru se Je
vdinjal, da mu bo proda iai pecivo po lo-Kalih Pa ga je rajši razdelil med svoje pajdaše z ulice. Te dni kar ie pobegnil z doma, je prenočeval po raznih ljubljanskih krčmah in prenočiščih, po katerih je že povsem doma.
Policija je fanta danes dopoldne v:ni)a staršem s čimer je njegove najnovejše avanture konec Vsekakor pa bo treba po-; skrbeti, da de<?ek ki je talentiran in spo-| soben za dostojiio življenje, ne ostane zavržen na ulici, temveč da dobi vzgojo, ki bo iz njega napravila poštenega, delavnega človeka.
Radio
Sreda. 9. januarja.
IJUBLJANA 12.15. Plošče. _ 12.50: Poročila. — ld: Cas, plošče. _ 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci vprof. Prezelj). — 19: Sokol Nekoliko besedi o našem delovnem programu (Josip Jeras). — 19.30: Čas, jedilni list. program za četrtek. _ 19.80: Nacionalna ura: Prva predstava Gunduličeve »Dubravke« (Miian Be-govič). — 20: Prenos iz ljubljanske oj>ere, v cdmoru čas in poročila
Četrtek, 10. januarja.
LJUBLJANA 12.15 Plošče _ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče- _ 18: Koračnice
na ploščah. — 18.24J- bmuška ura ljubljanskega ziniskosportnega podsaveza — 18.50: Radio - orkester. _ 19.25: Čas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacioualna ura: Nacionalna vzgoja v naših šolah. — 20: Mandolinistič. kvartet Samario igra bo-žičue narodne, vmes »Fantje na vasi«. . 21.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Pariza. — 22.30: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 17: Pesmi. — 20: Zborovski koncert. — 21: Narodne pesmi. — 21.30:
Mednarodni koncert iz Pariza. _ 22.25:
Plošče. _ ZAGRBB 12.10 Plošče. - 17.15: Godalni kvartet _ 20: Iz Beograda — PRAGA 19.30: Violinske skladbe. - 20: Ruske pesmi. — 20.20: Veseloigra. — 22.15: Ples. — BRNO 19.3,1: Saksofon. - 20: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Orkester. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Orkester. -16.10: Plošče. _ 17.30: Koncertna ura. — 19.40: Mešan glasbeni piogram. — 20.25: Nadaljevanje koncerta — 2140: Orkester. _ 2305 Umetniške plošče. — 23.45: Jazz. _ BERLIN 20.10: Plesna glasba iz Budirn-peSle, Stockholma. Ruenos - Airesa in Londona. — KČNIGSBERG 20.15: Zabaven program. — 21: Bachov koncert. — 23: Humor in ples. —
»CPCBTOAR
DRAMA.
Začetek ob 20
Sreda, 9.: Matiček se ženi. A. Četrtek. 10.: Žalujoči ostali C Petek, 1L ob 15.: Cvrček za pečjo. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din.
Sobota, 12: Vihar v kozarcu. Četrtek. Premiera
Nedelja, 13. ob 15.: Žalujoči ostali. Izven. Cene od 24 Din navzdol. _ Ob 20.: Vihar v kozarcu. Izven. Cene od 28 Din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20. Sreda. 9.: Jenufa. Sreda. Četrtek, 10.: Rigolatto Četrtek. Gostovanje
g. A. Dariana. Petek, 11.: Zaprto.
Sobota. 12.: Dežela smehljaja. Izven. Gostovanje g. A. Dariana. Cene od 36 Din navzdol
Nedelja, 13. ob 15.: Traviata. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Oh 20.: Štirje grobjanl. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
★
D revi se igra duhovita Linhartova komedija »Matiček se ženic za red A. Komedija, ki ima za podlago Beaumarchaisovo igro > Figa rova svatba«, druži posrečeno duhovitost z najbolj zapletenimi prizori in daje igralcem priliko, da bleste v najdovr-šenejših kreacijah Sodelujejo dame Na-blo ka. Mira Danilova, Šaričeva in Vida Ju-vanova, ter gg.: Levar, Sancin. Cesar, Kralj, Daneš in Poiokar Režiser dr. B Gavella.
Opozarjamo na dijaško predstavo v petek 11. L m Uprizori se Dickensova božična igra »Cvrček za pečjo« po znižanih cenah od 5 do 14 Din
V so' oto. 12. t. m. bo premiera Bruno Frankove igre »Vihar v kozarcu«. Bruno Frank v tem delu rahlo ironizira visoko doneče teorelične fraze o socialnosti ter pokaže, kako izgledajo v praksi. Glavni moto dejanja so: ne gre za princip, temveč za človeka. Delo režira g Lipah. V glavnih ulogah nastopijo dame: P. Ju-vanova, Mira Danilova. Gabrijelčičeva ter gg.: Jan, Cesar. Drenovec. Daneš in Sancin. Premiera je za red Četrtek
Dreri se poje za red Sreda po daljšem odmoru Janačkova opera »Jenufa«. Delo «<* odlikuje po prekrasni miiriki in močnem dramatičnem dejanju Glavno ulogo poje ga Giungjenac cerkovnico ga ITiierrvjeva. Staro Burjevko ga Golobova županjo ga. Kogejeva in Karolko ga Poličeva Nadalje sodelujejo gg Gostič Laca. Marčec Ste-va. hlapec - M Rus. župan Zupan Dirigent ravnatelj Polič režiser C Debevec
Opozarjamo na drugo gostovanje gosp. Dariana v Verdijevi operi »R:goletto« v četrtek 10. t m Občinstvo bo brez dvoma zan«malo sooznat' s«mnat*čnega gosta ki ga je navdušena publika živahno aklami-rala pri prvem nastopu kot opernega pevca v partiji voivodp Mantuanskega. Predstave je za red Četrtek.
. MARIBPRSK« OLPDALIftCr /sčetsli ob 20 Sreda 9.: Zanrto
10 ?T<r»rhIjenf vat^k r Petek, 1L: Zaprto.
ČloveSke brzine
PRAVKAR IZIfiLiA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
ŽIVLJENJE IN SVET*4
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: RUSKA KMEČKA TIPA Naslovna slika: PETER 2MITEK: »RUDARJEVA 2ENA«
ANEKDOTA
Pirandello je stopil nekoč k odvetniku, da bi vložil tožbo za ločitev. »Kakšni so vaši razlogi ?« je vprašal odvetnik. »Poročen sem«, je odvrnil Pirandello trdo.
VSAK DAN ENA
Povprečni uspehi za največjo hitrost - Kateri letalec ho prvi
dosegel 1000 km na uro?
Človek gleda brzine okrog sebe in jih tudi sam išče. Kolo. motocikel, avto, ladjo, letalo neprestano izboljšuje z namenom, ds bi mu povečali brzino. Poleti iz Anglije v Avstralijo so danes že premagana stvar, sedaj se pripravljajo slične tekme okoli sveta. Zaenkrat je Italijan Agello »najhitrejši človek«. S svojim letalom je dosegel brzino 709 km na uro.
A to ni dovolj. Že se pripravljajo, da mu to zmago izbi je j o iz rok, že gradijo stratosferna letala in rakete, s katerimi hočejo doseči brzine izstrelkov.
Zanimivo je pogledati med številke svetovnih brzinskih rekordov. Najhitejši tekač (Tolan) je dosegel 100 m v 103 sek. Ce bi hoteli to številko preračunati na ure, bi ravnali sicer prav tako nepravilno, kakor če bi Agellov rekord smatrali v resnici za uspeh enournega poleta. V obeh primerih gre samo za povprečne uspehe, xza največ-
jo hitrost ns dsni progi ▼ določenem odlomku ure. Niti Tolan niti Agello nista namreč brzela celo uro s takšno hitrostjo, temveč kratke trenutke. Če hočemo primerjati brzine, ki jih je dosegel človek ns razne načine, jih moramo prav za prsv preračunati na sekunde, ne ns uro.
In tu dobimo po uradnih podatkih do konca preteklega leta naslednje številke: Za plavanje (WeissmGller) v 1 sekundi 1.74 m, za tek (Tolan) 9.7 m, za drsanje (Egnestangen) 11.74 m, za jahanje 16.66 m, za kolesarjenje (Michard) 16.77 m, za smučanje (Gssperl) 37.86 m, za vožnjo z motornim čolnom (Gsr Wood) 55.416 m,
za vožnjo z motornim kolesom (Henne) 6835 m.
za vožnjo r avtom (Csmpbell) 121^8 m,
za vodno letslo (Agello) 197 m.
Ali je s temi rekordi že dosežens mejs človeških brzin? Gotovo ne. V nekaterih športnih panogah je sicer videti, kakor ds ne pridemo nikamor naprej, tam stoje rekordi že leta, V drugih se dvigajo zelo počasi za zelo majhne zneske. So pa druge panoge, kjer bo mogoče posebno s pomočjo tehnike doseči še dosti večje uspehe. Tako so v Parizu lahko z upravičenostjo razpisali visoko nagrado za tistega letalca, ki bo kot prvi dospel do brzinne 1000 km na uro. Teoretično so možne sploh kakršnekoli brzine, edino brzine svetlobnih žarkov ni mogoče preseči. Gre samo za to, da ne pridemo neposredno v neko veliko brzino, temveč po nekem določenem zakonu pospešitve. In seveda tudi za to. koliko človeški organizem s svojo močjo sam zmore. To je pa drugo vprašanje, o katerem si še nismo popolnoma na jasnem.
BORBA KOVIN ZA NADVLADO (tma) — Dr. Anton De beljak: SKOZI ČRNO GORO IN CRNOGORICO (3) — PUŠKIN (k) — O PRISILNEM JOPIČU IN GUMASTI CELICI (Kako so nekdaj »zdravili« umobolne - Vg> — SPOSOBNOST SRBSKEGA VOJAKA — NEZNANA KOLEDARSKA DEJSTVA — Cvetko Gola r: ZGODBA O KREVSOVEM JURJU (3) — MARIJA BASKIRCEVA (K) — NAPREDEK NA MADAGASKARU (k) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (3) — Vojteh Llndtner: DRVOJEDKa — ARTHUR PLNERO t - k — RUDOLF VON TAVEL t - k — EDINSTVEN DNEVNIK — IZUMI V NARAVI (J. šu) —- ALKOHOL IN POTOMSTVO — NAS JEZIK (Dr. Fr. To m Si č: Napisano ali napisAno?) — TRGOVSKI POMOČNIK, SLAVEN KARIKATURIST (k) — CHARLES LAMB — TEHNIČNI OBZORNIK (Dvižni most z električno osjo - tma — Kongres na gramofonskih ploščah - tmal — ČLOVEK IN DOM (Ogrevalen vode -tma) — RADIO — SAH — ZA MISLECE GLAVE — NEKAJ ZA VSE — N a p 1 a t-nicah: HUMOR — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi. Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stane na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga i 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din.
TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Kralj in smučar
193$ v Franciji
Prva vožnja prekomornika „Normandie" iz Le Havrea v New York In druge prireditve
Letošnje leto, od katerega vsi upamo, da nam prinese nazadovanje gospodarske krize, ki zadnje čase davi ves svet, bo nudilo v Franciji mudečim se turistom niz inte-resantnih prireditev. Poleg številnih svečanosti, tekem in razstav, ki jih je ta dežela vedno polna, se obetajo tujcem tudi enkratne prireditve, ki so že same na sebi vredne, da jim človek prisostvuje.
Veliki dogodek svetovnega prometa bo prva vožnja največje ladje na svetu, 79.000 tonskega parnika »Normandie«. Ladja nastopi svojo »deviško« potovanje predvidoma 29. maja iz Le Havrea v New York. Ta ladja ie pravo čudo sodobne gradbene tehnike. Pravijo, da bo vozila s povprečno brzino 28 vozlov (50 km) na uro. Ce bo dejanska hitrost odgovarjala napovedi, ni izključeno, da si bo »Normandie« priborila »sinji trak« Oceana. Ta vožnja bo za Francijo obenem eden največjih družabnih dogodkov Ob istem času bo namreč tudi blagoslovljeno novo pristaniško postajno poslopje v Le Havreu, ki prekaša vse tovrstne naprave v Evropi. Za pospeševanje tujskega prometa med Parizom in Le Hav-reom so v zadnjem času uvrstili v promet
fotniške avtobuse, ki pripeljejo potnika iz ariza v Le Havre (228 km razdalje) v borih dveh urah.
L, 1935 pa stoji tudi v znamenju velikega francoskega verskega reformatorja Calvi-na, ki je pred 400 leti v Ženevi dal na svetlo »Pouk v krščanski veri«. Francoska državna biblioteka bo ob tej priliki otvorila za javnost razstavo pod geslom »Calvin in francoska reformacija«. Poleg tega bodo v Parizu še druge svečanosti na čast Calvi-nu, n. pr. razni koncerti vokalne in instrumentalne glasbe iz 16. stoletja.
Važna bo tudi 50. obletnica smrti romanopisca Victorja Hugoja, pisatelja »Bedni-kov«. Njemu bo posvečen literarni teden od 22. do 26. maja. V aprilu bo odprla Oranžerija v Tuillerijah svoja vrata upodabljajočim umetnikom. Serija razstav se bo začela s Cezannejem. V juniju pa se bodo vršile v Reimsu mednarodne glasbene svečanosti, pri katerih bodo sodelovali najboljši evropski godalni korpusi. Druga polovica julija bo posvečena slavnostnim dnevom v Parizu.
Poleg tega bo imela Francija še celo vrsto drugih prireditev, n. pr. v Bretonji, v Carcassonneu ob vznožju Pirenejev in v Vogezih. Prilike bo torej več nego dovolj, da si tujec letos ogleda Francijo s svojimi očmi in se uveri, da je to ena najmičnej-ših dežel na evropski celini.
Demanti v puranih
Triki ameriških tihotapcev — Ženska eleganca v službi sleparjev — Tihotapci tobaka in saharina
Angleški cariniki so imeli v zadnjih praznikih obilo dela, ker so neštevilni tihotapci izrabljali tudi to priliko, da bi spravili kakšno blago brez carine v deželo. Puran .ki ga nosiš kot dar svojemu znancu za praznike s seboj, je videti zelo nedolžen, a zgodilo se je, da so takšnega purana angleški cariniki pobliže preiskali in
Hauptmannova obramba
Iz Flemingtona poročajo, da si prizadevajo branitelji obtoženega Bruna Hauptman-na na vse načine razbremeniti svojega kli-jenta. Reillv in Fischer sta v to svrho na-kupičila cele skladovnice papirja. Reilly skuša na vsak način dokazati, da sta postala Lindbergh in njegova žena žrtev slu-žinčadi. Reilly hoče sodišču predložiti seznam strokovnjaško podkovanih prič, ki naj dokažejo, da Hauptmannn v nobenem primeru ne pride v poštev kot pisec izsilje-valnega pisma za 50.000 dolarjev. Drugi branitelj Hauptmanna Fischer označuje proces proti Hauptmannu za eno najbolj krivičnih in goljufivih obravnav, kar jih pozna ameriška justica in zgodovina človeškega rodu. Državni tožilec pa odgovarja na ta sumničenja obeh Hauptmannovih zagovornikov, da je krivda Hauptmanna jasno izpričana in da ne morejo obtoženca oprati tudi tisoči prič, kajti niti sence dvoma ni, da je bil Hauptmann tisti, ki je napisal izsiljevalno pismo za denar, ki so ga zahtevali ugrabitelji od nesrečnih roditeljev Charlesa Lindbergha mlajšega.
ugotovili v njegovi golši za celo imetje de-mantov. Drugo perutnino so tihotapci s kokainom, heroinom ali drugimi mamili polnili.
Tudi elegantne dame so v službi tihotapskih družb, a v velikih pariških modnih trgovinah ao oči, ki na skrivaj opazujejo ženske, ki zelo pogostoma kupujejo tam drage toalete. So tudi skrivne roke, ki kovčke s takšnima toaletami že na tej strani Rokavskega preliva označujejo z neopaznimi znamenji, samo carinski organi na oni strani vidijo takšna znamenja. Nič ne pomaga izgovor, da so obleke kupljene vendar na Angleškem, kakor kažejo označbe tvrdk na njih. Carinski organi imajo pri rokah priprave, da ugotovijo vse razlike med pravim in domnevnim blagom teh tvrdk.
Veliko ulogo igra tihotapstvo tobaka to saharina iz Anwese in Rotterdama. Po starem zakonu se tihotapljenje kaznuje z globami ali zaporom do kvečjemu 6 mesecev. Neka tolpa, ki bi morala plačati 106 tisoč funtov, je rajši sedela pol leta. Kako visoko sega tihotapska obrt, je razvidno iz izjave nekega carinskega uradnika, da je njegov seznam tihotapcev pravi seznam — plemenitaSkdh imen.
Najmodernejši tank
Pod nadzorstvom posebne strokovne komisije delajo v Ameriki zdaj poskus t novim vojaškim tankom, ki je 8 ton težak ter ima svojstvo, da se pomika dalje s kolesi ali pa z gosenicami- Doseže pa do 100 km brzine na uro. dočim se pomika v lijakastem ozemlju samo 3 polovično maksimalno hitrostjo. Tank potrebuje za strežbo samo štiri može, ki sedijo t* 19 mm debelimi jeklenimi oklepi iz posebno odporne kovine. Tank ima v notranjosti dve strojnici ter mitrali^o vpčjega kalibra za izstrelke 12.5 mm. Za zvezo z zaledjem skrbi posebna radijska naprava, ki seže 135 km dale?. Tank se je obnesel pri vo?nii na daljavo 400 km brezhibno: za rakliuček pa je drvel še 1500 k ni dale?. To razrfalio je prevozil v treh dneh s povprečno hitrostjo 50 km na uro.
Princ — filmski zvezdnik
Londonska Film Company je sklenil« s sinom švedskega prestolonaslednika, princem Sigvardom, pogodbo, ki obvezuje slednjega nastopati v filmu. Princ je že prej pretrgal s tradicijo svoje rodbine, ko je vzel za ženo filmsko igralko Eriko Patze-kovo, hčer nekega berlinskega trgovca. Zdaj je sledil svoji ženi tudi v poklicu. Princ Siijvard bo debutira! v filmu »Senca bodočnosti«, ki bo napravljen po romanu pisatelja H. G. \Vellsa.
Medved na kolesu
Na marsejskih ulicah so Imeli ljudje te dni veliko veselje z medvedom, ki Je vozil blclkelj
Rumu ns ki kralj Karol je velik prijatelj narave in tudi vnet smučar
Sneg In zdravje
Naloga snega v ozračju in na zemlji - Zima, prijateljica človeškega zdravja
Kakšen pomen iir.a sneg? Prva njegova prijetna naloga je pač ta, da prekrije zemljo in Ji hrani toploto. Kakor je videti čudno, vendar je resnično, da človeka, ki je zmrznil, še najbolje ogrejemo s tem, da ga odrgnemo s snegom.
Druga naloga snega, ki je običajno ne znamo pravilno oceniti, je ta. da nam sči-stl oeraCje. Mestni zrak je poleti slab in komaj znosen Zate mu ubožimo. kadar le moremo, v naravo. Pozimi pa je mestno ozračje neprimerno boljše, nič nam ni težko dihati v njem — to pa je po velikem delu zasluga snega Koliko prahu in saj potegne sneg ob metežu s seboj na tla! Treba je samo videti kako sive in umaza-
ne po prve njegove plasti po mestih. A kar vzame sneg s seboj, tega nam ni treba spravljati v svoja pljuča. Že davno so zdravniki trdili in ljudstvo je vsdelo, da je v pravi zimi veliko manj bolezni nego -v prehodnih mesecih. Zima in sneg nista sovražnika našega zdravja. Seveda pa je potrebno. da tudi pozimi živimo pametno.
Veselimo se tedaj bele odeje, ki nam jo je po tolikSnem čakanju zima pripravila tako zadostno! Dajmo mladini, naj se po mili volji izživi v snegu, naj se kepa, po-i stavlja snežake, sanka, drsa in smuča A j tudi sami si privoščimo čim izdatneje osvežujoči in pomlajajoči zimski šport!
Smučarska tragedija
Dan po novem letu sta se odpeljala dunajska smučarja Franz Vlada in Alois Le-dinger s smučmi v Hochschvab, kjer sta naletela na tako slabo vreme, da sta bila pri-morana prenočiti na prostem- Na tnkozva-nem Sandrieglu hi ie nrpstregel silen snežni vihar. Vlada ie zaradi njega obtičal in ni mogel nanrej. Ledinger mu je hotel preskrbeti pomoč in se mu je res posrečilo priti do neke lovske koče. odkoder 60 obvestili naibliinjo orožniško postaio. Toda iskan »e Vlade je bilo zaman- Našli ga niso-Najbrže je zmrznil nod snegom-
Cttaite tedensko mrtio ..ŽIVLJENJE IN SVET"
V senci japonskih topov
Železniške nesreče v Rusiji
Po vesteh, ki eo prišle iz Moskve v Berlin, se je primerila pri Dranekoselu na prosi Moskva—Leningrad huda železniška katastrofa, ki je izpodrezala promet na tem delu železniške linije za celih deset ur. Katastrofa je po pripovedovanju očividcev največja, kar se jih Je zgodilo v Rusiji zadnja leta. Dva osebna vlaka, ki sta bila nabito polna s potniki, sta zavozila drug v drugega. Vagoni so se razbili, nešteto potnikov je ubitih in smrtno ranjenih. Število mrtvih ie baie tako veliko, da so morali na postajo zaporedoma dovažati krste s tovornimi avtomobili. Iz Moskve in Leningrada jeodšlo v Dranskoselo sanitetnih vlakov z zdravniki in strežniškim osobjem.
Sven Hedin obišče Brazilijo
Znani švedski raz;skovalec Azije Sven Hedin se je odzval vabilu na udeležbo raziskovalne vožnje z novim Zepnelinom v no-tranif><?t Brazilije- Datum ek^pedicije še ni določen.
Koliko je »zaslužil" Staviski
Pred letom dni so bili vsi francoski ln inozemski li6ti polni poročil o koncu vele-sleparia Staviskega- Mesece in mesece je strašila njegova senca v francoski javnosti ter je dala celo povod za vladne krize. Sele v enem letu se ie f' čnim strokovnjakom posrečilo ugotoviti, koliko je Staviski »zaslužil« od 1. 1928 do 1933. Njegovi dohodki v tem času so znašali 259 milijonov frankov. Od tega je dvignil v mestni zastavljalnici v Orleansu vrednosti za 65 mili Ionov fr., od zastaviialnice v Bavonneu 161 milijonov. 33 mil'ionov pa odnade na druga podi«tia. k? se ie nečal z njimi. V primeri t dogodki na fr-*-' m'l»»onov fr.. za to vsoto so vsaj mogli ugotoviti potrdila. 0 41 mUiion'h nrimaniV'ia'a v bilanci ni motri* dobiti Vom'c*:fl pohpTvh nodafVov. mva-vlčena pa je sodba, da je veleslepar velik del te~a denarja porabil za svoje razs-pno Jivljsnje.
Pivo v Ameriki
Ameriška žejna grla se dobro maščujejo za vsa suha leta, kakor je razvidno iz zadnje statistike, ki veli, da so v preteklem letu popili poldrug milijon galon piva. L. 1918 so popili 136 ln pol milijona galon. Pač pa Je nazadoval konsum vina. Leta 1918. so ga popili 51 ln pol milijona galon, lansko leto pa 19 milijonov galon.
Novi Japonski v<ceadmiral Sanklčl Takahačl
»Ali vam je zdaj frizura povšečl ?« »Ne. Prosim, ostrižite me tako, da bode lasje nekoliko daljši.«
Kulturni pregled
Nova knjiga M. Maeterlincka
.Najnovejši spis iiauricta MaeterimcKa jna naslov »a v a n t le Graod Silen-c e* Veliko molčanje — to je Kajpak smrt Dva in sedemdesetletni pesnik in filozof čuti prihajati njen korak, nekje v daljavi, Ki je nemara prav blizu — kdo ve?, zakaj njene dim^zije niso od tega sveta Tako 60 prislu»itovall tajinstveuim korakom »večne zaujice« junaki prvih Maeterlin-cKovib, St povsem simoolitmih dram (na pr »L Intruse* ali »L»es Aveugies«). Pisec .-cnjig »La Mort«, Grano Secret« in tolikih drugih razgovorov smrtjiika z več-o .\eznanko in nerešljivo Uganko, s skriv->atmm x-om naših življenjskih računov daje v knjigi »Avant le Grand Silence« same afonzme. Kakor Pascalove nesmrtne Misli« kratke ia zgoščene odlomke m zapiske, iskreče se utrinke s črno draperijo v ozadju, ki jo Imenujemo smrt.
tviior pozna prejšnje Maeterlinckove spi-se, 2iasti njegova pesniško filozofska razglabljanja. kakor jih imaš v izobilju od mladostnega brevirja »La Sagesse et la Destinee« tja do predzadnje knjige »La Grande Loi« ne bo presenečen niti ob tej izpovedi tihe, zrele modrosti poslavljajo-čfcga se pesnika-filozc ja, pesnika-naravo-slovca Tod v večerne zarje burnih dnu so vedno lepe. ?rav tako lepe so senilije razgibanih. pekrsko navdihnjenih in filozofsko iščočih .nož zaton velikega duha je veličastnejš) xi solnčnega zahoda. Zakaj vsak resnični pesnik in mislec je enkraten pojav, za njim ostaja še dolgo svit njegovega dela
Knjigo Maeterlinckovih aforlzmov otvar-jajo misli o rimskem cesarju Hadrijanu, .em pijančku. estetu m velikem politiku, <i ga zgodovinarji po krivici kažejo v napačni luči. Nato imaš aforizme o demosu, ljudstvu, maliku naših dni, ki ga Maeter-Lnck ne mara oboževati. Poznavalec čevljih rojev, mravljišč in termitskega ko-ktiva ne veruje v sodobne nazore o člo-cškem kupu (kolektivu) in vidi v glupo-;ti ljudstva pojav, ki ne zavisi samo od gospodarskih činiteljev. iz Shakespearjeve-ga sveta prinaša zanimive misli in primerjave: n pr Coriolan kot Hamlet, kot Macbeth, kot kralj Lear. Na str. 35. či-amo: »Arkel moje mladosti je dejal v
Iz medicinske književnosti
Majka i d i je te. Napisala dr Angelina Mojič-lvanovič in dr. 2iga fivarc. Izdala ^ola za narodovo zdravje, Zagreb 1934. Strani 126. veliki kvart. 96 slik Cena 10 dinarjev Lastnik je zagrebški odbor Ro-ckefellerove fondacije Uredil dr. D. Chlou-pek Pravkar je izšla druga knjiga narodne čitanke o zdravju v seriji poljudno-'-.dravstvenih knjig, ki jih izdaja zagreb-#k~. Šola za narodove zdravje Vsebina je dana z naslovom »Majka i dijete«. Lahko rečemo, da ni danes aktualnejše knjige od te Slovenci ki so v Jugoslaviji predhodniki v borbi za paidokulturo so se po prevratu izkazali na tem področju z odličnima knjigarna dr Drča in prof dr Ambro-tiča. ki se jim v novejši dobi pridružuje še dr Dragaš Srbi imajo knjigo ki je pristopna le intelektualnim krogom, dočim so •Hrvati imeli doslej samo drobce, ki niso jnosrii eloboko prodreti v narod In vendar po n-itreba pri Hrvatih oeizmerno večja, foni stanujejo ponekod po najbogatejših »<raiih naše države in prav v teh krajih je TU- 'ranie dojenčkov skoro nespremenjeno pe!:ko saj doseza \ do H novorojenčkov! ■DbHka poljuden stil vsebina, obilne ilu-st-iol-!e in obseg kniiee ter nr»ka cena sra-ra^timio. da bo prvih deset tisoč izvodov ka^.npčanih v najkrajšem času. Tudi Slo-bre-itni ne bo žal če si knjigo nabavi želeti bi bilo. da se »Sola za narodovo zdravje« posluži svoie pravice ter da priredi Se slovensko izdajo in izdaio v cirilici. Saj Jo po predpisih sodi v njen delokrog vsa država.'
Knjiga se nam prikupi na prvi pogled z naslovno sliko Meštrovičeve doječe matere. Pr^dočuie nam prirodnost in dostojanstvo materinstva Stamparjev motto vpliva kakor simpatičen uvod- »Pitanje narodnog zdravila ne može se rješavati naredbama odz^-ora. nego poučavanjem i ljubavl«. Prvih 20 strani teksta pod naslovom »Va-ti«- ie napisala dr Mojič nadaljnjih 100 strani nod naslovom »Dijete« pa dr ftvare
Oddelek »Mati« ima več pododdelkov. Naiprei v zroščeni obliki podala anatomijo in fiziologijo ženskih spolnih organov nastanek ln potek mesečnega perila oploditev in znake nosečnosti Povsod se po-. iariaio preprosta načela higiene in dajejo praktična navodila za čuvanje zdravja, 'ododdelek »V pričakovanju otroka« opi-urie riogo^e težave in pa kako se jih žena lahko izogiba Svari pred neizučenimi babicami in že v podnaslovu pove. da 1e »Od baba — pomoč slaba« žena ki se pripravlja za porod na domu najde v kratkih vrstah vse navedeno kar bo potrebovala za *as poroda porod <iam Je opisan po normalnem poteku Cas po porodu, »babi-nje«. je zadostno kamkteriziran in ima mnogo koristnih navodil
Cim smo prečitaii v oddelku o detetu prve vrstice občutimo spremembo v stilu tn ritmu Tudi če ne bi imeli vsebinskega kanala, bi lahko zaključili da Imamo pred se-boi drugega avtorja dr žigo Svarca ki spa ia med najstarejše in najboljše zagrebško D^diatre ter Je med socialnimi delavci-pe-*atn še vedno prvi Pred 25 leti te postavil temelie socialno-medicinufc skrbi za doierčke matere in malo deco v Zagrebu ter razvil svoj zavod do velike višine Stam-parje^a zdravstvena organizacija Je našla v niem dobrega sodelavca tn pomočnika
Ta del knjige ima soeialno-nolitičen uvod pod naslovom »Od zdravog poroda zavisi sudbina naroda« Kot osnovo pravilne otroške vzgoje postavlja zakon tn družino Dolgočasno m neprijetno je v družinah Kjer ni otrok zato pravi da Je »žena bez roda cvtiet bez ploda« in da je »kuča bez djece zvono bez klatna« Opozarja dalje, laj sf bolni ljudje ne poročajo Posebno •vari pred tuberkulozo ln spolnimi boleznimi
Predaleč bi nas vodilo, če bi se bavili z vsemi podrobnostmi te knjige. Naj navedem samo glavna poglavja o vprašanj'U o
t drami j »Peileas« (in Melisanda): »Ce bi bil Bog, bi imel usmiljenje a človeškim srcem.« Arkei moje starosti bi danes dejal: »Ce bi bil Bog. bi me bilo sram, da sem ustvaril ljudi.« Vrste se misli o smislu življenja, o smotrih spoznanja, o nesmrtnosti. »Vse, kar umira, pada v življenje.« Ta atavek Je avtor podčrtal, zakaj v njem je Jedro avtorjeve miselne oporoke. Ne bojte se smrti: ni je, obstoji samo življenje V tem je vsa filozofija Maeter-linckovega panteizma
Zanimive so misli na str. 82. »Si Platon revenait parmi nous«, če bi bil Platon prišel med nas. Platon, ki Je po Maeterlta-cku »eden izmed neomajnih vrhov človeškega genija vseh časov m vseh dežel« Kaj bi našel novega? »Moralno, socialno, politično, kljub bolj ali manj hinavski odpravi suženjstva nič ali skoraj nič .. .<
Mnogih vprašanj m problemov se dotika Maeterlinck, premnogih, da bi jih mogli na tem mestu samo omeniti. »Avant le Grand Silence« je nov. končni maeter-linckovskl brevir Knjiga ki naj pokaže v obliki majhnih drobcev, idejnih kristalov, kako so v nekem človeku odsevale življenjske uganke. Naposled — vsa ta modrost ni v bistvu nič novega Ali Je o teh stvareh spl-^ mogoče povedati kaj bistveno novega česar že niso povedali stari?! Maeterlinck |e stara spoznanja in dvome zgne-tel po svoje, dal Jim barvo svoje osebnosti. Mnogi profesionalni filozofi in naravoslovci bodo v zadregi pred to knjigo, kakor pred vsakim Maeterlinckovim spisom. Kajti ti preganjajo fantazijo kakor kužek svoj rep. Maeterlinck jo priznava ln ustvarja ob njeni pomoči z naravoslovnim gradivom krasne kompozicije Maeterlinck Je bil in ostaja simbolist. Vse njegovo delo se suče okoli večnih skrivnosti, ki ae nam prikazujejo v raznih simbolih.
Knjiga »Pred velikim molkom« se končuje takole:
»Cas je, da imamo kaj, s čimer bomo odgovorili Bogu, ki nas utegne vprašati: »No, kaj hočete, kaj si želite?« — Bodimo pripravljeni.
Tako -zveneva najnovejša knjiga belgijskega pesnika Poziv, ki ne velja samo za dva ln sedemdesetletnega avtorja
katerih Se razpravlja: telesni razvoj otroka nega dojenčka telesni m duševni razvoj, prehrana dojenčka, nedonošče, otroške bolezni, kako se pripravlja otroška hrana, malo dete, o vzgoji malega otroka.
Razumljivo je, da je posvečena dojenčkovi prehrani skoraj tretjina članka Saj matere prav o tem področju najmanj vedo in največ grešijo. Umiranje novorojenčkov se da s pravilno prehrano Se mnogo zmanjšati. Mnogo prostora je odmerjeno tudi boleznim otroka, kar pa ima rabiti materam samo kot navodilo za prvo pomoč, dokler ne pokličejo zdravnika in pa za profilakso. Razveseljivo je, da knjiga toliko razpravlja o vzgoji otroka. O tem le redko aliSiš odkrito besedo. Izkušen otroški zdravnik je tu potreben ta dober svetovalec.
Slike so po večini lepe ta okusne. Oživljajo tekst in pomagajo spominu matere, ki bo knjigo čitala. Podnaslovi z ljudskimi pregovori in izreki dajejo knjigi skoraj pesniški karakter ter ae dobro prilegajo narodni psihi. Prepričan sem, da bo nova izdaja morala v kratkem slediti in da bodo iz nje nekateri nedostatki izločeni z lahkoto.	Dr, Fedor Mlkič.
Koncert Zagrebškega kvarteta
V	ponedeljek zvečer je koncertiral » Ljubljani Zagrebški komorni kvartet, ki je prvo in najstarejše naše udruženje te vrste Tvorijo ga profesorji glasbene akademije v Zagrebu, gg.; Ladislav Miranov (1 violina). .Milan Oral (II. violina), Dragutin Arauyi (viola) in Lmberto Fabbri (violončelo) umetniško ognjevita, do kraja vigraua eno ta je ta, zdaj že 15 let obstoječi kvartet. Ki je neumorno koncertiral v Jugoslaviji, pa tudi v tujini, kjer je vedno stavil na upored tudi jugoslovenhka komorna dela Ni ga važnega dela iz naše uiiade komorne lite ralure. ki ga vneti poborniki domače pro dukcije ne bi bili izvajali na svojih kon certih. nji in gre bvala, da danes naša ko morna produkcija ni več tako revna
V	Ljubljano jih je povabilo železničar-*ko glasbeno društvo »Sloga«, ki s hvalevredno vnemo goji glasbo ne le med svojim članstvom, temveč tudi za vso kulturno pub liko Njenemu vabilu se je odzvalo tudi mnogo občinstva in dvorana kina »Ljuhljan ski dvor«, ki sicer za koncerte ni bogve ka ko prikladna, že dolgo ni bila tako dobro zasedena Vidno vzradoščeni nad sprejem Ijivostjo publike so zagrebški umetniki iz vaiali svoj obširni program Uvodna točka je bila za Ljubljano noviteta: Brkanovicev kvartet v enem stavku. Mladi skladatelj, ki je komaj dokončal svoje študije na državni muzički akademiji v Zagrebu, je e tem delom |iokazal lep plod svojih študij, obenem pa znatno količino samostojnosti v glasbenem ustvarjanju Kvartel temelji na enem motivu, ki črpa svoje sile iz narodove glas be Sprva meditativno elegičen, se prelevi sčasoma v ognjevitega in spretno preide v zvoke kola Ne ostane pa dolgo v tem slogu, ki |e nevaren za skladatelja, ker ga kaj lahko zavede v banalnost, temveč se l>ovrne v začetno nastrojenje in konča z nekakšnim vpraša iočim vzklikom Publika ie delo in mladega skladatelja, ki se je moral pokazati na odru. sprejela nadvse prisrčno in t burnim aklamiranjem Brkanovič je lepa. sveža nada naSe komorne trlasbe in od njega pričakujem še mnogo
Druga točka je bil DvoMkov kvartet op lOh v Es-duru V 'azsežnih Štirih stavkih nam skladatelj razpleta ne baS mnogo po membne misli Svežemu začetku sledi nekoliko banalni stranski tema, medtem kt> izpeljava prinaša razplet po shojenih potih Za globino Beethovenskega adagia manjka DvofAkti mnogo, dasi je dober v melodični •znajdbi Njegov drugi stavek je bil vseeno malce dolgovezen, medtem ko je Scherzo vžigajoČ zaradi svežega ritma, ki ga preveva Pinale Je gotovo najpo«rečenej81 del te ga kvarteta, ki pa se v splošnem ne more pon*ši 'i s pesebno invencloznostjo, pa tudi
ae s zvočnostjo, dasi ao partije ia posamezne instrumente pisane virtuozno.
Vse bolj zavzame poslušalca Sehubertov kvintet za dve violini, violo in dva violou-Čela op. 163, » C-duru. 2e takoj prvi «ta-*«-k tega plemenitega dela, ki ga je napisal Schubert v letu smrti (1828), ki pa so ga bili izkopali in prvič izvajali šele 22 let potem, zagrabi zaradi neposrednosti občutja Pestrost v invenciji je tolikšna da ne postane delo prav nikjer dolgovezno, dasi se odlikuje po vprav sebubertovskem trajanju Vsaka tema pri Schubertu je uova, samonikla ia dasi bodi po Beethovnovih poteh, čutiš iz vsakega melodičnega ali har-mor.skega postopka samoniklost lega genialna skladatelja. V Adagio-delu (E-dur, i se povzpne do herojske osamljenosti pričara slike nenadkriljive vtisnostL i'rav tako v Seherzu, ki ga pričenja nekoliko slovanski ples, ki pa preide prav presenetljivo v mračen, tragičnih slutenj poln trio v Des-duru. Mrke prikazni se nočojo l>orazgubiti is strašijo še v ponovitvi prvega dela Scherza. Popolnoma veder pa je finale z nekoliko razposajeno metodiko in napetim ritmom. Z zavzetno poskočnostjo »e zabrišejo sledovi tuge srednjih dveh stavkov in v dionizični razigranosti se konča to edinstveno delo, ki zavzame poslušalca.
Zagrebški kvartet je vsa dela, posebno pa prvo in poslednje, izvajal z velikim znanjem in ljubeznijo, medtem ko se mi je zdelo, da se je ta Dvofaka malo manj ogrel. Brkanovič je doživel v njihovi interpretaciji kar najbolj dostojen krst. Schubert pa je bil izvajan s posebno poglobljenostjo. Pri tem delu je sodeloval tudi ljubljanski solo-čeiist opere, g. Gustav Mflller pri drugein violončelu in spretno pripomogel k zvočnosti ansambla, kateremu se je popolnoma prilagodil.
Komorni večeri Zagrebškega kvarteta nl*o zaman povsod priljubljeni in veseli m*, da je ljubljanska publika to pot tako prisrčno sprejela goste in jih nagradila s tako toplim aplavzom, ki naj jim bo garancija, da bodo tudi v bodoče sprejeti enako.
L. M. S.
»Življenje in svet« prinaša v pravkar la-išlem tretjem zvezku na naslovni strani reprodukcijo Z m i t k o v e »Rudarjeve ženet. Prvi članek obravnava borbo kovin za nadvlado, nato [>a dr. Anton D e b e 1 j a k nadaljuje svoj potopis »Skozi Črno goro in črnogorico« (vt:^i iz Ulcinja, zlasti iz tamo-šnjih solin). Iz zgodovine medicine je posnet zanimiv članek o prisilnem jopiča in
gumasti eeliet. Nadaljuje se povest Cvetka
tiolarja »Zgodba o Krevsovem Jurju«, prav tako tasad begova »Zarota zoper svet«. Vojteh L i n d t n e r je prispeval članek o drvojedki, sloneč tudi na lastnem opazovanju njenega življenja. Vrsto zanimivosti najdeš med »Izumi v naravi«, rubrika »Naš jezik« prinaša zapisek dr. Fr. Tomšiča o pravilnem naglasu besede »napisano«, I. B. piše o karikaturistu Semu (Georges tiour-sat), A. D. o Charlesu Lambu, Mariji Baški rcevi in dr. Rubrike »Tehnični obzorniki, »Človek in dom« in druge so tudi v tej številki prav zanimive. Opozarjamo, da stane zvezek »Življenja in sveta« samo 2 Din.
»Prirodoslovne razprave«, ki jih izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani v redakciji dr. Pavla G r o š 1 j a priobčuje v pravkar iziSlem 4. zvezku 2. knjige daljšo razpravo dr. Josefa Kratochvila (Brno): »Liste gčnčrale des Araignče caveruicoles en Yougoslavie«. E. Jaeger je prispeval krajši članek »Kleine Scbuppenandrenen«.
»Proteus«, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, ki ga izdaja v redakciji dr Pavla G r o d 1 j a Prirodopisno društvo v Ljubljani, priobčuje v piavkar izišli tretji številki članek Srečka B r o d a r j a *Moš-katni bik«. Z Lovše piše o tem, »Kako jedo kače«, dr. Oskar R e y a priobčuje me teorolo&ko razpravo »Letošnji zgodnji sneg«, B. R. piše o tujih in naših kukavicah (orhidejah), med drobnimi vestmi pa pripoveduje P. Urošelj o »ribah pajkih« in o novi zvezdi v ozvezdju Herkula S. Br pa o novi določitvi obsega Andromedine me-glenice. Lepo ilustriran zvezek zanimivega priodoznanskega štiva zaključujejo odgovori in vprašanja. — »Proteus« dokazuje s vsako itevilko, kako potreben je bil tak časopis naši inteligenčni mladini in širšemu izobraženstvu, zate naj bi se sedaj, ko ga imamo, čim bolj razširi in vzbujal poleg ljubezni do prirode tudi znanje o nji.
»Ženski tipi v romanih Turgenjeva« Je naslov predavanja Milene Topolovče-v e, ki ga priobčuje najnovejši zvezek mesečnika »Ženski svet«. V istem zvezku piše o dekletu v kmečkem mladinskem gibanju Fr. G e rže 1 j,o vtiskih iz Bolgarije poroča Manica M a h k o t o v a nadaljuje as povest Maše S1 a v č e v e »Pod dalmatinskim solncem«. Ema Deisingerjeva
{'e prispevala prozo »Živa smrt«, Vida T a u-e r j e v a pa dve pesmi. O plesnem nastopu Mete Vidmarjeve piše Ruša Zidarjeva. Marija J. pa poroča o božični razstavi jaslic. Na prilogi >NaS dom« utegne poleg praktične tvarine zanimati članek »Goethe-jeva mati«.
ŠPORT
V nedeljo akademski skoki v Kamniku
Sneg je tu in a tem je odpadla glavna ovira za tekme. Kakor že večkrat, bo tudi letos otvorila niz tekmovanj jugoslovenska akademska smučarska organizacija ki bo priredila, kot prvo tekmo letos v Jugoslaviji sploh, skoke za prvenstvo univerz v Kamniku.
Kakor smo že poročali, je kamniška mestna občina po iniciativi predsednika g. Kratneria naklonila dragocen prehodni pokal za zmagovalca v teh skokih.
Zaradi tega in pa ker so ti skoki obenem odločilni za sestavo državne reprezentance, ki bo nastopila v februarju na svetovnem akademskem prvenstvu v St. Moritzu, se vsi akademiki tekmovalci mrzlično pripravljajo na ta odločilen boj. Sneg. ki nam je toliko časa delal ovira ae zdi. da se nas ie usmilil.
Nedeljski skoki v Kamniku pa ne bodo za gledalce, katerih, upam. se bo nabralo dosti tako iz Kamnika kakor iz Ljubi iane, zanimivi samo, ker bo to prva smučarska prireditev v sezoni, ampak tudi. ker bodo nastopili naši najboljši skakači. V taki bližini Ljubljane ni bilo nikoli mogoče gledalcem občudovati toliko dobrih skakačev, saj so večinoma nastopali le tekmovalci ljubljanskega podsaveza. dočim bodo nastopili v nedeljo vsi akademiki, tako iz Ljubljane kakor tudi iz Zagreba Maribora in Jesenic
Agilnim akademikom, ki bodo nastopili letos na svetovnem prvenstvu v Švici, bomo dokazali s številnim posetom razumevanje vseh krogov za njihove težnjel
Občni zbor kranjskega . Korotana
Pred dnevi se je vršil občni zbor SK Korotana iz Kranja, ki ie kot udruženje kranjskih športnikov polagal bilanco dela v pre-reklem letu. V uvodnih besedah se je pred tednik g Joško Horvat spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I Uedimtelja Iz tajnikovega poročila g. Ogoreka je bilo razvidno, da klub vodi v gorenjskem nogometnem prvenstvenem tekmovanju z 9 točkami ter znaša gol-di-terenca 27 : 3 v korist Korotana. — Klub je priredil dve veselici in bi razne prireditve bolje uspele če bi članstvo sodelovalo tes ieje i upravnim odborom. Poročilo načel nika nogometne sekcije kaže. da je bilo lani odigranih 36 tekem, dobljenih IH. izgub ijenih 13. neodločenih 5. Nogometno mo štvo je torej nastopilo dostikrat, včasi celo v dveh ali treh garniturah — Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Simunac. izkazuje veliko režijskih stroškov. Med »stalimi sekcijami je bila najagilnejša lah-ko atletska, ki si je priborila pokal na športnem dnevu SK svobode v Tržiču in spominsko zastavico na športnem dnevu SK Enakosti na Jesenicah Za plavalno sek
cijo je kot načelnik poročal g. inž. Gros.
»rila že drugič pokal na tek gorici pri Radovljici Ostale
da si je priborila že drugič pokal na tek mah v Obli gorici pri ~ sekcije lani niso veliko delovale
V novi odbor so bili izvoljeni: g. Horvat loško kot predsednik, g. dr Drago Demšar podpredsednik, odborniki pa gg. Adamič
Z„ Simunac Z„ Srakar S.. Fuchs S.. Fuchs D.. Čolnar O., inž. Gros O., ter Pečenko 2 Pred zaključkom je članstvo zaklicalo trikratni »Zdravo« novemu kralju Petru II SK Korotanu želimo, da gre v novem letu * podvojenimi močmi na delo. da pomnoži vrste svojega članstva ln vrste svojih uspehov kot eden najbolj agilnlh gorenjskih mortnih klubov
PHse za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., aiutiran je. entel vložkov In čipk predtlska-nje, vewMi.le monogramov zaves, perila hitro fino In noceni Izvrfil
Matek & Mikei, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
Službene objave GZSP
Z 26. decembrom 1934 se verificirajo za TK Skala Jesenice: šega Bori, Korenini Drago, Spora Zdravko, Praprotnik Martin, Praprotnik Alojz. Zlokar Vinko, Skri-njar Ladislav, za SK Lesce; Žagar Lovro in Vrhunc Vili.
SK Lesce se poziva da takoj dostavi za Stullerja Klavdija zdravniško potrdilo ln znesek 12.50 Din. Smučarski klub Jezersko se poziva da dostavi podsavezu za vae v verifikacijo predložene člane zdravniška potrdila in točno priatojbino. Skala, Jeaeni-ca se poziva da dostavi za Urbarja Slavka odjavnico od SK Bratstvo. Vrečko Martin, Lesce, se mora podvreči ponovnemu zdravniškemu pregledu, kakor ae mora tudi pred vsakim tekmovanjem dati pregledati in predložiti pred vsako tekmo zdravniško potrdilo komisiji Smuškemu odseku SPD Kranjska gora se izjemoma dovoli prirediti 13. t. m. alpsko kombinacijo. smuk in slalom. Smučarskemu klubu Jezersko se dovoli preložiti medklubsko tekmo na 18 km. določeno sa !. t. m na 10. februarja. Ker SK Sora v Skofji Loki ne more zaradi teh ovir postati član save-za se vse prireditve imenovanega kluba t tem anulirajo. Za tečaj na Krvavcu so od našega podsaveza od saveza določeni sledeči tekmovalci: Heim Hubert. Praček Ciril, Žnidar Emil in Klančnik Alojz. Zaradi slabih snežnih razmer je STO preložil podsavezno prvenstvo od 12. in 13. t. m. na 19. in 20. t. m. z istim sporedom. Vse prireditve. določene za 20. t. m. morajo klubi zaradi izpremembe podsaveznega prvenstva izvesti 13. t. m Točna navodila o pod-saveznem prvenstvu, kakor o odpovedi dogovora s strani Sokola kraljevine Jugoslavija bodo tekom prihodnjih dni prejeli klubi s posebno okrožnico.
Prispele so legitimacije za polovično vožnjo na železnici. Legitimacija stane 6 Din. ki jih mora vsak poslati v naprej. Poleg tega mora poslati tudi svojo fotografijo, podpisano čitljivo na hrbtu. Vse prijave za legitimacije je pošiljati preko kluba. Za vsako potovanje je potrebno tudi uverenje, ki se mora izstaviti v duplo, cena uverenju je 2 Dim
Vsi klubi, ki še niso izpolnili tvojih finančnih obveznosti do podsaveza ae pozivajo. da to store najkasneje do 11. t. m., sicer bo podsavez anuliral vse prireditve dotičnea kluba, ki ne bo poravnal do tega dneva obveznosti
TK Skala Jesenice se poveri, da potom leseniške železniške postaje dostavlja železniški direkciji v Ljubljani vremenska poročila.
Železniška direkcija je tozadevno ie obvestila jeseniško postajo, točno pojasnilo prejme Skala pismeno.
Mednarodna skakalna tekma, določena za 8. t. m. na Bledu se zaradi neugodnih snežnih razmer ne bo vršila
Klubi, ki bi prijavili naknadno kak termin. |im ga bo podsavez odobril (e. če ne bo konkuriral z že kako prijavljeno tekmo. Le take tekme se bodo priznale in potrdile.
Razpise in zapisnike posameznih tekem ie dostavljati podsavezu v smislu podsavez-nih pravilnikov Tajnik I.: Jože Cinkovic
Is LNP. Danes ob 19. v nebotičniku, soba 106. I nadstropje, seja p. o.
Is Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza. (Službeno.) Po naročilu JLAS iz Zagreba sklicu »eva sestanek po dveh opol-nomočenih delegatov klubov SK Ilirije. SK Korotana SK Sloge in ASK Pnmorja zaradi dogovora v zadevi določitve terminov Lahkoatletskih prireditev v I 1935 Sestanek bo v soboto 12. t. m. ob 20.30 v dam-ski sobi kavarne Emone Odbornika JLAS
LZSP (Službeno.) V četrtek ob 17.30 obvezen sestanek vseh saveznih smuških sodnikov v pisarni JZSS v Kreditni banki
V nekaj vrstah. K zadnji vesti zagrebških »Novosti« o prestopu Ive Krevsa v Iliri io smo dobili obvestilo, da je Krevs preklical svoj pristop v Ilirijo in ds ostane ie dalje član svojega matičnega kluba Pri-
morja. — Na pravoslavni božični praznik 7. t. m. se je vršila v Beogradu prijateljska tekma med BSK in zagrebškim Gra-djanskim. Zmagali so Beograjčani s 4 ; 0 (2 : 0). (Jradjanski je igral zelo slabo. Zaradi velikega mraza je prisostvovalo tekmi le okoli 4U0 gledalcev — Vendarle je prišel čas. da bomo pričeli objavljati poročila o smučarskih tekmah naših zimskosportnih klubov Jeseniška Skala je priredila zadnio nedeljo na Rožci tekmo v slalomu za klubsko prvenstvo, na kateri je startalo 21 tekmovalcev Proga je bila izpeljana z vrha Kleka v smeri smučarske koče na Rožci in se je prevozila dvakrat Izidi tekme: 1. Praček Ciril 1:56.3 (prvak kluba za leto 193* 1935). 2. Heim Hubert 2:09.2, 3. Katnik Lojze 2:09.7. 4. Novak Jože 2:12, 5. Schwab F. 2:20.7. 6. Benedičič Mirko 2:28.4. 7. Urbar Slavko 2:413. — Zadnjo nedeljo je bil IX. redni občni zbor kolesarskega društva »Ljubljanica« v Dobrunjah Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu živahno delovalo. Za predsednika je bil izvoljen e. Prešeren Jože, za tajnika pa g. Rome Mirko. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik kolesarskega podsaveza Ljubljana gospod Batjel, ki je v daljšem govoru želel društvu tudi v tem letu najboljše uspehe.
ŽSK Hermes. (Motosekcija.) Odboro-va seja danes ob 18.30 v pisarni načelnika.
SK Svoboda. Z ozirom na sklep seje u. o. z dne 4. t. m. se izključita iz kluba igralca Vinšek Franc in Vinšek Ivan. Oba se pozivata, da najkasneje do petka vrneta vso opremo.
Ljubljanski table-tenis podsavez. (Službeno.) Danes ob 19.15 seja upravnega odbora.
o k o I
Sokol Ljubljana II. ponovno poziva svoje članstvo na sestanek, ki bj drevi ob 20. v društvenih prostorih realne gimnazije v Vegovi ulici, v svrho sestave kandidatne liste za redni občni zbor, ki bo v soboto 12. t. m. točno ob pol 20. v telovadnici. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna.
Sokol na Viču bo imel glavno skupščino v nedeljo 27. t. m. ob pol 10. v dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redom. Vsi tisti, ki imajo namen staviti skupščini svoje predloge, naj jih 14 dni pred skupščino predložijo društveni upravi, ker se predlogi, stavljeni na glavni skupščini, ne bodo upoštevali. Ravno tako pozivamo vse članstvo, ki je v zaostanku s plačilom članarine, da jo čim prej poravna pri blagajniku v Sokolekem domu.
Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano obvešča svoje članstvo, da bo letna glavna skupščina 20. t. m. ob 9. v risalnici državne narodne šole. Eventuelne predloge in nasvete s strani članstva je v smislu društvenih pravil predložiti društveni upravi 14 dni pred dnevom glavne skupščine. Članstvo, ki še ni poravnalo članarine za preteklo leto, naj to čim prej poravna po
Eoslani poštni položnici ali pa naravnost ratu blagajniku Zdravo!
Revija
ŽIVLJENJE IN SVET
POSAMEZNA gTEVIT.KA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM 6TIVUI
ioLčN\
Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gL zastopnik za JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17.
"Kako sem
\lVALAnkaovo POZORNOST
Tedne in teune sem ga srečavala na poti v urad in nadala sem se, da me bo opaziL On pa me je vsakokrat samo hipno in raztreseno pogledal — in nič več. Moje lepe obleke ga niso zanimale. Naposled sem spoznala, da moja polt z razširjenimi znojni-cami, zajedalci in drugimi napakami mora naravnost od mene odbijati vsakega moškega.
Neka prijateljica pa mi je priporočila kremo Tokalon bel« barve (ne mastno). Z dnevno uporabo te kreme so izginili vsi nedostatki moje polti, ki j* postala svetla baržunasta z divnim »mat odrazom«. Danes uživam poglede iskrenega oboževanja a« samo od moža, ki sem si ga hotela osvojiti, temveč tudi od mnogih drugih. Vsaka žena ki hoče pridobiti ali pa obdržati ljubezen moškega si mora ohraniti lepo polt. Prepričana tem da se to doseže na najenostavnejši način z redno uporabo kreme Tokalon bsls barv« (ne mastne).
H&rcelle Huayre»	105
Upornica
Komao
>Bojim ee, da... Saj ste slišali otrokov krik, ta rezki, zateg-njeni, čudili krik!... Ta krik, otrplost tilnika, širjenje in krčenje
zrenice _ vročica in bledenje — vse to so običajna znamenja
vnetja možganov.«
>ln — ali se vnetje možganov pogosto konča e smrtjo?<
>Še prepogosto — lahko rečem, vselej. — A kakor pravim, zanesljivo še ne vem — skoraj gotovo je tako... Vi, ki niste otrokov oče.. .<
>Nisem, a rad ga imam zelo ... zelo .. .<
>S tem hočem reči, da vas vaša ljubezen do otroka ne bo storila slepega in brezglavega ... Ohranili boste mirnost duha... In boste mater pripravili na to, da...«
Zdravnik je povedal še to in ono o bolnikovi naturi in o tem, kako naj mu strežejo, in odšel.
Noel se je vrnil k Jozani.
37.
Ždela je na nizkem stolu ob zglavju posteljice, z glavo med dlanmi in s komolci na kolenih, kakor da bi bila zlezla vase pod udaici nevidnega sovražnika. Noel je prisedel k njej in položil roke okoli nje.
»Ljuba,« je rekel, »ohrabri ee... zaradi sina imej pogum...«
»Saj imam pogum — saj ne jočem!« je z zamolklim glasom odgovorila Jozana. >Nočern jokati; prizanašati hočem svojim močem in storiti vse, kar terjajo od mene ... zato, ker .. .<
Ni se upala reči: >Ker ne sme umreti.. .< No€l Je to uganil, ko
jo je videl tako zbrano, tako otrplo v svojem obupu Cuul je, da z materinskim nagonom sluti nevarnost... ln čutiJ je tudi, da je poleg tega nagona vse drugo utihnilo v njej Jozana ni bila več ijuneča žena; bila je samo še mati, bitje, ki varuje in brani mladica. ln spričo te drame, ki je stara kakor svet in ki se pričenja vsak dan iznova ob sleherni zibelki — se je polastilo Noela usmiljenje, spoštovanje in strah ... Zaslutil je najglobljo bol človeštva, tisto bol, ki je moški ne more izmeriti, da, ki si je niti predstaviti n? more, bol, ki ostane zanj prav takšna skrivnost, kakor porodne bolečine .. Čustvo njegove nemoči se je izpremenilo v muko. Izkušal je govoriti tolažilne besede, a Jozane ni mogel prevariti. Zmajevala je z glavo:
>Da ... nemara... Prav imaš ... Saj vidiš, da se ne razburjam .. .<
A v tem, ko je tako govorila, ni svojih vročih, brezeolznih oči _ edinega, kar je še živelo v njenem obrazu — niti za trenutek
odvrnila od Claudea.
Bila je dolga, strašna noč... Vzlic vsem sredstvom, ki sta jih uporabljala, in vzlic ledenim obkladkom je bolniku vročina rasla in rasla. In krize so postajale čedalje bolj pogoste: krčevito trzanje z udi. proseče vpitje, vročično bledenje in zdaj pa zdaj tisti je-čeči, zamoikli, strašni krik, ki ga ni bilo moči z ničemer primerjati. Ko je Noel z zasenčeno svetiljko posvetil na posteljico, je z grozo zagledal v rdečem, od vročice razgretem obrazku srepo odprte oči z razširjenimi zrenicami... In Jozana, ki je 6tiskala Noela /i zapestje, tako rnočno, da so se mu nohti zajedli v meso, je šepnila:
>Ali si videl?... Si videl njegove oči?...«
Ure sc lezle, lezle... Jozana in Noel sta stregla otroku in ga opazovala, skoraj ne da bi govorila med seboj. In No61 se je z za-
čudenjem zavedel, da njega davi v grlu in mu pot strahu zaliva oči, med tem ko mati v svoji ueini, uapeti pozornosti ue kaze ui-kakegu razburjenja
Ni rekel: »Pogumna je.« Vedel je, da je bil ta pogum samo izbruh obupa... Prevelika bol je bila ohromila njeno čustvo
Hodila je sem ter tja, obnavljala obkladke. gledala na uro, ali je čas. da mu dš zdravila, se sklanjala nad posteljo, kadar .ie prišel nov napad, in pokrivala Claudea z rokami in s prsi. kakor da bi ga hotela vsega sprejeti vase, v svoje krilo Niti enkrat ni iz rekla besede, ki je ni hotela slišati in ki jo je odrivala v najgloblja globino svojih misli, besede, ki ie bila še nekaj odm šljem-ga. nedoločnega, brezvsebinskega, besede, ki je niti v mislih ni hotela spraviti v zvezo s svojim otrokom...
A vendar je čutila bližajočo se nevarnost ... Začutila jo je bila takoj, ko sta Noel in zdravnik govorila v sosednji sobi In ko je pogledala svojega otroka, je v njej mahoma vstala misel, da bi s.' utegniio zgoditi tisto strašno, česar se ni nikoli bala in kar se ji je zdelo mogoče za vse druge matere, samo ne zanjo! ..
V tistem trenutku je Jozana mislila, da se ves svet okoli nje podira.. Bilo ji je. kakor da bi padala nanjo neizmerna teža in bi jo hotela zdrobiti... Zrušena, mašeč si skrčene prste v usta. jo dušila vzkrik groze, ki je votajal v njej obenem z valovi divje bolečine A takoj se je zbudil v njej borbeni materinski nagon
»Rešila ga bom... Hočem ga rešiti... Moj otrok ne more umreti.«
lu od tiste ure so bili zanjo vsi običajni življenjski pogoji iz premenjoni: ne lakote ne trudnostj ne razburjenja ne zavesti bn-ločinr ni več čutila; bilo ji je kakor da bi bede sanjala a-H kakor
da bi jo nosil mesec_ brez obotavljanja brez pomišljanja, z edino
trdovratno mislijo, ki je bila z ognjenimi črkami zapihana na nebu njenega omračenega duha; njen sin _ njen sin ne more umreti.
JENE MALIM OGLASOM
Po 50 pat m Oesedo, Um Z.— davKa za vsa* oglas U) enkratno pristojbino Um 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plaCajr oni. ki iMVjt «lužb Najmanjši znest-k za enkratno objavo oglarta l)ln 12.—. Dopisi m Ženitve Aara^unajr. p«> Din 2.-— za vsako besedo. L)tn 2.— davka aa vsak oglas in enkratne pristojbine Din 5.— za Šifro ali dajanje caslovov Najmanjši «ne*ek za enkratni) objavo oglans Din 20— Vsi ostali oglasi se Aara^uiiajn p«. Din I.— ta b«wdo. l)ln 2.— davka za vsa« oglas in enkratno pristojbino Dtn 5.— za Aifro ali dajanje nsHlnvnv VajmnnlSI rnf>«»pl< w» enkratno nhtsvr> ogla** Dtn 17.—
Ponudbam na sitre ne nrflagnlte znamk* Le. Ce za n reva te oa
Oelasneea oddelka »Jutra« |\!n • _ _
rvienvor nrilo«tF UM V" V Znamkall.
Vse oristoibine za male oglase le plačati on predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11 «42. sicer se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še manipulacijska
Dristoihina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Li«hliana.
Službo dobi
Beseda I Din. Javek i L)ii> M iilro ai) dajanje aaslova 5 Om Natmanjii znesek 17 Din.
Dekle
pridno in po>teno, sprejmem k 3 otrokoma. Na-Hov v vseb poslovalnirah »Jutra«.	554-0.
Varuhinjo
nedrjih let, sprejmem za čez dan k dveletni pun-ČkL Prednost imajo one, ki M razumejo tudi na hii-na dela in ki imajo veselje do otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zanesljiva varuhinja« 553-1
Frizerko
dobro izurjeno v vseh delih damske stroke in vodni ondulaciji, kakor tudi
brivskega
pomočnika
(■prednost ondulerji) sprejmem a '.5. januarjem. — Fr.injo Meke, Kranj št.
516-1
Brivskega
poslovodjo
»prejme takoj brivec v Stražišču 51 pri Kranju.
561-1
Perfektnesa
rnodelerra
•prejme tvornica čevljev. Trednost oni z inozemsko prakso. — Ponudbe pod 30.°,» na Publicitas. Zagreb.	5UM
Dekle
zdrav«, skrajno poSteno in čisto, s knjižico za v3a dt-la. iščem k trem odra slim osebam. Mesto stalno, plač* 250 Din. Pisati na: Košaro Zdrnvkovič. Beograd, Vidinska 40. 561-1
Trg. pomočnika
Bif'»M stroke. s kavcijo, mladega. dobrega proda jslca z lepim nastopom in znanjem nemščine. iščem la trgovino na meji. Na-ftop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5S2-1
Beseda t Din, davek 2 Din, za Šifro aH daianie aa«lo\a 5 Din Naimanjil znesek 17 Din.
Vajenca ali vajenko
•prejmem v trgovino "ne šanega blag«. — Naslov v ▼s^h poslovalnicah »Jutra« 577-44
Be>eaa i Um Javeb 2 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši mesci 17 Din Oliak' 12 Om
English Lessons
DJltelJlca — Anglež, "ja — z večletno uspeSno prakso — v poučevanju ang.eSčlne oclda Se nekaj ur — Dvorakova ulica 3 in.. hlSa Tonnles 410-4
Nemščina in
irancoščina
privatni pouk (tudi pomožni srednjeSoiceui od osaovmh začetkov do
popolnega obvladanja daje strokovna učitelji ca jezikov Beethovnova ul ca 15 visokoprltllčle (v sredi desno) 384-4
Sluf.be išče
Beseda W vara davek > Din (a Mfn ali iaianl* aaslova ) Din Najmaniii cnesefe 13 Oln
Mlajša natakarica
t dobrimi spričevali. ifiče kjerkoli službo. Naslov v vs»-h poslovalnicah »Jutra« 663-2
Mlada kuharica
zdrava in spretna, ki bi pomagala opravljati tudi druga hišna dela, i S 6 e službo pri boljši družini. Nastopi lahko takoj. Naslov pustiti v podružnici »Jutra« v Mariboru.
sm-2
Kuharica
gospodinjska in hotelska, išče službo v restavraciji ali pri graščinski družini. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	58»-2
Natakarica
z letnimi spričevali, išče mesto. Gre tudi na deželo Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	580-3
lSietna deklica
želi službo k nemški rodbini v ali izven Ljubljane k otroku ali v pomoč gospodinji. ker je kot taka že 2 leti. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.
57S-2
Prodaji
Seseda ! Din daveh 2 Din ia Šifro ali daianie naslovi 5 Din NaimanU* znesek 17 Din
Površnike
>b!eke. perilo itd. dobre n cenene kupite najbolje
pri Preskerjn Ljubljana. Sv Petra e. 14
Kompletne smučI in sanke
knpit« najceneje pri izdelovalcu Fajfarjn. Ljubljana, Trnovska ulica 35. telefon 34-10.	56.V6
®Q5$STDD
Beseda 1 Din, davek 2 Din. t a šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimaniil znesek 17 Din
Motorno kolo
s prikolico, dobro ohranjeno kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
338-10
Dvosedežen avto
Inksus tipe. prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Ford«,
313-10
Natakarica
llče službo v mestu ali na debeli. _ ponudbe na po družnico »Jutra« v Novem ■estu pod šifro »Dobra moč.«	B«S-S
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za 5ifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Žensko kolo in
šivalni stroj
dobro ohranjeno, k n p i m takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«.
579-1.1
Kupim
beseda I Oln. davek 2 Dlo ca šifro ali daianie aaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din
Okroglo mizo
starinsko, kupim. i'onudhe na oglasni oddelek »Jutra« »od »Miza«.	551-7
<r*eda > Din Javek t Dir. >.» šifro ali dalanje aaslova ' Oio NalmanjS' enesek 17 Dio
Posredujem denar
na hranilne knjižice
v s e b denarnih zavodov Rudni! Zore. Ljubljana
Gledališka IS. telefon 9S10 4>16
Zagorje
flranilne knjižice Zagorske posojilnice ln hranilnice kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zagorje«.	574-16
Vložne knjižice
Mestne hranilnice ljubljan ske. v zneskih 15.000 in ?/1.000 Din. prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vloge«.
532-16
3ančne vi. kni!Hce
vupujemo prodajamo. Ioni •ardiramo oajkulantoeje zplačamo takaj v gotoviu 'oslovai zavod d. d i* ;reb Praška ai 8/U fe> nt 38-% ia odgovor pri otiti 3 Din v znamkah len zastopstvi za Ljn(< jano In lravske banovin' Menjalnica« - Ljubljana vrševa 'Dunajska cesta H 51	5* Ml
Bančne vložne knjižice
vrednostne papirje kupujemo. prodajamo — jemljemo v zalogo naj. povoljneje. — Bankovno Komercijalnl zavod »Pl-nancler«. Zagreb. Illca 9 Tel. 44-09	4-16
3
tanoianje
Vložno knjižico
»Moj dom« (10.000 Din\ s pravico do 50.000 Din brezobrestnega posojila v slučajn zidanja, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	5ie-16
Vložno knjižico
Okrajne hranilnice Slovenska Bistrica, na 1S.500 Din prodamo za 75 %. Opča kreditna zadruga s. o. j.. Zagreb, Jelačičev trg 8.
539-16
Gotovino
iščem proti prvovrstni hipoteki na stavbo v Ljub ijani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centnun«.	575-16
Beseda 1 Oln. davek 2 Din ta šifro ali daianie aaslova 5 Din Na'mi»nlS» znesek 17 Oln.
Hiša
ennstanovanjska. nora. 80 minut oddaljena od Celja poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Ju tra«.	a63-'2n
Mlin naprodaj
▼ Industrijskem mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lifro »Mlin«.
lOS-CO
Sre^i Maribora
Mlinska 51 prodam renovi <-ano hišo t lokalom In ž stanovanji Potrebno Din 130.000 rntovine i m 70 pa
tniHioe
Vrednote
Beseda t Din davek 2 Oln za šifro ali dajanje aaslova S Oio Najmanjši znesek 17 Dlo
Srebrne krone
staro ilato in srebro
kopije rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev 36 — vhod iz Vidovdanske ceste (pri go stilni Možina).	70
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Nalmanjš* znesek 17 Din
Lokale za pletllno Industrijo
po možnosti v sredini mesta. Iščem. — Ponudbe na •glas oddelek »Jutra« pod • Primerno«	5n0-l©
V najem
Beseda I Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje aaslova t Din Naimanjil znesek 17 Oln
Hišo
s tTemi sobami, knhinjo in pritiklinami. t gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom. 5 minut od telezniške postaje Sevnica oddam v najem. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Mala hiša«.
5S1-17
Dijosikt m obe
Beseda 1 Oln davek 2 Din za ŠITro ali dajanje naslova i Din Na'maniii znesek n Ola
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje ( vso oskrbo. Mestni trg 8 II. nadstr.	578-32
beseda I Oln. davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova * Din Naimanjil znesek 17 Din
Trisob. stanovanje
s februarjem oddam na Sv. Petra cesti 10. Pojasnila daje Rajko Turk v Komenskega ulici št. 17.
M7-J1
Komfortno
stanovanje
3 sobe, 2 kabineta in pri-tikline, r najidealnejšem delu mesta oddam s 1. februarjem solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	555-31
Enosob. stanovan'e
pritiklinami takoj odda M. Jankole. Ljubljana VII Drenikova ulica št. 35 — poleg Sokolskega doma.
576-iTl
Sobe išče
Beseda M oara davek i Oln te šifro ah Jaiant» naslova 1 Dlo Najmaniš' rnesek 12 Oln
Prazno sobo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro V mestu«.	310-SVa
Za dijakinjo
(srednješolko) iščem stanovanje z vso oskrbo. — Ponudbe z zahtevki na oglas, oddelek »Jutra« pod »•15. januar«.	558-23/a
Sobo
za srednješolca, t vso oskrbo in uporabo klavirja iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro ►S 18. januarjem«.
Opremljeno sobo
x 2 posteljama in hrano, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada zakonca«. 508-?3/a
Sobo
s posebnim vhodom, išče eospodična v okolišu Sv. Petra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »16. januar«.	573-28'a
Seoarirano sobo
v bližini tehnike išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Cimpreje«	570-33'a
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali daianie aaslova 5 Dia Na!manjil eoesek 17 Din
Opremljeno sobo
čisto In zračno, v novi vili. s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam solidni stranki — Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«.	537-33
Prazno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam takoj 1 osebi Naslov v vseb poslovalni cah »Jutra«.	566-33
Sobo
lepo opremljeno, zračno tn čisto, s posebnim vhodom oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«
566-33
Lepo, vel'ko aobo
z 2 ali 1 posteljo in so uporabo kopalnice, v cen tru mesta oddam samo boljši stranki. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 550-23
Sobo
lepo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam — najraje z vso oskrbo. Gledališka 7, visoko pritličje. desno.	571-33
Opremlieno sobo
toplo in mirno, e souporabo kopalnice in separatnim vhodom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center me sta«.	557-23
Be«eda 1 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslovi 5 Din Naimanjil znesel 17 Dia
2 nova gramofona
s ploščami prodam za po lovično ceno. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«
618-36
Razno
Beseda 1 Oin. davek 2 Din ta Šifro ali daianie aaslo\a i Din Naimanjil znesek 17 Din
Kurja očesa
NajivMjSe »re«l*rv» prop kurjim	»CiavAo«
* mam
SKRBI?
Potem zahtevajte uializo rokopisa in obrnite se na znanega grafologa
KARMAHA
hotel »Soča« Ljubljana. Odgovarja na dopise Ostane Se do 10. januarja t. I.
Dobit« v lek«	drognrs-
>ab ai< oarevno^i a '•▼<* ai c«- n g«vut-g» -»kiadršia Ouvajte »e poi»re<ibl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Telefon 2059
Premog ^T arbopaket« jC drva in koke 9 ^ nudi
POGAČNIK
lohorlepva allea 5
Uspeh
za
uspehom
'.anje Kdor se ob vaa ki oriltkl poslužuj*
»Jutrovega« Tialeira oglasnika!
Pomaranče
sladke, sočne in poceni prodaja
Gospodarska zveza
▼ LJubljani
994
J
prvovrstna, sortirana po nizki ceni na zalogi pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tyr6eva 29
994
Revija
21VLJENJE IN SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM ŠTIVU!
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naAega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Benkoviča Joška
se najprisrCneje zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, fit.-jakobskemu pevskemu društvu, odposlancem trnovskih društev, trnovskim fantom in dekletom, vsem prijateljem in znancem, ki so rajnkega spremili v tako častnem številu. Zahvaljujemo se nadalje za poklo-njene vence in za v srce segajoča poslovilna govora gg. pevovodje Repovša in Kalina Karla.
Ljubljana, dne 7. januarja 1935.
Žalujoči o«tali.
1027
PRI UTRUJENOSTI IN IZČRPANOSTI VSEGA TELES* PRI STAREJŠIH OSEBAH.
Utrujenim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom »Al^a« na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje. ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekai časa v postelji. Ko vstanete. vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč.
»ALGA« se dobiva povsod, J. steklenica Din 14.—.
222	Reg. S. br. 18117.32.
Zahvala
Vsem, ki so mi Izkazali svoje sočutje ob težki izgubi mojega moža, gospoda
Josipa žvaba
stavbenega vodje
se najiskreneje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem pevskemu društvu »Zarji« za žalostinke, g. Dragu Tomšiču za poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in vsem onim. ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Tacen, dne 7. januarja 1935.
Žalujoča, žena.
1029
SMUČARJI!
URAN KREMA
je specijatna za masažo rok in lica. Noben veter in mraz ne škoduje koži, če jo dobro masirate. Izgladi hrapavo in lišajevo kožo Je pol mastna in se vpije takoj v kožo.
Uran kremo dobite povsod! Mala škatla Din 5.—, velika Din 12.—. 1006
Središnji ured za osignranje radnika n Zagrebu.
Broj: 45.870/1934.
Oglas.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu prodaje putem javne ofertalne licitacije na dan 26. januara 1935 godine
8 komada Ijevano-želieznih člankastih kotlova i 1 Xydo kotao.
Sva pobliža obaveštenja dobiju se u tehničkom otseku Središnjeg
ureda.
Grd nos
zifce. da bi vme grm V tkvtym>ef — Z af»: atoa,
»ORTHODOK« povravi te zanesljivo Mknsri.je®_ d»6«l, iiro*. dolg. eed la«. top, gom«-!jaK noe lid. » daet« obrazu lakio l«p m p;<Mnemit nrae Ortiiodor ee d« prilagodite preciat>o vtaJsi obiiUti ia veiifcoeti aoeu. d«m gospodov in »rrok. 90 Die Rde£xx> D-Of n io obraz« »d;»rav»t* damee te.k« enostavno in zanesljivo s specijalno kremo ta poMeden.e »A« Lrin 50. — Origin. SchrOder-Schenke razpošilja »OMNU« oddelek L'6, Zagreb, Gundu lideva olica 6H. — Poštnina pri plačilo r naprej 7 Din, "po poštnem povzetja pa M Din.
i Zahtevajte brezplačno Ilustrirani cenik!
Sobo
oddam s 15. januarjem v Streliški nlici št. 2 — nad ljudsko knhinjo. 54l4-23
1 aH 2 lepi sob-
svetli, oddam opremljeni ali prazni. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
5flO-?3
Sobo
t posebnim vhodom, takoj oddam — tudi i hrano. Šiška. Vodnikova cesta -37 fpri mitnici)	»19-»
ZAHVALA.
V veliki boli, ko smo žalovali ob preranem grobu našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica, svaka m tasta, gospoda
JOSIPA NACHTIGALLA
strojevodja južne železnice v pokoju
so nam bili v uteho mnogoštevilni dokazi sočustvovanja in prijateljstva, ki smo jih prejeli od vseh strani.
Zahvaljujemo se »Udruženju strojevodij« za prekrasni venec. gg. pevcem društva »Sloge« za krasno petje, godbi »Sloge* za ganljive žalostinke. njegovim stanovskim dragom ter vsem ostalim, ki so našega predragega pokojnika v častnem številu spremili k poslednjemu počitku Ljubljana VII., dne 7. januarja 1935
1030
ŽALUJOČI OSTALL
Vsemogočni je odpoklical k sebi mojo predrago ln nad vse ljubljeno soprogo
Amalijo Faidiga roj. Schribar
posestnico v Mariboru
danes 7. januarja 1935 ob 20. uri zvečer po kratki, muke-polni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek 10. januarja ob 15. uri iz mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 7. januarja 1935.
1037
Žalujoči soprog IGNAC In ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi našega nepozabnega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
ZADNIKARJA HENRIKA
nam Je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam Je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem kar najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Dinku Pucu. častiti duhovščini, g. dr. Josipu Demšarju, uradništvu kr. banske uprave, sreskega načelstva. pošte Ljubljana 1 in zavoda za zaščito mater tn dece v Ljubljani, upravitelju g. Selanu ta g Mariji Kovač.
Naj jim Bog poplača.
Ljubljana, dne 8. januarja 1935. 1036	Globoko žalujoči.
treiuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. - Za Narodne tiskarno d. d. kol tlakarnarja Prane Jeaertek. - Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi t LJubljani