NOVI TEDNIK CELJE. 34. NOVEMBRA 1977 — STEV. 47 — LETO XXXI — C:ENA 4 DfVARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnja številka je zajetnejša. V njej smo vam pripravili nekaj izredno zanimi- vih reportaž, razgovorov. Seveda je tudi ta številka odmev na Teden domačega fil- ma, na eno največjih kulturnih prireditev pri nas in ki je letos potekala v znamenju petletnega jubileja. Pred nami so prazniki. Največji za občane naše socialistične samoupravne domo- vine. Radi bi vam ob tej priložnosti vsi, ki se trudimo okoli našega tednika in ra- dia iskreno čestitali in zaželeli obilo uspehov v prihodnje. hi še sporočilo. Zaradi praznikov prihodnja številka izide šele 8. decembra. Vaš dežurni urednik CELJE FRANCU LESKOŠKU-LUKI ZA OSEMDESETI ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Dne 9. decembra letos pra- znuje častni občan Celja, na- rodni heroj in junak sociali- stičnega dela, Franc Leskošek -— Luka osemdeseti življenj- ski jubilej. Po sklepu delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine, z dne 17. t. m., mu bodo delovni ljudje in olK-ani celjske občine podelili za ta jubilej zlati grb in li- stino Celja. SlaTOOst bo v po- nedeljek, 5. decembra. Življenje in revolucionarno delo Franca Leskoška — Lu- ke je tesno povezano s Ce- ljem. Začelo se je že v le- tih med prvo svetovno vojno in nadaljevalo po njej. V na- prednem sindikalnem giba- nju, med komunisti, med de- lavci. Tudi po drugi svetovni voj. ni, ko je opravljal odgovorne državniške in politične funk- cije, na Celje, ni pozabil. Ta- ko še danes. »Celjskii delovni ljudje in občani smo ponosni nate. Tvoje življenje in delo sta nam prepričljiv zgled, kako se je treba boriti, delati in živeti za družbeno preobraz- bo ter za lepše življenje vseh delovnih ljudi«, je med dru- gim zapisano v listini C-elja. REPUBLIKA NAŠA i TI SONCE SVOBODE Republika naša, to naše sonce svobode, naša samoupravna socialistična republika bo čez nekaj dni vstopila v svoje 35. leto. Tri desetletja in četrtega polovico si kroji- mo svojo usodo sami, kot je v svojih pre- roških besedah vzkliknil pesnik, ki je ko- maj mogel slutiti, v kakšno ponosno, v svetu tako spoštovano družbeno skupnost se bo nekoč razvila državna tvorba — Ju- goslavija. Ko danes gledamo nazaj na prehojeno pot, nam prsa polni .ponos, da smo sodelo- vali v tem gigantskem procesu razvoja ju- goslovanske družbene skupnosti. Bitka za pravičnejšo, ciljem ljudstev Jugoslavije bližjo tvorbo se je začela v trenutku, ko je bila ustanovljena kraljeviTia in ko so na- rodi zlasti pa delovno ljudstvo razočarani spoznali, da so bili opeharjeni za takšno obliko in vsebino skupnega življenja, o kakršni so sanjali najnaprednejši duhovi v tisočletnem boju južnih SlovaJiov zoper nenehne osvajalce, v želji po združitvi. Ko je politika strank v stari Jugoslaviji bila še najbolj podobna klavrni tragikomični burki, je edino ljudstvo, je edino delavski razred vedel za pravo pot. Edino komu- nistična partija Jugoslavije je v svojem programu začrtala takšno obliko skupiiega življenja, kakršna je odgovarjala narodom in narodnostim in ni zato nič čudnega, če je ta program dobil množično oporo v množicah, ki so se bile zanj pripravljene boriti. Svoboda in pravičnejši družbeni red sta bili vtkani v borbene zastave ljud- ske revolucije in narodno osvobodilnega boja. Ce bi ne šlo za nov družbeni red. za boljše, človeka vredno življenje, ali bi bi- lo vredno žrtvovati cvet takratne mlade generacije, ali bi bilo vredno položiti na oltar domovine milijon in 700.000 življenj? če bi ne bilo v viziji borcev nove, ljud- ske države, če bi ne bilo 29. novembra 1943, če bi ne bilo zgodovinskih sklepov Vi Jajcu, potem bi najbrž imeli prav tisti, ki so strahopetno vtikali glave v pesek in pridigali, da je škoda krvi, da se bodo stvari same po sebi razrešile v obračunu velikih sil. Si lahko zamislimo, kam bi bi- li prišli, če bi prisluhnili tem narodnim dezerterjem. če bi se zgodilo, kot so ve- liki barantali v Jalti? Res bi bržčas tehnič- ni napredek zajel tako zaostalo balkansko državo, toda ta napredek bi polnil žepe gra- bežljivemu kapitalu, zasebnemu ali držath nemu. Bi se sploh mogla roditi ideja o samoupravljanju, bi bilo porojeno gibanje neuvrščenih držav v svetu? Rečemo lahko mirno, da ne in če se potem zavedamo, kaj bi bilo življenje brez teh vrednot, še- le dodobra spoznamo pomen 29. novembra 1943 v malem bosanskem mestecu Jajce. V vseh teh velikanskih spremembah, od razrednega gibanja v bivši Jugoslaviji od osvobodilnega boja, preko velikanskih na- porov za obnovo naše domovine, do zgradi- tve države na novih samoupravnih teme' Ijih so sodelovale generacije, ki tvorijo monolitno silo jugoslovanskega samo- upravnega socializma. Kakšna je ta samo- upravna preobrazba, raven delovnih mno- žic in predanost svoji republiki, če pri 7ias tudi narodno-obrambne naloge in pravice spuščamo v osnovne celice našega družbe- nega sistema, jih podružbljamo, kot po- družbljamo področje varnosti in družbe- ne samozaščite. To vse lahko stori le družba, ki je zgradila ta sistem, da zlahka pogreša vse oblike in ravni državne prisile in intervencije ter jih nadomesti s samo- upravnim družbenim odnosom. Vseh teh vrednot, ki nam delajo življe- nje smiselno, ki nam odpirajo nove mož- nosti v bodočem razvoju, bi si ne mogli zamisliti brez revolucionarne avant- garde in Tita, zato. 34. obletnico AVNOJ praznujemo hkrati s partijskimi in Titovi; mi jubileji. JURE KRAŠOVEC PRIREDITVE OB PRAZNIKU V okvira praznovanj Dneva republike 29. no- vembra bo v celjski obči- ni več slovesnosti. Že v torek, 22. novembra, je bila v Celju prva med njimi, ko je organizacija združenega dela Elektro- signal odprla novo pro- izvodno halo. Jutri, 25. novembra pa se bodo zvr- stile še ostale prireditve. Najprej bodo v LIK Savi- nja v Celju odprli novo iurnirnico, v štorah bo- do praznovali skupaj z Dnevom republike tudi 30-letnico Poklicne šole, slovesnost pa bo tudi v Dobrni, kjer bodo polo- žili temeljni kamen za iz- gradnjo hotela. Seveda bodo proslave ob Dnevu republike tudi v števil- nih delovnih kolektivih in na mnogih šolah. Osrednja proslava ob 29. novembru pa bo ju- tri ob 18. uri v veliki dvo- rani Narodnega doma t Cel}u. Slavnostni govor- nik bo Aleš lic. KONJICE DR. MARIJAN BRECELJ S ČLANI PREDSEDSTVA Pred.sednik .skupščine SR Slovenije dr. Marijan Bre- celj bo skupaj s člani pred- sed.stva danes obi^.kal Sloveu- ske Konjice. V okviru delov- nega obiska se bo sestal s člani -vodstev družbenropolitič- nih organizacij, d-elegacijanii in člani predsedstva občin, ske skupščine, z njimi pa se bo pogovarjal predvsem o družbenoekonomskem položa- ju občine, o delovanju dele- gatskega sistema ter o pro- blematiki delovanja sanio> upravnih Interesnih sJ^upno- stl. Dr. Marijan Brecclj s« bo s sodelavci ogledal tudi organizacijo združenega dela Konus iz Slovenf^^iih Kon.|ic ter Unior — Kovaško indu- strijo iz Zree. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 24. november 1977 s posveta najvidnejših predstavnikov občinskih skupščin in občinskih družbenopolitičnih organizacij Celja in Slovenjega Gradca. CELJE — SLOVENJ GRADEC TRDEN JE TA MOST NOVE MOŽNOST« ZA SODELOVANJE Pobuda za srečanje je pri- šla z obeh strani. Iz Celja in Slovenjega Gradca. Pobu- da dveh sosednih občin, d!veh sosedov, id se tu in tam srečujeta z enakimi ali podobnimi problemi, ki ju veže marsikaj skupnega. Ce je bilo dosedanje sodelova- nje doslej bolj spontano, je zdaj napočil tisti čas, da g-a zamenja bolj vsklajeno, stol- no, načrtno. In takio so se v sredo, 16. t. m. srečali v Celju naj- viidnejši predstavniki obeh občinskih skupščin, družbe- nopolitičnih organizacij obeh občin in tudi nekaterih de- lovnih OTganizacij. Razgovor je glede na loka- cijo zajel najprej predstavi- tev cedjske občine, zatem pa več l«>t konkretno obravnavo stičnih točk. Že doslej in tu- di v bodoče se bodo uveljar/- Ijale zlasti na zdravstvenem, zatem agroživilskem in trgo- vinskem področju. Tudi in- dustrija pri tem ni izvzeta. Zlasti teikstilna oziroma kon- fekcijska po zaslugi Topra. Ko so govorili o sodelova- nju na zdravstvenem p:xi'roč- ju, so ugctovili, da je do- sedanje skupno delo čvrsta. osnova in izhodišče za na- daljnjo akti-vnost pri poglab- ljanju odnosov na vseh po- dročjih zdravstvene službe. Zato je tekla beseda o na- daljnji izmenjavi izkušenj, o skupnih akcijah na tem zah- tevntm podrcčju. Več kot natančno so opredelih skvip- no odgOTOmost do nadaljnje- ga razvoja zdravstvunega var- stva na območju obeh regi- onalnih zdrarv-stvenih skupno- sti, še zlasti z vidika hospi- talnega vars^tva. Ugotovili so, da so razvojni programi slo- venjegraške in celjske bolniš- nice v ceilati vsklajeni, pri čemer so v celoti upošteva- ne in pokrite tvučd. potrebe ve Idnjske in mozirske občine. Zato so sklenili, da je tre- ba na tej podlagi pristopili h konkretnemu dogovarjanju o delitvi dela itd. Dogovorili so se tudi za skupno akth-nost v zvezi z nameravano gradnjo oziroma razvojem Splošne bolnišnice v Topoišici. Poudarili so, da vsi strokovno medicinski raz- logi, kakor tudi družbenopo litični in ekonomski go^^ori- jo zoper tako odiočitev, zo- per gradnjo Splošne bolnišni- ce v Topoišici, kar je bilo doslej jasno izraženo tudi v strokovnih stališčih komiteja za zdravstvo in kliničnega centra. To stališče je do.bilo politično verificirano pn sve- tu za zdravstvo retoubliške konference SZDL. Zato so se cdLočiii, da se- znanijo širšo javnost z ne- utcimeljenostjo takšnih lokali- stičnih pobud, ki ne zdržijo strokovne in politične verifi- kacije in nadalje, da je tre- ba zagotov"Jti ustrezno aktiv- nost gleide tega vprašanja tu- di do republiških j-rg^^nov. še p>osebej CK ZKS, republiške konference SZDL, republiš- kih sin^dikatov, Izv-ršnega sve- ta repnbliške skupščine itd. Pota nadaljnjega sodelova- nja celjske in slovenjegraške občine pa bodo pK»lei -^nodi- la še na kovinsKO predelo valno industrijo, gradbeno področje, na znanstveno ra- ziskm-alno delo, uroaniz«m, kulturo, telesno vzgojo, turi- zem in malo gospodarstvo itd. MB ODLIKOVANJA Danes opoldne bo v poročni dvorani v Celju slavnostno. Tu se bo namreč zbralo nekaj povabljenih gostov, katerim bodo najvidnejši predstavniki občinske skupščine in občin- skih družbeno političnih organizacij čestitali in podelili Titova odlikovanja, kot priznanja za njihovo dolgoletno in požrtvovalno delo na najrazličnejših področjih našega živ- ljenja. Red dela z rdečo zastavo bosta prejela Marica Frece in Milan Loštrk. Red republike s srebrnim vencem: Helena Borovšak, Ivan Jurčec in Ivan Melik. Red dela z zlatim vencem: Aleksander Bukanovskv. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Olga Pejba. Red dela s srebrnim vencem: Janko Obrez, Ivan Pasero, Rajmund Pukl, Jožica Valenčak in Branka Vizjak. Red za vojaške zasluge s srebrnimi meči: Silvester Deč- man, Pavel Kumer, Jurij Posinek in Vojislav Ružič. Medaljo za vojaške zasluge: Vili Skrt, Viktor Krajnc In Miroslav Terbovc. Iskrene čestitke! SZDL V CELJU STRATEŠKE TOČKE ZA ODPRAVO SLABOSTI Na zjadnji seji predsedstva OK SZDL Celje je bila na dnevnem redu med drugim tudi razprava z oceno ure- sničevanja stališč in sklepK)v predsedstva RK Slovenije v telesni kultuni. Na seji je bi- lo nad 35 udeležencev, ki so po uvod,na osvetlitvi predsed- nikov TKS in ZTKO Franca Gazvode in Jožeta Geršaka o tej problematiki, živo posegli v razpravo. Uveljavljanje samoupravnih odnosov in delegatskega si- stema v 2adnjih letih so bile na področju telesne kuture v občini opravljene pozitivne spremembe in i>remiiki v uve- ljavljanju in razvijanju sa- moupravne organiziranosti in krepitvi delegatskega siste- ma. Danes lahko že govorimo o podružbljanju telesne kiil- tuTie v občini. Prečiščena so bila vsebinska Izhodišča, do. grajena organiziranost med uporabniki in izvajalci, vne- seni novi doikumenti in kon- cept dela pri uresničevanju osnovnega načela množičnosti v vseh pojavnih oblikah, iz- delan je bil srednjeročni na- črt razvoja te dejavnosti, Jcre. pila se je samoupravi j alska organiziranost, v kateri je se- daj možno mnogo lažje ob- delovati posameszne probleme v telesni kulturi, povečal se je v kreiranju politike vpliv aktiva ZK in ZSM, vse v manjši meri so pnsotni nega- tivni pojavi kot etaitizsm, pri. vatizem, klubašitvo, grupaštvo itd. Zaznavni so tudi kadrov, ski premiki na bolje, vse več je predanih amaterskih teles- novzgojnih delavcev, izboljšar la se je THatno materialna ba- za, predvsem z rastjo novih pokritih in odprtih športnih objektov. 'Pri tem ne manjka še določenih slabosti, vrsto problemov, ki jih bo treba ob raznovrstnosti interesov postopoma obvladati in liitre. je odpravljati. Zavedati se je treba, da je Celje v »špici« športa in rekreacije v nasi re- publiki in državi. Predsednik OK SZDL Jože Volfand je v svojem uvodnem razmišljanju poudaril, da se je treba za uspešnejše delo v prihodnje opreti na določene strateške točke — kaj bi naj storili še v vsebinski preobra- zbi telesne kulture, kjer in kako bo treba povečati vpliv političnih organizacij v teles- ni kulturi, kjer doslej še niso bile dovolj prisotne (pred- vsem v krajevnih skupnostih in TOZD), v koliko meri de- lavec obvladuje in vpliva de- legatsko na politiko jrazvoja TK, na uresničevanje progra- mov in delitev sredstev za TK, ki se oblikujejo s prispevki za TKS in drugimi viri, kakšno je delo splošnih delegacij zno- traj in zunaj te sfere, ali je dovolj čvrsta opredelitev do uresničevanja množičnosti in odklanjanje drugih slabosti, ki so prisotne v tej dejavno- sti (klubaštvo, nešportno ve- denje, slab vzgojni vpliv, od- nosi gledalcev, primer Miha Bojovič, premalo učinkovito delo itd). Povzetek razprave in kore- ferabov bo oblikovala poseb- na skupina kot sklepe tega zasedanja, ki morajo upošte- vati naslednja dejstva: — razvejano delo na področ- ju TK terja ob vnašanju vse- binskih novitet in konkretnih nalog nadaljne dograjevanje, — osnovno vodilo naj služi uresničevanje množičnosti, še posebej preko novih oblik or- ganiziranja v TOZD, KS in vseh vrstah šol. V to delo je treba vključevati SZDL, sindL kate in ZSM, # več pozornosti bo treba na. meniti idejno-vzgojnemu delu s š,portniki na vseh ravneh in z vsemi starostnimi kategori- jami, pravtako pa tudi pove- čati vpliv na športno in kul- turno vedenje gledalcev, # razvijati in dograjevati bo treba v nadalje delegatske od- nose tako pri izvajalcih, še posebej pa med uporabniki, kjer se mora čutiti večja vlo- ga in vpliv v svobodni menja- vi dela, da bo prihajal bolj do izraza vpliv delavca v delegat, ski samoupravi v organizaci- jah za TK, • poskrbeti bo treba na vseh ravneh za uresničevanje teles- nokultumega minimuma med občani in delovnimi ljudmi, • skrbeti bo treba za sanaci- jo določenih kadrovskih in materialnih vprašanj ob bolj- ši delegatski in samoupravni organiziranosti telesne kultu- re. Predsedstvo OK SZDL je ob zaključku razprave izreklo priznanje vsem amaterskim delavcem na ijodročju telesne kulture v celjski občini, ki so s svojim ustvarjalnim organi, zacijskim in strokovnim de- lom uspeli dvigniti ugled Ce- lja kot športnega mesta. Z no. vimi prijemi in dograjeva- njem tega sistema bi naj tudi v prihodnje poskrbeli z več- jim deležem pri preobrazbi na tem področju, da bi ohranili mestu Celju vzdevek športne- ga mesta. KARL JUG DELEGATSKI SISTEM ^ffi^^ ^^^^ ^ j ^^^^ JAVNA RAZPRAVA BO TEKLA MESEC DNI v ponedeljek je bilo v Ce- lju skupno zasedanje občitt- ske konference SZDL in ob- činskega sindikalnega sveta. Osrednje vprašanje, ki so ga obravnavali na zasedanju, je bilo vprašanje nadaljnjega ra- zvoja in dograjevanja dele- gatskih odnosov v občini. Tri- letne delegatske Izkušnje so namreč pokazale na vrsto po- manjkljivosti, ki jih je po- trebno z novimi volitvami od- praviti in ki zadevajo tako delo delegatov, kot delovanje in funkcioniranje konferenc delegacij, delo skupščin sa- moupravnih interesnih skup- nosti in druga. Na podlagi ocen in razprav so v celjski občini zato izdelp^li obširno gradivo, v katerem so obli- kovali nekatere predloge za dopolnitev delegatskega siste- ma. Največje pozornosti so bile ob tem deležne konferen- ce delegacij, ki so bile po številnih ocenah doslej ne- ustrezno organizirane. Pred- lagana rešitev je zato v tem, da se v bodoče ne bi loteva- li ustanavljanja po starem oblikovanih konferenc, am- pak bi vse manjše delovne enote priključili v konferen- ce delegacij večjih delovnih organizacij ali temeljnih or- ganizacij. Tako bi zagotovili trajnejši in kvalitetnejši kon- takt ter vključevanje tudi teh delavcev v delovanje skup- ščinskega sistema v občini. Več težav, ki so zavirale delo delegatov, izkazujejo tu- di delegacije skupščin samo- upravnih interesnih skupno- sti. V občini Celje je namreč pri prvih volitvah prevlado-, val princip oblikovanja splo- šnih delegacij s tem, da so te delegacije kljub širokemu spektru delovanja in pokri- vanja večjih samoupravnih interesnih skupnosti tudi v največjih tozdih le za malen- kost presegale zakonsko do- ločeno minimalno število de- legatov. Predlog za nadaljnje oblikovanje delegacij za sa- moupravne interesne skupno- sti pa je tak, da bi vse več- je temeljne in druge organi- zacije združenega dela obli- kovale posebne delegacije za sleherno samoupravno inte- resno skupnost, da bi sred- nje velike temeljne organiza- cije izvolile posebne delega- cije za skupine interesnih skupnosti in da bi le manj- še temeljne organizacije vo- lile splošne delegacije za vse interesne skupnosti v občini. V krajevnih skupnostih pa bi oblikovali vsepovsod poseb- ne delegacije. To so le nekateri od pred- logov za nadaljnji razvoj de- legatskega sistema in dele- gatskih odnosov v celjski ob- čini. O njih bo tekla javna razprava vse do 20. decem- bra, ko bo predsedstvo ob- činske konference SZDL do- končno sprejelo odločitev o spremembah in dopolnitvah delegatskega sistema v celj- ski občini. DS OBVESTILO BBAICEM IN NAROČNIKOM NOVEGA TEDNIKA Zaradi praznikov bo prihodnja številka No- vega tednika izšla v četrtek, 8. decembra in ne 1. decembra. Prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO IVAN iURHAR Tudi Ivan Jurhar je edene izmed tistih, ki ima največ zaslug za tako velik razmah palninstva v žal- ski občini v zadnjih nekaj letih. Dovolj pove že po- datek, da je bil med prui- mi pobudniki, ki so se zavzemali za ustanovitev planinskega društva v Žal- cu. Pred desetimi leti je bilo to. Takrat so tisti, ki so se odpravljali v go- re in planine, občutili po- trebo po organiziranem delovanju. Nekaj deset jih je bilo. Danes šteje žal- sko planinsko društvo že več kot osemsto članov. Prav gotovo ima veliko za- slug za to prav Ivan Jur- har, ki je znal za plani- narjenje navdušiti tako licence najnižjih razredov osnovnih šol v Žalcu, Šempetru in Petrovčah kot tudi najstarejše obča- ne. Zanimivo je, da so izredno aktivni prav upo- kojenci, ki imajo v okviru žalskega planinskega dru- štva svojo sekcijo. Sko- rajda ne mine teden dni, da ne bi planinci organizi- rali kakšnega izleta. Dela je dovolj preko glave, ven- dar ga Ivan Jurhar z lah- koto opravlja. Že zaradi neizmerne ljubezni do rui- ših planin. Prav gotovo ima on največ zaslug za opravljeno YU transverza- lo, na kateri je bilo letos poleti kar štirideset pla- nincev iz vse žalske obči- ne. Hkrati s tem pa je bila to tudi največja sku- pina, ki je doslej preho- dila transverzalo Sutjeska in zato so dobili prizna- nje planinske zveze Bo- sne in Hercegovine. »Ljudje, fcf radi hodijo v hribe, so dobri ljudje. Ljubezen do narave, do nepokvarjenega, čistega okolja, vse to daje tudi osnovo za ljubezen in spo- štotKinje do sočloveka. Prepričan sem, da v boju za čisto okolje prispei^ajo največji delež prav planin- ci. Kdor ljubi naravo, ta nikdar ne bo poskušal uničevati, zanemariati. . .« Ne vem kolikokrat je Ivan Jurhar Se spregovo- ril te besede. Vedno pa pove t-mii to. da ima pla- ninstvo velik pomen v krepitvi splošnega ljud- skega odpora. Z izleti v gore si ljudje namreč pri- dobivajo kondicijo. pla- ninci poznajo skrivne po- ti .. Vse to je izredno pomembno. Del svojega člansfm porabi danes Ivan Jurhar tudi za aktiv- no delo pri Zvezi rezerv- nih vojaških starešin. Mnogokrat pripravi zani- miva predavanja in prav zaradi načina njegovega izražanja ga ljudje radi in z 7'-^mmaniem poslušajo. Življenje Ivana Jurharja je danes razpeto med pla- ninstvom ter Ferralitom, ki se mu je zapisal z vsem svojim srcem ter seveda družino, ki je nikdar ni zanemarjal in je imel za- njo kljub izredni družbe- ni angažiranosti vedno do- volj časa. Ko pa se teden približuje koncu, takrat se Ivan .Jurhar ne more upreti klicu plrmin. če drtneoral>nikov v svobodni menjavi dela na področju zdravstva. Spomnimo se, da smo zdravstvo vse prepogosto obravnavali kot dejavnost, ki je zunaj zdmženega dela in je zastonj. Zato nas tudi ne smejo presenečati podatki o velikem številu izdanih recep- tov na enega prebivaJca, pa tudi ne tisti o povišanju nji- hove vrednosti, o naraščanju odsotnosti z dela in drugi. Javna razprava o osnutku samoupravnega s,porazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki je tako pomemben za sleherne- ga uporabnika zdravstvenih storitev, bi zato morala od- govoriti na več vprašanj. In sicer na vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na samouprav, no, delovno in tehnološko or- ganiziiranost zdravstva na celjskem območju, pa na vprašanja o vpli^vu porabni- kov v 2idravstvu in nenazad- nje tudi na tista v zvezi s pri- spevkom uporabnikov k stro- škom za zdravstvene storitve. Obenem, ko vsi razlogi go- vorijo v prid participaciji, pa bi se morali v javni razpra- vi zavzeti, da v občinskih ali regionalnih zdravstvenih skupnostih preudarno prouči- jo, kaj bo pomenila participa. cija, na primer, za najstarej- še. Ob predlogu, da so pri- spevka oproščeni uživalci var- stvenega dodatka, družbenih pomoči, kmetje, ki jim je od- pisan davek, spomeničarji in še nekateri, bi morali ugoto- viti, ali bo še kak sloj upra- vičencev morda preveč pri- 7.adet. V razpravi o osnutku pro- grama o pravicah in obvezno- stih iz zdravstvenega varstva je tako potirebno upoštevati več vidikov predlaganih spre- memb. Zlasti seveda tistega, ki je povezan z vprašanjem, kaj hočemo ujx>rabniki spre- meniti v celotnem zdravstvu. Korak k temu spreminjanju je gotovo lahko tudi uporab- nikov prispevek, če seveda ob tem upoštevamo socialno in zdravstveno varnost sleherne- ga upravičenca. -an CELJE: VAJA BORBENE PRIPRAVLJENOSTI Konec preteklega tedna je bilo v noči od petka na soboto precej živahno v krajevni skupnosti Store, Ga- berje in Dolgo polje. Organizirana je bila vaja borbene pripravljenosti vseh dejavnikov SLO. Praktično je bilo preverjeno, kako so enote TO, civilne zaščite in odlx)ri za DO in DS v KS usposobljeni in pripravljeni za obrambo domovine v vseh, tudi najtežjih pogojih, ki bi jih narekovala morebitna vojna. Vsi udeleženci vaje so ziiova dokazali, da so vse bolj pripravljeni in usposoblj^i, pa čeprav so jih mobilizacijski pozivi zalotili celo nepričakovano, čez noč. čeprav je šlo le za urjenje in preverjanje znanja teh usposobljenosti, so se dejavniki v KS svojih nalgg lotili z vso zavzetostjo in odgovornostjo. Zlato lahko ob koncu z zadovoljstvom ugotovimo, da so rezultati dvo- dnevne vaje doka^iali, da smo usposobljeni in pripravlje- ni za vsak slučaj. K. V. ZB ŠENTJUR USPEŠNO LETO V teh dneh potekajo v vseh krajevnih skupno- stih občine zbori organi- zacij Zveze združenj bor- cev NOB, ki so povsod dobro obiskani. Tako so v nedeljo do- poldne zborovali tudi bor- ci v krajevni skupnosti Šentjur. Janez Rutar, predsednik odbora, je v izčrpnem poročilu opisal delo osnovne organizacije zveze borcev. Ugotovil je, da So mnoge pobude, ki so prišle s strani borčev- ske organizacije, v tem letu naletele na ugoden odmev. Pričela se je gradnja ceste na Resevno, dograjena je bila parti- zanska bolnišnica, prav tako pa je v preteklem obdobju mnogo borcev sodelovalo tudi v pripra- vah na splošni ljudski od- por. Borci so se še posebej zavzeli, da bi čim hitre- je začeli urasničevati dru- žbeni dogovor o prizna- valninah, ki po-slej ne bo- do več odvisne od finanč- nega položaja občine, kjer borec živi. Na koncu pa so enoglasno obsodili te- roristične akcije, ki jih take in podobne organiza- cije Izvajajo vse prej kot v korist miroljubnemu svetu. B.M. ŽALEC ŠOLSKO HRANILNIŠTVO RAZSTAVA V SAVINOVEM SALONU Pretekli teden so v Savinovem razstavnem salonu r Žalcu odprli razstavo šolsko hranilništvo na Slovenskem. Razstava, katere pokrovitelj je bila Ljubljanska banka Ce- lje, je vzbudila veliko zanimimje, kljub temu, da ni pri- kazala razvoj hranilništva izključno na območju Savinjske doline. Znano je namreč, da je bilo hranilništvo in poso- jilništvo razvito v Savinjski dolini že pred pi-vo svetovno vojno. Ker bo kmalu minilo sto let hranilništva in posojilnl- štva v Savinjski dolini, bi se lahko na ta dogodek sponmiU že naslednje leto, ko bodo praznovali UO-letnico žalskega tabora. Rodoljulbi, ki so podpisali vabilo za žalski tabor, so bili leta 1891 tudi ustanovitelji Savinjske p)OSojilnice. Ta ustanova je bila od vsega začetka napredna slovenska usta- nova in vsi dokumenti so bili pihani v slovenščini. Ijeta 1907 je bilo celo izrecno poudarjeno, da se slovenski izvod pravil šteje kot avtentičen in odločilen. Ustanova je imela tudi velik pomen za razvoj hmeljarstva. Se zlasti velja to za gradnjo prvega hmeljarskega skladišča, ko je Savinj- ska posojilnica leta 1901 in 1902 sodelovala z več kot tretjino denarja, čeprav še nihče ni bil prepričan, da bo tako velika investicija tudi rentabilna. Velik pomen je imela posojilnica tudi na kulturnem, prosvetnem in socialnem področju. Del dobička je namreč odvajala za dobrodelne namene, za razne podpore dru- štvom, šolam, političnim in nacionalnim organizacijam. Razvoj posojilništva in bančništva se je nadaljeval tudi popi"vi in še bolj po drugi svetovni vojni. Po osvoboditvi so organizirali več . bančnih oblik in končno je tradicijo Savinjske posojilnice in hranilnice nadaljevala Ljubljanska banka. Ljubljanska banka je zadnje čase napravila precej tudi na področju šolskega hranilništva in posojilništva. Dnes je pionirska hranilnica tako rekoč že na vsaki šoli v žalski občini. Največjo vlogo imajo pri razvijanju čuta za samoupravljanje, še posebej pa za varčevanje. FRANCI JEŽOVNIK KONJICE PREVEČ PO STAREM POMANJKLJIVOSTI KADROVSKE POLITIKE v konjiški občini še ved- no ugotavljajo vrsto po- manjkljivosti pri izvajanju kadrovske politike, pa če- prav se je stanje na tem področju za razliko od prejš- njih let čeloma, že izboljša- lo in so nekatere slabosti odpravili. Osrednji problem, ki predstavlja hkrati tudi ne izpolnjevanje družbenega do- govora o kadrovski politiki, je v tem, da večina organi- zacij 2xiruženega dela na ob- močju občine se vedno nima oblikovanih kadrovskih služb ali zadolženega ustreznega de- lavca, ki bi opravljal dela in naloge s kadrovskega ix>- dročja. V občini je enaindo- vetdeset organiaacij združe- nega dela in drugih samo- upravnih organizacij ter skupnosti, od njih pa jih ima le devet oblikovano ka- drovsko Silužbo ali kadrov- ski socialni sektor. Od njih pa imata dejansko urejeno kadrovsko službo le dve or- ganizaciji zdiuženega dela in sicer Konus ter Kmetijska zadruga, v ostalih sedmili organizacij pa so le zadol- žili določenega delavca za opravljanje zadev s kadrov- skega podi\>čjlitike in neizvajanje družbenega do- govora so kažejo na števil- nih področjih. Tako v večini organizacij združenega d^la ter drugih samoupravnih or- ganizacijah in skupnostih ne skrbijo za načrtno in siste- matično usposabljanje kad- rov, statuti večine organiza- cij ne predvidevajo i-eelekci- je, pri imenovanjih na vodil- na in vodstvena delovna me- sta doslej niso dosledno uve- ljavljali načel o enotnosti moralnopolitičnih, delovnih in strokovnih lastnostih delav- cev, pri srednjeročnem pla- niranju kadrov organizaciji' združenega defta niso upošte- vale realnih p>otreb, ampak so se zadovoljile le s trenut- nimi potrebami po kadrih. Zaradi neoblikovanih kadrov- skih služb so se pojavih še številni drugi probletmi, ki pestijo delavce v orgamzaci- jah združenega dela. Tako so posvečali premalo pozornosti sistematičnemu reševanju sta- novanjskih vprašanj, družbe- rvi prehrani, zdravstvenemu varstvu, otroškemu varstvu, varstvu pri d€»lu, počitku, re- kreaciji in drugim delovnim in življenjskim potrebam de- lavcev. številne vs« bolj zahte-vne in odgovorne naloge naše sa- moupravne družbe nedvom- ,ao až^bteT/aijo organiziranje kadrovskih služb v vseh or ganizacijah in skupnostih. Te bi morale postati strokovno in organizacijsko tako uspo- sobljene, da bodo lahko v skladu s sprejetimi načeb opravljale naloge s področja kadrovske politike. Med osta- lim tudi načrtovanja kadrov, njihovo usmerjanje in laob- raževanje. Ob tem, ko bodo v konjiški občini ocenjevali uresničevanje kadrovske po- litike pa ne bodo smeli spre- gledati dejstva, da so pri se- stavljanju načrtov razvoja kadrov premals razmišiljell o strukturnih spremembah in da so nove probleme reševar li s starimi sredstvi in pre- živelim znanjem. DAMJANA ST.\MEJČI<3 CELJE TITOVI 0DLIK0¥ANC1 Pretekli teden je bila v Ce- l,ju zadnja seja komiteja ob- člaske konference ZKS v sta- rem sestavu. Na njej so pe- tim članom komiteja izročili odlikovanja predsednika re- publike tovariša Tita. Odli- kovanja so pre.jell: Tone Zim- šek, Jože Zupančič in Leopold Slapnik, ki so prejeli red za- slug za narod s srebrno zvez- do ter Majda Cmok in Slav- ko Sotlar, ki .sta bila odliko- vana z redom del« s srebr- nim vencem. -da 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 24. november 1977 ALI ZA PRAZNIKE DO ARJE VASI? Dela pri podaljšku »Slovenike« od Celja do Ruš pri Arji vasi so v teh dneh v polnem teku. Z namestitvijo semaforjev ter postaje za plačevanje cestnine gredo dela h koncu. Malo več dela pa je še pri priključni cesti iz Velenja in Arje vasi. Ali bo promet stekel za praznike, še ni znano. T.Tavčar: »VSE ZA OTROKA« RAZSTAVA PRESEGLA PRIČAKOVANJA Na predsedstvu celjske ob- činske konference SZDL so izrekla vse priznanje imicia- ■tivnemu odboru, ki je pri- I>ravil letošnji sejem »Vse za otroka«. Čeprav so kritično razčlenili prvo tovrstno pri- reditev v Celju in naJcaaali možnosti njenega nadaljnjega razivoja, so bili edini v mi- sli, da je razstava tako po udeležbi organizacij združene- ga dela kot 1» programski zasnovi presegla vsa priča- kovanja. V bodoče bo po- trebno i ^čistiti predvsem ko- mercialno-poslovni in potroš- niški del sejma ter se posve- titi obsežnejši predstavitvi igrač ter vseh tistih atrtiklov, ki so jih obiskovalci že le- tos pogrešali. Nedviomno pa je prireditev »Vse za otroka« že letos po- menila močno afirmacijo skj- bi za najmlajše ne nazadnje tudi Celja kot sejem^ega mesta. Zato je predsedstvo občinske konference SZDL iz- razilo priznanje iniciativnemu odboru za opravljeno delo in obenem predlagalo stalno aJk- tivnost pri pripravi priredit- ve »Vse za otroika« v prihod- njem letu. Menilo je tudi, da bo potrebno za prirediitev spodbuditi širše zanima- nje samoupravnih interesnih skupnosti in šoC. CELJE DOGOVOR V RAZPRAVI DO 25. DECEMBRA Kot je pokazala razprava na ločenih sejah delegatov vseh treh zborov celjske ob- činske skupščine, je osnutek družbenega dogovora o var- stvu okolja v občini do 1930. Leta naletel povsod, zlasti pa v združenem delu na velik odmev. Razumljivo, saj zdaj ne gre več samo za ugotav- ljanje, marveč tudi za ukrepa, nje. To pa je za tisto delo in seveda pirav tako za precej- šnje izdatke, ki bi ga morali opraviti oziroma jih plačati že tedaj, ko je v tej ali dru- gi tovarni in drugod nastalo žarišče onesnaževanja okolja. Gre torej za naloge, ki so se- stavni del proizvodnih proce- sov, za obveznosti, ki bi mo- rale biti že zdavnaj poravna- ne, pa niso. Tudi zategadelj, ker smo se do okolja, v ka- terem živimo in delamo, ob- našali neodgovorno. Osnutek družbenega dogo- vora namreč zahteva, da združeno delo in drugi dejav- niki, ki jih zadevajo te nalo- ge, vnesejo v svoje srednje- ročne razvojne programe do 1980. leta tudi naloge s tega področja, se pravi namestitev čistilnih naprav in odstrani- tev žarišč onesnaževanja oko- lja. Zato ima osnutek družbe- nega dogovora tudi seznam kolektivov in obveznosti, ki jih morajo opraviti v tem času. Osnutek dogovora je nale- tel na polno podporo, čeprav so se mnc^i vprašali, od kod denar za rešitev nalog. Po sklepu občinske skupšči- ne bo ta dogovor zdaj v jav- ni razpraivi do 25. decembra letos, nakar bo z morebiti popravljenim in dopolnjenim besedilom in zahtevami pri- šel kot predlog ponovno na zasedanje občinske skupščine. Toda, bilo bi premalo, če bi ga sprejela samo skupščina občine Celje. To je naloga, ki jo morajo sprejeti vsi v ob- čini. Prav vsi! Delegati so nadalje v celo- ti sprejeli jKsbudo za pospeše- no gradnjo družbenih stano- vanj v občini. Mnogi so se v tej zvezi spraševali, kako bo s tistimi, ki so vplivali na za- ostanek v gradnji in podobno. Skupščina je nadalje spre- jela več odlokov, tako tudi o javnih pogrebnih svečano- stih ter o podstanovalskih razmerjih. Razprava o osnut- ku resolucije o družbenoeko- nomskem razvoju Slovenije v prihodnjem letu ter o zako- nu o prihodu in deUtvi dohod_ ka pa je pokazala, da se zdru- ženo delo obnaša do teh po- membnih vprašanj več kot malomarno, neodgovorno, kajti ugotovili so, da samou- pravljalska in delegatska ba- za, da ne govorimo o stro- kovni, premalo sodeluje pri oblikovanju republiških do- kumentov, resolucij, zakonov itd. Zato i>a je toliko več godrnjanja potem, ko dobiva- jo ti dokuimeaati svojo veljavo. OBMOČNI POSVET O NOVATORSTVU NI ZADOVOLJIVO ZAENKRAT ZAOSTAJA ZA GOSPODARSTVOM Minuli teden so v Celju pripravili območni posvet o stanju na področju inventiv- ne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Udeleženci so hoteli opozoriti na to, kako daleč smo v Celju na tem področju in kaj bo tre- ba spremeniti, da bi se sta- nje, ki še zdaleč ni zadovo- ljivo, izboljšalo. Ena izaned osnovnih ugoto- vitev je bila, da mora pro- stati inovacijska dejavnost sestavina združenega dela. Za to bo treba uresničevati celo vrsto sklepov in marsikaj spremeniti tudi v samem si- stemu nagrajevanja. Sicer pa si preberimo, ka- kšno je stanje na celjskem območju. V občini Konjice so usta- novili občinsko raziskovalno skupnost leta 1975. O inven- tivni dejavnosti so pred dve- ma letoma govorili le v dveh delovnih organizacijah, ki sta imeli tvtdi svoje komisije ter pravilnike. Občinsika razisko- valna skupnost se je trudila, da bi v občini pospešili mno- žično inventivno dejavnost, vendar se stanje na tem po- dročju ni bistveno spremeni- lo tudi lani. Kljub temu so lani v občini prijavili 47 iz- vancrv, tehničnih izboljšav, in koristnih predlogov. Njihov skupni finančni efekt je zna- šal 150 tisoč dinarjev, s či- mer pa nikakor ni mogoče biti zadovoljen. Tudd v Velenju stanje ni mnogo boljše. Do letošnjega leta so imele pravilnik o po- speševanju inventivne dejav- nosti le štiri delovne organi- zacije. V Velenju so lani evidentirali en izum, 45 teh- ničnih izboljšav ter 11 kori- stnih predlogov. Njihova vrednost je nekaj več kot 160 tisočakov. Stanje na področju inova- cijske dejavnosti je neko'i''0 boljše v žalski občini. S lo dejavnostjo se ukvarja do- bra polovica delovnih orga- nizacij, ki imajo tudi ustrez- ne komisije ter urejene pra- vilnike. Je pa po drugi stra- ni res, da kar v polovici iz- med njih niso v inovacijski dejavnosti spregovorili še ni- ti enkrat ali pa vanjo vložili kakšen dinar. Ostala polovi- ca je v inovacijsko dejavnost vložila lani že 26 milijonov dinarjev, kar predstavlja 3,4 odstctka od bruto družbene- ga proizvoda. To pa je že močno nad republiškim in ju- goslovanskim povprečjem. Sploh pa je ta številka še boljša, če pomislimo, da je letos družbeni proizvod po- rasel za 40 odstotkov, V žal- ski občini so lani prijavili tri izume, 66 tehničnih iz- boljšav, 68 koristnih predlo- gov ter pet licenc. Njihova skupna gospodarska korist znaša skoraj sedem milijonov dinarjev. V Celju so dosegli s spod- bujanjem inovacijske dejav- nosti pomembne uspehe. Ko- misije za inovacijsko dejav- nost bodo do konca leta naj- verjetneje imeli že v triin- dvajsetih delovnih organiza- cijah. Lani so v Celju prija- vili 373 predlogov, od katerih so jih 275 realizirali, njihova skupna gospoda.rska korist pa je veljala nekaj več kot 24 milijonov dinarjev. Kar 97 odstotkov vseh predlogov je tehničnega značaja. Med no- vatorji je le sedem odstot- kov nekva^ific-ranih in pol- kvalificiranih delavcev. ' Ena izmed ugotovitev ob- močnega posveta je bila tu- di ta, da marsikomu še da- nes ni popolnoma jasna go- spodarska korist., ki jo daje organizirana inovacijska de- javnost. Ob konou so pouda- rili še to, da bo treba z vsestransko materialno in moralno pomočjo zagotoviti to dejavnost. JANEZ VEDENIK SIP ŠEMPETER^ DOHODEK JE BOLJŠI KOT SO RAČUNALI Celotni dohodek v dever-ih mesecih letošnjega leta zna- ša v šempeterskem Sipu več kot 270 milijonov dinarjev, kar predstavlja 76 odstotkov planiranega aa letošnje leto. Dohodek znaša 82 milijoaov dinarjev ali 74 odstotkov predvidenega celoletnega. S temi rezultati v Sipu za- dovoljni, čeprav so se neko- liko povečale obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, zna- nosti, zdravstva kot tudi da- vek iz dohodka, ki ga Sip plačuje republiki. Ci£Ci dctiode^ »3 dosegli z 71 odstotki načrtovanega celoletnega, kar predstavlja več kot 60 milijonov dinar- jev. Skladu skupne porabe bodo namenili 4,7 rn-lijona dinarjev, rezervnemu skladu 1,6 milijona, tako da bo za poslovni sklad ostalo nekaj več kot 11 mihjonov dinar- jev. Iz poslo^mega sklada bo treba pKJkriti še pc-sojila, ki jih predpisuje zakon ali pa so dogovorjena z družbeni- mi dogovori. Za nove nalož- be ostane Sipu v dev3tmeseč- nam obdobju šest milijonov dinarjev ah nekaj več kot 50 odstotkiov letmo načrtova- ne vsote. Povprečni osebni dohodki so v primerjavi z lanskim enakim obdobjem večji 2a 15 odsf^tkov in moč- no presegajo devetmesečni plan. Kl(jub temu v Sipu me- nijo, da bodo do konca le- ta v celoti dosegli pkinsko predvide'vanje, po katerem naj bi znašali osebni dohod- ki 4800 dinarjev. Letni plan količinske proizvodnjo so v devetih mesecih izpoinili z 72 odstotki in je to v pri- merjavi z enakim obdobjem lani. JANEZ VEDENIK gt. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 KAKO URESNIČUJEMO SAMOUPRAVNE PRAVICE TA NAŠA TRDOVRATNOST REŠENE SPORE JE TREBA V PRAKSI IZPELJATI v poročilu o delu družbe- nega pravobranilca samou- pravljanja v Celju, Rudija Pe- perka, za leto 1976, zelo na- tančno piše, da je v pretek- lem letu obravnaval natanko 1122 zadev. Za nepoznavalca Je to le agolj številka, ki pa pove mnogo več, še skušamo prodreti pisarniški suhopar- nosti do dna. Moram ugotoviti, da se je v letošnjem letu ta podatek v nekem smislu spremenil. Ne po kvaliteti, pač pa po kva- liteti zadev, ki sem jih moral obravnavati«, je dejal v na- šem nedaraem pogovoru celj- ski družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki, mimogre- de povedano ureja to področ- je dela za sedem občin. Do teh dni se je v njegovi mapi na- bralo več kot sedemsto spi- sov! Ko smo razgrnili spise in analize njegovega dela, smo najprej ugotovili, da delavci in drugi občani čedalje pogo- steje prihajajo ne samo po pomoč, pač pa da dajejo tudi ustrezne predloge za uvedbo postopka, opozarjajo na ne- pravilnosti in da se čedalje manj skrivajo za škodljivo anonimnostjo. Se vedno prednjačijo spori, ki jih unajo delovni ljudje z delovno organizacijo zaradi osebnih dohodkov, stanovanj- skih spodrsljajev, prenehanja in pridobivanja lastnosti de- lavca oziroma sklenitve de- lomega razmerja. »Prisotni pa so tudi drugi, predvsem elementarni odnosi v združenem delu, je nadalje- val Rudi Peperko. Nemalo primerov je bilo okoli organi, ziranja delavcev v temeljne organizacije in druge delovne organizacije. Pomembno me- sto zavzemajo tudi dohod, kovna razmerja med temelj- nimi organizacijami, še pose- bej problematično pa je po- dročje odnosov med temeljni- mi organizacijami in delovni- mi skupnostmi skupnih služb v okviru delovnih organizacij. V očitnem porastu je proble- matika s področja invalidske- ga in pokojninskega zavarova. nja delavcev. Moram pouda- riti, da mnogi mislijo, da gre- do takšne stvari mimo delav- cev, da nanje gledajo zgolj površinsko in da lahko tu in tam manevrirajo po svoje. Delavci v združenem delu v nasprotju z nekaterimi prepri- čanji ne samo, da poznajo svoje pravice, čedalje pogoste, je prihajajo k meni tudi za- radi sporov okoU kršenja uresničevanja svojih dolžno- sti. Tu mislim predvsem na uresničevanje samoupravnih pravic, ki ne zadevajo kon- kretno pravico posameznika, ampak pravice delavcev v do- ločenem delu temeljne orga- nizacije ali druge organizaci- je združenega dela. « Iz spisov smo jasno prebra- li, da si kljuko njegove pisar- ne čedalje pogosteje podajajo predsedniki samoupravnih de- lavskih kontrol, predsedniki 'in predsta\'niki samoupravnih organov in njihovih izvršnih organov. Razveseljivo je dejst- vo, da so marsikje že spozna- li, da je bolje, da stvari ure- dijo na pameten način že do- ma, na samoupraven način, z dogovarjanjem. V to smer pelje tudi pravobranilčeva pot. O položaju družbenega pra- vobranilca samoupravljanja v naši sredini pa je Rudi Pe- perko dejal: »Nekateri danes sicer res gledajo na položaj pravobra- nilca z skeptičnimi očmi, vendar menim, da ne more- mo več govoriti o uvajanju funkcije družbenega pravo- branilca samoupravljanja, ampak že o uveljavljeni vlogi tega, z ustavo določenega in- stituta. Res pa je, da še ved- no naletimo na primere, ko tudi tisti ukrepi, ki so na voljo po zakonu, niso dovolj in jih je treba pač predlaga- ti sodišču združenega dela.« V pogovoru smo naleteli na dejstvo, da sodišče zdru- ženega dela sicer reši posto- pek, enako pritožbe nemalo- krat reši že sama intervenci- ja pravobranilca, da pa kon- fliktna situacija v organizaci- ji združenega dela obstaja naprej, ker pač sodišče zdru- ženega dela ni postavljeno v klasičen položaj sodišč. Sodi- šče ne more razrešita med- sebojnih in medčloveških vprašanj in problemov. Prav zaradi tega bo najbrž naj- bolje, da bo treba FK>gosto uporabiti načelo, da je tudi najslabši kompromis boljši kot najboljša odločba. »Ljudi vse prepogosto ne. kako delijo. Tako na primer v organizacijah združenega dela dele stanovanja »na le- pe oči«, stanovanjska posoji- la glede na povezanost pro- silca z odgovornimi, manj pa uresničujejo samoupravno pravico in ustavno pravico urejanja teh razmerij. Odkri- to je tudi treba povedati, da na žalost še vedno obstajajo spletkarski odnosi do delav- cev, posameznikov, ki zaradi tega, ker nekomu vodilnih, postavijo neljubo vprašanje, padejo v postopek iskanja kršitev delovnih obveznosti. Delavec hočeš nočeš ugotovi, da je bolje molčati, kot pa, da bi jUi dobil po glavi.« Zlasti pereče je vprašanje pošiljanja delavca od vrat do vrat in kar prevečkrat se zgodi, da stopi v pisarno člo- vek in poišče zaščito, ki je ni dobil vse dokler ni prijel za to kljuko. Rudi Peperko ilustrira: »V neki delovni organizaciji se je poškodoval delavec. Po- slali so ga na rehabilitacijo, nato na prešoTanje. Ko je šolo končal, se je vrnil nazaj v delovno organizacijo, da bi mu dala ustrezno delo in naloge, skladne z izobrazbo, ki si jo je pridobil in delov- nimi izkušnjami. Začeli so se zapleti. Delovna organiza- cija je začela trditi, da takš- nega delovnega mesta pač ni- ma in da bo treba odriniti drugam ali sprejeti mesto. ki bo pač na razpolago. De- lavec sc je počutil odrinjene- ga, nepomembnega, zapostav« IJenega. vodilni v tej delovni organizaciji pa se bržčas ni- so zavedali, da so naredili prekršek.« Nekatere kršitve določil sa- moupravnih splošnih aktov in še posebej zakona o zdru- ženem delu med posamezniki zagovarjajo z neutemeljenimi izgovori, češ, da še ni nove- ga zakona o delovnih razmer- jih. Tudi zakon o združenem delu je še preveč nedosleden, pravijo in nedorečen. »Vsem, ki tako mislijo, mo- ram odgovoriti, da je zakon o združenem delu natanko povedal, do kdaj veljajo od- ločbe zveznega in republiške- ga zakona o medsebojnih raz- merjih in katere določbe za- kona o združenem delu s po- dročja delovnih razmerij di- rektno uporabljamo«, je po- jasnil družbeni pravobrani- lec samoupravljanja ter do- dal, da se za krinko takšnih in podobnih izgovorov naj- večkrat skriva neznanje, ki velja tudi za vodilne, in pa uveljavitev lastnih ambicij. Zgodilo se je, da je v pi- sarno prišla ženica sedemde- setih let in iskala več ali manj nepravno mnenje iz povsem desete stvari. To pa seveda pomeni, da je prišla med te štiri stene z zaupa- njem, kar je nedvomno svo- jevrstno potrdilo upravičeno- sti in učinkovitosti dela in delovanja družbenega pravo- branilca samoupravljanja v Celju MILENKO STRASEK POKLICNA ŠOLA ŠTORE Letos slavi poklicna kovi- narska in metalurška šola Store tridesetletnico obstoja. V tem obdobju je zrasla v močno vzgojnoizobraževalno organizacijo, ki je s trdim delom upravičevala svoj ob- stoj. 2e v šolskem letu 1946/47 je bila ustanovljena Nižja strokovna šola Železarne Sto- re. V naslednjem letu je do- bila učni načrt in ime: Me- takirška indiistrijska šola Store (MIŠ). V 1949. letu se .je pouk pričel v novozgraje- ni, toda še nedokončani se^ danji stavbi. Takrat je imelo 142 učencev pouk v neome- tanih in nezasteklenih pro- storih. Z lastnim, udarniš- kim delom so si izboljševali pogoje dela in učenja. V le- tih 1956 do 1958 je bil zgra- jen prizidek učnih delavnic, v katerem je zdaj dokaj do- bro opremljena dvorana me- hanske obdelave — strojna strojnica. V istem obdobju je bil zgrajen nov dom za učen- ce z zmogljivostjo 120 mest. V letu 1974 pa je bila zgra- jena dodatna delavniška hala, ki je omogočila sprostitev prepotrebnih prostorov za iz. bolj sanje higienskih razmer in standarda. Veliko vrednost v grad- benih delih in opremljanju prostorov so prispevali učen- ci in delavci šole s svojim lastnim delom in materia- lom. šola je v akcijah za iz- boljševanje pogojev življenja in dela naletela vedno na ve- liko raziunevanje in pomoč pri starših učencev, delovnih organizacijah, obrtnikih in družbeni skupnosti. Zdaj je pred šolo prehod na usmerjeno izobraževanje. Zdajšnje število učencev, ki presega 750, od tega jih je na šoli 310 skozi vse leto, zahteva popoln dvoizmenski pouk. Za pričetek prve faze usmerjenega izobraževanja morajo sedanjim šestim učil- nicam dodati še vsaj pet novih. Tem in drugim nalo- gam bo šola kos le, če bo tudi v prihodnje sodelovanje z združenim delom in druž- beno skupnostjo takšno, kot je bilo doslej. Za kolektiv, učence in dru- ge bo proslava 30-letnice šo- le jutri, v petek, 25. novem- bra, ob 12. v Kulturnem do- mu v štorah. Od včeraj pa do jutri je v avli kulturne- ga doma tudi razstava izdel- kov učencev te šole. J02E PLANKAR f^OVA ENOTA Ni naključje, če se celjska podružnica Ljubljanske banke vse bolj odloča za usta- navljanje oziroma odpiranje svojih noviJi poslovnih enot, predvsem agencij. V tem koraku se zrcali skrb, da približuje svoje delo, svoje usluge čimbolj delovnemu človeku, občanu. Skrajša mu pot, skrajša čas za morebitno čakanje in še marsikaj. Torej, velike prednosti, ki jih zna ceniti zlasti delovni človek. In tako bo jutri, v petek, 25. novembra, ob desetih dopoldne, otvoritev nove agen- cije celjske podružnice Ljubljanske banke v Šempetru v Savinjski dolini. Tako se bo spisek vseh enot Ljubljanske banice, podružnice Celje, na tem območju povečal že na 26. Tudi v tej enoti bodo opravljali vse posle s prebivalci. Od jutri dalje; Ljubljanska banka, podružnica Celje, tudi v Šempetru! DELOVNI ČAS Poleg ekspoziture v Žalcu dela na območju žalske občine še pet agencij Celjske podružnice Ljubljanske banke. Poglejmo, kako so vse te enote odprte za stranke! ŽALEC Ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7. do 18. ure. Ob sobotah od 8, do II. ure. VRANSKO Vsak dan razen torka od 7.30 do 14.30. Ob torkih od 7.30 do 16. ure. PREBOLD Ob ponedeljkih in petkih od 8. do 14.30. Ob torkih In četrtkih od 8. do 16. ure. Ob sredah od 8. do 12. ure. Ena sobota v mesecu, to je dan po izplačilu OD v največji organizaciji združenega dela. POLZELA Ob ponedeljkih in petkih od 8. do 16. ure. Ob torkih in četrtkih od 8. do 14.30 Ob sredah od 8. do 12. ure. Ena sobota v mesecu, to je dan po izplačilu OD v največji organizaciji združenega dela. BRASLOVČE Ob torkih in četrtkih od 8. do 13. ure. ŠEMPETER Vsak dan od 7. do 18. nre. Ob sobotah od 8. do 11. ure. ___ 6. stran — NuVI TEDNIK §t. 47 — 24. november 197? OBMOČJE OB USPEHU - NOVE NALOGE KAJ ZA IZBOLJŠANJE TURISTIČNIH REZULTATOV z rezultati leto&nje turistič- ne seaone na širšem celjskem območju smo lahko zadovolj- ni, ftestodstotno povečanje števila nočitev v primerjavi z lanskim letom je prodatak, ki pravzaprav ne potrebuje komentarja. Povečanje števi- la nočitev na celjskem ob- močju je celo za en odsto- tek večje kot smo ga dose- gli v Sloveniji na sploh. Toda, ob uspehih, se po- rajajo tiadi naloge, obvezno- sti. Uspehi so ztmeraj obve- zujoči. Tudi ali š^ zlasti v turizmu. In tako se nehote ob letošnji bilanci turistične sezone pojavlja vprašanje, kaj pa zdaj, kaj v prihod- nje, da bodo rezultati bolj- ši, lepši in finančno ugod- nejši. Ko je o teh nalogah na zadnji plenarni seji Celjske turistične zveze govoril glav- ni tajnik, prof. Zoran Vu- dler, je na prvem mestu po- udaril kvaliteto storitev in uslug. Malomarnosti na tem področju si ni mogoče več privoščiti, oziroma se kaj hi tro maščujejo. V tej zvezi je povsem utemeljena skrb za boljšo in sodobnejšo ure- jenost, opremljenost turistič- nih zmogljivosti, še posebej hotelskih. Sobe brez kopal- nic m sanitarij so p>osta:e breme. Postale so odvtfč. To so lani in letos spoznali mnogi. Ljudje se rajši vra čajo domov ali gredo kam drugam, kot da bi v času dopusta ali zdravljenja pre- bivaU v neFirimomo ureieni in opremljeni sobi. Zato je zlasti na tem pcxirocju še veliko nalog. In treba bo zbrati dosti denarja, da bi rešili vprašanje, ki je posta- lo aktualno in boleče hkrati. Nujnost urejevanja nočitve- nih zmogljivosti so pravoča- sno spoznaU v laškem zdra- vilišču, v zdravilišču Rogaška Slatina, na Dobrni ir. še kje. Toda, navzlic temu je odpr- tih šd dosti nalog, tr..ko v Obsotelju, v Savinjski dolina in drugod. Turistični delavci oprozarja- jo na nadaljnje integracijske procese v gostinstvu. Ti so, nujni. Razdrobijenos: ne vo- di nikamor. Veliko pričalcu- jejo tudi od dola nove ob- močne poslovne skupnosti za turizem, čeprav je treba za- pisati, da priprave na njeno ustanovitev in začetek dela niso naj'boljša legitimacija za njen prodor! Zaradi te zamu- de je manj skupnih proi)a- gandnih akcij, manj skupne- ga nastopanja na domačem in tujem tržišču, manj po- i bud za uveiljavitev turizma na sploh. Spremeniti bo treba tuda odnos do propagadne dejav- nosti. Mnogokje na svetu da- jejo hoteli za propagando dva do tri odstotke skupne- ga priihodka. In pri nas? Po- nekod je težko izdreti tudi nekaj tisočakov za skupno akcijo! Prepočasni smo še na in- vesticijskem področju. Letos smo dobili le novi hotel v Preboldu. Tudi Podčetrtek bo dobil težko pričakovani ho- tel. Na Dobrni bodo jtitri p>oložili temeljni kameti za gradnjo novega. »Toda,« je sklenil svoje misli prof. Zk>ran Vudler, »če hočemo s turizmom na- prej, bomo morali zgraditi nove hotele predvsem v Ce- lju, na Dobrni, v 2alcu, Ve- lenju, Pentjurju in še kje. Prav tako bo treba pohiteti z modernizacijo obstoječih hotelskih in gostinskih kapa- citet, poskrbeti za vse sprem- ljajoče dejavnosti, zagotoviti kvalitetne usluge in ' razvedri- lo gcstov, vložiti več sred- stev za propagando in se za- vedati, da nove cene turistič- nih oziroma gostinskih uslug ne bodo smele biti bistveno večje od letošnjih. Seveda p>a s tem nalog ni konec, saj zadevajo še kadre, ceste in še kaj!« MILAN BOŽIC GOLTE Turistični center Golte je sicer za obiskoralce zaprt, to da, na njem in zlasti pod njim je te dni več kot ži- vahno. Ob koncu prejšnjega tedna so v Zekovcu prevzeli novo vločno in proti vrv za gon- dolsko žičnico. Prišli sta si- cer z maijhno zamudo, toda, kot 'vse kaže, vendarle pravo- časno. In tako se je začelo dek), v katerega se je vključila skupina delavcev mariborske Metalne ter tudi mehaniki in drugi celjskega Izletnika. Začelo se je težko, natanč- no delo. Namestitet? 3.425 metrov dolge in 5.5 tone težke jekle- ne vrvi na stebre žičnice ni tako enostavno. Tudd zatega- delj ne, ker jo na koncu koncev ta jeklena vrv silno občutljiva in ne sme ob ta- ki montaži udariti ob nober. .tuij piredmet. Torej občutlji- reč. Kljub jeklu. Zato so bile tudi priprave na njeno namestitev in napeljavo več kot zahtevne. Pričelo se je delo, ki mora biti po pK)godbi končano do 25. tega meseca, torej do ju- tri. Ko smo pisali te vrsti- ce, je bilo še vse v redu, in upajmo, da je bilo tako tudi pozneje. Zaradi tega naj bi ne naatala kakšna zamu- da, ki je pa lahko kar hi- tro tu, še zlasti če pride do okvare, če zagode slabo vre- me in podobno. N^ glede na rok in vpra- šanje, ah bo vse do 25. no- vembra nared ali ne, so si pri Iziletniku oddahnili. Kaj- ti Golite bodo do začetka no- ve zimske sezone nared. To je destvo. To i>a je tudi raz- veseljivo deO&tvo za vse, ki čakajo na sneg in anučanje! Medtem ko je zgradba novega gostišča v Trebčah pri Bi- strici ob Sotli več ali manj nared, čaka urejevalce okolja še nekaj dela. Navzlic temu, tudi to je pridobitev, ki sodi v okvir letošnjega praznovanja Dneva republike. — Gostih šče v spominskem parku »Kumrovec — Kozjansko« .je postavil kolektiv celjskega Izletnika, gradbena dela pa je opravil Ingrad. Naložba je vredna okoli 3,7 milijona di- narjev. — Gostišče bodo odprli te dni. — Nedaleč proč od tod pa je nasproti majhnega jezera, v hišici, kjer je imel predsedlnik Tito v letih od 1936 do 1941 nekaj po- membnih posvetovanj in sestankov, urejen spominski mu- zej. Do Trebč je cesta asfaltirana, dela od tod dalje skozi Podsredo do Kozjega pa so v teku. — MB « jtt 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran T ZK ŽENTJUR SPREJEM V KUMROVCU AKCIJA JE — STALNA USMERITEV IComi'tie oibčimke koTofeiien- ge ZK šenitjur je že v začet- pi leta spirojel kot svojo jtailno nalogo povečanje ak- tivnosti novih članov v VT9togovor s sloven- skimi udeleženci politične šo- le* CK ZKJ, ki poteka v Kum- rovcu. Tako so se tudi no- vosprejeti člani setznandid z oblikami in vsebino dela' te šoile in spoznali možnost in način individuialnega študija marksistične teorije naše no- vejše zgodovine. Novosprejetd člani ZK in vsd prisotni so z obiskom v Kumrovcu hkrati proslavili tudi E>an republike. mp LAŠKO LE ZACELI NOVI ZDRAVSTVENI DOM v začetku novembra so za- {eli v Laškem graditi nov zdravstveni dom. Ob tej pri- ložnosti nd bilo nobene slo- vesnosti in nihče ni položil temeljnega kamna. Saj to nd niti tako pomembno. Za Lar ščane in za vse, ki zahajajo v sedanjo ambulanto po na^ svete in za zdravjem, je nmogo pomcimbnejše to, da bodo čez dve leti lahko šli v nov zdravstvena dom. Sta- ri dvorec, kii je bil zgrajen pred pK>l tisočletja, že dolgo ne odgovairja potrebam te ustanove. Pri zbiranju sredstev za gradnjo novega zdravstvene- ga doma so bile in še bodo težave. Občani območja Laš- kega so svojo pripravljenost, da pri izgradnji novega dcwna sodelujejo pokamli s tem, da« so od samoprisi>evka zbrane- ga v enem Idtu, odmerili ix>l odstotka za ta namen. Za nov zdrar/stveni dom so ve- liko piispev^aili tudd kolektivi, nadalje zdravstvena regional- na skupnost ter zdravstveni dem Laško iz svojiii sred- stev. Nova stavba bo v krat- kem začela rasti na nekda- njem velikem Perdihoa-em vrtu, odkoder so te dni od- peljali nič koliko zemlje po- gnojene in rodovitne, zemlje v kateiro se je desetletja ste- kal znoj Laščanom znane Perdihove Micke. Nov zdrav- stveni dom bo stal tik ob že zgrajeni zobnd ambulanti, v katere pritličju se nahajajo garaže reševalne službe. PANIKA LAPORNIK OBSOTELJE ZA PRAZNIK VONARJE NARED NE BO VEČ POPLAV — NITI SUŠE Junija 1975 so v Vonarju, v ozki dolinici pri Atomskih to- plicah, s skiXMnno slovesnost- jo vgradili temeljni kamen za alcumulacijo, za katero je ob- stajala ideja že takoj po voj- ni, pa je zaradi mnogočesa ni bilo moč uresničiti. Nekaj manj kot dve leti po. zneje, 28. septembra letos, so delavci NIVOJA, ki je delo prevzel, pripeljali in vgradi- li še zadnja kamion gline in s tem dosegli po načrtih pred- videno višino zajezitve. Zgra- jeni so že vsi stranski objeik- ti, kot zapomično odvzemna objekt ter odtočni kanal, ob levem bregu zemeljske pre. grade pa je zgrajen bočni pre- liv, ki bo poslej omogočil va- ren odtok visokih voda pri iziredniih nalivih, preprečeval pa bo hkrati rušenje in pre- livanje jezu. Nared je tudi cesta ob robu bodočega je. zera — v dolini se že zbira voda — na slovenski strani, na hrvatski pa je ta problem še odprt. Pri največji zajezitvi se bo v jezeru zbralo 14,4 milijo- na kubičnih metrov vKXie, od česar je samo za presfcrbo z vodo določeno 6,75 milijona kubičnih metoov. Korist jezera bo vsestran- ska. Najvažnejše je seveda zavarovanje pred poplavamii, saj se bodo vodne količine na porečju Sotle pod pregra^ do znatno zmanjšale, to pa hkrati pomeni, da Sotle vsaj na tem delu ne bo treba regu- lirati, pač pa le delno izravna- ti. Na ta način bo zmanjšan obseg in p>ogostost poplav na okoli 3000 hektarih zemljišč, kjer bodo s hidro- in agro- melioracijami usposobili do- slej le slabo rodna zemljiš- ča. Precej regulacijski del bo odpadlo tudi na SotU pri Kumrovcu. Jezero bo po ustreznem čiščenju ix)nudilo potrošnji 405 litrov pitne vode na se- kundo, iz njega pa bo moč črpati tudi industrijsko vodo in vodo za namakanje povr- šin. Kjub precej ix>gostim sušam bo tako voda vselej na razpolago. Po zagotovilu strokovnja- kov bo akumulacija izboljša- la naselitvene pogoje, pro. metne možnosti, v omejenem obsegu pa bo omogočila raz- voj rekreacije, predvsem ri. bistva, veslanja in jadranja, kar bo zanimiva in bogata popestritev zdraviliškemu tu- rizmu v Rogaški Slatini in v Atomskih toplicah, ki bodo p>oslej vame pred nenehnimi grožnjami poplavnih Sotlinih voda. Za nameček še nekaj zani- mivih podatkov in vest, da bo do konca leta jezero v si. cer bolj skromni obliki že razA^eseljevalo prebivalce Zgornjega Obsotelja. V nasdp so delavci NIVO- JA vgradih 67.000 m^ gline in grušča, zavarovali vodno stran z 2.600 m' gramocjnega filtra in 3.100 m' lomljenca, v pomožne objekte pa vgradL li 1.500 m' betona ter 86.000 kg železa. Največja višina nasi- pa je 14,45 m, največja širina pri dnu pa 105 cm, pri vrhu 4,0 m in poprečna dolžina 100 m. Da bi obdržali naravni izgled doline kolikor toliko nespremenjen, so zunanjo stran pregraje zasadili s tra- vo in primemo uredili. Idejna projekt akumulacije je izde. lal Zavod za vodno gospodaj". stvo Slovenije pod vodstvom projektanta Viktorja Pirca, vodna skupnost Savinja — Sotla in Samoupravna vodo. privredna interesna zajedruca za vodno područje sliva Save. Gradnja pregrade je nekaj- krat bila 23motena zaradi ra* ličnih okoliščin. Prve težave so nastopile z dovodom eleik. tričnega toka. Precej zioprno sti je bilo zaradi dotoka taL ne vode in zaradi nepredvi- denih izikopov v skalnatih tleh. Da bi vsa stvar bila še težja, je nagajalo tudi dežev- je. Kot smo izvedeli, bo ob- 'j računski delež za Slovenijo i znašail okoli 43,300.000 dinar- jev. I Akumulacija Vonarje bo najlepše darilo Obsotelju za j Dan republike v času, ko so se ob So^tJi v minulih časih vse prepogosto s strahom ozirali v skaljeno vodovje obmejne rečice. MILENKO STRA5EK MIODRAG PERO VIČ Tistega usodnega ponedeljka dopoldne nas je vse, ki smo ga poznali in imeli radi, presunila težka vest o pro- metni nesreči. Otrpnili smo ob spoznanju, da se utegne življenjska pot tega človeka tako končati. . . Potem se je Miodrag Perovič boril za svoje življenje in vsi smo trepetaje upali in čakali, da bo bolje. Ne da se povedati, kako smo vsi skupaj želeli, da se vrne med nas. Zal, zmagalo je tisto, česar smo se vsi najbolj bali. Življenjska pot Miodraga Peroviča se je pričela 17. novembra 1934. leta v črni gori. Otroška leta, ki jih je preživljal ob izgubi očeta med narodnoosvobodilno borbo, so gradila trestno, a širokogrudno osebnost. Po končani vojaški akademiji je Mijo prišel v Slovenijo, v Celje. Kot zdravstveni delavec v vojaški ambulanti je kmalu našel širok krog prijateljev in tovarišev. Postal je naš. Celje je tako vzljubil, da je raje slekel vojaško suknjo, kot pa da bi moral drugam. 1964. leta je nastopil službo v inšpektoratu žalske obči- ne. Kljub temu, da je delo, ki ga je opravljal, dajalo velike možnosti za vzvišen odnos do ljudi, Mijo takšen nikdar ni bil sposoben postati. Na nepravilnosti in proble- me, ki jih je moral odkrivati, je zmeraj gledal s potrebno mero razumevanja. Zmeraj je našel življenjske rešitve za ljudi, ki so zašli v težave. Kljub temu, da je marsikdaj moral žrtvovati tudi na račun svojega dobrega imena v službi. Kljub temu, da ga nekateri niso razumeli, pa je bil njegov način dela mnogim za vzgled. Prav na njegov rojstni dan je v Miju ugasnila iskrica življenja, ki je še tlela po tistem usodnem trenutku. Med vsemi nami pa se rojeva grenko spoznanje, kako kratki so trenutki našega bivanja v tej pisani družini sveta in kako nasilno se lahko končujejo naše poti. VALTER ZUPANC CELJE: OBISK IZ DUBROVNIKA V sredini prejšnjega tedna je prispela v Celje delegacija Turistične zve- ze Dubrovnika. To je bil povračilni obisk, kajti celjski turistični delavci so bili že na razgovorih v Dubrovniku, kjer so se tudi domenili za navezavo trajnejših stikov. In tako je tudi pogovor v Celju minil v oceni tu- ristične sezone in proble- mih, ki so se pojavljali v tem času. Nadalje so sklenili, da se bodo na- daljnji stiki razvijali na ravni obeh zvez, se pravi iz Dubrovnika in celjske območne turLstične zveze. Goste je sprejel tudi predsednik celjske občin- ske skupščine Jože Ma- rolt in se z njimi zadr- žal v krajšem razgovoru. MB 8 stran — NOVI TEDNIK št. 47 — 24. november 19771 RAZSTAVA ARHIVSKIH NAJDB Z RIFNIKA Pokrajinski muzej v Celju in Temeljna kulturna skup- nost Šentjur pri Celju prirejata v počastitev Dneva repub- like v dneh od 25. novembra do 1. decembra 1977 razstavo: »Arheološike najdbe z Rifnika«. Ob tej priliki bodo prikazani predvsem predmeti, ki so bili odkopani med okupacijo. V okviru restitucijskih zah- tsevkov smo dobili vrnjene tudi arheološke predmete z Rif- nika. Med vrnjenimi predmeti je več antičnih novcev, novec kovan v Raveni (6. stol.), dalje več okrasno uporabnih predmetov in zanimivi kosi keramike. L. B. ŠOŠTANJ: RAZSTAVA MOJSTROV BARVNE SBAFIKE Kulturni center Velenje Je v domu kulture v Šoštanju letos piTlpravil že tretjo likovno razstavo. Tokrat so se šoštanjskemu občinstvu s svojimi deli predstaviU znani slo- venski grafiki: Riko Debenjak, Marjan Pogačnik, Andrej Jemc, Jože Ciuha, Hozo Dževat in Metka Krašovec. Skupno so ratzBtavOi 16 izredno kvalitetnih barvnih grafik večje^ga formata. V. K. PREJELI SMO MAR RES KAR SARAJEVSKI ATENTAT? Ne bi rad polemiziral s člankom Draga Medveda o trenutnem položaju v gleda- lišču, boleče pa me moti nje- govo stališče zapisano proti koncu zapisa, ko govori: »ali ni samoupravljanja vzel za ščit pred neizprosno ostrino umetniškega, koncepta«. Moti me zato, ker to ni le njegovo zapažanje, ampak se p>oJavlja kar domala po vseh slovenskih časnikih. In temu bi bilo treba napraviti konec, ali vsaj skušati zadevo pojas- niti še z druge plati. Igralec se je začel osveščati tudi kot samoupravljalec v umetniških zadevah. Ce Je gle- dališče le skupek somišljeni- kov tedaj nasprotij nikoli ni, a če Je le zbir različnih ho- tenj, pjogledov in možnosti, je sodelovanje, dogovarjanje, sa- moupravljanje od baz nav- zgor nujno in edino pravilno, če se ne morem dokončno opredeliti, se pravi če ne smem soodločati pri zadevah umetniškega značaja, ampak moram slepo verovati v to kar mi bo nekdo rekel, po- tem tej družbi nisem več po- treben — saj je samoupravna. Toda jasno je, da se moram in se bom podredil samo- upravno sprejetim odločit- vam, čeprav se z njimi ne strinjam deloma ali scela. Tudi mi bi radi igrali .m uprizorili Tosco na našem odru in to z izostrenim kon- ceptom Ljijtoiše Rističa, a me- nimo, da bi jo zmogU sami. To ni zapiranje, to je le oce- nitev svojih možnosti in zmo- žnosti. ToUko! Borut ALVJEVIC PRIPIS: Vsak bralec Nove- ga tednika lahko vidi, da je naš časnik doslej (in bo v bodoče tudi) posvečal precej- šnjo pozornost celjski gleda- liški hiši in dogajanju v njej, v eni sami nameri: čimbolje obveščati Javnost o prizade- vanjih majhnega, a učinkovite ga umetniškega kolektiva? Zato tudi pisanje z naslovom Sarajevski atentat ni imelo nobenega drugega namena. Upam, da so vsi razumeli sim- boličnost v naslovu, moram pa oporekati tovarišu Borutu Alujeviču v njegovi ugotovit- vi, ko pravi, da Je moje sta- lišče ob koncu zapisa tako: »ali ni samoupravljanja vzel za ščit pred neisprosno ostri- no umetniškega koncepta.« Naj pripomnim le to, da to ni stališče, ampak hote iz- stavljeno vprašanje, kajti tež- ko si predstavljam, kdo bi lahko oblikoval takšna in po- dobna stališča brez predhod- nega temelj itejšega poznava- nja stvari. V zapisu pa sem omenil, da zadnja beseda še ni rečena. Kar se pa tiče zad- njega dela pisma tovariša Boruta Alujeviča, pa je zelo razveseljivo, kajti če bodo scela šla razmišljanja v gleda- lišču in seveda tudi dejanja v nakazano smer, kot Jo Je opi- sal, bo to'pomemben premik k še jasnejši samoupravni preobrazbi v gledališču. Pa tudi še drugje bi jo jKjtrebo- valL DBAGCl MEDVBD NOVEJŠA SLOVENSKA PROZA V RUSKEM PREVODU Slavistično društvo Je v zadnjem času pripravilo nekaj zanimivih preda- vanj, ki se Jim te dni pridružuje še predavanje prof. ruskega Jezika na mariborski j>edagoški aka- demiji, katedri za slovan- ske Jezike in književnosti, Jurija Rojsa Novejša slo- venska proza v ruskih prevodih. V svojem pre- davanju bo Jurij Rojs go- voril predvsem o avtorjih Cirilu Kosmaču (Balada o trobenti in oblaku), ter o Jušu Kozaku in njego- vih delih: Gašper Osat, Lectov grad. Tuja žena, Paser domesticus in dru- gih pripovedno esejistič- nih delih. Vsi, ki jih zanima no- vejša slovenska proza in problem tika prevajanja ▼ ta slovanski jezik, se bo- do lahko seznanili s to- vrstno tematiko v četrtek, 24. novembra v prostorih Gimnazije v Celju ob 18. urL mst S podpisa samoupravnega sporazuma o reproduktivni kinematografiji v Celju, ki so ga podpisale delovne organi- zacije, Kulturna skupnost Ce^ Ije, Kfinopodjetje Celje, druž- benopolitične organizacije ce- ljske občine, krajevne skup- nosti ter predstavniki šolstva. Na sliki Jože Volfand, pred- sednik Občinske konference SZDL med uvodnim govorom. CELJE: SESTANEK SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA Po uspešnem preteklem šolskem letu, ko je razen predavanj izvedlo tudi nekaj drugih uspešnih akcij, med katerimi je gotovo najzani- mivejša anketa o jezikovni kulturi v šalah, pričenja Sla- vistično društvo v Celju no- vo šolsko leto. V četrtek, 24. novembra bo imelo svoj pr- vi sestanek. O rusikih prevo- dih m slovenske knjilževno- sti, še posebj o Cirilu Ka smaču in Jušu Kozaku bo predaval profesor Jurij Rojs s Pedagoške akademije v Ma- riboru. Drugi del sestanka bo posvečen pogovoru o po- svetovanju slavistov na Ble- du. Vedno večje zanimanje družbe za slovenščino skuša Slavistično društvo podpreti s čimvečjo aiktivnostjo. M. V. §t. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 Pri izg:radn.p poslovno-proirvodne zgradbe celjskih Zlatarn je sodeloval Razvojni center 8 celovito ponudbo inženiringa. Cesto smo bili priče spo manjem, da gospodarska gi- banja in sploh celotni druž- beni razvoj v občini Celje, kakor tudd v celjski regiji, ne vodi dovolj hitro k za- stavljenim ciljem. Ugotatvlja- ii smo ne^Jsklajenost intere- som', odsotnost orgonizacij- skih in dohodkovnih povezav, ne dovolj pretehtsnah naložb, ki ne dajejo pričakovanih us- pehov, neučinkovitosti gospo- darjenja s prostorom in dru- go. Te ugotovitve so prvenstve- no iThajale iz potreb zd'ruže- nega dela in drugih družbe- nih dejavnikov po nenehnem stopnjevanju učinkovitosti razvoja, in us(t^'arjalnega ne- mira, ki ga v naš prostor v vedno večji meri vnaša po- glabljajoče se samoupravlja- nje. In prav iz potrdb učinko- vitejšega in skladnejšega raz- voja izhajajo zamiisli vseh od- govornih dejaa-nikov v Celju, da se oblikuje organizacija, ^ bo sp>09obna sodelovati in prispevati svoj de'ež pri ob- liilkovan.iu dolgoročnih in krat- koročnih družbeno-pkonom- ških ciljev družbeno politič- *>ih skupnosti, interesnih skupnosti in gospodarskih fttbjektov. Vse navedeno v interesu in ped neposredno kontrolo zdmženega dela ter celovitega deHegatskega siste- ma. Takšni težnji so se odzva- li delavci Zavoda za napre- dek gospodarstva in Biroja Za investicije ter ustanovili v letu 1976 Razvojni center Ce- lje. Delavci Razvojnega oenit- ^ so ob svoji ustanovitvi ^tupno z zainturesiranimi de- ja-vniki v regiji oblikovali svo je naloge in smotre v druž- benem dogovoru o vlc^ Raz- vojnega ce.itra Celje. Družbe- ni dogavX)r j€* p>odpisalo 67 podpiiitniikov. Pri izvrševanju svojih na- Log so delavci Razvojnega centra organaziraLi v šestih temeljnih organdrziacijah: Pla- niranje, Ekononisko in orga- nizacijsko svetovanje, Projek- tiva. Nadzor, Informacijsko- računalniški center in Ureja- nje stavbnih zemljišč. Dosedanja prizadevanja 150. delavcev Razvojnega centra so ugodno ocenjena. Pri tem gre za oceno o učiiakovito- std pri uresničevanju srednje- ročnega programa Razvojne- ga cttitra, ki je bil izobli- kovan skupno s podpisniki družbenega dogovora. Temeljna naloga Razvojne- ga centra v prihodnje je nje- govo vsebinsko delovno inte- griranje v celovit delegatski sistem v celjskem in regij- skem prostoru. Na ta način bo Razvojni center tudi v prihodnje dinamično in ust- rezno deloi\-al na področju razvojno-strokovndh nailog, ki so v žarišču razvojne proble- ■ matjke druižbenci-pclit.l^ih skupnosti, organizacij združe- nega dela, samoupravnih in- teresniih skupnosti, krajevnih organizacij *itd. To je tu- di usmeritev, ki za.:?otavlja nenehen ustvarjalni diailog in preverjanje rezultatov dela Razkrojnega centra v živi praksi tor nenehno stopnje- vanje kvalitete teh aktivno- sti. Nadalje je to tudi pot p>re- raščanja kratkoročnih pK>god- benih odnosov v dohodkov- ne odnose svobodne roenja- vd dela. Pri tem ne gre več za neke oddaljene cilje, saj so že sklenjeni prvi samo- upra'mi sp«>ra^mi, preko ka- terih Razvojni center prevze- ma dolgoročnejšo ter v okvi- ru dohodkovnih odnosov aa- sno\-ano strokovno-razvojno odgovornost. Uresničevanje vloge Razvoj- nega centra je konkretno strokovno delovanje njegovih temeljnih organizacij. TOZD PLANIRANJE v smislu integriranega de- lovanja in razrdševanja raz- vojnih problemov je na prvem mestu dejavnost te- meljne organizacije Planira- nje, ki se uresničuje skoa celovito planiranje, to je ta- ko s prostorskega, socialne- ga, kot ekonomskega vidika. Pri tem TOZD upošteva pred- vsem tista načela Zakona o družbenem planiranju, ki uva- jajo srečujoče se in konti- nuirano planiranje. To usmeritdv pK;trjuje te- meljna organizacija skczi de- la na planskih dokumentih, med katerimi so najpomemb- nejši: izredno zahteven pro- storski plen občine Celje, prostorski plan posebnega po- mena Kumrovec—Kozjar^ko, vrsta urbanističn.ih načrtov, zazidalnih načrtov in pripa- daj:ooa lokacijska dokumenta- cija. Pri oblikovanju osnov in predlogov navedenih doku- mentov pomeni bistveno no- vo kvaliteto proces nenehne pKXiružbljene priprave teh os- nov, predvsem preko družbe- nih svetov vseh zainteresira- nih skupnosti. TOZD EKONOMSKEGA IN ORGANIZACIJSKE- GA SVETOVANJA Viden pa je tudi premik na najpomembnejše razvojne- na- loge v TOZD Ekonomskega in organizacijskega sveto- vanja. Čeprav gre na njenem de- lovnem področju za tkim, mikroekcnomske okvire, iz- haja pni obdelavi vseh na- log iz širšega družbeno-eko- ncmsko opredeljenelga intere- sa združenega dela in drugih samoupramih subjektov. Primer takšne obdelaTC je projekt energetske os.krbe Celja, razvojna prcble- matiCta kovinsko-predeloval- nega kompleksa v Celju, na- j dalje razvoj malega gospo- darstva v občinah, kot tudi prispevki v pomembnih in- tegracijskih procesih v regij- skem prostoru. Temetljna organdzacrja Eko- nomskega in organizacijs.kega svetc-vanja je zajela v tesni povezavi z vsemi ostalimi te- meljnimi organizacij ami Raz- vojnega centra tudi dejav- nost inženirstva, tako na gra- di)teljskem, kakor industrijj- sko-tehnološkem področju (Hoteli Dobrna, Evropa, Atomske toplice Podčetrtek, Laško, Turistično-rekreacij. ski center Golovec teh: indu- strijskih objektov Zlatarna, EMO, Toper itd.). , Cetoviito (jfeLmeaaaijo inžeaiir- stva je temeljna organizacija dojela in realizirala s šolo za gospodarstvenike in še dru- gimi oblikami dodatnega us- p>osablJanja, inovacijskih ak- tivnosti, dela na področju no-vib ter revitalizjiranih pro- izvodnih programov in sam- cij. TOZD PROJEKTIVA V vsem delovanju Razvoj- nega centra predstavlja ak- ti-vTiost TOZD Projektiva kon- kreten pričetek materializaci- je načrtovanja. TOZD je prvenstTdno usmerjena v iz- delam dokumentacije (pro- jektov) za vse vrste objek- tov visoke in nizke gradnje. Pri projektiranju visokih zgradb p^redstavlja gla^^no ak- tivnost drkumentacija oziro- ma projekti za javne zgrad- be in industrijo. Na p>odroč- ju stanovanjskih zgradb je poudarek predvsem na pro- jektiranju individualne grad- nje. V domeni ja-vnih zgradb so bili iijdelani projekti za vrsto turističnih objektov (Golte Tuirdstično-rekreaciijski center Golo-\'ec, Hotel: Prebold, Zdra vilišče Laško in Dobrna, vrsta trgovin in trgovska hiša Na-ma Žalec) šp>ortnih ob- jeiktov (stadion Borisa Kid- riča) telovadnic, šcd (Tehnič- ni center v Celju, osno^Tie šole v Celju, Žalcu, Ravnah, Planini, Vojniku, Mestinju itd.) ter raznih drugih ob- jektov kot je Dem upokojen- cev v Celju in upravna po- slopja. V industriji so bili načrto- vani objekti za različne vrsite tehnologij: konfekcija Toper, Zlatarna Aurea, servisne de- laraice Avto Celje, furnirni- ca LIK Savinja, Emoocotej- ndr, Elkro-j Mozirje itd. Pro- jektanta nizkih zgradb so na- črt.Civali večino komunalnih objektov za soseske v obči- nah celjske regije: diokumen- tacija za raaidalne načrte in posamezne kcmunalne objek- te v Celju, Šentjurju, Šmar- ju pri Jelšah, Mozirju, Žal- cu, Slovenskih Konjicah ter Laš.kem. TOZD INFORMACIJSKO- RAČUNALNIŠKI CENTER TOZD Informacijskcnraču- nalniški center je najmlajša temeljna organizacija Razvoj- nega centra, ki se je konsti- tuira^la šele v letu 1977. V okviru temeljih organizacije deluje tudi INDOK center Celje. Z ustanovitvijo Družbenega !računa'.nlškega centra (Delje prevzema ta temeljna orga- nizacija nove natoge in ob- veze. Skladno z doiločili sa- moupravnega sporazuma o ustanovitvi poslovne £.kupno- sti bo TOZD opravljala skup- ne posle aa novo p>oslovno skupnost. Naloge temeljne organiza- cije v okviru Družbeneiga ra- čunalniškega centra so zla- sti računa"niška obdelava po- datkov, u\-ajanje novih me- tod dela pri računailn-ških obdelavah, raz\'oj skupne ap>- lifcaoijske programske opre- me, razvijanje računalniško podprtih p>oslc?\Tiih informa- cijskih sistemov, skrb za stroko-vni napredek in skup- no šolanje uporabnikov ra- čunalniških obdelav itd. Nedvomno pomeni poveza- va temeljne organizacije z Družben-m račimalniškam centrom bistven vsebinski premik pri uresničelvanju Družbenega dogovora o skup- nem razvoju inforrna: : družbi;nega jnf cirniu;.;,».•,. v sistema ter Samoupravne-ga sporazuma o skladnem de- lovanju in razvoju informati- ke in AOP v C5elju in ne na- zadnje tudi uresničevanje re- publiške politike razvoja ra- čunalništra v SRS. Dostop do račimalnišikih obdelav in napredek na p»o- dročju AOP bo omogočen ne le podpisnicam sporazuma, ampak tudi vsem manjšim organizacijam združenega d€*- la, ki bi drugače le s teža- vo modernizirale svoje po- slovanje. TOZD NADZOR Ta TOZD zaokrožuje kom- pleksnost gradiifcoljske ponud- be In učinkovitosti s storit- vami strokovnega ' graditelj- skega nadzora in svetovanja. Z »banko podatkov« kot re- zultata svoje.ga delovanja za- gotavlja TOZD povra^tne učin- ke na projektantsko in orga- nizacijs.ko inženirsko dejav- nost Razvojnega centira. . TOZD izvaja kompleten naidzor nad usmerjeno sta- ncvanjsko gradnjo in grad- njo za trg v občini Celjd, Šmarje pri Jelšah in Mozir- je; nadTiira pa tudi izgradnjo objektov samoupravnih inite- resnih skupnosti. Med večjimi industrijsko- poslovniriTii objeikti, ki jiih •nadziraijo delavci temeljne organizacije so še: tovaima plinobetona Kisovec, banuka v Sloa-enj Gradcu, tovaima AC papir Aero Celje, hotel Podčetrtek itd. TOZD UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Temeljna organizacija op- ravlja za p>otrebe Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ce'j€* tehnične, prav- ne, finančno-komercialne in administrativne p>osle. V tem okviru opravlja TOZD zlasti pripravo pi^enov in progra- mov urejanja stavbnih zem- ljišč, naročanja rajiiskav in zazidalno načrtovalnih del, od- kupa zemljišč, pravic in ob- jektov predvidenih 2» ruše- nje, zagotovitev nadomestnih objektov, odškodnin in pre^ seliitev, zagotovitev p>otrebnih primamih in sekun^damih na- prav individualne in splošne porabe predvidenih z zazidal- nima načrti ter zaigctovitev finančnih sre»d;s.+ev za realiza- cijo programov sk'adov. Urejanje stavbnih zemljišč se vrši za potrebe bodočih stanovanjiskih in gospodar- skih gradenj, kakor tudi za p>otn;be referendumskdh in drugih družbenih gradenj. Razvojni center je opravil delo pri projektiranju hotela Merx v Celju. to. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 24. november 1977 V MERXOVEM AGROPROMETU KJSLO ZELJE KMALU V ZAVOJČKIH AU ste se morda kdaj vpra- šali, kje in kdo je tisti kolek- tiv, ki vas oskrbuje s sadjem, zelenjavo? Ali ste morda po- mislili, kakšno je njegovo de- lo, kakšne količine sadja in vrtnin gredo skozi njegove roke? Kako je s prevoza? Ka- ko sploh dela? Odprli smo zaveso, čeprav tudi doslej ni bila zaprta. Toda, človek se po navadi za- dovoljuje s tistim, kar vidi. To pa so trgovine s sadjem in zelenjavo, tudi tržnica ali druga prodajna mesta. In ker srečujemo te trgovine, tržni- ce ,.. vsak dan, celo večkrat na dan, smo se nanje navadi- li. In človeške radovednosti je konec. PRVA PRESENEČENJA Zdaj smo stopili na pot, ki je bila, po pravici rečeno, tu- di za nas skoraj nova in zato, presenečenje zase. Nova, tudi zavoljo tega, ker smo se sre- čali s podatki,, ki presegajo naše pojme. Navadili smo se, recimo na kilogram jabolk, na kilogram solate itd. Toda, zdaj smo se naenkrat srečali s tonami enega in drugega. Celo s sto in tisoč tonami. To pa so količine, ki jih ne mo- reš objeti z enim pogledom, niti spraviti v polivmilasto vrečko in se podati proti do- mu. Bilo je hladno, pravo jesen- sko jutro. Se mrak. Ustavili smo se pred poslopji ob Beži- grajski cesti, kjer ima svoj sedež kolektiv tretje poslovni_ ce Merxove temeljne organi- zacije združenega dela Grosist, poslovnice, ki je bolj znano pod imenom Agropromet. Na čelu tega kolektiva, Agropro- meta, je inženir Ivan Grob- ler. Naj vam tako, čisto zaup. no povem, da je tudi med pr- vimi tenoristi celjskega Ko- mornega moškega zbora. To- rej, odličen pevec, očitno tu- di odličen in sposoben krmar svoje enote. ZAMUD NE POZNAJO Na dvorišču pravi živ-žav. Nešteto kamionov, delavci hi- tijo, da opravijo svoje. Blago čaka in blago, sadje in zelen- java, mora hitro do kupca. Po najkrajši poti do trgovine. Tu ne poznajo oklevanja, ča- kanja. Vedno se jim mudi. Potrošnik je nestrpen in ho- če imeti že v zgodnjih jut- ranjih urah, ali takoj, ko se odprejo vrata trgovin, sveže blago. Sveže sadje in prav takšne vrtnine ... »Kolektiv naše poslovalnice šteje 145 članov. To je kolek- tiv, ki mora biti vedno pri- pravljen na delo. Tu pri nas ni počitka. Zato tudi izmen- sko delo, zato tudi delamo ta- krat, ko drugi počivajo. S te- ga dvorišča odpelje vsak daa po okoli petdeset dobro nalo- ženih kamionov na vse strani. Območje, ki mu dobavljamo sadje, zelenjavo, je zelo veli- ko. Sega tudi na Koroško, za- tem do Slovenske Bistrice, na Kozjansko, celotno Savinjsko dolino, v Laško itd.,« je med drugim poudaril inž. Ivan Grobler. 20 MILIJONOV KILOGRAMOV SADJA To območje oziroma po- trošniki na njem potrošijo na leto okoli dvajset milijonov kilogramov raznega sadja. Tr- govska mreža ga posreduje skoraj polovico te količine. Torej Mencova poslovnica Agroprometa. To ni malo! In zdaj še nekaj številk, ki s zanimive, ki v bistvu prese- nečajo in ki jih prav gotovo niste poznali. Od skupnega prometa s sadjem v poslovnici Agro- promet zavzema promet z južnim sadjem kar 60"/ft! Za- nimivo je, da prodajo na tem območju več banan, kot na primer jabolk, hrušk in če- šenj skupaj. Priznajte, tsga niste vedeli. Približno enako količino kot banan prodajo tudi pomaranč. Spet prese- nečenje. In tako se v vseh številkah skriva okus potrošnika. Nje- gova želja, zahteva. Ta pa se hitro menja. V tem kolekti\-u morajo biti pripravljeni na vse. Tudi na takšne in podob- ne spremembe. Potrošniku je treba ustreči. In mu tudi. 31 MILIJONOV KILOGRAMOV VRTNIN »Na našem preskrbovalnem območju«, je spet povzel be- sedo inž. Ivan Grobler, »ljudje kupijo skoraj 31 milijonov kilogramov vrtnin. V tej koli- čini je zajet tudi krompir. Približno tretjina te količme odpade na naš kolektiv. In tudi na tem ali zlasti na tem področju prihaja do veljave kvaliteta hitrost ponudbe, ve- lika izbira blaga in podobno. To je za nas izredno odgovor- no področje, kajti pokvarlji- vost blaga je velika. Slabega ali pokvarjenega blaga na trg ne moremo in ne smemo da- ti.« Zrcalo dela in seveda pre- toka količin so tudi rezulta- ti letošnje ozimnice. Kolektiv Merx v najširšem pomenu be- sede in delavci tretje ix>slov- nice TOZD Grosist, so se na to nalogo dobro pripravili. In jo tudi izpeljali. Ne samo za- radi zadostnih količin vsega blaea. tudi zavoljo kvalitete in cene. V povprečju so bile namreč letošnje cene za na- kup ozimnice za 20% nižje Od .lanskih. Pričakovali bi kvečjemu obratno. Pa se to ni zgodilo! Ta enota, ki smo jo obiska- li, je prodala 650 ton krom- pirja, 140 ton čebule, 220 ton paprike, 30 ton fižola, 150 ton svežega zelja itd. TISOČ TON KISLEGA ZELJA Poleg prostorov ob Beži- grajski cesti v Celju, kjer imajo med drugim skladišča za sadje in zelenjavo, skla- dišča za pijače, embalažo in tudi embalirnico za sadje in zelenjavo, imajo svojo enoto tudi v Šempetru v Savinjski dolini. To je kisarna, ki si je že od zdavnaj pridobila dob- ro ime. Letos so jo preiu-edi- li. Povečali bazene za kisanje zelja in s lotili še nekaterih drugih nalog in del. V njej pi-evzamejo vsako leto v pov- prečju okoli 1.300 ton svežega zelja. Iz njega potem dobijo oziroma pripravijo okoli 1.000 ton kislega zelja. Pa ne samo zelja. Vrh tega pripra- vijo okoli 150 ton kisle repe. Zdaj se v tej enoti priprav- ljajo tudi na pakiranje kisle- ga zelja v posebne pol kilo- gramske vrečke. Tako bodo izpolnili želje potrošnikov pa tudi zahteve inšpekcijskih služb. Ta novost bo preseiie- tila naše tržišče v kratkem. Njej pa bo, bržčas januarja prihodnje leto, sledilo enako pakiranje kisle repe. To je načrt, na katerega uresničitev so se dolgo pri- pravljali. Zdaj je njgova rea- lizacija tik pred zdajci. VELIKI NAČRTI Načrtov pa s tem. seveda ni konec. Močno si prizadevajo, da bi že v kratkem uveljavili pakiranje sadja in zelenjave na sploh. Predpakiranje bodo opravili za vse trgovce in to v vrečke od pol do pet kilo- gramov. Seveda, trg bo Še po- vedal svoje. Izredno pomembne naloge pa jiii čakajo, v enoti sploh, tudi pri izboljšavi tehnične strani poslovanja. V tej zvezi gre predvsem za skladišča. V načrtu imajo gradnjo novega skladišča z 20.000 kv. metri površine. Gre za moderen, so- boden objekt, za skladišče, v katerem bo tudi zorilnica. za banane in za sadje sploh. Prav tako bo v njem tako imenovana manipulativna hladilnica in še kaj. Tako bo- do zagotovili ne samo boljšo kvaliteto sadja in zelenjave, ki ga bodo posredovali trgu, man^eč bodo občutno izbolj- šali tudi sedanje delovne po- goje. Takšni so načrti. Ne v vseh podrobnostih. Kajti, pri vsem tem ne gre samo za tehnično plat, samo za skladišča, ka- mione, kisamo in podobno, marv^eč tudi ali predvsem za človeka. Za tistega, ki tu de- la in za onega, ki kupuje nji- hovo blago. PRIZNANJE, KOMUR GRE Letos, pa ne samo letos, ?o svojo nalogo dobro pravili. Založenost trga s sadjem in zelenjavo je bila neprimerno boljša, večja od prejšnjih. Blaga pravzaprav nikoli ni manjkalo. Morebitne nekaj- dnevne odsotnosti južnega sadja v trgovinah pa niso bi- le posledice njihovega dela, marveč sil, na katere nimajo vpliva. Spremenilo pa se je še ne- kaj. Tudi proizvajalci so se zavzeli, da nudijo tržišču bolj- še blago. Seveda, pa na tem področju še ni vse napravlje- no. Toda, dohodkovni odnosi na te:n področju, bodo tudi opravili svoje. To je dejstvo. Na vsak način svoje v korist in večje zadovoljstvo potroš- nika. To pa je tudi cilj, to pa je tudi naloga kolektiva tret- je poslovnice Agropromet Merxove temeljne organizaci' je združenega dela Grosist, V sempetrski ldsami: delo ipri stroju za rezanje zelja ., Inž. Ivan Grobler, šef Merxo- ve poslovalnice; 3, Agropromet Mova pošiljka svežega selja ..« št. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 5. TEDiN DOMAČEGA FILMA, CELJE, od 17. do 23. XB. 1977. JUGOSLOVANSKO SODELOVANJE v soboto, 19. novembra, so se v okviru petega Tedna do- mačega filma v Celju sestali pooblaščeni predstavniki vseh jugoslovanskih filmskih ma- nifestacij (i\ila, Beograd, Ce- lje, Zagreb, Vmjačka Banja, Banjalulca, Sopot, Kranj iin Niš) in podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju v programskem in organiza- cijskem področju. Tako je bil ustanovljen koordinacijski odbor, ki ima od vsake mani- festacije po dva predstavni- ka (predsednik organizacij- skega odbora ali direktor in en predstavnik samoupravne- ga organa). Niliče ne more danes mi- mo pomembnosti jugoslovan- skih filmskih manifestacij in mednarodnih filmskih manife- stacij v Jugoslaviji, kajti če so dobro organizirane in po vsebinslci plati dobro priprav- ljene, predstavljajo živo vez med filmsl«> proizvodnjo, di- stribucijo in gledalci. Da pa bi bila ta organizacija vsebi- ne in obUke čimboljša, pri- pravlja koodinacijski odbor program dela za naslednje leto. Gre skratka zato, ,da bo- mo v Jugoslaviji vedeli drug za drugega. Družbena vloga filmskih manifestacij naj bi postala tisti dejavnik, ki naj bi kar najodločneje br^al že doslej ponekod preveč us- taljene festivalske oblike ti- pičnega meščanskega vzorca — in seveda tudi okusa. Ka- ko pomembna je sporočilnost filmske umetnosti današnje- mu človeku, ugotavljamo tu- di skozi pozornost, ki jo po- svečamo domačemu filmu. Prav gotovo čaka koordina- cijski odbor, ki si je svoj se- dež za prvi dve leti izbral P*ulo, precej obsežnih in za- htevnih nalog. Prvič bo na- stopil v imenu koordinacij- skega odbora jugoslovanskih filmskih manifestacij njegov predstavnik na kongresu ju- goslovanskih filmskih delav- cev v Skopju 15. decembra. D. M. IZZIV IZZIVU Prejšnji četrtek so si imeli gledalci priložnost ogledati na televiziji ne- posreden prenos svečane otvoritve letošnjega Tedna domačega filma v Celju, kateri je po kratkem fil- mu sledila oddaja v živo o filmu in filmski kultu- ri. Oddaja je že prehodno vzbudila precejšen inte- res, saj je bilo rečeno, da je niien pc^lavitni namen, prikazati slovenski javno- sti poglede celjskega de- lavca v združenem delu na film in filmsko ustvar- jalnost, probleme, ki se v zvezi s tem porajajo, zla- sti pa odnos delavcev v združenem delu do filma nasploh. Dejansko je v oddaji sodelovalo okoli 20 pred- stavnikov iz celjskih de- lovnih organizacij, ostali pa so bili predstavniki kinematografskih podje- tij. Kulturne skupnosti, ter nekaj strokovnjakov s področja filmskega ust- varjanja. Kako so lahko predstav- niki delovnih organizacij prikazali p>otrebe ter že- lje združenega dela v od- nosu do interesov doma- čega filma, v kakšni meri so zadovoljni z vzpostav- ljenim stikom med fil- mom, fiknsko ustvarjal- nostjo ter združenim de- lom, kako kot gledalci — delavci v združenem delu gledajo, razmišljajo in se srečujejo z vsem, kar jim film v današnjem trenut- ku nudi, saj filmskega ustvarjanja v današnjem času nedvomno ne more- mo ločiti od združenega dela, skratka, kako jim je uspelo uresničiti vsaj del- ček težnje, da naj bi film ix>stal posledica neposred- nih stikov med delavci v združenem delu in film- skimi ter drugimi delavci, je vsakemu gledalcu po- stalo jasno že v pm tre- tjini oddaje. Glavno besedo so vodi- li strokovni delavci s po- dročja kinematografije, predstavniki delovnih or- ganizacij pa so ves čas od- daje ostaU v ozadju, v sen- ci strokovnih razprav. Ta- ko je 20 delavcev zdru- ženega dela statiralo po- govoru nekaj strokovnja- kov, kljub temu, da je bi- la oddaja zastavljena dru- gače, v smislu tendenc Tedna domačega filma, ki žeU poudariti predvsem delež združenega dela v naši kinematografiji. Kot udeleženci oddaje se ogorčeni in razočarani sprašujemo, ka^j je bU vzrok, da je oddaja pote- kala popolnoma mimo predstavnikov delovnih organizacij, čeprav bi rav. no ti morali biti njeni glavni akterji. Nič nimamo proti stro- kovnim razgovorom o naši kinematografij i, vendar pri tem ne bi bilo treba »sodelovati« dvajsetim drugim udeležncem, pred- stavnikom delovnih orga- nizacij, Id so tako zaman čakali na svojih »pet mi- nut« . Žal nam je. da se je to zgodilo ra\Tio v času do- mačega filma, saj se nam zdi, da oddaja pK>men! ma- dež na prizadevanjih te pomembne manifestacije na področju izražanja ne- posrednih želja in potreb združenega dela v naši ki- nematografiji. \TGRA KALCIČ VIXKO VrPOTNIK ZL.\TARNA — CELJE IGRALEC JE DELAVEC »Osno\tx) vprašanje je: ali je igralec' ustvarjalec in proizvajalec ali morda j zgolj proizvodno sredstvo! Ce je proiz-j vodno sredstvo — torej material in živa; niašinerija, s katero tisti, ki naj bi bUi: edini ustvarjalci predstav le-te proizvaja-; jo. potem je seveda nesmiselno govoriti' o samoupravnem in družbeno-ekonomskem \ položaju igralca. Material in mašina kot proizvodno sredstvo se ne moreta samo-] upravljati, če pa je igralec živ človek z i umetmško in družbeno-politično zavestjo; (m takšnega želimo, kajne?), potem je se-1 veda treba povedati n^aj dejstev iz na-j še gledališke in družbenopolitične prakse.^ Ali je igralec samoupravljalec ali vsaj ^ soupravljalec proizvodnih sredstev v gle-; dališču? Le težko bi odgovoril pritrdilno,' saj praksa delovnih odnosov v naših gle--i daliSluh formacijah za vrsto let nazaj, še j p>sebei pa v novejšem času, govori o po-; P-)lni odvisnosti igralca od tisih, ki ustvar-^ jajo repertoar in tistih, ki ustvarjajo po-i dobo — ne repertoarja — temveč posa-J meziiih predsta.v«. Takšna vprašanja si je postavil Sandij Kro.ši predsednik združenja dramskihj um.etnikov Slovenije na ponedeljkovem! |X)Svetu v »kulturnem, samoupravnem in; dražtenoekonomskem položaju slovenske-; ga igralca«. Zamisel, da bi tematsko ta-i ko naravnan posvet namenili problemu* dn'žb€nih, samoupravnih odnosov v gle-^ da'iščih, je že dalj časa prevzemala or-j ganii^atorje Tedna domačega filma v Ce-' lju. Zakaj? Dt-mokratične spremembe v naši druž-- bi, spodbujene z ustavo, z zakonom o j združenem delu in s sedanjim osnutkom! zakona o družbenoekonomskih osnovah; svoboane menjave dela, vsak dan z več-! jo silo zahtevajo spiemembe znotraj kul-'| turnih ustanov. Samoupravne, delegatske, i politične, družbenoekonomske, material-' ne in organizacij sko-proiz\^odne razme-j re v slovenskih gledališčih vabijo k od-: govorni in domišljeni razpravi. A ne; samo to. Zahtevajo zlasti sedaj, v" času priprav na sejo CK ZKS o kulturi \ in pred kongresi ZK, konkretne odgovo-' re ua nekaj kompliciranih, zahteTOih vpra-^ šanj \z slovenske gledališke prakse. I Anica Lapajne je ugotovila zaostajanj«] v preobrazbi samoupravnih odnosov v kul-i turi. Niti igralec — delavec ne more odlo- čiLno vplivati na svoj družbenoekonomski; položaj niti uporabniki niso dovolj pri-^ šotni v svobodni menjavi dela. Zato je umljjvo, kot je m.enil Bojan štih, da ig-' ralca ne stimuliramo kot ustvarjalca,- ampak bolj kot delavca na plačilnem I spisku. Zato je predlagal notranjo reor-' ganii.acijo v gledališčih. Po njegovem vla-1 da -/ gledaliških vistanovah industrijska j org.mizacija s pretirano močjo admini-j stracije. Gledališče, njegova notranja, de-; lovna, samoupravna, di"užbena organiza- ] cijf pc v povojnem razvoju ni prilagodila] polivalentnosti zna-čaja slovenskega igral-] ca. Polde Bibič je razvil misel o gledali-; ški zaprtosti pred diužbenim življenjem, i Igralec: bi se moral drugače potrjevati' v delu kot ustvarjalec, kot samouprav-j Ijalec v vseh družbenoekonomskih proce-i sih in kot družbeni delavec, vzgojitelj teri kulturni animator. Ni več gledališče edini ( prostor igralčeve profesionalne, delovne j in družbenokulturne afirmacije. Razmah'-; radia, televizije, fUmske proiz-vodnje, lju- biteljskih igralskih skupin v Z KO in dru-! ge oblike kreativnega izžarevanja lju-< di razširjajo možnost igralčevega nast. j Po mnenju Demetrija Bitenca in Milana Ljubica za mnoge igralski poklic ni pravo delo. še vedno živijo v zmotnem prepri- čanju c romantični naravi igralčevega de- la in poklica. Razprave o kulturnem, samoupravnem in družbenoekonomskem položaju slo- venskega igralca se ne da zožiti le na en segment njegovega položaja. Razvitost sa- moupravnih in delovnih odnosov v gleda- liščih se izraža v moči in prisotnosti ig- ralskega kadra v vseh procesih svobodne menjave dela, v podružbljanju gledaliških ustnnov in njihove odprtosti, v vplivu upuralmikov na gledališko politiko in v spreminjanju materialnega položaja slo- venskega igralca. Igralec — delavec kot izvajalec kultiamih storitev še ni dovolj sa- moupravno organiziran in osveščen, dele- gatsko prisoten, družbenopolitično angaži- ran in kulturno kreativno prisoten v spodbujanju amaterskega, ljubiteljskega, gledališkega ustvarjanja. Na posvetu so razpravljalci močno podprli misel o neneh- nem uveljavljanju koncepcije funkcional- no odprtega gledališča, ne pa zaprtega in samozadostnega, obrnjenega le navznoter, k sebi in k lastni reprodukciji. Sandi Krošl, se je v svoji uvodni raz- pravi vprašal: »In zdaj smo pri vpraša- nju, al: lahko igralec, ta proletarec gle- dališkega napora, kaj stori za svoj poklic, za gledališče, kakršnega živi in nosi na svojiJi plečih in v svojem srcu dan za dnem do konca, do same smrti, ali lah- ko stori kaj za svoj človeški obraz, za svo- je amžbeno in umetniško dostojanstvo? Laliko, prepričan sem, da lahko. Posta- ti mora samoupravljalec in družbenoan- gažlr&n državljan. Da pa bi to postal, mora najprej in predvsem znotraj svoje delovne organizacije, znotraj formacije, v kateri združuje svoje delo, postati solast- nik proizvodnih sredstev, osvobojen na- jemniškega odnosa. Postati mora zopet soustvarjalec, kreator skupaj s sodelav- ci zasnovaruli projektov. Igralec mora do- Diti moč in pravico sprejeti ali odkloniti u.sincritev skupnega dela. Načrtovanje de- javnost- in delitev dela mora postati kon- stanta igralčevega interesa, kajti igralec je listi, ki nosi breme spopada in komu- nikacije z občinstvom, on je tisti, čigar eksistenca je usodno povezana z rezultati dela vsakega posameznega sodelavca. Up- ravniki, dramaturgi, režiserji s sodelavci prihajajo in odliajajo, igralec ostaja, on uspe ali propade pred dvignjeno zaveso«. J. V.; LEPA Režiser filma Posebna vzgoja, mladi Gorar Markovič, ki je s svojim pr- vim filmom navdušil celotno jugoslo- vansko filmsko občinstvo, je bil nav- dušen nad sprejemom v Celju. Izredno všeč mu je bila osnovna zamisel Tedna domačega filma. Ob odhodu je dal tu. di lepokazal, kako ma- lo smo pravzaprav st(5rili na področju kriminalk, pa tudi komedij. Spored uspešnic je bil odličen, prav tako tudi program mladinslrih filmov, v katerih smo videli lep pre- rez, od najstarejšega doma- če.ga filma Čudodelni meč do obeh najnovejših Letalci ve- likega neba in Hajduški ča- si. Se beseda o publiki. En- kratna je. Hvaležna, pazlji- va, razmišljujoča. Prav vsi gostje TDF, filmski ustvarjal- ci, so bili presenečeni in nav- dušeni nad toplim sprejemom in razumevanjem njihovih del, ki ga je pokazalo občin- stvo. To pa je dokaz več, da je Celje resnično pravo film- sko mesto, ki domači film ce- ni, s{x>štuje ter mu zna da- ti zasluženo mesto in zaslu- ženo priaoanje. BS 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 24. november 1977 ZGODBA o PREPROSTEM ČLOVEKU TRD BODI, NEIZPROSEN MOŽ JEKLEN, KADAR BRANITI JE ČAST IN PRAVDE NARODU Valentinova zavest, da mora biti trden in zaveden Slovenec, ni prodrla vanj kar skozi noč. Kovala se je i>očasi, iz mlado- sti leto za letom, dokler se ni jasno in ne- dvoumno začrtala v letih zadnje vojne. Tik pred prvo svetovno vojno je Andrej Gabršček v Gorici izdajal list Novi čas, socialistično in delavsko usmerjen časopis, ki je Valentina »narodnostno navdušil«. Brez pomisleka si ga je naročil in ga hla- stno bral: napredne ideje so začele proni- cati na ponosno Betajnovino na Grušcah pri špitaliču. In ko je general, domoljub in pesnik Rudolf Maister z odločno roko začel biti plat zvona, da bi sebi in Sloven- cem rešil Koroško, Valentin ni več strpel. Vneto in na moč prepričljivo je dokazo- val materi, da mora, na vsak način, brani- ti Koroško. Nič na svetu ni moglo omaja- ti ženice: >.Ostal boš doma, premlad si še, gospodar bo.š na Grušči, tam daleč pa te lahko zadene!« In je ostal in postal gospodar in je to še danes. Od vsega mu je ostala le boleči- na za izgubljeno Koroško in Maistrovi ver- zi, ki jih je pesnik posvetil zvonu, ki so ga sneli, da ga preiijejo v top: Daj, udari v plat še zadnjikrat čez našo vas tako močno, da bron ti poči za slovo in pojdeš — mrtev smrt sejat. Lep, sončen dan se je izlegel iz dolin- skih megla, le strupeno mrzlo je rezalo gori na Grušcah v ušesa in roke. Jankar- jev oče je kidal gnoj in napajal živino. Vit- lo v starem vodnjaku je škripalo, na vse pretege ropotalo in vleklo iz globokega brezna vodo, »najboljšo vodo tod okoli,«' je dejal gospodar Valentin. Krave, pet glav stoji v hlevu, so bile za- dovoljne z malim, posrebale so tri posode vode in zadovoljno prestopale. Z Jankar- jevim očetom sva odšla v hišo. Kakšnih slabih tristo let že stoji doma- čija na Gru.šcah. Vsa je še po starem, zi- dana in lesena. Dobra kmečka lončena peč naravnost vabi. V sobi tiktaka stara ura in pokojna Jankarca pa sin gledata iz slike na steni. V kotu sta na sliki stara dva. Po- TOčna slika. Smehljaj, ki sta ga morala po- darili fotografu nekaj pa tudi zaradi mla- de sreče. »Prišli smo iz špitaliča, se je odvezalo Jankarjevem očetu. Oče je zamenjal tam- kajšnje pH>sestvo, pravzaprav škedenjsko, za tegale na Grušcah. Sest otrok nas je bi- lo. Najprej je bilo narejeno tako, da bi bil moral gospodariti brat. Svetovna voj- na je obrnila drugače: šestnajstega leta ga je zadelo pri Monte Costesinu in potem so zač-eli misliti name. Ko sem hotel od.raj- žali na Koroško, me je mati odločno za- vrnila.« Tistihdob se je pri hiši prepevalo, da je bilo veselje. Brat Franc je bil organist in Valentin mu je pisal note. Pa še pevovod- ja je bil. Precej tega je prešlo v Tinčeta. Petdeset let je že od tega. Spvomini so razmetani, težko je povezati niti. »ZARJA« ZDRUŽUJE JUGOSLOVANE »Od mi do 1922 sem bil pri vojakih. Ni- sem se mogel sprijazniti s tem, da bi pe- sem pustil doma. Ustanovil sem pevski zbor Zarja in vanj vključil ne le Slovence pač pa tudi Bosance in Črnogorce, vse, ki so radi prepevali. Tko pjeva, zlo ne misli, je nekoč dejal neki Zagrebčan. Nismo ime. li radi vojne, ni bilo dolgo, kar je mini- la .. .,« je počasi, z ljubo »Zarjo« v mislih, govoril Jankarjev oče. Ko se je vrnil, so mu izročili posestvo, oženil se je in kmalu so na strmino začeli prihajati otroci, ki so kaj kmalu okusili trdo kmečko življenje na rebri, od kodei;; imaš na dlani vso neskončno prostranstvo, ki mu je tiste dni bilo težko ubežati. Naj- prej je prišel na s\-et Zdravko, drugovali so mu še Milka, Marica, Ivanka, Rozina, Valentina, Anica, Dragica in Stanko. Življenje je teklo naprej, Valentin je bil občinski odbornik, zanimalo ga je vse, tu- di politika. Tukaj ni bilo križpotij, v va- seh okoli špitaliča so vedeli, da je Jankar napi"eden možak. Skupaj z učiteljem Pouhom, Blažem Je- senekom, drameljskim županom, so usta- novili lovsko društvo in Jankar je postal njegov prvi tajnik: vešče sukati pero j« znal že prej, v vojski je bil ves čas v pi- sarni. Pa tudi brez petja ni šlo, ValeiU-in je spet pel v zborni. Vse do vojne. Ko je počilo, je Jankar natančno vedel, da to ne bo dobro za Slovence. Kje bo stal ob tej nesrečni moriji, mu ni bilo tre- ba preimišljevati, StarodaTOa kmečka bajta na slemenu nad Zičkim .samostanom je še prehitro do- čakala nove čase. Začeli so jo obiskovati aktivisti, Jankar se ne spomni več imen, le šentjurčeve mu spomin ni zbrisal, no- či so postale prekratke. Najhuje pa se je načelo konec 1943 in se nadaljevalo do svo- bode, i »UDARIL ME JE ... 1« Jankarjev oče prebira spomine, odbira najvažnejše. »Poslej na domačiji ni bilo miru. Skoraj noč in dan so bili pri nas. Ce pa že oni ne, pa Nemci. Nekoč, prišli so izza kozolca, so me na vse mile viže vpraševali, kje so partizani, »Bracicbrigade«, so govoričili. Ne vem, sploh jih nisem videl, sem trma- sto trdil. Tako me je udarU za uho, da mi je še dolgo zvonilo pa zaneslo me je tudi ... Velikokrat smo se morali skriti v klet, hiša je bila čisto preluknjana od krogel. Otroke sem naučil tako, da so vse tajili, če jili je slučajno kdo vprašal. Kaj ne bi, dosti so vedeli. Nič kolikokrat je bila tukaj XIII. brigada, Bračičeva smo ji rekli pa obveščevalna XIV. dvizije, kurir- ske poti so se križale pri nas. Vsega je bilo. Ko so včasih prišli, se stlačili v hišo, na toplo, me je zaskrbelo. »Kaj če stražar za- spi?«, mi je zakljukalo v glavi. Odpravil sem se ven, v sneg, dež, karkoli je že pač bilo in stražaril do jutra. Fantje so bili včasih veseli... Janušek, Blisk, Stane, Milenko, ej, teh se spomnim, še posebej mladega koman- danta brigade, veselega, živahnega fanta, do norosti drznega Milenka. Spodaj v špitali- ču počiva, večkrat ga otaiščem, zato se ga tudi najbolj spomnim. Letos je umrla žena v isti vrsti kot Milenko počiva. Tako me zdaj večkrat zanese pot tja dol... Poglej tamle sva, ko sva bila še mlada!« Veliko govori o ženi. Stopiva s steni. Oči mu romajo od ene slike k drugi. Pogled se mu omehča. SVOBODA JE VSE Svoboda je zlato, svoboda je vse, za njo, če bo treba, vsakdo naj umre. Nasmejano pripoveduje verze, z zano- som, četudi trdo. Tistikrat jih je imel nič- kolikokrat na jeziku. Prepevali so jih v bajti, ko se je v mestecu Jajcu rojevala no- va Jugoslavija, prepevali, ko so se domačiji bližale nemške patrole. In vendarle je mi- nilo. »Otroke sem vse izšolal, ponosno reče in kar naprej govori o Anici, Velentini, Ivan- ki, Stanku, Zdravku, o svojih. Trda je bila, trda. Kar na lepem, še obrniti se nisem mogel, tako se človeku zazdi, so se kot ore. hi odtrkljali v dolino, na vse vetrve. Zdrav- ka, ki je bil največji, sem spravil od hiše kar sam. Slišiš, Zdravko, sem dejal, Palčkova ban- da straši naokoli in čisto lahko se zgodi, da te odpeljejo. V milico pojdeš, tam boš varen!« In je odšel. Za Zdravkom so odšli še drugi. Od le- tošnjega velikonočnega ponedeljka je Jan- karjev oče sam in vendaile ne sam. Otroci pridejo, pomagajo pri krmi, v vinogradu, na njivah, zgrabijo za vsako delo in odi- dejo. Ne za dolgo: oče jim je nenehno na očeh. V dolino pa noče. »Le kdo bi potem ,rihtar domačijo,« ga zaskrbi. Z VSEM SEM ZADOVOLJEN Četudi je sam, opravlja vsa dela in pe- stuje revmatizem, ki ga kar prehudo daje. Kraljuje na slemenu in pogleduje v doli- . no. Morda se bo prikazala Ivanka? Kdo ve. Ni še tako dolgo, ko je prodal kravo. Za spomenik rajnicd bo, pravi. »Vse je prav, kakor je. človek mora biti zadovoljen in ne kar nei-gati. Zemlje je tukaj dovolj. Dal bi jo vso, če bi jo v redu obdelovali. Zemlja se nK>ra človeku simliti. Tole z višinskimi kmetijami pa s po- kojninami in zdravstvenim zavarovanjem bi morali nekako urediti. Saj bodo višin- ske kmetije propadle. Citam, brez časopi- sov ne morem, da je treba .skrbeti ziuije, da je to dobro, da je treba misliti na splošni ljudski odpor. .. Premalo nare- dimo.« Nič kaj rad ne toži stari Jankar. Bese- de je treba vleči iz njega. Razgovori se, če pogovor nanese na lu-ave, doanač-ijo ... na knjige. »Ej, teh imam cele kupe. Od nekdaj sem rad bral. Naix>čen sem na Prešerru>ve knjige, že od vsega začetka imam Novi tednik, prinašajo mi Kmečki glas, Nedelj- slci dnevnik. Dolgčas pa res nii pri nas.« Odideva iz izbe. Iz brezna imenitnega vodnjaka potegnem vodo in spijem krepak požirek. Preostalo odneseva v hišo. Sonce je nad Jankarjevino. Ko se spuščamo, se spomnim, da mi je dejal, da je njegovati mati bila v sorod- stvu s Slomškom, ki je v sorojakih poma- gal buditi narodni duh. Jankarju, šestin- sedemdeset letnemu Valentinu Kukoviču, ga res ne manjka. MILENKO. STRASEK št. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 PETA REVIJA V LIBOJAH ^^^^^^ ^ ^^^^ ^^^^^■JH^ ZDAJ POTREBUJEJO »ELASTIČNO« DVORANO Med nastopajočimi je bU tudi ansambel SIo\enija, ki je nastal tik pred revijo iz dveh an- samblov. Gaiičevi fantje so se združili z dekleti izpod R^ke planine in si obljubili trajnejše sodelovanje. Uvod je dober! Foto: TONE TAVCARi To, kar se raafco leto pred- zadnjo ali zadinijo nedeljo v novembru dogaja v Libojah že meji na glasbami fenoanen. Gre za 5. revijo narodno za- bavnih ansamblov, ki jo je tako kot vedno pripravila prizadevna lib(jjsika SVOBO- DA s sekcijo VESELI LI- BOJCANI ter ob sodelovanju vseh ostalih — tudi občin- skega izvršnega sveta, kul- turne skupnosti, ZKO ter ne- nazadnje pokrovitelja KERA- MIČNE INDUSTRIJE LIBa JE. Edini in glavni problem, katerega verjetno prizadevni organizatorji še dolgo ne bo- do odpravili, je premajlina dvorana. Nekdo je s'c©r iro- nično, vendar dobro pripom. nil: »NABAVITE TOLIKO ELA- STIKE. DA BOSTE DVORA- NO NATEGOVALI. KAJTI TAKO VELIKO DVORANO POTREBUJETE SAMO EN- KRAT NA LETO.« In kako je bilo z obisikom? Presenetljivo, odlično! Zjut- raj so pripravili glaisbeno ma- tinejo za mladino in glej — dvorana je bila POLNA! Mla- dih in starejtšdh (tstih, ki že nekaj dni pred revijo niso dobili več vstorpn'c za popol. danska koncerta pa 90 se zjutraj »znašli«, prišli in po- slušali)! Popoldrve je bilio še več ljudi. Nekateri (okoli 100) so prisili že celo uro prej. se vsedli in čakali... Nekdo je resnično zatarnal: »20 let že delam v keramič- ni pa n^mam vstopnice za to revijo!« Potem je le privan- dral v dvorano, poslušal, plo- skal, soet jokal, pel in ob koncu rekel: »TO JE BIL MOJ NAJLEP- ŠI DAN!« Ja, pri^avljienih je bilo kar 28 ansamblov, nastopilo p>a jih je 22. Pred petimi leti se je začelo s sedmimi ansamb- li, naslednic leto jili je bilo šest, potem nekaj čez deset in lani osemnajst! V Liboje radi pr;hajajo, saj ne gre za tekmovanje, ampak srečanje. Organizatorje najbolj muči vprašanje: Kam z vsemi v prihodnje, saj naj bi leta 1978 nastopilo že okoli 35 anStOiiblov! Pa ljudi — obi. skovalcev — je t.udl vodno več! In vedno več je novih melodiji! PostrežinvD z nekaj »zaku- lisn mi«! Pivi ansambel (ra-^en do- mačinov »Veselih Libojča- nov) je bil v Libojmh z mor- ja, ansambel Staneta škode iz Izole! Noč so preigrali, nekaj pr-xi peto po časti od- potovali ter se po mogli pri- peljali v Liboje! Nekaj »ma- čkov((, ki je ▼ začetku tuH- lo okoli njih, 90 pregnali in zaigrali tako. da 90 moraJi celo ponavPiati. V Libojah so bili taijio ju- bilanti, ki SO naistopili na vseh petih revijah: Veseli Li- bojčantt. Veseli hmeljarji in ansambel Franciija Zameta iz Vojnika s F>evci. Oba koncerta so začeli godbeniki iz L:.boj z melodi- jo »Od Celja do Žalca«. Aranžma je pripravil njdhov vodja Franc Kovač, ki je ob koncu vsakega koncerta isto melodijo dirigiral vsem na- stopajočim ansomblom. Bilo je prijetno, vsi v dvorani pa se se združili z ansambli — peli, plosksdi, se smejali, skratka UŽIVALI! V žalski restavraciji NAMA je n-djprej zapel oktet Po- ljana s Pre\-ali na Koroškem-, potem so spregovorili Vlado GoriSek, predsednik občine Žalec. Darko Suler, predsed- nik libojske Svobode in Ja- nez Meglic, predsednik kul- turne skupnosti. Prvič je v Libojah nasto- pil nov slovenski ansambel — SLOVENIJA, ki je nastal iz dveh projšnjih anse^mblov: Prijateljev izpod Reške pla- nine in Galiča! . Vzrok za združitev? LJUBEZEN in že- lja po dobri glasbi... Na »reviji« za obema »šan- koma« je zmanjfcalo vsega. Tudi cigaret. LastnM obeh »šankov« pravijo, da zdaj la- hko počivajo do konca le- ta... V garderobi za ansamble vedno n3kaj ostane. Letos so tako ostali ženski škornji, kravata, klobuk, en ded in- štrumenta in podobno. Na obešalniku pa že od lanske- ga leta visi kravata enega iz- med pevcev iz Prevalj . .. Po obeh koncertih so an- sambla, ostali v dvorani, ne- kaj pojedli — radi pa bi tu- di plesali, a jtim ni imel kdo igrati!!! Situacijo je odvoz- Ijal »strašni« Stef in Tereza Kesovija ... pardon, pevka v ansamblu Borisa Terglava An- ka Hr'boa-šek. Veseli hmeljarji so bili ta- ko veseli, da so rekli, da naj bom z njiimi na silvestrova- nju v hali Golovec . .. Vsi v dvorani so biU ve- seli, ker so dobro slišali do- bro glasbo. Za to so poskr- beli ansambli ter Boris Ter- glav z v. d. vodio Štefanom Frecetom, ki so prinraviU ODLIČNO OZVOČENJE! Ob o'l;iičnem igranju an- sambla Francija Lipičn^^ika iz Zagorja smo se NEHOTE spomnili na dobre zlate stare »n;uorleans« čase. ko pa so zaropotali viorna.. citre in orglice s sodelavci pa smo mislili, kako lepo je moralo biti na divjem zahodu ... Zanimivo: ko smo spraše- vali vodje ansamblov, kaj bo- do igrali, se naslovov ansam- blov niso m niso moigli spom- niti ali pa so nekag telovadi- li. . Veliko so prepevali o SA- VINJI, najlepši pa so bili člani ansambla SAVINJA ... Srajce so imeli bele, hlače pa črne. Do pasu namreč ho- dijo po »čisti« Savjnji ... Libojska revija je revija NARODNO ZABAVNIH an- samblov, ne pa MODNA re- vija. To velja zlasti za nežne glasike .. ., ki so med dru- gim čebljali tudi o pogledu v zvezde, ljubem ki prihaja in odhaja pa zahaja, rožicali, metuljčkih, marjeticah, po- ljubčkih, srčkih, vrčkih ... SRCKANO! Najibolj iskani predmeti na reviji so bile značke! Ansambel SIDRO iz Roga- ške Slatine se je ZASIDRAI. v domačem kraju in ga v Liboje ni bilo. ALPSKI OD- MEV iz Kamnika, ki se je SAM prijavil dva dni prod revi'O. odmeva kar doma, tudi HLEDETOVI fantje iz Steverjana v ItaMiji niso iz- polnili obljube stare nekaj mesecev da bodo prišli, iz Ptuja (pobrateni z libojsko Svobodo) pa so prišli samo delej^ati, n-apoivedani ansam- bel ŽIBRET pa ne... Vsi skupaj so kar za eno revi- jo.. . Seveda, če bi jfcm us- pelo skupaj priti... Prijetni so bili gostje iz Globasnice v Avstrvji, o Ica- terih bomo še pisali! Tako, Peto srečanje narod- no zabavnih ansamblov v Li- bojah je končano, prihodnje srečanje i>a bo 28. ncn^embra 1978! Nekateri so že kar letos rezervirali vstopnice, da ne bi prihodnje leto ostali brez užitka poslušanja smetane ansamblov, ki v Slovenij;i go- ji dobro domačo^ glasbo . .. Zdo.j smo se rfiiz?šte v Frankolovem, zlasti pa pismo- noša Franc Klinar lepo, ix>- .šteno, odkrito napisala o vsem tudi zavrnila pripomoe o neredni dostavi pisem, ča- sopisov in drugega. Napisala sta pismo in se polno podpisala! Cemu bi se skrivala! In zdaj spet novo pismo. In podpis »prizadeti«. Ponovna anonimnost! Vprašujemo se čemu?. Mar ne upate povedati na »glas« in napisati, če je kaj narobe? Zakaj se skrivate? Prijetno je, če veš, s kom se pogovarjaš! Tokratno pismo omenja, da ne gre samo za neredno do- stavo pošte v-črešnjicaii, mar- več tudi za Podgorje, Brdce Sojek, Kamno goro. Sicer pa — problem okoli dostave pošte v črešnjice in druge sosednje vasi je s tem za nas zaključen. Odprli ga bomo le tedaj — to pa seveda velja tudi za vse druge pris- pevke pod rubriko »Pisma« če bo morebiti novo pismo podpisano "s polnim naslo- vom. Tu zahtevamo tako ime in priimek, natančen naslov bivanja itd. Pa brez zamere. Anonimnost v našem tedni- ku nima prostora! UREDNIŠT\^0 PRETEŽKE KRIŽANKE Novi tednik mi je zelo všeč. Zato ga tudi težko Čakam. Ima pa eno napako. Vprašu- jem se namreč, zakaj so kri- žanke tako težke, da jih kmečki ljudje ne moremo re. siti. Vprašanje postavi jiun tembolj, ker je tednik v prvi vrsti namenjen ljudem na va- si. Upam, da boste upoštevali mojo pripombo. Zato nagrad- na križanka naj ne bo pre- težka. Naj bo 2ia vsakega ne- kaj. Lep pozdrav! P. J. iz Dobja UREDNIŠTVO. Moramo priznati, da ste prvi, ki se priožujete nad »težkimi« kri- žankami, če sodimo po tem, odkod dobivamo pravilne re- šitve, potem bi skoraj lahKo zapisali, da drugim ne delajo prevelikih težav. Tudi kmeč- kim ljudem ne. Sicer pa — nekaj truda je treba v^^^žiti tudi za pravilno rešitev kri- žanke, sicer ni zanimiva m niti poučna. Na vsak način pa bomo sestavljalca naših križank opozorili na vašo pri pombo. VODOVOD, CESTE... Strinjam se z opozorilom krajevne skupnosti štore z dne 27. oktobra glede vode. Toda, predlagam, da dobi vodovod v upravljanje tisti, ki bo za to sposoben in bo zanj bolj skrbel, kot Rudi Fidler. Prav tako ugotavljam, da imamo na našem teharskem območju še precej slabih cesf, tako od glavne ceste do pokopališča. Pa se spra- šujem, ali ni možnosti, da bi uredili tudi ta cestni od- sek. Kdo bo poskrbel za to? Vrh tega sprašujem, zakaj v celjski občini ni moč ku- piti plin butan tudi v popol- danskem času. Ali res ni mogoče bolj skrbeti za po- trošnika, saj si ga vsak res ne more nabaviti v dopol- danskih urah! BOGOMIR MASTNAK, Teharje 34 SPORED OD 24. 11. DO 6. 12. 1977 C.KTRTKK. 24. 11.: 8.10 poročila, 8.1.5 dopoldanska siefa- nja, 8..50 Pod Konjiško goro, 9.(KI zaključeli dopoldan.^^kcsa sporeda; 15.4.5 glasba iz studia, Ifi.OO »uročila, naši posliišalii čestitajo in pozdravljajo, zabavni slobus, po.sebna oddaja, H.(10 kronika, obvestila, 17.:>0 kulturni feljton-teden domačega filma, 17.45 domači ansambli, 18.(M) zaključek .sponfda. PKTEK. 25. 11.: 8.10 poročila. 8.15 dopoldanska srt^čan.ja, 8.50 po laški občini, 9.00 zaključek dopoldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia, Ki.OO poročila, naši |>oslušalci čestitajo In pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17.30 turistična oddaja, 18.00 zaključek sporeda. SOBOTA, 26. 11.: 8.10 poročila. 8.15 dopoldanska srečan.ja. 8..50 celjski odnie\i. t).(M) /.aključek doimldansw'ga sporeda; 15.45 glasba iz studia. 16.00 poročila, naši i)osIušaIci česititajo tn po/xIravlJa.!o, zabavni globus. 17.00 kronika, obve.stila. 17.SO filmski sprehodi, 17.45 vedri z\oki, 18.00 zaključek sporeda. NF,nKIJ\, 27. H.: 10.05 ijoročila, 10.15 predstavljamo vam. 1(1.30 olneslila. 10.45 posebna odda.ja — mladi o tem, kaj jim ponvoslušalci čestitajo in pozdravljajo, 1,'i.OO literarna od- daja. 1:5.15 melodi.jo za nedeljsko opoldne, 13.35 kmetijska od- daja. 14.00 zaključek sporeda. IN )M.; O KM F. K. T«KKK IN .SREDA — zaradi pr:iznikov ne iH) midaj «\Di\ Celje. ČETRTEK. 1. 12.: 8.10 poročila. 8.15 doiM>idanska sr*H\-inja. 8..50 Pod konjiško goro, i).(ki zaključek doiM)ldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia. IG.00 iMiroCila, naši poslušalci čestita.jo In ]K>zdravlJaJo. /.aba\ ni globus, 17.00 kronika, obvestila. 17.:J0 aktualno, 17.45 domači ansambli, 18.00 zaključek sporeda. PCTEK, 2. 12.: 8.10 poročila. 8.15 dojMildanska srečan.ja, 8..50 Po la.ški oMini, fl.OO zaključek doiM)ldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia. Ki.OO i>oročila. naši poslušale! čestitajo in pozdraviia.jo. zabavni globus, 17.00 kronika, obvestila, 17..30 Mhidi mladini, 18.00 zaklJuAi-k s])oreda. S<)Boročila, 8.15 dopoldanska srečanja, 8..50 eel.jski odmevi. 9.00 zaključek do]>oldanskega sporeda; 15.45 glasba iz studia. Ki.(M) poročila, naši poslušalci čestiUiJo In i)ozoročila. 8.15 dopoldanska sre- čanja. 8.,50 š«'ntjurskošmarski utrinki. 9.(Ml zakljuti;-k dopol- danskega siw)reda: 15.45 glasba iz studia. Ki.(M» poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 kro- nika, obvestila. 17..30 športni pregled, 17..50 novo pri Jugotonu, 18.00 zaključek »|M)reda. TOREK, 6. 12.: 8.10 poročila. 8.15 v živo s pj-ee, 18.00 zaključek sporem takoj opisal ves dogodek. Se^.^eda ni imel ve- liko upanja, da bo dobil de- nar nazaj, pač pa se je na- dejal, da bodo tatovi od\Tgli vsaj listnico. In res ni se zmotil, saj je listnico že na- slednji dan našel v grmovju pred bivšim s.(xiiščem v Šoš- tanju komaj sedemletni šo- larček Miro Oman, ki se je vračal iz šole domov. Doma je listnico brez pomisleka od- dal stricu Karlu Založniku, le4a pa jo je takoj odnesel na. postajo ljudske milice v Velenju, kjer so jo vrnili srečnemu lastmku, ki bi si- cer težko pogrešil tolikšno vsoto denarja. Mladi natakar je poštenega najditelja prvo- .šolčka Mirana Omana za nje- govo lepo dejanje primemo nagradil. Kako je zašla listni- ca z veem denarjem v gr- movje, pa bodo ugotovili wgani milice. V. KOJC NAŠ KRAl CELJE-ALJAZEV HRIB: 150 I^OVIH TELEFOI^OV V krajevni .siiupnoiiti Aljažev iirib v Celju so sklenili dela za položitev kabelske telefonske mreže. Tako je vse pripravljeno na priključitev posamez- nih naročnikov. Po programu, bodo do konca letos priključili na omrežje najmanj 150 no- vih telefonskih naročnikov, od tega do sredine decembra 77. Po podpisu po- godb s PTT in plačilu prispevka za priključek, bodo delavci celjskega PTT I>odjetja priključevali po vrstnem redu, ki ga zahteva tehnološki postopek. Območja, ki so zdaj izven kabelske mreže (Zvodno, Podgorje, Mirna pot, Zagrad) bodo končane najp>ozneje do februarja prihodnje leto, oziroma od- visno od zmogljivosti strokovnih de- lavcev podjetja za PTT promet. Prispevek za primarno mrežo, ki .so ga novi naročniki plačali krajevni skupnosti, je seveda pogoj za ureditev priključka. Vse, ki so poravnali to ob- veznost, je krajevna skupnost sama prijavila PIT podjetju zaradi nadalj- njega dela. Kaj pa zamudniki? Na kra- jevni skupnosti pravijo, da ne kaže odlašati, da ne bo tako poznejših težav zaradi pridobivanja številk. FIGZERJE: SAVINJS^^E SAJ V pt-ieK, 2. decemora, se uoao na skupni seji sestali delegati vsen treh zoorov oočinsKe skupocine Mozirje. Predlog dnevnega reaa obeta živahno delo, saj bodo med drugim odločali o sprejemu odioka o obveznem prispev- ku za fmanciranje dejavnosti samo- upravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Mozirje. Gre za odlok, ki bo obvezen za vse tiste, ki niso sklenili samoupravnega sporazu- ma o sofinanciranju programa skuj> nosti za varstvo pred požarom in za one, ki bodo zavezanci postali v času veljavnosti tega odloka. Aktualna bo ocena o uresničevanju zakona o združenem delu v občini, saj med drugim kaže, da čaka delovne sre- dine v Gornji Savinjski dolini še dosti dela, da bodo uresničili zakon o zdru- ženem delu in zato uveljaviU novo sa- m.oupravno organiziranost. Poročilo o aelu komisije za ugotav- ljanje izvora premoženja kaže, da je od 1972. leta dalje obravnavala 207 pri- jav o premoženjskem stanju. Od tega jih je 185 izločila takoj, ker ni bilo razlogov za nadaljnji postopek. Tako je trenutno v raziskovanju 18 občanov, v postopku, ki je uveden s sklepom, pa trije. Delegati se bodo tokrat seznanili tudi z urejevanjem Savinjskega gaja v Mozirju in tako s pripravami na re- publiško hortikulturno razstavo pri- hodnje 'leto. In ne nazadnje bodo odločali o ustanavljanju dislociranih oddelkov glasbene šole ter o vključevanju sred- stev občinske skupščine v Temeljno banko Velenje. MB 2ALEC: SKOPSOi^JA O PROGBAfilH SIS v Žalcu se je cianes pnceia skupna seja vseh treh zborov občinske skup- ščine, na kateri bodo med drugim raz- pravljali o devetmesečni realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti ter o delu komisije Izvršne- ga sveta za vzgojo in preventivo v cest- nem prometu. V nadaljevanju današ- nje seje bo posebna razprava veljala še predlogu odloka o priznavalninah in družbeni skrbi za udeležnce; NOB in drugih vojn ter za njihove člane. Ob koncu seje bodo delegati govorili tudi o predlogih odloka o določitvi roka za nabavo sredstev za zaščito pred vojni- mi akcijami ter o ustanovitvi in orga- nizaciji štabov in enot civilne za.ščite. VELENJE: TUilKOVic' ^' IN »DUDEKc Knjižnica v Velenju, kjer je tudi galerijski prostor, je bila pretekli pe- tek zvečer premajhna, da bi lahko sprejela preko 200 obiskovalcev, ki so se udeležili otvoritve razstave slikarja Josipa Turkoviča iz Virja v Podravini. Slikarja in njegovo delo, ki se je pred- stavil z 20 oljnatimi podobami po- dravskih motivov večjega formata, je občinst\t.i predstavil Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Velenje. Pokroviteljica razstave je trgovsko pod- jetje ERA iz Velenja. Domiselni organizatorji pa so po- skrbeli, da je v programu ob otvoritvi razstave sodeloval tudi znani igralec Martin ' v druge značilne! lo ostal, vizijske \ prej je ' je poved narečju, prisotne, največ p še p>oseli zalo takj od odprj "i PRA] Tudi 1 jurske c vili 29. i vzelo ve jevna s] republiki kulturno zbori, m ni, ki b kom spi pripravlj nika v 1( Cl v « Jugoslavij - 30-letnice pobrateni Te pn žila konc cija Druš Ob tej Dništvu vom »Na je zgodo okolice, gatih zg tudi izse! v čuprij( grafija i nega obe Na te častna organiza ( čuprije uspehu ( prli pa so ga zg V no\ činskega umnemu tel ju D rs Loki pri ležje s I jen 1820 nikoval smrti v Sporni Sadjarski je Franc Boštanja Ijenju j( dr. Frani strokovni Plošča vega slo Trubarja, Istega df knjižnico knjig. SEN Hotel še vednc zasedenoi žišč. Nel ostalih li bro zase< reditev s kovnem la slikar yer in J nič. Ljut dej o na kjer je ' cert. SE N V.se 1< .skupno 1 konca 16 čili prog samoupr leta. Ne dal pred ne prese cu leta. Službi d vključili OD RINKE DO SOTLE - PP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE feOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — ^a, ; 'ba. Le-ta se je pn.-iama pojavil v _ ki nam je tako ze- U iz poptilarne tele- jce ("včani. Naj- »kaj pesmi, nato p>a ij šal v podravskem ni je razvedril vse [ Dudek je vsekakor ; ninožični udeležbi, iiiladine, zato bi ka- b organizirati ločeno h razstav. V. KOJC I SLATINA: &EHAJALISCA tjo bcKlo ol.)čani šent- vse .slovesno prosla- Praznovanje bo za- , saj bo vsaka kra- ripravila ob Dnevu oslavo. Vsekakor se la društva, pevski ;olah, pa tudi ciciba- V dneli pred prazni- te pionirjev, skrbno očastitev tega praz- . etu — letu jubilejev. bm l>0KGJEri03 IPRIJI jih veliKih obletnic jridružil tudi jubilej i društva penzionera čiiprije v Srbiji. je na vabilo udele- )ra 1977 tudi delega- ojencev iz Celja, so izTOčili celjskemu cev knjigo z na.slo- Cuprija«, ki prikazu- J cuprije in bližnje je poleg ostalih bo- 1 dogodkov opisano izgnanstvo Slovencev 1. V njej je tudi taio- lašega umrlega čast- a Roša. Sti so bila podeljena I družbenopolitičnim lA. in posameznikom »vanje in pomoč pri tva upokojencev. Od- [)om upokojencev, ki prostovoljnim delom. V. KOJC EVLOMH ■ mm liosTiJ 1977, ob proslavi ob- l Sevnica, so odkrili l, strokovnemu pisa- lerdinandu RIPŠLU v ostu spominsko obe- Imenovani je bil ro urju pri Celju. 2up- ti od 1874 do svoje iležje mu je postavilo » Slovenije, odkril ga >k, priznan sadjar iz lici. O njegovem živ- l pi-ofesor, agronom 6, priznani sadjarski avl j ena ob plošči pr- i pisatelja Primoža di župnikoval v Loki. prli v Ivoki centralno ^S, ki šteje preko 720 STANKO SKOČIR SE O SKUPNI RABI ' Rogaški Slatini se pohvali s precejšnjo ima prostih le 22 le- 5 prostora je v pre- i pa so vendarle do- !> letno obdobje. Pri- šli, le v pivnici, v li- ■azstavljajo svoja de- Lukežič, Ferdo Ma- ter Štefan Simo- »le glasbe lahko pri- -un v hotelu Donat, poldne klavirski kon- mst ^PRIPRAlfE ZNOVANJE oliodki, namenjeni za šentjurski občini, do ^0 bistveno prekora- ^ so jih predvideli s 'Poraztimi v začetku pa je izvršni svet 'čini, naj bi eventuel- 'i se p>ojavili ob kon- ^ poseben račun pri ' knjigovodstva in jih ^ naslednjega leta. SPODNJI DOLIC PRI VITANJU DOČAKALA ZLATI „DA" Zlatoporočenca Marija in Peter Jelenko iz Sp. Doliča pri Vitanju nista nikoli po- mislila, da bosta v krogu svo- jih otrok, -vnukov in pravnu- kov dočakala tako redek in pomemben jubilej — zlato po- roko. Pred dnevi je bilo v Vita- nju veselo, kot že dolgo ne tako. Marija in Peter Jelen- ko sta v gostilni Kuzman sla- vila svoj zlati jubilej. »Težko je bilo najino živ- ljenje. Veliko je bilo slabih, toda še več lepih trenutkov. Otroška leta sem preživljala na Skomarju. Delala sem na polju, jaasla živino ... Skrat- ka, prijeti sem morala za vsa- ko delo,« je med drugim po- vedala Marija Jelenko. Peter je bil bolj redkobe- seden, »še danes se spomi- njam, kako je bilo, ko sem spoznal svojo Micko. Rasla sva blizu skupaj. Ko sva bila še otroka, sva se na Skomar- ju tudi igrala. Na paši. Leta so tekla in marsikdaj sem si mislil, mogoče boš prav ti moja žena. In tako se je zgo- dilo. Dobro leto sva si bila dobra in potem sva se vzela. Da, če je ne bi vzel, bi goto- vo ne dočakal zlate po- 'roke . . .« V zakonu se jima je rodilo osem otrok: sedem fantov in hčerka. Ob porodih Marija ni nikoli iskala zdravniške pomoči. Na svoje otroke sta ponosna, saj sta jih vzgojila v poštene in pridne občane. In tudi zdaj, po tolikih le tih, nista sama. Njuni otroci ju radi obiščejo. Najbolj pa sta vesela, ker imata 16 vnu- kov in 5 pravnukov. Poleg otrok jim je najzvestejši hiš- ni prijatelj naš Novi tednik . Zato tudi iz našega uredni- štva — iskrene čestitke in še dosti zdravih in srečnih skupnih let! FRANCEK JURAČ ŠEMPETER POTRJENA ZVESTOBA v novembru 1927. leta sta rekla svoj prvi — da. Bilo je na Vranskem. Po petdesetih letih skupnega življenja sta znova stopila v poročno dvo- rano. Tokrat v Žalcu. In po- novila sta besedico, ki jima je skozi pet desetletij pred- stavljala smisel življenja, spoštovanja, ljubezni. Da bi jima še dolgo tako! Avgust in Marija Božič, ro- jena Cen cen. Avgtist doma iz Spodnjih Grušovelj, ona iz Prekope. Njuna pot je bila po\-ezana s trdim delom na kmetijah. Toda, prišla so tudi vojna le- ta in Avgust je moral 1915. na fronto. Prišel je v msko ujetništvo. Domov se je vrnil .šele 1924. leta in to preko Si- birije in Vladivostoka. Dol- ga, težka pot. Potem je delal na očetovi kmetiji. Tako tudi še nekaj let fk) poroki z Ma- rijo, ki je prav tako prišla iz kmečke družine. Potem sta se preselila v Šempeter v Savinjski dolini, kjer je Avgust delal kot po- ljedelski delavec, zatem pa kot nočni čuvaj pri kolekti- vu takratne Lesne industrije. Od tod je šel tudi v invalid- ski pokoj. Čeprav Marija ni bila red- no zaposlena, je imela vedne polne roke dela, doma in pri raznih kmetih. Skrb za ob- stoj in preživljanje petčlanske družine je terjala svoje. Pred dnevi sta dočakala svoj zlati jubilej. Tudi v tej sreči nista bila sama, saj sta jo delila z otroki in seveda tremi vnuki. Da bi to srečo uživala še dolgo. Skupaj! Tekst: M. BOŽIC Poto: T. TAVČAR MAUbAliliEtA JUGOSLAVIJA DOBROTA še nekaj dni nas loči od rojstnega dneva naše re- publike. Kaj učencem pomeni domovina, naša Jugo- slavija? To vprašanje smo zastavili mladim ljudem iz žalske občine. Ko so odgovarjali, so hoteli kar na naj- bolj lep in enostaven način povedati, kaj čutijo do domovine. Pa si preberimo, kaj so nam povedali. DUŠAN GRABNAR, Zalog: »Ponosen sem, da živ^m v državi, kakršna je Jugosla- vija, ki je za v:^led marsi- komu po svetu. Ponosem sem na republiko, ki se bori za mir in pravičnost v svetu ter za enakopravnost med naro- di. Za stvari torej, ki o njih marsikje le še sanjajo. Vse to izvemo, ko gledamo tele- vizijo, beremo časopise in Ix>slušamo radio.« SREČKO CEROVŠEK, Šem- peter: »Ob rojstnem dnevu naše Jugoslavije si želim, da bi nas še dolgo vodil tova- riš Tito, simbol m',ru in do- brote. Tita spoštujejo po vsem svetu. O tem se'lahko vsak dan prepričamo. Mi slim, da je pri nas lepo vsa komur, ki je pošten in dele ven.« STANKO ŠTOPFER, Griže: »Ko poslušam starejše ljudi, velikokrat slišim, da nam še nikdar ni bilo talco lepo kot sedaj, ko imamo vsega do- volj. Mislim, da je Jugosla- vija takšna, kot si jo želimo samo mi, ne pa takšna kot bi želeli morda kje drugod po svetu. Samo delo je tisto, ki nam bo še namrej zago- tavljalo lepo življenje in mla- di bomo imeli pri tem po- membno nalogo.« 1>s NATALIJA TRATNIK, Za lec: »To, da živim v repvibli- ki kot je Jugoslavija je za- me sreča. Sreča zaU"), ker nam je lepo, ker smo svo- bodni in živimo v miru. Bo- rimo .se tudi za mir diaigod v svetu, marsikdo pa nam ttidi zavida vse tisto, kar smo ustvarili sami.« FERDO KOČE V AR, z,alo- že: »CUedam televizijo in zgro/^n sem nad vsem, kar vidim. Ne morem razumeti, da se ljudje med sabo ta':o so\'ražijo in divja toliiko vojn. Mi živimo v miru, zanj se tudi borimo, hkrati s tem pa tudi za enakopravnost med vsemi narodi, čeprav sem še mlad, vem, da nam ri slabo, da dobro živimo. To pravijo tudi starejši ljudje. Rad imam Jugoslavijo in po- nosem sem na svojo domo- vino.« Tako torej mladi. Kljub temu, da življenje šele spo- znavajo, dobro vedo, da pri nas ljudje živijo dobro, da so svobodni in enakopraTOi. Vedo, da se Jugosla- vija bori le za mir in napredek v svetu. In če znajo takšne stvari ceniti že najmlajši, potem nas za lx)doč- nust ni treba ski-beti. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR )TLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINM PO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 16. stran — NOVI TEDNIK št. 47 — 24. november 1977 MLADINSKA KNJIGA CELJE u mmm nekaj Se pred dobrim letom dni je bila Mla- dinsiia knjiga v Celju le neugledna pro- dajalna, v katero sta bila stlačena oddel- ka papirnice in knjigarne. Z otvoritvijo novib obnovljenih prostorov pa je postala Mladinska knjiga zračna, moderna in okusno urejena prodajalna, v kateri je poleg dveh glavnih od.delkov — papirnice in knjigarne — še več manjših pododdel- kov. V prostoru tik ob vhodu v prodajalno je najprej oddelek papirnice, kjer so pro- dajni predmeti razstavljeni na ličnih po- licah. Največja vrednost papirnice je v tem, da je celoten oddelek urejen po na- čelu samoizbire kupcev, saj si vsakdo lah- ko temeljito ogleda predmet, ki ga želi kupiti in se o njem tudi posvetuje s pro- dajalci. Zelo mikaven je v okrilju papir- nice prostor, ki je odmerjen razstvi okus- nih predmetov, zelo uporabnih za da- rila. Na policah lahko kupci izbirajo med modernimi izdelki z lesa, med potiskani- mi indijskimi rutami, pletenimi košarica- mi in Učno izdelanim nakitom. Brez za- drege lahko rečemo, da na tem oddelku lahko vsak kupec odkrije lep, a poceru izdelek, ki ga želi nameniti nekomu od najbližjih za darilo. V zgornjih prostorih nad papirnico pa je knjigarna Mladinske knjige, v kateri lahko vsakdo najde tisto, kar ga zanima. Knjigarna je urejena v več pododdelkih, da bi tako kupci lažje našli knjigo, ki jo iščejo ali pa "v miru prebrali vrstico ali dve iz nje. Tako je v knjigami poseben oddelek strokovne literature, v katerem imajo bogato izbiro učbenikov za študente VEKš. Zaposleni se trudijo, da bi ta od- delek ponujal bogato izbiro knjig tudi za študente ostalih visokošolskih zavodov, prav tako pa tistim kup>cem, ki sodelujejo v izobraževalnih tečajih in šolah, ki jihj organizira Delavska univerza v Celju. Ze- ] 10 prijeten je tudi kotiček za najmlajše, j ki je bogato založen z najbolj raznovrst- nimi slikanicami in knjigami. Še posebej je pohvalno dejstvo, da Mladinska knjiga; izloča iz svoje prodaje vse tiste otroške j knjige, ki niso na dovolj kvalitetnem nivo-] ju in sodijo v kategorijo kiča. Ko govori- j mo o knjigarni pa moramo vsekakor ome-: niti še najmanj dva oddelka. In sicer od-j delek gramofonskih plošč z izključno kla-^ sično glasbo in pa malo galerijo, v kateri i so doslej razstavljali že številm slovenski] slikarji in grafiki. Zelo obiskan, morda ■ celo najbolj obiskan oddelek knjigarne pa j je Svet knjige, ki je s svojim izborom I knjig široko odprl vrata slehernemu bral-' cu iz Celja in tudi širšega območja. Ko govorimo o Mladinski knjigi v Ce- [ lju pa ne smemo govoriti le o papirnici i in knjigar.-- (čeprav sta to njeni najbolj i znani enoti). Mladinsko knjigo namreč se-i stavlja pet poslovnih enot. Dve od njih' smo že omenili, ostale pa so še enota ve~i leprodaje ki med drugim prodaja meha-; nograiske stroje biroservis in enota Mla-i dinske knjige na Tehniškem šolskem cen-^ tru in na osnovni šoli Slavka Šlandra v j Celju. Za slednjo menijo, da bi jo v na-| slednjih letih še razširili, saj je na osnov-j nih in srednjih šolah zanjo veliko zani-l manje. Nad programsko usmeritvijo Mladinske^ knjige v Celju bdi posebej imenovani druž-j beni organ — svet knjigarne, žal je biloi njegovo delo v preteklih letih še zelo šib-1 ko, za kar je v mnogočem kriva tudi pro-^ storska stiska, v kateri je Mladinska knji-! ga še pred kratkim živela. V zadnjem ča-j su pa delo sveta knjigarne na novo oživ-' Ijajo in v Mladinski knjigi celo menijo,: da bodo njegovi člani do konca leta spre- \ jeli p>odroben program razstav v njihovii mini galeriji. • pivovarna Saško Začetke varenja piva zasledimo že v prazgodovinski dobi. Pivo so varili naših tleh. Laščan Franc Gayer je 1825. jali razne dišave, začimbe in celo med. V osmem stoletju so pričeli Nemci pi- vu dodajati hmelj. Po dolgi razvojni p>oti se je izoblikovala pijača, za ka- tero danes z veseljem posegajo ljudje sirom po svetu. Potrebe po pivu so nastale tudi na naših tleh. Laščan Franc Gayer je 1825 leta uredil majhno pivovarno (današnji hotel Savinja) in ga smatramo za za- četnika pivovarske tradicije v Laškem. Vsa dela so seveda potekala ročno, pi- vo pa so varili le v sezonskem času za potrebe Laškega in okolice. 18G6. le- ta je podjetje kupil češki pivovamar Larisch, ki je nato pod Smihelskun hribom (današnja Volna) zgradili mo- dernejšo pivovarno z letno zmoglji- vostjo 10.000 hI. Pivovarna je nato me- njala več lastnikov, zadnji pa je bil Simon Kukec iz Žalca. Proizvajal je pivo, ki je postalo svetovnega slovesa, saj ga je izvažal celo v Indijo in Egipt. S prehodom v 20. stoletje je pivovarno prevzela delniška družba, ki pa je za- šla v težave in je v obdobju nasled- njih 30 let vse bolj propadala. Slovenski gostilničarji so z združe- nimi močmi 1938. leta odklenili diktat kapitalističnega pivovamiškega kartela, ki je takrat vladal v naših krajih. Kot najprimernejšo lokacijo za neodvisno pivovarno so določili zopet mesto La- ško, ki ima idealne pogoje za proiz- vodnjo piva in leži v centralni Slove- niji. Slovesno otvoritev nove pivovarne (današnja lokacija) so dočakali 8. de- cembra 1938. leta. Med II. svetovTio voj- no je pivovarna prešla v nacistične roke. V leUh 1944—1945 je bila ob bombardiranju železmlškega mostu skoraj popolnoma porušena. Delavstvo, ki je po tolikih letih terorja ob koncu vojne prvič svobodno zadihalo, se je z vso vnemo oprijelo dela in tako je že poleti 1946. leta zopet stekla proiz- vodnja piva. Od tega obdobja dalje je bila pivovarna v stalni izgradnji, saj so potrebe po pivu vse bolj naraščal©. Pomemben mejnik je bil september 1950. leta, ko je uipraiiTio podjetje pre- vael delovni kolektiv in si izjvoliil svoj prvi delavski svet. Danes je pivovarna sodobno ureje- na in že skoraj p>opolnoma avtomati- zirana. Kljub temu pa je proizvodni postopek ostal zvest stari pivovarsfci tradiciji, kar daje značilno aromo in okus priznanemu laškeiirju p.vu. To je seveda le neikaj skopih po- datkov o pivovarni in kolektivu, ki je leta 1946 zvaril 18.000 hektolitrov pi- va, letos pa bo proizvodnja predvido- ma znašala 550.000 hektolitrov. Je zaradi tako silovitega povečanja morda kvaliteta padla? Narobe! Lani je zlatorogovo pivo dobilo srebrno me- daljo na mednarodnem ocenjevanju piv, letos pa so požele zlato kar tri vrste laškega piva. V Luxemburgu so zlate medalje prejela piva: Zlatorog, Laški golding in Termalni desert. Poleg teh treh nagrajenih piv pa varijo v Laškem še pšenično pivo in naravni peneči napitek GREN. Ti dve pijači odlično tekneta bodisi z rezino limone ali nekaj kapljami malinovca. Pivo je vse bolj pijača, ki jo po- trošniki cenijo tudi v hladnem zim- skem času. Ne pozabimo! Ze pred 150 leti po svetu 2aiano pi- vo iz Laškega je ob visokem jubileju potrdilo svojo visoko kvaliteto. OB mmm 29. kovembru VSEM POTROŠNIKOM, POSLOVNEM FRtJATEUElVI IN VSEM OBČANOM ČESTITKE IN ŽELIE ZA USPEH 18. stra.. — NOVI TEDNIK St. 47 — 24. november 19i ZADNJA VEST ELEKTROSIGNAL NA LAVI Uvod v letošnje praznovanje dneva republike v celjski ob- čini je bil lep in veličasten. Začel se je z otvoritvijo no- vih delovnih prostorov obrat_ nega podjetja Elektrosignal, začel torej s pomembno delov- no zmago, ki je kot je dejal v pozdravnem govoru pred- sednik delavskega sveta, Mi- lan Remšak, za kolektiv več kot draga, saj sovpada z le- tošnjim jubilejnim letom predsednika Tita in Zveze ko- munistov. Elektrosignal je dobil nove delovne prostore na Lavi. To je lepa in svetla hala, ki ima 2.000 kvadratnih metrov po- vršine. V njej se bodo zdru- žile vse delavnice, ki so še oziroma so bile doslej raztre- sene po vsem svetu. Zdaj bo- do vsi pod eno streho, sku- paj s skupnimi službami. Za- to jim nova pridobitev pome- ni korak naprej tako v zbolj- šanju delovnih pogojev, kot tudi v razvijanju novih na- črtov. Celjski Elektrosignal ima letos sedemindvajset let. V njem je zdaj 110 članov, po- leg tega pa še 32 učencev elektrostroke. Z osvojitvijo novega delovnega programa — projektiranja — pa so si zagotovili še dodatne kadre z visoko in višjo izobra-'x). Kolektiv se v največji meri ukvarja z izvajanjem elektro- instalacijskih del jakega in šibkega toka, % montažo stre- lovodov, z montažno dejavno- stjo za sestavo razdelilnih in komandnih pultov. Sicer pa v okviru te enote izdelujejo tudi zahtevnejše regulacijske in merne naprave in ne na- zadnje cestno signalizacijo. Izredno močna je ser^dsna de- javnost. Kolektiv ima tudi svoj projektivni oddelek in vse druge ustrezne službe za normalno delo. Elektrosignal je txidi član sestavljene organizacije zdru- ženega dela ITC Celje. Za novo halo je kolektiv namenil 11.5 milijona dinar- jev lastnih in izposojenih sredstev. V Atomskih Toplicah so se po neskončnih negodovanjih gostov in pacientov končno le od- ločili, da zgrade novo dovoznico do zdravilišča. Novo cestišče pelje pravokotno s ceste Mestinje—Podčetrtek do zdravilišča preko proge in ga te dni intenzivno pripravljajo, da bi glavna dela opravili vsaj pred najhujšo zimo. Dela opravlja celjsko cestno podjetje. KONJICE 1^ ^ V S. Konjicah je tabomi- štvo zaživelo v 60 letih, zgra- dili so celo taborniški dom, nato pa je dejavnost takrat- nega Odreda Cmega teloha počasi zamrla. Silovit in buren razmah pa je začel ponovno v letu 19T5. Ni še poteklo 3. leto, ko šte- je Odred heroja Bračiča pre- ko 300 aktivnih članov, ki so razdeljeni v 25 vodov in klubu. S svojo dejavnostjo so vedno prisotni v kraju in sodelujejo v raznih akcijah. Letno jih tabori preko 200 v obmorskem in taboru na Rogli. Delajo še odredi na Stranicah in Zrečah ter dru- žina v Tepanju. Odred je dobil naiziv Par- tizanski odred aa leto 1976 in občinsko nagrado 12. ok- tober za leto 1976, za letoš- nji občinski praznik, pa so odprli tabomišiki klub. Spo- mladi pripravlja;« otvoritev svojega nekdanjega taborni- škega doma. Vse to je privedlo občane, delovne organizacije, družbe- no-politične organizacije in ostale, do prepričanja, da je čas razvitja prapora. Akcijo so ix>dprle celotne Konjice, člani, starši, prija- telji, občani, družbeno-poli- tične organizacija in delovne organizacije. Tako bodo ko. njiški taborniki, pod pokro- viteljstvom Občinskega od- bora ZZB NOV in Štaba te- ritorialne obrambe, razviM svxDij prapor, svečano za le- tošnji dan republike, obe- nem pa počastili letošnje ju- bileje, v soboto 2». II. 1977. Razvitje prapora bo nova vzpodbuda k njihovemu de. lu in .še večjim načrtom. LUKA VIDIvIAR ZK ŠENTJUR OCENA IN VOLITVE Komite občinske konferen. ce ZK. Na skupni seji bodo na kratko ocenili aktivn.ost občinske konference in nje- nih organov v pretkelem ob- dobju in podali oceno druž- beno-ekonomskih in di-užbe- no-političnih razmer v obči. ni. Nato i>a bodo volili nove organe občinske konference ZK Šentjur. mp ŠENTJUR V BODOČE ŠE VEČ GRADENJ V zadnjih letih je stam vanjiska izgradnja v Šentjur postala intenzivnejša. Pa i le zaradi hitrejše izgrad^ po potresu, ampak tudi zai di večjega št^evila interes« tov za gradnjo individua.liiii hiš. Kot interesenti za tnj vidualno izgraidnjo se pojj lj0(jo tudi pirebivailcd drug območij, predvsem iz Cel in Štor. To je razumljiv sao ima Šentjur poleg neip sredne bližine s Celjem pr« nost tuda v dobro ohranj nem okolju. V zadnjem času je opaai napredek pri urbanistična urejanju naselja Šentjur, j zlasti Hruševca, kjer je \ razpolago več gradbenih pj cel. Vzpoiredno s pripraj prostorskega načrta, pa po kajo tudi priprave na raa ritev gradbenih okolišev vi seijih Šentjur, Dramlje, P njna in Gorica pri Slivnii Predloge razširitve so predložili kraijevnim skup stim in delovnim organiza jam, zato pričakujejo, da že spomladi na voljo še ^ lokacij, namernjendh za in vodiiaLno iasgradnjo stanova skth hiš, v različnih krajj občine Senty,ur. B. št. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 PRIZNANJA ZA CELJSKE ŠPORTNIKE IZBiiA NAJBOLJŠIH PRIREDITEV BO TUDI TOKRAT V DVORANI GOLOVEC Lani so bili najboljši šport- niki v celjski občini med športniki rokometaš VLADO BOJEVIC ter med športnica- mi kegljavki MAGDA URH in JANJA iVIARINC. Kdo jili bo letos nasledil na njiho- vem tronu? Medtem, ko ver- jetno med športniki ne bo prišlo do večjili sprememb in vse kaže, da bi lahko Vlado Bojevič tretjič zapo- red postal prvi športnik, pa je situacija malce bolj za- pletena med športnicami. Ne bi radi napovedovali, kdo bo najboljši, vendar vseeno ome- nimo vsaj nekaj najslavnej- ših, ki imajo največ možno- sti, da se uvrstijo v samo »špico«! ŠPORTNIKI: za najboljša mesta se bodo ponovno bo- rili atleti in rokometaši, ka- terim se bodo pridružili tu- di košarkarji, hokejisti, ju- doisti, strelci, šahisti, mode- larji- in piloti ter še morda kdo. Pri rokometaših bo tre- ba paziti na državne repre- zentante brata Bojevič, Vu- koje, Ivezič, Anderluh ... Med atleti so najresnejši Li- sec, Ukič, Prezelj, Pečar in seveda zlasti mladi Rok Ko- pitar .,. Med košarkarji so v ospredju Pipan, Gole, To- ne Sagadin ... Strelci Jeram, Jager, Sršen, Dobovičnik, Pi- hlar ... šahisti zlasti Franc Plešec ... Judoisti Marjan Habjan (pri njem je možna zelo visoka uvrstitev)... Mo- delarji — piloti Leskovšek, Peperko, Starovič, Klinar, Rojnik, Kamer... Hokejisti Bratec, Kerkoš ... Še bi lah- ko naštevali! ŠPORTNICE: tu bo dvoboj med atletinjami in kegljavka- mi, kot že nekaj zadnjih let. Atletinje Blatnikova, Kopi- tarjeva, Urankarjeva ... Med kegljavkami Urh, Marine, Ludvig pa še morda katera ... Smučarke Jezernlkova ... Judoistkinja Drugovičeva ... To pa je tudi več ali manj vse. Kaj vse bo »vplivalo« na izbor za najboljšega šport- nika oz. športnico, katerim bomo poleg ostalega podelili tudJ tradicionalna pokala re- dakcije NT — RC? — uvrstitve na državnih, republiških in mednarodnih tekmovanjih; — članstvo v državni ter republiški reprezentanci; — razvejanost športne pa- noge, pri nas ter v svetu; — osebno prizadevanje športnika v šoli, pri študi- ju ali v delovni organizaciji In njegovo vključevanje v na- še življenje ter njegov odnos do skupnih prizadevanj za najboljši Jutrišnji dan. To- rej naj bi bili med najboljši- mi športniki tisti, ki niso sa- mo dobri športniki, ampak v vseh pogledih delajo na tak- šnem nivoju, ki mu lahko rečemo dober. Isto seveda velja tudi za športnice. Kdo vse bo izbiral najbolj- še? športni sodelavci naše redakcije in drugih medijev, predsedniki ter trenerji po- sameznih športnih društev, telesnovzgojni delavci... Za- jeti želimo vse, da bi dobili čimbolj realen končni vrstni red najboljših športnikov in športnic v celjski občini v le- tošnjem letu. Upamo, da nam bo to uspelo. Sicer pa se bomo o tem še bolj pod. robno razpisali v prihodnji številki NT. Podelitev priz- nanj najboljšim športnikom, rekreativcem in perspektiv- nim športnikom bo na veliki prireditvi, 23. decembra v hali Golovec. Pri tem sodelujejo občinska telesno kulturna skupnost, ZTKO, delovne or- ganizacije, občina in seveda tudi mi — Novi tedinik ter Radio Celje. Lahko pa nam pišete tudi vi ter daste svo- je predloge za ŠPORTNIKA | oz. ŠPORTNICO CELJA 77! TONE VRABL ROKOMET UUIOIE MED Kljub temu, da ni »red- nega« državnega prven- stva v I. zvezni ligi, celj- ski rokometaši ne počiva- jo. Vsi najboljši so te dni nastopili v različnih re- publiških selekcijah. Naj- boljši v A reprezentanci v Prištini, drugi v Italiji in mladinci v Švici. Vlado Viokoje si je z izredno ig- ro v Prištini pridobil na- ziv najboljšega strelca in selektor Ivan Snoj ga je tudi povabil v državno re- prezentanco za gostovanje po Sovjetski zvezi ter Skandinaviji. To je nova priložnost, da si Vlado Vu- koje pribori mesto med potniki za svetovno prven- stvo. V reprezentanci sta še dva celjska igralca in to vratar Zdenko Zorko ter Vlado Bojevič. V Italiji, mestecu Sira- cusi je B. reprezentanca Slovenije, v kateri so z na- šega območja igrali Lev- stik (Celje), Kompan (Šo- štanj) in Tumšek (Miner- va) in kjer je bil celjski igralec Bojan Levstik naj- boljši strelec, osvojila dru- go mesto. Danes popoldne pa bo pravo športno slavje v Slovenj Gradcu. Domači- ni bodo odprli novo šport- no dvorano. Ob tej prilož- nosti bo tradicionalna špK>rtna prireditev tn po- delitev priznanj najboljšim športnikom Slovenije. Ob zaključku bo rokometna tekma za letošnji pokal »Mladosti« med domačim Partizanom ter Celjem. Srečanje bo zelo po- membno, kajti zmagovalec se bo uvrstil med najbolj- ših osem klubov Jugosla- vije v tekmovanju za po- kal Jugoslavije. Celjani bo- do nastopili v popolni po- stavi. J. KUZMA NOGOMET IMffililliMi VELEMJČANS ZAENKRAT PREDZADNJI Pri nogometaščh ni nič no- vega. Predzadnje kolo v je- senskem delu republiške lige je prineslo poprečen nogomet. Mnogo je k temu pripomoglo slabo tn hladno vreme ter razmočena igrišča. V Celju smo videli prej slab, kot do- ber nogomet. Pred približno 100 (!) gledalci so igralci celjske sekcije igrali samo 0:0 proti železničarju iz Ma- ribora. Trener Nedelj ko Vukoje: »Nimamo igralca, ki bi v ma- loštevilnih priložnostih dose- gel zadetek. Tokrat so tudi starejši, rutinirani, igralci ra- zočarali. Zadovoljil je le Ju- račič.« Tudi nogometaši Šmartnega so si dovolili spodrsljaj, saj so doma proti Iliriji igrali samo 1:1. Edini zadotek je dosegel 2alig. Unior iz Slovenskih Konjic je v Ptuju izgubil proti Dra- vi z 0:1. Velenjčani so ostali v Bije- lini proti Radniku brez točk. Zanje je bila usodna 3. minu- ta, ko so domačini ustavili strel Velenjčanov na sami gol črti. Pozneje so domačini bili boljši in zmagali z 2:0. Pri zadnjih rezultatih so ig- ralci Šmartnega na lestvici drugi s 17 točkami, Celjani osmi z desetimi in Unior enaj- sti s šestima točkami, Velenj- čani Pa so predzadnji z U točkami. V prihodnjem kolu bodo igrali Celjani v Ljublja- ni proti Iliriji, Šmartno prav tako v Ljubljani proti Slova- nu in Unior doma proti Za- savju. Velenjski Rudar bo go- stil Poudarja iz Ljubije. Prvenstvo Celja v malem nogometu je končano. Največ uspeha pa so imeli igralci ekipe iz Aškerčeve ulice, Ga- berja, Pigala ter Grofije. Re- zultati zadnjega kola: Gaber- je 50 — Šentjur 14:3, Železar — Skavti 2:10, Gaberje 39 — Privatniki 5:4, Podgorje — Aškerčeva 2:8, Grofija — Ce- lea 1:1 in Faraoni — Pigal 0:5. Vrstni red jesenskega dela: A.škerčeva tn Gaberje 39 18 točk, Gaberje 50 17, Pigal 15, Grofija 14, Skavti 13, Zelezar 8, Faraoni in Celeia 7, Privat- niki 6, Podgorje 5 in Šentjur 2 točki. V drugi ligi pa so najbolj- ši nogometaši Galeba z Deč- kove ceste. Med strelci vodi Kos (Gaberje) 22 pred Ko- lencom (Aškerčeva) 17, P. Hribemikom (Gaberje 39) 15, Lojenom (Podgoorje 15), V. Hribemikom (Pigal) 13 itd. J. KUZMA KEGLJANJE CEUANKE ČETRTE M EVROPI v čehoslovaškem mestecu Glomoucu je bilo evropsko prvenstvo državnih kegljaških prvakov, 'led njimi so nasto- pile tudi tekmovalke Celja, ki so lani osvojile naslov prva- kinj v Jugoslaviji, Med eki- pami prvakov držav Romuni- je, Madžarske, NDR, ZRN, Av- strije in Cehoslovaške so ce- Ijanske kegljavke osvojile ze- lo dobro četrto mesto. Prvi dan so podrle 2464 kegljev, drugi dan pa 2421 kegljev. Ce bi poleg odlične Janje Marine »izstopili« vsaj še dve celjski tekmovalki, potem bi lahko posegle celo v borbo za dru- go mesto. Za Celje so kegljale: Janja Marine (440 In 422), Magda Urh (417 in 397 na sliki), Eva Ludvig (403 in 393). Tanja Go- bec (403 in 415), Vera Bajde (409 in 389), Lesjak Metka (399) In Tatjani Počivalšek (398) kegljev. j. KUZMA HOKEJ NA LEDU' v medrepubliški hokejski ligi je zaključen s popolnim uspehom celjskih l;okejistov, ki so tudi v petem srečanju premagali dobro tk.pc Tivolija z 8:4. Srečanje samo ni zadovoljilo trenerja Aibina Felca: »vse premalo koristimo kombinatorno igro. ?elc v zadnji tretjini smo zaigrali tako kot .je potrebno« Strelci v Ljubljani so bili: Bratec 4, Zorko, Perčič, Kerkoš in Dušan Zorko. Igralci so se pomeril z odlično Olimpijo, ki ima v svojih mladinskih vrstah kar pet ig- ralcev prvega moštva. Zato ni čudno, da so Ljubljančani tudi tokrat zmagali i 12:3. Dani Kerkoš: »Gostje so bili mnogo boljši. Toda Zidaj občutno razliko v kakovosti že zmanjšu- jemo. V prihodnjem kolu bodo igrali člard proti Triglavu, mladinci pa doma p:oti Jesenicam, J. KUZMA DVIGANJE UTEŽI USPSŠMi v DOMŽALAH Celjski dvigovalci uteži, ki so ponovno pričeli z rednim delom v Partiza- nu Celje — mesto, so na- stopili na pokalnem prven- stvu SRS v Domžalah, kjer so osvojili tretje me- sto. Dobro so se )Kxlre- zali« DUŠAN SIMONIC, ki je bil v sktipini do 52 kg drugi z 82,5 dvignjeni- mi kg, do 60 kg je bil JANI LOJEN četrti (85 kg), do 75 kg MARJAN KRANJC četrti (190 kg) in sedmi ZORAN ŠIŠMANa VI (110 kg). Do 82 kg je bil MARTIN BEVC tre- tji, JOŽE R.\VNAK pa če- trti (170 kg). Izreden uspeh je do 100 kg dosegel veteran SLAV- KO UR.\NKAR, ki je dvignil 215 kg, osvojil na- slov republiškega prvaka in se uvrstil v reprezentan- co SRS, ki bo decembra nastopila za pokal repub- lik. K. JUG KOŠARKA ZDAJ PRIDE PULJANKA Celjski košarknrji. člani II. ZKL — zahod, so v 4. kolu doživeli prvi poraz. Uirija-Slovan je bila tokrat mno- go močnejša od Celjanov. Le začetek je pripadal Celjanom, ko so v 7. minuti vodili z 12:9, nato pa še v 12. minuti z 22:20. Končni rezultat 92:73. Tokrat ne bi mogli pohvaliti nobenaga izmed igralcev. Igrali so poprečno, bilo je veli- ko napak tako v obrambi in napadu, pogrešali pa smo tudi hitrost, eno izmed gla^Tiih orožij celjske ekipe. Med uspeš- nimi strelci so bili Trobiš 22, Sabolčki 15 in Pipan 13. V 5. kolu bo f:ostovala v Celju Puljanka, srečanje pa bo v soboto ob 18. uri v dvorani TŠC. Z zmago nad Litijo so nas razveselile tud: čji.nice Celja. Vodstvu ŽKK Celje lah- ko le čestitamo, da razvijajo košarko tudi med žensko mladino. Najuspešneše so bile šibakovska, Kimej, Borov- šak, Bela in Rozman. Z uspešnim nast'.pom v republiški hgi nadaljujejo tudi košarkarji ET;EKTRE iz Šoštanja, ki so po štirih kolih še edini nepremagani. Tokrat so le za točko prema- gali mariborski Branik v Šoštanju z 82:81. Soštanjčani pod vodstvom trenerja Rudija Jeriča dobro napredujejo. Tre- nutno so pri vrhu lepubliške lige, saj imajo tekmo manj od dmgiii in 6 vkiijižtnih točk. K. JUG ROKOMET POKAL NT IN RC OSTAL DOMA Prvi odprti rokometni tur- nir slovenskih veteranov, ki je bil v Celju, je popolnoma uspel. V odlični organizaciji domačega rokometnega klu- ba se je borilo sedem ekip tudi za pokal našega uredni- štva Novi tednik in Radio Celje, katerega je zasluženo osvojila ekipa Trim teama iz Celja, ki je v finalu pre- magala ekipo Obale 12:10. V polfinalu so Celjani prema- gali še Rudarja iz Trbovelj z 18:8 ter v predtekmovanju Brežice s 16:11 in Ajdovšči- no 17:7. Na turnirju so sodelovali tudi rokometaši veterani Mi- nerve iz Grlž, ki so osvojUi šesto mesto. V predtekmova- nju so izgubili proti Rudarju iz Trbovelj 9:14 in proti Sev- nici 10:11, potem pa so v bor- bi za šesto mesto premagali Ajdovščino 13:9. V celjskem moštvu so se še posebej odlikovali Presin- ger, Povalej, Janez in Tone Goršič. Koren in Miškovič. Igralec Minerve Prašnikar pa je bil najboljši strelec turnir- ja z 18 zadetki. Pri Celja- nih je bil najboljši strelec Povalej (15), Janez Goršič in Miškovič pa sta dosegla po deset zadetkov. Celjani bodo vsako leto v novembru priredili ta tur- nir v poča.stitev dneva repub- like, ki naj bi postal tradi- cionalen in se pozneje spre- menil v odprto prvenstvo Slo- venije za veterane. Končni vrstni red: 1. Trim team Celje, 2. Obala iz Pi- rana, 3. Brežice, 4. Rudar iz Trbovelj, 5. Sevnica, 6. Mi- nerva iz Griž in 7. Ajdovšči- na. Srečanja so zelo dobro soaili Plahuta in Hlačer iz Celja ter Kemperle iz Šo- štanja. J. KUZMA ŠAH TOSi=!AT PORAZ Tudi v šaliu so imeli te- kmovalci Celja slab dan, saj so izgubili z Isbiro iz Ptuja. 7:3. Točke iz Celja so osvoji- li Planine, Markovič, Pe- šec in Bervar. KURTIČ PRVI? Na turnirju tretjekate- gornikov v Celju so že odigrali predzadnje kolo. Trenutno vodi član Kovi- notehne Kurtač, ki je zbral 6.5 točke, sledijo pa Sko- bič in Stankovič 6, Stulc in Jereb 4, Mikac in Jager tri točke itd. 20. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 24. november 1977 KONJICE ČRNA PROMETNA KRONIKA LETOS ŽE 51 PROMETNIH NESREČ Svet za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu pri skupščini občine Slovenske Konjice jo pripravil obsežno poročilo o prometnih nesre- čah, ki 90 se pripetile na občinskih ceistah v preteklih letih in v minulih mesecih letošnjega leta. Podatki kaže jo, da je v zadnjih petih le- tih izgubilo življenje na ce- stah konjiške občine 32 lju- di, 252 oseb je bilo huje in 140 oseb lažje ranjenih. Tudi podatki o prometnih nesre- čah v letošnjetm letu niso ohrabrujoči, pa čeprav izka- zujejo v številkah manj pro- metnih nesreč, kot sef jih je v občini pripetilo lani. Pred vsem so p>odia'tki zaskrbljujo- či zato, ker v občini še niso izkoristili vseh možnosti za zmanjšanje štev-ila prometnih nesreč. Pri tem so zatajile predvsem službe 2» varstvo pri delu in komisije za pro- metno varnost v organizaci- jah združerujiga dela in kra- jevnih skupnostih, kd bi lah- ko poleg šol in staršev naj- več prispevale za ohranitev zdravja in življenja udeležen- cev v cestnem prometu. Podatki kažejo, da se je le- tos pripetilo na cestah ko- njiške občine 51 jrrometnih nesreč, v kaiterih ste izgubili, življenje dve osebi, 17 jih je bilo huje in 23 lažje ranje- nih. Največ prometnih ne- sreč se je pripetilo med 8. in 12. uro, fk>vzročitelji nei- sreč pa so bili v daleč naj- večji meri vozniki osebnih avtomobilov. Nepravilno pre- hitevanje, prevelika hitrost in alkohol — to so bili v glav- nem črni botri nesreč na konjiških cestah. Zanimivo je, da se je od enainpetde- set prometnih nesreč pripeti- lo na ulicah Slovenskih Ko- njic kar osem nesreč, veliko nesreč pa sta tdrjala tiidi odseka cest Stranice — Vita- nje in Zreče — RogOa. Obširno poročilo sveta za preventivo in vzgojo v cest- nem premetu so v torek ob- ravnavali na seja konjiške skupščine tudi delegati vseh treh zborov. Jasno pa je, da poročilo ne sme mimo Sol in vzgojnoizobi'aževalnih za- vodov ter komisij aa promet- no varnost v oi-ganizaoijah zdniženega dela in krajevnih skupnostih. Ka>ti dejstvo je*, da so navedene ustanove in komisdje še kako soodgovor- ne za vzgojo otrok, delavcev in občanov o cestnopromet- nih predpisih ter o obnaša- nju na cestah nasploh. DAMJANA STAMEJCIC Odbor za medsebojna razmerja ZDRAVILIŠČA DOBRNA 63204 Dobrna na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje prosto vodilno delovno mesto vodje splošnega sektorja Poleg splošnih p>ogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, morajo kjmdidati izpolnje- vati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba pravne ali upravne smeri in tri leta delovnih izkušenj oziiroma višja izobrazba iste smeri in pet let delovnih izkušenj — da izdela program dela in razvoja sektorja Od kandidatov se zaliteva še: a) imetji morajo sposobnost organizacije in vodenja delovnega procesa b) kandidati morajo pri delu uveljavljati nazore, ki se skladajo z našim družbeno političnim sistemom ter uveljavljati pravilne odnose do samoupravljanja. objavlja prosta delovna mesta: 1. vodja vrtnarije 2. vodja pralnice 3. glavni kuhar gostišča Triglav 4. srednji fizioterapevt — (2 izvrševalca) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: — vrtnarski tehnik ali VKV viinar — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja dela pod 2.: — tekstilni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja dela — tečaj o varstvu pri delu pod 3.: — VKV kuhar ali kuhar s končano poklicno šolo — 2 leti oziroma 5 let delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja dela pod 4.: — srednji fizioterapevt ali medicinski tehnik — 2 leti delovrnih izkušenj — pogovorno znanje nemškega jezika Posebni pogoji pod 1. in 4. je dvomesečno, pod 2. ia 3. pa trimesečno poskusno delo. Kandidati za vsa prosta delovna mesta naj vložijo prijavo z dokazih o izE>olnjevanju pogojev na naslov: Zdravilišče Dobrna, splošni sektor, 63204 Dobrna. Rok za vložitev prijav je 15 dni f>o objavi. St. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK St. 47 — 24. november 1977 SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC ŠEMPETER IN VELIKA PIREŠICA NOVI OBJEKTI — POROK ZA NADALJNJO RAST IN USPEŠNOST Jutri bodo krajami Šempe- tra priče otvoritvi novega po- membnega objekta. Savinjski magazin iz Žalca bo namreč v tem kraju odiprl novo bla- govnico, ki bo seveda sodob- no m moderno urejena. Ce- lotna investicija je veljala več kot staro milijardo in dvesto milijonov dinarjev, iz- vajaiec del pa je bil Ingrad iz Cel'a. Vrata nove blagovnice se bodo potrošnikom odprla to- rej jutri dopoldne ob deseti uri! Prepričani smo, da vas na ta pomemben dogodek ni treba posebej opozarjati, za- to bomo nekoliko več besed namenili temu, kaj vse bo v novem objektu. Na enejn mestu boste lahko dobili pravzaprav vse, kar človek vsak dan potrebuje, pa tudi izdelke, po kakršne je bilo prej treba v Žalec, Velenje, Celje ali celo v Ljubljano. Poskrbljeno bo za vse vrste živil, gospodinjskih potreb- ščin, električnega materiala, stekla, porcelana, emajlirano posodo, predmete iz plast:ke, šolske potrebščine in celo za iMelke domače obrti. Sicer, pa bi bil spisek vseh stvari, ki jiih bo moč kupiti v novi šempetrski blagovnici kar predolg, če bi hoteli našteti prav vse. Najbolje bo, če kar sami obiščete nov, zares lep in sodoben objekt. V sestavu bkigovnice boor- ganiziirana tudi skladiščna maloprodaja, kjer bodo lah- ko kupci dobili razne vrste blaga v večjih količinah in to po nižjih cenah, štirideset zaposlenih delavcev Savinj- skega magazina se bo po svo- jih najboljših močeh trudi- lo, da bi zai-es zadovoljili vsakršnega kupca, mu sve- tovali ter kako drugače po- magali pri nakupih. Hkrati s tem je sevda treba zapisa- ti tudi to, da je z novo bla- govnico poskroel Savinjski magazin za štirideset novih delovnih mest v občini. V sklopu novega objekta bo tudi gostinski del, kjer bo- do lahko ljudje dobili vse vrste toplih in hladnih jedil ter pijač. Gostinsiki del bo odprt vsak dan, razen nede- lje, od sedme do enaindvaj- sete ure, trgovski ded pa vsak dan od sedme do devetnaj- ste, ob sobotah pa od sedme do sedemnajste ure. prav je, da zapišemo še nekaj drugili {»datkov o bla- govnici. Skupna površina me- ri 1157 kvadratnih metrov, kar 472 kvadratnih metrov pa je namenjenih trgovini, bife- ju 117, skladišču in hladilni- cam 348 ter ostalim prosto rom 220 kvadratnih metrov. V prizidku bo imela svoje prostore Ljubljanska banka. Krajanom Šenajjetra bo tako kmalu na voljo tudi banka, ki je doslej ni bilo v tem kraju. Brez dvoma je ta objekt v Šempetru velikega pomena. saj so bile doslej trgovske kapacitete v tem kraju pre- majhne. Jutri pa bo Savinjski ma- gazin svečano odprl tudi pre- urejeno trgovino v Veliki Pi- rešici, kar je še dokaj več, da to trgovsko podjetje skr- bi tudi za osnovno preskrbo obrobnili predelov žalske ob- čine. Takšna bo usmeritev tu- di v prihodnje, pa čeprav v obrobnih zaselkih občine fi- nančni efekt ni »vedno naj- boljši. Najbolj pomembno pa je to, da skušajo deJavcd Savinjskega maga.zina ustreči prav vsem ljudem v občini in s svojo dejavnostjo skr- beti, da bi bilo čim manj raz- lik med ljudmi, ki živijo v vodiilnih naseljiih aH pa kje na obrobju in v hribovskih zaselkih. Pa zapišimo še nekaj. De- lavci Savinjskega magazina, ki so pred kratkim praznova- li 25 let obstoja, so se na referendumu že odločili o no- vi samoupravni or-ganizirano- sta podjetja. Z novim letom bodo namreč ustanovili dva tozda in sicer TOZD TRGO- VINA in TOZD GOSTIN- STVO, poleg tega pa še de- lovno skupnost skupnih služb. Petindvajset let trgovskega p>odjetja je brez dvoana dol- ga doba. Kako bo v naisled- njih letih? Takšno vprašanje smo pred kratkim zastavili direktorju TONETU PRIVOS- NIKU. »Pričakujem, da se bo naša delovna organizacija v dobi od srebrnega k zlatranu ju- bileju še hitreje razvijala in s tem opravičila zaupanje, ki ga izkazujejo številni kupci že dolga leta, s tem pa bo- do seveda izpohijiena tudi pri- čakovanja in želje vseh čla- nov kolektiva. Sedaj nas ča- kata pomembni nalogi. Po- dobni blagovnici kot je šem- petrska bomo namreč zgra- diU tudi v Preboldu in po- tem še na Polzeli.« ep Nova blagovnica v Šempetru je veljala kar 12 milijonov dinarjev. VIZ Slov. Konjice — TOZD Osnovna šola Vitanje razpisuje prosto delovno mesto KVALIFICIRANE KUHARICE Osebni dohodki po samo- upravnem sporazumu. Nudimo samsko stanova- nje. Začetek dela po do- govoru. št. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 ZA VSAK ŽEP: NOVA ŽEPNA KNJIGA Da mora biti dobra knjiga vedno tudi draga, po svetu že dolgo ni več res. Tudi na Slovenskem so izhajale in izhajajo nekatere zbirke cenenih, mehko vezanih knjig, vendar omejene samo na eno zvrst, v glavnem na leposlovje. Zanimanje sodobnega bralca pa je zelo široko: želi si vse več poljudno stro- kovnih, dokumentarnih, biografskih, vojno dokumentarnih knjig, priročnikov z vseh področij - skratka, tudi na SkDvenskem je že čas, da dobimo v sodobni mehki vezavi in za nizko ceno moderno žepno knjigo, ki zadovoljuje vsa področja bralčevega zanimanja, od klasike do kuharske knjige. DEDEK MRAZ Cas novoletnega praznovanja se vse bolj bliža Tega se dobro zavedajo pred- vsem člani odbora za novoletno praznova- nje ctrok pri Občinski zvezi prijateljev mladme Celje. Za izhodišče novoletnih praznoval/j so se pr: občinski zvezi dogovorili že leta 1976 dolgoročno, in sicer tako, da je pou- da^-ek na kulturnih vrednotah. Dedek Mraz pa obdari« otroke od drugega leta dalje vključno 4. razreda osnovne šole, predšol- ske v krajevni skupnosti, varovance vrt- cev v vzgojno-varstveni ustanovi, šolarje pa v šoli. Delavci TOZD so se obvezali, da ne bodo organizirali lastne prireditve in obdarovanj. Sreaišče novoletnega praznovanja otrok je krajevna skupnost. Otroci morajo čutiti prihod Novega leta in dedka Mraza kot praznik, ki se dogaja v okviru njihovega bivalnega ob- močja. Vzgojno-varstvene ustanove ali šole so nosiiCi in izvajalci kulturnih pru-editev za najmlajše v krajevni skupnosti. Dedek Mra/ tudi letos ne bo pozabil obiskovati o.srednjega prireditvenega prostora v hali Golovec Cicibane in ostale bo ob kultur- nem programu pozdravljal vse od do 29. decembra. mp MLADI V AERU Ena izmed sodelujočih v akciji »dne\i mladine« v Celju je bila tudi OO ZSMS AERO, ki se je na akcijo precej časa vest- no pripravljala. Mladi iz naše DO naj bi sodelovali v okviru te akcije v razgo- vorih na temo uresničevanje določil zako- na o združenem delu v ASRU. Mladi v Aeru si namreč v zadnjem ča- su izredno prizadevajo, da bi organizirali in aktivirali delo mladih v svojem kolek- tivni, da bi njihova organizacija čimbolje d' lovala. Ne nazadnje pa jim to tudi uspeva. Mladi so se zavedali, da je akcija — Dnevi mladine pomembna, da je k njeni organizaciji potrebno pristopiti z vso res- nosijo, da bi lahko opravičili zaupanje, ki jun ga je naložila OK ZSMS Celje, ko jih ie povabila k sodelovanju. Da bi raz- govor dosegel svoj namen, so povabili k sodelovanju tudi strokovne delavce naše orgimizacije, ki so se radi odzvali vabi- lu kljub temu, da so jih čakale druge naloge in obveznosti. Vendai- pa so mladi, tokrat ne po svoji krivdi, lahko rečem — padli na tem izpitu. Zakaj? Udeležen- cev ir: hkrati soorganizatorjev akcije (Uredništvo revije »Mladina«) ni bilo ob dogovorjenem času na kraju, določenem za razgovor. Zato so člani Aera po več kot polurnem čakanju zapustili malo dvo- rano mladinskega doma. Zal mi je, da moram to zapisati, ven-. dar menim, da je to skrajno neodgovor- no — tako do strokovnih delavcev, kot do mladih v Aeru. Zal mi je zaradi tega, ker so (po vesteh v vašem časopisu — v kar pa ne dvomim) ostali dnevi mladi- ne dobro uspeli. Tako bo ostala ta ak- olja \ našem spominu s priokusom gren-- kob^ in menim, da je imela prav tista mladinka, ki je razočarana dejala: »K nam naj pridejo, pa jim bomo pokazali, kako se organizirajo uspešne akcije!« Mladi v Aeru pa menijo, da bodo kljub slabi izkušnji še sodelovali v takšnih in podobnih akcijah, za katere pa upajo, da bodo bolje uspele. JANJA Z-^VRSNIKi AERO: BREZ KAJENJA Samoupravna delovna skupina gospo- darskc. informacijske službe v AERU j« član/n delavskega sveta DSSS predlagala, da bi sprejeli sklep, da se na vseh sejah DS v prihodnje ne bi kadilo. DS je ta sklep sprejel, istočasno pa priporočal vsem ostalmi samoupravnim organom in druž- bcn-jpolitičnim organizacijam, da se tej akciji priključijo. ^ _ JANJA ZAVRSJilK, POSEBNO OBVESTILO v četrtek, 17. novembra 1977, je odšel neznano kam Stanko Dolinšek iz Šempe- tra. Osebni opis: visok je 165 cm, šibke postave, star 50 let. Oblečen je v sive hlače in rjav suknjič, nosi rjav klobuk. Ker ga svojci niso našli pri sorodnikih m znancih, naprošamo vsakogar, ki bi kar- koli vedel o njem, da to sporoči najbližji postaji milice. Postaja milice Zalec PRIPOROČA V prejšnjih številkah Novega tednika smo vam predstavili vse vrste obutve, kajti zima je takorekoč že tukaj. In kje mo- ramo posvečati največ pozornosti ugodnim kombinacijam pri oblačenju če ne ravno med obutvijo in torbicami. Zato vam da- nes predstavljamo iz oddelka usnjene ga- lanterije v Veleblagovnicah »T« več vrst torbic. Čakajo vas v različnih oblikah in barvah. Vi torej samo izbirajte. 24. stran — NOVI TEDNIK St. 47 — 24. november 1977 gt. 47 — 24. novembra 1977 NOVI TEDNIK — stran 25 5. TEDEN DOMAČEGA FILMA, CELJE, od 17. do 23. XI. 1977 POLZELA: TEDEN MLADIN- SKEGA FILMA v okviru TDF so na Polze- li v sodelovanju s Kinopod- jotjem Celje in v organizaci- ji Svobode ter Društva pri- jateljev mladine, pod pokro- viteljstvom tovarne nogavic prazinovaLi teden mladinskega filma. Požel je nemalo zani- manja občinstva, o čemer pri- ča tudi dejstvo, da se je nad 150 Polzelano\' odločilo za na- kup abomnajskih vstopnic za vse predstave, Polzelani so videli sedem domačih mladin- skih filmov. Podobno kot Polzelani pa. so bili navdušeni tudi v An- dražu nad Polzelo. S poseb- no prenosno kino-aparaturo je namreč Kinopodjetje v Zadružnem domu pripravilo prvo kino predstavo v tem kraju sploh. Pred nabito pol- no dvorano so odvrteli Sre- čo na vrvici. Še en dokaz, da tcftden domačega fihna ni omejen na Celje, ampak da sega vse dalje v prostor ob- močja, Slovenije in Jugosla- vije, bs KRATKI FILMI Posebna obogatitev letos, njega TDF so bili kratici fil- mi, ki smo jih v Celju vi- deli 21. Ob škanatinem fil- mu Tito, ki je požel že šte- vilna priznanja, so največ odmeva požeh vsi štirje film- ski portreti, film Srakanja- ni, ki je na visoki umetniš- ki ravni, ter film Led in ogenj. Nemalo zanimanja pa sta požela tudi oba filma absolventov AGRFTV, ki do- kazujeta, da bomo Slovenci dobili nove, sposobne in ust- varjalne filmske kadre. Vsekakor je bil prav zara- di kratkih filmov letošnji TDF Se bolj bogat in tudi v prihodnje bomo skušali na ta način večkrat predstavlja- ti bogato ustvarjalnost na področju kratkih filmov. Z obiska ekipe filma Sreča na vrvici v laški Pivovarni, ki je bila pokrovitelj filma v La- škem. Foto: D. >L Razgovor na osno\Tii šoli v Vojniku .je vodil Slavko Pezdir. Lčenci so navdušeno sprejeli r^»ži§eiia J^neta iUvčičaJn nj^ ^ Foto; D. M. Ustvarjalci filma Ne nagibaj se ven — od leve: režiser Bogdan Zižič, igralec Zdenko Jelčič^ in scenarist Bruno Quien. Foto: D. M.- BADJUROVE NAGRADE žirija Novega tednika — radia Celje in revije Stop vsako leto podeli nagrade igralcu in igralki leUi ter najboljšemu debitantu na filmu. Nagrade, dve grafiki akademskega slikarja Jožeta Ciuhe in skulpturo aka- demskega kiparja Vasilija Četkoviča so prejeli: 1. Igralec leta: BORIS CAVAZZA Boris Cdvazza je v vlogi voznika avtobusa Tonija us- tvaril prepričljiv lik mladega delavca, ki ga bremenijo še stari predsodki, a hoče živeti po novem, biti sodo- ben. V svojo igro je vnesel preprostost, ki je prepričlji- va, tako pri prikazovanju hotenja, da se zbliža z Meri, kot pri oblikovanju okornosti in nemoči ob težavali, na katere naleti na poti osvajanja svoje simpatije. Boris Cavazza je s to vlogo izpolnil vrsto uspešnih likov, ki jih je oblikoval v gledališču, pri filmu in na TV, s svojo pristno odigrano vlogo pa si je kaj hitro pritegnil sim- patije gledalcev. 2. Igralka leta: MAJDA POTOKARJEVA Majda Potokarjeva je z upodobitvijo Rozi obogatila svojo obsežno gledališko in filmsko ustvarjalnost z novim, zahtevnim iri prepričljivim likom žene, razpete med upanje in razočaranje. Podoba njene Rozi v Bevče- vih Gadih je zahtevna igralska kreacija, ne le zaradi širo- kega razpona čustvenih izražanj, ampak tudi, ker se je morala izogniti nevannosti zapadanja v sentimentalnost, ki jo je tekst ponujal, a bi uresničitvi filma le škodo- vala. Zaradi igralkine kreativne moči je ostala njena vloga v realističnih mejah in s tem močno prispevala h kvaliteti in prepričljivosti filma. 3. Debi leta MILADA KALEZIC Milada Kalezič je s svojim debijem v- vlogi Meri vnesla v film Gadi polno igralske svežine. Odlično je zaigrala razposajenost, koketnost, naivnost. S svojo igralsko ustvarjalnostjo je obvladala zahtevo filmske ig- re in izpolnila vse tiste kreativne možnosti, ki jih je nudila fihnska predloga. Čeprav .so njene gledališke izr kušnje še skromne — AGRFTV je absolvirala v letu 1976. je z vlogo Meri poka2ala igralsko zrelost in boga- to kreativno sposobnost. NAGRADE NT-RC, STOP v času TDF je v Ljubljani zasedala tudd žlirija za podelitev nagrad in priznanj pionirja slovenske kinema- tografije Metoda Badjure. Po ogledu obeh celovečernih in dvajsetih kratkih filmov slovenske proizvodnje, ki so konkurirali za priznanja, je žii^ija odločila takole: Zlato plaketo Metoda Badjure z diplomo in denarno nagrado prejme Jane Kavčič za režijo filma Sreča na vnrici. Srebrno plaketo Metoda Badjure z diplomo in de- narno nagrado prejme Marjan Clglič za režijo kratkega filma Sral;:anjani. .j-; Posebno priznanje Metoda Badjure prejme snemalec'- Janez Verovšek za kamero v kratkem filmu Srakanjani. Priznanja Metoda Badjure prejmejo: Rapa Šuklje za filmsko publikacijo in kritiko; Dušan Mlakar za re- žijo filma Vladimir Skrbdnšek iz serije Portreti; Mla- dcu Vranjevič za glasbo v kratkem filmu Led in ogenj. Vsem nagrajencem so priznanja podelili na sveča- nem zaključku tedna domačega filma, včeraj v Celju. sb KRATKE Anica Lapajne je na posvetu o položaju igralca predlaga- la svoj recept za shujševalno kuro. Kdor se želi iznebiti odvečnili kilogramov, mora po njenem trikrat na teden na seje samoupravnih organov slovenskega gledališča. Na predlog nekega organizatorja kulturnega življenja na istem posvetu, da naj slovenske gledališke hiše zaposlijo tudi komercialiste, je »filmski« Ljubic odgovoril, da žal na ekonomski fakulteti naučijo študente tudi računati. Izračun rentabilnosti dola v kulturi pa je jasen. Slovenska TV svojega izziva kuluri »Film in filmska vzgoja« ni prenašala v barvi. Bojda zato, ker so pričakovali udeležbo predstavnikov ostalih jugoslovanskih filmskih fe- stivalov, pa so se bali, da v prenosu ne bi prevladovada ze- lena barva, V isti oddaji so nekateri le pre".'eč dobesedno vzeli Tr- Sarjev si. vek »Mikrofon je vaš« — in ga niso več izpustili. .S premiere v Zulcii. kjer so mladi navdušeno pozdravili ustvarjalce filma Posebna vzgoja. Od leve: režiser Rajko Grlic «*; Zagreba, ki je pripeljal v Celje igralca Aleksandra Berčka in režiserja filma Posebna vzgoja Gorana Markoviča. PokroviteU predstave je bila žalska Gradnja. Foto: T. '^1 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih orgir.izacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice, SentjuT Šmarje pn Jelšah m Zaiec — Uredmštvo: Celje CJ regorčiCeva 5, poštni predal 161 Naročnina m ogiasi: irg V Kongresa 10 — Glavni in oaguvomi aredniK; Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; MiiaD Božič Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ux. Radia Celje), Damjana Stainejčič, Zdeo ka Stopar, Milenko Strašek. Janez Vedenik. T^ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din polletna jKJ dm Za inozemstvc le cena dvoma FeKoči račun .^m)102-601 2()Cri2 CGP »Delo« Luibljana - Teieton 22-369, 23-105, ooiasi j) nar:'čnina 22 SOO