YESTN!K n aHMHtMtHtHtttMmHHMtNmmtHmtmmmmHmmHmt Poštni urad 9020 Ceiovec § Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt š izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 25. APRiL 1980 ŠTEV. 17 (1965) Predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev so se po raz-Sovorih s kanclerjem Kreiskim 28. marca na Dunaju in predsednikom jugoslovanske vlade Djuranovičem 4. aprila v Beogradu konec prejšnjega tedna sestali v Ljubljani še s predsednikom slovenske vlade tovarišem Vratušom. Razgovor je tekel predvsem o tem, kako zagotoviti manjšini tako mesto v avstrijsko jugoslovanskih odnosih, ki ji omogoča, da kot enakopraven subjekt sooblikuje in krepi te odnose ter na ta "ačin opravlja težko in odgovorno nalogo mostu med državama. Predsednik slovenske vlade nas je seznanil tudi z vsebino avstrijsko-jugo-slovanskih razgovorov v Beogradu. Ob lem je bilo ugotovljeno, da so koroška sredstva javnega obveščanja zamolčala predvsem tisti del skupne izjave, k' govori o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji. Predstavniki obeh osrednjih organizacij so skupno izjavo obeh držav pozdravili in poudarili, da je slovenska manjšina zainteresirana, da Se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo dobro razvijajo. Vendar je bilo hkrati Poudarjeno, da mora manjšina biti kot samostojen subjekt seznanjena o vseh Pomembnih bilateralnih vprašanjih in mora imeti možnost, da lahko zavestna in konstruktivno prispeva svoj del 'n si s tem krepi tudi svojo pozicijo. Obe strani sta bili enakega gledanja, da je treba pozitivni skupni izja- Manjšina kot subjekt! 'd obeh vlad dati sedaj konkretno svetno. Obe osrednji organizaciji sta se °b tej priliki lahko prepričali, da je Vprašanje slovenske in hrvaške narodno skupnosti imelo pomembno mesto j' avstrijsko-jugoslovanskih razgovorih. razgovorih v Ljubljani smo bili enakega gledanja, da poskusi nekaterih koroških časopisov in politikov, zavajati koroško javnost v tem smislu, da fogoslovanska stran akceptira avstrijsko manjšinsko politiko in s tem trditve, .3 je člen 7 na Koroškem dokončno 'zpolnjen, nikomur ne koristijo. Nasprotno, ustvarjajo vzdušje nezaupanja in no vodijo k boljšemu razumevanju. Razgovori predstavnikov obeh osrednjih organizacij na Dunaju, v Beogra-Ljubljani kažejo in potrjujejo, da slovenska narodna skupnost na Kolškem postaja čedalje bolj samosto-Inn, odločujoč subjekt, da ima svoje mesto v avstrijsko-jugoslovanskih od-?°sih in da je vsak poskus izolacije m neupoštevanja slovenske narodne skupnosti v avstrijsko-jugoslovanskih nanosih škodljiv in ne koristi nadaljnjemu razvoju dobrososedskih odnosov. , ^anjšina kot subjekt danes ve kaj °če. Vemo, tudi na katerih področjih mora avstrijska vlada v naslednjih me- in letih podvzeti konkretne ko- J*ke za zaščito in enakopraven razenj naše narodnostne skupnosti. enotnosti med obema osrednjima organizacijama v narodnostnih zadevah danes več, kot je bilo kdaj koli. 2,csi to enotnost razbiti. Tudi danes .^.v preteklosti so spodleteli vsi po- ? Jutri bodo poskusi razbijanja akcij-ke enotnosti med Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnim ^etom koroških Slovencev, pa naj si Pohajajo od koder koli, klavrno koncil. Kajti zavest, da je enotnost v za-evah člena 7 ena izmed najbolj po-embnih komponent v boju za dosego Prodnih pravic je tako močno zasid-Pna v osrednjih organizacijah in med ^asimi ljudmi v Rožu, Žili in Podjuni, . ° j° tudi različni pogledi na nekako vprašanja v naši preteklosti in o edaljnjem razvoju avstrijske družbe e morejo ogrožati. Zato je,strah' ne- aterih za enotnost odveč, kajti akcij-o enotnosti med obema osrednjima rganizacijama ni možno graditi na Pijavo, niti ni možno dajati receptov a tako akcijsko enotnost, le-ta se kuje " gradi izključno v konkretnih akci- Predstavniki koroških Siovencev na informativnem razgovoru pri predsedniku iS SR Siovenije V zvezi z nedavnim uradnim obiskom avstrijskega zveznega kanc-ierja Kreiskega v Beogradu, se je prejšnji petek v Ljubijani mudita deiegacija obeh poiitičnih organizacij koroških Siovencev ZSO in NSKS, kjer jih je sprejet predsednik izvršnega sveta SR Siovenije dr. Anton Vratuša. Siednji je predstavnike poiitičnih organizacij koroških Siovencev informira) o poteku uradnih razgovorov z avstrijskim kanc-ierjem. Kot znano, je dr. Vratuša bii čian jugosiovanske deiegacije, ki se je ob tej priiožnosti pogovarjata tudi o vprašanjih siovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Na tem informativnem razgovoru so sodeiovaii tudi čianica predsedstva SR Siovenije Vida Tomšič in Jože Smoie, Bojan Lubej, Jernej Jan, Daniio Turk, Miian Samec, Drago Mirošič, Zofija Kiemen-Krek in Borut Piavšak. Deiegacijo koroških Siovencev sta vodiia — dr. Franci Zvvitter, ZSO in dr. Matevž Griic, NSKS; spremijaii so ju pa še Janez Wutte-Luc, dipi. inž. Feiiks Waeser, Fiiip Warasch in Kari Smoiie. Dr. Anton Vratuša je predstavnike koroških Slovencev izčrpno informiral o poteku in rezultatih nedavnega obiska avstrijske delegacije v Beogradu. Pri tem je poudaril, da bo obisk prispeval k medsebojnemu razumevanju med neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno Avstrijo. V razgovorih z avstrijsko vladno delegacijo, kakor sledi iz skupne izjave, so proučili tudi vprašanja, ki se nanašajo na položaj slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Pri tem je bil potrjen legitimni interes SFRJ Ju- stran ponovno potrdila pripravljenost, da izpolni vse svoje obveznosti iz državne pogodbe in mednarodnega prava. Ob razvijanju dobrososedskih odnosov na vseh področjih imata obe manjšini večjo možnost, da se kot enakopravni subjekt vključujeta v bilateralno sodelovanje, zlasti v obmejnih območjih ter na tak način krepita svoj družbeni in ekonomski položaj. Predstavniki koroških Slovencev so opozorili, da se dejavnost nekaterih političnih krogov na Koroškem žal ne sklada s pozitivnim goslavije za položaj njenih manjšin v republiki Avstriji. Tudi v tokratnem razgovoru s predstavniki koroških Slovencev so naglasili pomen vsestranskega neoviranega razvoja narodnih manjšin kot pogoj, da le-te učinkovito opravljajo svojo vlogo pri zbliževanju in sodelovanju sosednih narodov in držav. Poudarjen je bil tudi pomen skupne izjave, kjer je avstrijska duhom skupnega sporočila ob obisku zveznega kanclerja Bruna Kreiskega v Jugoslaviji. Slovenska narodna skupnost je bila v zadnjem obdobju izpostavljena novim pritiskom in diskriminacijskim postopkom določenih oblasti na Koroškem. Na sestanku so menili, da razlike, ki so prišle do izraza v bilateralnih pogovorih v Beogradu glede manjšinske problematike, terjajo nadaljnjo obravnavo. jah in borbi za narodne in socialne pravice slovenskega naroda na Koroškem. Razgovori v Ljubljani so nam brez dvoma koristili, saj sodijo v običajne kontakte med osrednjima organizacijama in socialistično republiko Slovenijo. Vendar mislim, da je dozorel čas, da nas bi o takih razgovorih, ki so bili pred kratkim v Beogradu in na katerih je bilo prisotno tudi vprašanje naše narodne skupnosti v bodoče lahko informirali tudi na Koroškem ali na Dunaju. Prepričan sem, da bi taka oblika kontaktov s koroškimi in zveznimi avstrijskimi politiki lahko krepila medsebojno zaupanje in koristila odnosom med večinskim in manjšinskim narodom. dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik ZSO OB PETiNTRiDESETLETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM iM PETiNDVAJSETLETNiCi PODPiSA DRŽAVNE POGODBE prirejata osrednji organizaciji — Narodni svet koroških Siovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — v četrtek 15. maja 1980 ob 14. uri v veiiki dvorani Doma gtasbe v Ceiovcu manifestacij o koroških Siovencev Govoriti bodo: prof. Josef Hindeis dr. Franci Zvvitter dr. Matevž Griic V okviru kuiturnega sporeda bodo sodeiovaii združeni pevski zbori iz Roža in Podjune. ROJAK)! SLOVENKE iN SLOVENC), MLADiNA! Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedati našo neziomtjivo živijenjsko voijo in podkrepiti našo zahtevo po gio-baini izpoinitvi čiena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu. V ČETRTEK 15. MAJA VSi NA manijestaeijo koroških Siovencev Narodni svet Zveza siovenskih organizacij koroških Siovencev na Koroškem Mschlager o manjšinah Kot znano bodo 18. maja ietos predsedniške voiitve v Avstriji. Tozadevno je Zveza siovenskih organizacij že zavzeta staiišče, v katerem podpira kandidaturo dr. Ru-doifa Kirchschiagerja, torej tako kot dosiej vedno kandidata naprednih demokrnatičnih sii. Ob kandidaturi dr. Kirchschiagerja je Uorav-nih demokratičnih sii. Ob kandi-da je sedanji predsednik v svoji mandatni dobi pokazat široko privrženost k načeiom demokracije, posebno pa zato, ker je pokazat tudi razumevanje za manjšine. Prejšnji teden je predsedniški kandidat SPO dr. Rudoif Kirch- Prv; ma; -prazmP cfeFa ter/eM ^owo spet praz-Mova/Z 7. MM; — prazM;'^ r/e/a /M so-//r/arMost/. Tokrat MHMeva /er o<%ar se je Je/avs^Z razreJ apr/ fz&orwaM;K s; pone^oJ že pn^o-rZ/ Me^aj pravZc. Gibanje se je priče/o v Mresta Vr^forrja v zivstra/;;'/ ;'a se poteM! razsZrZ/o po vseMr sveta. Devet r/eset/etrj se je Je/avsAu' razred /wZ/ za /?o/jse Je/ovMe pogoje Zn s teMr ^o/jse socra/Me razvrere. Svoje pravrce so t/e/avef Joseg/t z MrMOŽ/ČMiMr: šfraj&Z Zn (/cMMMStracZjaMa. Čeprav je srtaacrja JaaJaMes že MtMogo &o/jsa tM so prav/ce <žefavcev aza^oMjeMe, se se MTMog: r/e/avcZ Ma sveta Z?orZ;o protZ Zz^orZseaMja Za za r/e/ovna Mresta. ZVjrMT o/* prazrrova-Mja (ZevetJeset/etMega jaMeja prvega Mraja ve/ja trasa so/Zr/artrost. O/? tern ja/tr/eja pa se sporrrMZMto ta<žZ tZstZ/r JtrZ, &o se je s/overrs&Z traroJ apr/ jasZzMra Ztr v zar/trjZ/r Jtrež) aprr-/a 7947 z asfaMovZtvZjo Orvo/tor/Z/Me jrotrte (/oprZnMf/ Z? zttragZ trar/ 7/Zt-/erjev/MrZ ^rvM/^Z, &r so s/oveMs^errra rraror/a MapoveJa/Z strrrt. schiager priredit na Dunaju tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem raziožii svoje pogiede na pravice in doižnosti predsednika repubiike. Pri tem je nagiasii, da so doižnosti potrebnega ukrepanja zveznega predsednika v tem, da skrbi za to, da v notranji poiiti-ki države ne pride do kršenja ustave in da se v zunanji poiitiki ne rušijo načeta nevtrainosti Avstrije. Osebno pa je prepričan, da je boije probieme reševati v osebnih pogovorih, kakor pa da bi ie-.e reševat z javnimi posegi. Dr. Kirchschiager je ob tej priiožnosti zavzei tudi svoje staiišče do manjšin, izjavi) je, da se priznava k manjšinam, ker je ie-tem že zaradi njihovega poiožaja treba pomagati. V zvezi z ukinitvijo sodnih postopkov zoper koroške Sio-vence pa je nagiasii, da se je svoj-čas kot avstrijski zunanji minister zavzema) za podobno stvar za južne Tiroice, pri čemer pa je šio še za mnogo hujše stvari, kakršne so očitaii koroškim Siovencem. Zdravstveno stanje Tita ZELO KRiTiČNO V zdravstvenem stanju ju-gosiovanskega predsednika Josipa Broza Tita je v tem tednu prišio do občutnega posiabšanja. V sporočiiu zdravniškega konziiija je biio povedano, da je zdravstveno stanje predsednika repubiike v zadnjih dveh dneh prešio v kritično fazo. Po najnovejših vesteh botnik ieži v hudi nezavesti in v šoku. izvajajo nujne medicinske ukrepe. Graška sejemska prireditev utira gospodarske stike z jugovzhodom Več kot 2000 razstavijaicev, od tega skoraj poiovica iz 35 tujih držav, bo sodeiovaio na ietošnji spomtadanski prireditvi graškega jugovzhodnega sejma, ki bo odprta jutri in potem vse do 4. maja v središču zanimanja mnogih domačih in tujih obiskovaicev. Na prvem mestu med tujimi državami bo spet Zvezna repubiika Nemčija (278 razstavijaicev) pred itaiijo (163), toda na tretjem mestu bo Jugostavijo (tokrat 49 razstavijaicev) prehiteia Švica, ki jo bo na sejmu zastopaio 54 razstavijaicev. Med 1147 razstavijaici iz Avstrije jih bo 33 iz Koroške. Spomladanski sejemski prireditvi v Gradcu bo tudi letos dajal posebno težišče strokovni sejem že-iezarstva, ki bo posebno obširno predstavil avstrijsko težko industrijo. Drugo težišče bo na področju gastronomije, kjer bo posebno mesto razumljivo zavzemala domača štajerska ponudba; nedvomno privlačna pa bo v tem okviru tudi strokovna razstava kuhinj. V ospredju kmetijskega sejma bo velika strokovna razstava kmetijskih strojev in orodja, kjer bo obiskovalec našel vse, kar se danes potrebuje pri obdelovanju kmetijskih površin; v kmetijskem centru (hala 18) bo urejena razstava z naslovom ..Posvetovanje za kmetico", medtem ko bo inštitut za gospodarsko pospeševanje svojo posvetovalno dejavnost namenil predvsem izobrazbi odraslih na podeželju; v okviru tridicionalnih živalskih razstav pa se bo štajersko kmetijstvo tokrat predstavilo s pitovno živino. Poleg omenjenih težišč bo sejemska prireditev obsegala še celo vrsto drugih razstav in predstavitev. Tako bodo razstavljeni stroji za obdelavo kovin in lesa, sanitarne potrebščine, transportne naprave, gradbeni material, naprave za kurjavo, pohištvo itd. Prijatelji lova si bodo z zanimanjem ogledali mednarodno razstavo lovskega orožja in drugih potrebščin vse do lovskih oblek; v okviru „Zelene modne revije" bodo dnevno pred-vaiali „modo v naravi" — pri lovu, izletih, potovanjih in podobno. Varnosti v prometu bo posvečena razstava, ki jo je pripravil OAMTC; svoie mesto na prireditvi pa bodo imela tudi področja, ki so kakorkoli povezana z danes zelo aktual- nim vprašanjem varčevanja z energijo. Graški sejem ima že v svojem imenu poudarjen namen, da posveča posebno važnost navezovanju in pospeševanju gospodarskih stikov z deželami na jugu in vzhodu. V tej smeri bodo šla tudi prizadevanja letošnje spomladanske prireditve in si njeni organizatorji obetajo nove uspehe. Pri tem upravičeno opozarjajo na čedalje ugodnejše perspektive, ki se odpirajo avstrijskemu gospodarstvu pri razširjanju svojega sodelovanja v smeri jugovzhod. Ne nazadnje to velja tudi spričo novega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo; seveda pa tudi v luči nedavnega obiska kanclerja Kreiskega v Beogradu, kjer je bil velik del avstrijsko-iugo-slovanskih razgovorov namenjen prav gospodarskim odnosom. Strokovni sejem „Dopust 80", uspešno zaključen Peti strokovni sejem „Dopust 80", ki je bil v dneh od 17. do 20. aprila 1980 na razstavišču v Ceiovcu, je zakijučen. Prireditelji z zadovoljstvom ugotavljajo, da je strokovna razstava, posvečena dopustu in prostemu času naletela na dober odmev tako pri prebivalstvu kot razstavljal-cih. Slednjih je na razstavi sodelovalo 203 in sicer iz 16 držav, razstavo pa je letos obiskalo skupno 18.139 ljudi, kar je kar za 38 odstotkov več kot lani in to kljub slabim vremenskim razmeram. To pa tudi potrjuje priljubljenost te strokovne razstave med prebivalci Koroške in preko nje. Zato je povsem razumljivo, da So se prireditelji odločili prihodnje leto spet organizirati slično razstavo. Tozadevno je direktor celovškega sejma dr. Kleindienst dejal, da bo razstava v času od 7. do 10. maja torej za štirideset dni kasneje kot letos. Šesti strokovni sejem za dopust in prosti čas oz. ..konjičke" bo prihodnje leto potekal pod naslovom „Pro-sti čas 81". Poleg novega imena bo razstava imela tudi nova težišča. Prednost bodo imeli prosti čas, izobrazba kakor prosti čas in mediji. Poleg tega pa bodo seveda prišli na svoj račun dopust, torej oprema za taborenje, čolni in vse kar je v zvezi z vodnim športom. Ker je na razstavi „Dopust 80" bila dosežena razmeroma dobra prodaja čolnov in vozil za taborjenje, bo ta zvrst dopustniških vozi! močno zastopana tudi prihodnje leto. Zaenkrat pa ugibajo, če v razstavo ne bi vključili še posebne avtomobilske razstave. Na razstavi sejem „Dopust 80" so tudi izžrebali dobitnike nagrad udeležencev sejma. Rdečemu pcnMggfctži Kot druga leta, tako poziva koroški Rdeči križ tudi letos Korošce in Korošice, da s svojim prispevkom v okviru nabiralne akcije v mesecu maju in deloma juniju pomagajo tej najbolj karitativni ustanovi na Koroškem. V lanskem letu je 2.151 pomagačev, zdravnikov in funkcionarjev žrtvovalo 347.014 ur svojega prostega časa in to zastonj za Rdeči križ in s tem mnogo prispevalo h krepitvi te dobrodelne ustanove. V 536 tečajih je 14.032 tečajnikov prejelo potrebni pouk v izobrazbi prve pomoči, v oskrbi bolnikov doma in raznih drugih disciplinah. 32.416 ranjenim oziroma poškodovanim sodeželanom je bila dana prva pomoč. Na področju prostovoljne dajatve krvi je bilo precej storjenega, to priča 15.962 konzerv krvi, ki so jih dobile na razpolago koroške bolnišnice. Od leta 1952 pa do danes so na Koroškem registrirali 261.557 prostovoljnih krvodajalcev. Pri opravljanju prevozov bolnikov in ranjencev z avtomobili je bilo v 47.695 takšnih akcijah prevoženih in to v vsakem vremenu ponoči ali podnevi 2,657.107 kilometrov. Pri različnih prireditvah je bilo treba izvesti 725 ambulantnih akcij. 13.799 socialno potrebnih in starih ljudi je Rdeči križ podprl z denarjem in tudi drugimi storitvami. Pri kriznih situacijah je bil Rdeči križ vedno prisoten tako v storitvah kakor tudi z nasveti. Na osrednji šoli Rdečega križa stalno vzgajajo sodelavce v prvi pomoči, v zadržanju v kata-strofnih situacijah, v socialni službi, v prehrani ljudskih množic in drugih področjih, ki služijo človeku. Rdeči križ ima na razpolago pomožno bolnico, 7 mobilnih kata-strofnih enot, poljsko kuhinjo, meritvene naprave proti žarčenju, naprave za filtriranje vode, agregate za pomožni tok itd. Za vse to je treba skrbeti in tudi vzdrževati, kar pa je povezano z velikimi denarnimi stroški. Koroški Rdeči križ na čelu s predsednikom dr. H. Kerstnikom poziva vse koroško prebivalstvo, da se aktivno vključi v nabiralno akcijo, ki bo potekala od 1. maja do 5. junija. Antifašistični komite Celovec vabi na demonstracijo j proti kandidaturi Burgerja s za zveznega predsednika j za prepoved vseh i neonacističnih organizacij Vožnja z avtobusom na osrednjo demonstracijo vseh ANTiFA-komitejev 26. aprila 1980 ob 17. uri na Dunaju. Govori) bo tudi predstavnik kor.Siovencev. Odhod iz Ceiovca ob 10. uri izpred koiodvora. Prijave na OH-Ceiovec, tei. 23 7 30/283 aii eno od osrednjih sio-venskih organizacij. Cena pribi. 75 šiiingov. Po širokem svetu Ohrid — To je turistično najbolj obiskan kraj Makedonije. V letošnjem letu v Ohridu pričakujejo okoli 300.000 letoviščarjev iz Jugoslavije in drugih dežel sveta. Cene penziona v hotelih tega idiličnega kraja ob Ohridskem jezeru so od 300 do 480 dinarjev, odvisno od časa sezone. To vetja za hotele kategorije A in B medtem ko so cene v objektih nižjih kategorij za trideset odstotkov nižje. 2e danes pa je gotovo, da je Ohrid za glavno sezono že razprodan, torej v juliju in avgustu bo tam težko dobiti sobo, če ta ni bila prej rezervirana. Kairo — Egipt namerava izvesti akcijo za obnovitev znamenite sfinge v Cizi. To vest je objavii predsednik egiptovskega društva za varstvo spomenikov Ceata Adam. Najprej bodo leto dni proučevali poškodbe na sfingi in se potem zmenili za najustreznejši način, kako jo zavarovati in obnoviti. Posebej bodo proučili, kakšne posledice so povzročili sol, pesek, dež in podobno na materialu, iz katerega je sfinga narejena. Kajti vse dosedanje obnovitvene metode so se namreč izkazale za premalo učinkovite, da bi ta znameniti zgodovinski spomenik obvarovali pred razpadom. Boston — V vodi, ki jo pije več kot milijon prebivalcev severnovzhodnega dela Združenih držav Amerike, so odkrili večjo količino tetrakloritilena za katerega menijo, da povzroča raka. V vodi, ki jo uporabljajo prebivalci 150 manjših mest v Connecticutu in Massachusettsu so našli 30 krat večjo koncentracijo te kemikalije, kot je sicer dovoljeno, sporoča ameriška agencija za zaščito okolja. Bonn — Prototip bombnika ,MRCA — .Tornado", ki so ga skupno izdelale Velika Britanija, Italija in Zvezna republika Nemčija, je strmoglavil v pokrajini Straubing na Bavarskem. Oba pilota sta v nesreči našla smrt, vzroke nesreče pa še preiskujejo. Boston — Trajanje bencinske krize ne povzroča nobenih preglavic petrolejskim družbam, takoimenovanim .sedmim sestram", ki so v glavnem v rokah ameriškega kapitala in kontrolirajo svetovno tržišče pogonskega sredstva potrošniške civilizacije. Medtem ko postavlja skokovito naraščanje petrolejskih cen v velike težave manj razvite države; v razvitem svetu pa manj premožne sloje se .sedmim sestram* polnijo blagajne s pospešenim ritmom. V letošnjem prvem trimesečju so se namreč njihovi profiti povzpeli na neslu-tene višine, tudi v primerjavi z lanskim letom, ko so bili tako veliki, da se je zdelo ameriški vladi potrebno uvesti zanje dodatno obdavčenje. Ob tem je zanimivo dejstvo, da .ubogi" Ameri-kanci za liter bencina plačajo več kot polovico manj kot Evropejci. Hercegnovi — V navzočnosti dvesto domačih in tujih seizmologov, geologov, geofizikov in strokovnjakov drugih profilov je v Hercegnovem bil simpozij o potresu v Črnogorskem primorju, ki je 15. aprila lani povzročit ogromno škodo. Udeleženci, med katerimi so bili strokovnjaki iz Albanije, Nemške demokratične republike, Sovjetske zveze in Turčije, so v številnih referatih obravnavali posledice katastrofalnega sunka ter ter poprejšnja gibanja tal, ki se vse do danes niso umirila. Kot je bilo povedano, so doslej zabeležili na tem epicentrskem območju že več kot 6800 potresov. 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000<>000<><><>00000<>00000<>000<>0<><><>00<><><><><><><>00<><><>0<><><><0<0<>C-<><><><><><><><><><><><><><><><><>0<><><><>C><><>0<>00<>0<><><><><><><>0<><><>00 Paragraf 744 povod demonsfraci/na Dunaju Čeprav je Kreiskyjeva vlada že deset let na krmilu avstrijske države, je prišlo doslej le do maloštevilnih dejansko napredno usmerjenih zakonskih sprememb, o katerih avstrijsko ljudstvo lahko pričakuje po-boljšanje svojih življenjskih razmer. Tiste zakonske spremembe, ki sodijo v ta okvir, grejo večinoma na račun pravnega ministra dr. Brode, ki je pravzato tudi večinoma tarča opozicijskim strankam, ker Broda pač ni mojster diplomatskega jezika, vendar pa je njegov ministerij en najbolj ekspeditiv-nih in gotovo tudi naprednih te vlade (glej: pomilostitev nekaterih naših aktivistov, humanizacijo kazenskega zakonika itd ). Tu sem sodi tudi reforma zloglasnega § 144, ki je do svoje spremembe kriminaliziral nešteto žena odn. le-te gnal k raznim mazač-kam, kjer so te žene ob posledicah nestrokovnih operacij le prečesto izkrvavele. Sprememba tega § 144, ki je zdaj stara že pet iet in se je doslej (posebno na Dunaju) dobro obnesla, pa je še siej ko prej trn v peti številnim reakcionarjem, začevši od ta-koimenovane ..akcije življenje" preko cerkve tja do OVP in desnoradikalnih organizacij kakor NDP in ANR, ki se bojijo, da bi izumrlo ..nemštvo" v Avstriji. Ti reakcionarni krogi so za preteklo soboto organizirali na Dunaju splošno avstrijsko demonstracijo, na katero je pozival neki „komite zdravniki za življenje". Čeprav je bila ta demonstracija zelo dolgoročno pripravljena, (katoliška cerkev iz okolice Dunaja je z avtobusi pripeljala svoje vernike na pohod, ..zdravniki za življenje", to je v bistvu zdravniška zbornica, je tudi mnogo investirala) se je komaj zbralo nepričakovano majhno število ljudi, okoli 1000, ki so demonstrirali za ponovno uvedbo stare oblike § 144. Tudi skrivanje za frazami o ..življenju nerojenih" (kdaj je zdravniška zbornica že protestirala proti vojni, proti akordnemu delu v tovarnah, ki uničuje zdravje delavcev) očitno ni zadostovalo, da bi ti krogi zameglili pogled ljudem na njih pravi obraz in njihove dejanske interese: profit in denar, denar in profit. Kajti za žene bogatih krogov § 144 nikoli ni predstavljal zapreke: one so lahko plačale velike vsote denarja v privatnih sanatorijih, kjer so ti pošteni zdravniki kaj radi pozabljali na svojo ..moralo", ali pa so si privoščile „izlet" v London, kjer so splav lahko brez težav izvedle. Ta nesocialni položaj je socialistična vlada spremenila in proti temu nastopajo danes ponovno in boij ofenzivno reakcionarji vseh barv. Tako so ramo ob rami „marši-rali" predsednik NDP Norbert Burger z neonacističnimi pretepači ANR pod vodstvom Bruna Haasa, skupno z monarhističnimi študenti skupine JES itd. Lepa druščina belih polbogov, klera in fašistov.. Vendar so se ob istem času in na istem prostoru zbrali tudi protidemonstrantr, zlasti iz vrst samostojnih ženskih organizacij, pa tudi iz vrst SPO in drugih, ki so se jasno in nedvoumno izrekli za obstoj rešitve; čeprav na hitro in skoraj spontano organizirano, se je te protidemonstraci-je udeležilo skoraj isto števiio ljudi, kot pri ..splošno-avstrijski" demonstraciji kurioz-nih zdravnikov. Protidemonstranti pa so poudarili tudi sla- bosti sedanje rešitve; tako se številne bolnišnice enostavno branijo, da bi izvedle splav. To občutijo zlasti žene na Tirolskem in Predarlskem, kjer so zopet primorane, da grejo ali v drago privatno kliniko ali pa na Dunaj, tako da za te predele sedanja rešitev še ni nič prinesla. ..Vsakomur in posebno nam ženam", je poudarila zastopnica ženskih organizacij, je seveda jasno, da predstavlja splav najslabšo rešitev družinske kontrole; vendar se splava ne da z nobenim zakonom in s še tako visokimi globami preprečiti; zato je važno, da bo izveden po legalni poti in po najboljših zdravniških kriterijih. Hkrati pa je važna tudi skrb za nastanek položaja v katerem bo splav nepotreben: spolna vzgoja v šolah, produkcija neškodljivih kontracepcijskih sredstev za ženo ali moža in seveda tudi skrb za takšen socialen položaj, v katerem bo vsak otrok resnično zaželjen in ne bo predstavljal — kakor je to danes žai še prečesto resnica — finančni problem za družino. Skrb ne sme nehati pri „neroje-nih otrokih", ampak naj se dejansko začne šele pri rojenih. Fra-ter Avstralija proti asimiiaciji Ustvariti hoče muitikuitumo družbo Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva vabijo na Koncerte,,Lojzeta Slaka" # v soboto 26. apriia 1980 ob 20. uri v Žeiezni Kapii v hoteiu Obir. Ob tej priiožnosti bo tudi pies. Prireditetj: SPD „Zarja " # v nedeijo 27. apriia 1980 ob 11.30 uri v farni dvorani v Seiah. Prirediteij: KPD „P!anina" # v nedeijo 27. apriia 1980 ob 15.30 uri v šoii v Kotmari vasi. Prirediteij: SPD „Gorjanci" # v nedeijo 27. apriia 1980 ob 20. uri v Kutturnem domu na Brnci. Prirediteij: SPD „Dobrač" na Brnci . <000000<>000 <>0000000000000000000<>000000000<>^00000000<000000000<3 Skoraj vsa kulturna in prosvetna društva na Koroškem .dejo aii so že našla možnost, da razširijo delovanje pre-° rneja svojega območja. Taka stremijenja je treba z vso °čjo podpirati, saj na eni strani poživljajo kulturno sce-d doma in drugod, na drugi strani pa s prijateljskimi edčioveškimi stiki, z izmenjavo izkušenj in z obojestran-'nii spodbudami opiajajo delo na kuiturnem področju. Slovensko prosvetno društvo „Radiše" se take kultur-d izmenjave v obeh smereh pridno udeležuje. Sredi aprila Stiki med domačimi društvi d z Leskovčevo dramo „Dva bregova" gostovali v Železni j?3pii in v Št. Janžu; minulo soboto pa so jo pokazali tudi d v Bilčovsu. V nedeljo, dne 20. aprila 1980 pa so bili na sdišah Kapelčani v gosteh. Moški in mešani pevski zbor, folklorna skupina in hsambel OBIRKVINTET Slovenskega prosvetnega društva "Zarja" iz Železne Kaple niso prikazali na Radišah le neko ljubiteljsko kulturo. Pri vsaki skupini je bilo vidno trdo delo 'hulih mesecev in let, vsaka skupina je prepričata s spolnostmi in znanjem. Pevska zbora, ki ju vodi Joško r^lich, po rodu Radišan, nista presenetila le z ubranim petjem, temveč tudi z izborom pesmi, s svojo številčnostjo, pa tudi z mladimi talenti, kakršen je nedvomno Andrej Ošina. Ansambel OBIRKVINTET, ki ga vodi mladi Kuhar, je prinesel v dvorano nekaj tiste sproščenosti in domače zabave, ki vsakomur dobro de. Folklorna skupina pa je ponovno izpričala, da po vsej pravici nosi velik sloves doma in v tujini. Za marsikoga pa je bilo spodbudno opazovati tajnika Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Francija Sadolška kot vodjo folklorne skupine in kot temperamentnega plesalca in še kot pevca. Za vsakega kulturnika na deželi je neka blagodejna ugotovitev, da je eden glavnih funkcionarjev kulturne centrale prav tako kot so sami, da ne pozna dela za ohranitev domačih kulturnih vrednot samo iz pisarn in sestankov, temveč da poleg svoje službe še žrtvuje večere in dni za vaje in nastope. Miha Travnik je v svoji povezavi podrobneje predstavil Radiša-nom Železno Kaplo ter Slovensko prosvetno društvo ..Zarja". Z raznimi dovtipi in domislicami pa tudi ni dopustil, da bi v dvorani popustilo dobro razpoloženje. Vse je potekalo tako, da sta Hanzi Kežar kot centralni zborovodja SPZ in dipl. inž. Feliks VVieser kot osrednji tajnik ZSO, ki sta prišla to prireditev pogledat, s svojimi kulturniki lahko kar zadovoljna. Radišani in Kapelčani pa se tudi po prireditvi niso kar razšli. Skupno so v klubski sobi radiškega doma prebili še nekaj veselih ur ob pogovorih in petju. Naj bo ob koncu še nekoliko razpredena mise), ki jo je v svojih pozdravnih besedah vpletei predsednik kapei-škega društva inž. Peter Kuhar: Morda bi biio prav, če bi se kulturno-prosvetna društva na Koroškem v večji meri povezovaia med seboj. Ponekod je tako, da se celo so- sedje komajda še poznajo med seboj. Nikakor pa ne bi smeli stiki z zamejstvom in matično Slovenijo ovirati medsebojne obiske in srečanja sosednjih in okoliških društev. „Škoda je, da tistih ni, ki pravijo da nas ni!" — Te Raistava knjig v novem kuiturnem domu na Radičah besede predsednika SPD ..Radiše", Ludvika Ogrisa pa so jasno izpričale zadovoljstvo nad res uspelo prireditvijo in željo, da bi take prireditve videlo še več ljudi. Udeležba pa je bila kljub začetni bojazni prirediteljev kar zadovoljiva. oto Jubilejna proslava SPD „Zvezda" v Hodišah V nedeljo so prosvetaši Slovenskega prosvetnega društva „Zvez-da" v Hodišah in prijatelji društva imeli velik praznik — obhajali so namreč 75-ietnico obstoja svojega društva. Poleg domačinov so se te slovesnosti, ki se je odvijala pri Svetiju v Plešerki, udeležili tudi predsednik SPZ Valentin Polanšek, predsednik KKZ Lovro Kašelj, predstavniki jugoslovanskega konzulata v Celovcu z generalnim konzulom Milanom Samcem na čelu, hodiški kulturnega in političnega življenja Jubilejno slovesnost je otvoril hodiški tamburaški zbor pod vodstvom Dorice Sabotnik nato pa je zbrano publiko pozdravil predsednik društva Kristijan Tusch. V imenu Slovenske prosvetne zveze je jubilantom čestital predsednik Valentin Polanšek, ki je v svojih izvajanjih med drugim povedal, da razume ustanovitelje aru-štva, zakaj so društvu dali ime Zvezda. Zvezda naznanjuje dan, zvezda je tudi naznanilka svobode. Vse to je vplivalo na pionirje ho-diškega društva, da je dobilo to lepo ime in da so njegovi člani dosegli končno tudi svobodo. Pot do te svobode je bila trda in polna grozot (dve svetovni vojni). Rojstvo župan Schottenegger ter zastopniki koroških Slovencev. ..Zvezde" pred 75 leti izhaja iz ljubezni do materinskega jezika, zato naj bo spomin na tiste čase hkrati tudi opomin nam vsem, da se z isto ljubeznijo oklepamo naše materine govorice. Predsednik Lovro Kašelj je v imenu Krščanske kulturne zveze čestital društvu in orisal 75-letno delovanje. Pri tem je ugotovil razveseljivo dejstvo, da se je društvo pomladilo in da v zadnjem času kaže večjo aktivnost. Prav tako je hodiškim prosvetašem čestital hodiški župan Schottenegger in pri tem ugotovil, da je .Zvezda' najstarejše kulturno društvo v občini, na katerega so ponosni ter da so pripravljeni pomagati. Odprfo pismo županu in občinskemu svefu mesfne občine Borovi/e Kulturni referent mestne občine Borovlje, mestni svetnik gospod Schleicher Franz je na posebnem razgovoru s predstavniki slovenskega kulturnega in političnega življenja občine Borovlje obljubil, da bomo načelno lahko enakopravno sooblikovali proslave v zvezi s praznovanjem 50-ict-nice mesta Borovlje vključno s slavnostno prireditvijo. Župan Anton Woschitz je na občinskih sejah večkrat poudaril, da morajo sodelovati vsi občani. Slovenci v občini Borovlje smo upali, da bodo odgovorni ljudje tokrat slovensko narodno skupnost v Brovljah vključili kot enakopravnega partnerja in ida bodo prireditve vključno S slavnostno prireditvijo 26. aprila 80 tudi dvojezične. Z začudenjem pa smo morati ugotvoiti, da je mestni svet občine Borovlje na seji dne 16. aprila 1980 zavrnil prošnjo, da bi župan občine Borovlje na slavnostni prireditvi spregovoril tudi v slovenščini. Nasprotno, na seji je bilo poudarjeno, da je bila slavnostna prireditev od vsega začetka načrtovana v celoti samo v nemščini. In to kljub temu, da je občina Borovlje na podlagi člena 7 avstrijske državne pogodbe in celo na podlagi nezadovoljivega zakona o narodnih skupinah dvojezična občina. Seveda smo Slovenci nad takim postopanjem mestne občine Borovlje nadvse razočarani. To predvsem zaradi tega, ker je neizpodbitno dejstvo, da v mestu Borovlje skozi vseh 50 let živijo in delujejo na različnih področjih slovenske gospodarske, kulturne in druge organizacije. Naravnost smešno pa se nam zdi tako postopanje tudi zaradi tega, ker prihaja do poskusa prikriti navzočnost Slovencev v mestu Borovlje neposredno po uradnem obisku kanclerja Kreiskega v Jugoslaviji. Ob priliki tega obiska je v skupnem avstrijsko-jugoslovanskem sporočilu med drugim rečeno: ..Predsednika vlad sta posebno pozorno preučila vprašanja, nanašajoča se na položaj in razvoj hrvaške in slovenske manjšine v Avstriji, pri čemer Sta poudarila pozitivno vlogo narodnostnih manjšin kot mostu za krepitev medsebojnega razumevanja med obema državama in njunimi narodi in kot pomembnega dejavnika v razvijanju dobrososedskih odnosov. Poudarila sta pomen vsestranskega razvoja slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, ki je pogoj za ohranitev njune nacionalne identitete." Avstrijska stran je potrdila pripravljenost, da izpolni vse svoje obveznosti iz državne pogodbe in druge obveznosti iz mednarodnega prava. Storila bo vse, da zagotovi obstoj in uspešen razvoj hrvaške in slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in da dejansko zajamči spoštovanje njunih jezikov in narodnostnih značilnosti, vsestranskega razvoja njune kulture, prosvete, [družbenih oblik življenja in gospodarskega položaja. Obe strani sta se strinjali v tem, da sta dialog in sodelovanje med avstrijsko zvezno vlado in organizacijami hrvaške in slovenske narodnostne manjšine najboljša pot do ureditve vseh vprašanj, ki se tičejo njunega položaja in pravic." Podpisane organizacije zato ponovno apelirajo na župana, da na sobotni slavnostni prireditvi spregovori tudi v slovenščini. To tudi zaradi tega, ker je župan dolžan zastopati tudi interese slovenskih občanov. Hkrati prosimo, da se vsebina tega pisma obravnava na prvi občinski seji in da se nam dostavi pismen odgovor. Borovije/Ferlach, 22. 4. 1980 Volilna skupnost Borovlje Wah]gemeinschaft Ferlach SPD ..Borovlje" SPD ..Vrtača" Občinski odbornik KPA v Borovijah S spoštovanjem Fetiks Wieser, občinski odbornik Andrej Wieser, predsednik Janko Malte, predsednik Ewald Grabner Za pestrejši kulturni okvir jubi-iejne prireditve so skrbele siedeče skupine — moška pevska zbora SPD ..Edinost" iz Škofič in SPD „Bi!ka" iz Bilčovsa, mešani pevski zbor ..Rož" iz Šentjakoba, trio „Gor-janci" iz Kotmare vasi in domači tamburaški ansambel. Vmes med posameznimi točkami programa je Fridi Sabotnik zanimivo opisal zgodovino društva ..Zvezda", ki se je na pobudo domačega župnika Sporna rodiio 10. aprila 1904. Za prvega predsednika je bil izvoljen Jakob Sabotnik. Delovanje društva ..Zvezda" je bilo v glavnem omejeno na petje. Leta 1907 so društvo preosnovali v Izobraževalno in pevsko društvo in tako posredovali našemu človeku to, kar mu šola in družba ni hotela dati — splošno izobrazbo in narodno zavest. V prvi svetovni vojni je društveno delovanje seveda zamrlo, kmalu pa se je spet poživilo in doseglo svoj višek leta 1928, ko je bita zelo razvita odrska dejavnost (Miklova Zala, opereti „Moč uniforme" in „Kovačev študent"). Gonilna sila društva je bil deželni poslanec in župnik Janez Starc. On je tudi postavil kulturni dom -dom svetega Jožefa, kjer se je odvijala vsa kulturna dejavnost. Prišel je ..anšlus", vojna, in s tem trpljenje našega ljudstva ter uničenja društvenega delovanja in imovine. Po vojni je zopet zasvetila zvezda svobode. Spet se je pelo, igralo igre in se kulturno udejstvovalo. Stebri tega delovanja (predsedniki društva) so bili: Tevži Kompoš, Folte Paulitsch, Mote Mihi, Franc Sabotnik in Janko Schottl. Pripomba govornika, da je zadnjih trideset let društvo obstojalo samo na papirju, je seveda trda. Res je, da se je v zadnjem času dejavnost zelo povečala in kar je še bolj razveseljivo, da gre le-ta na račun miadine, vendar ne gre negirati dela starejših prosvetašev, kajti če bi le-ti resnično spali, potem — tako je izjavil neki bivši odbornik — bi bila danes v Hodišah kulturna tišina. Nedeljsko jubilejno proslavo je zaključil mešani zbor „Rož" iz Šentjakoba nakar se je začet družabni del prireditve, ki ga je oblikovat ansambel ..Mežiški rudarji". Veselo in prijetno razpoloženje s plesom je trajalo še tja do polnoči. Splošno mnenje je bilo, da bo ta lepo uspela jubilejna prireditev ostala v nepozabnem spominu. OSREDNJA PfSARNA V CELOVCU deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO, tov. Feliksom Wieserjem OKRAJNA PISARNA PLIBERK posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo: 5. 5. 1980 Dr. Franci Zvvltter pravna vprašanja Spominjamo se zverinskega umora Peršmanove družine Letos obhajamo 35-letnico osvoboditve izpod fašističnega jarma, najstrašnejšega časa v zgodovini koroških Slovencev. Pred 35 leti nam je zasijala zlata svoboda, za katero smo dali obilen krvni davek — 500 padlih partizanov, na desetine na smrt obsojenih in umorjenih ter do smrti mučenih v taboriščih. Poleg tega so naši ijudje trpeli v nacističnih zaporih, v izseljeništvu idr. Vendar žrtve niso bile zastonj — zverinski fašizem je bil pred 35 leti vojaško uničen. še predno pa je bila fašistična pošast popolnoma uničena, je v svojih smrtnih krčih naredila še veliko škode in trpijenja. Ravno danes je minilo točno 35 tet, ko je neka SS-ovska nacistična patrola v Koprivni nad Železno Kaplo, komaj nekaj dni pred osvoboditvijo, zverinsko umorila 11-člansko Peršmanovo družino — najmlajši član te družine je bit star komaj 8 mesecev, najstarejši (babica), pa 77 let. Še danes se ljudje sprašujejo, kakšne morilske tolpe so sestavljale nacistično vojsko, ki je še tedaj morila in požigala, ko je bilo očividno, da so štete samo še ure, ko bo konec ..tisočlet-nega" Reicha. Ta nečloveški dogodek, tipičen za nemški fašizem, se je odvijal sledeče: Peršmanovi so v bližnjem gozdu slišali streljanje. Ker so slutili nevarnost so se skrili v kleti. Malo za tem so se na dvorišču pojavili SS-ovci in izvohali, da so ljudje skriti v kleti. Zahtevali so, da se morajo takoj odstraniti od hiše. Ko so bili vsi zunaj, so zaregljale strojnice in v krvi je obležalo trinajst ijudi. Enajst je bito takoj mrtvih, medtem ko sta bili 10-letna Ana in 8-letna Malči težko ranjeni. Edini, ki se je rešil smrti in pri tem niti ni bil ranjen je bil gospodarjev nečak, 10-letni Ciril, ki je imel izredno srečo, da se je še mogel skriti. Vendar to grozodejstvo, ta zločinski umor nedoižnih ljudi, tej krvoločni nacistični bandi še ni zadostoval — požgali so še kmetijo. Ko so naslednjega dne — prej se niso upali zaradi bližine fašistov — prišli sosedje pogledat, kaj se je zgodilo, se jim je nudil grozen prizor. Med krvavimi mrliči so našli tudi obe težko ranjeni deklici, ki so ju pod najtežjimi pogoji spravili k zdravniku in potem še v bolnišnico, kjer so jima še mogli rešiti življenje. To zverinsko dejanje pobesnelih fašističnih morilcev tik pred koncem vojne je močno odjeknilo po svetu in s tem potrdilo to, kar so ugotovili vsi ostali podjarmljeni narodi Evrope, da je bil nemški fašistični režim najgnusnejša oblika vladavine, ki je kdajkoli v zgodovini tiranizirala svet na katerem živimo. Ko se spominjamo tega zločinskega dejanja nad nedolžno Peršmanovo družino, se hkrati zakiinjamo, da bomo zastaviti vse sile, ki so nam na razpolago, da se takšni časi nikdar več ne povrnejo. To velja zlasti za današnji čas, ko se spet prebujajo sile teme in nasilja. Po tej poti naprej! Minulo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo „Radiše" vabilo na prireditev v novi kulturni dom na Radišah. To dejstvo samo po sebi pravzaprav ni nič novega, saj ra-diško društvo, ki šteje med bolj aktiva društva, velikokrat prireja prireditve vseh vrst. Posebnost tega srečanja pa je bila v tem, da je celoten program pripravilo Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Žel. Kaple. Kapelčani, ki so pripravili lep in zanimiv program, so nastopili z moškim pevskim zborom, mešanim pevskim zborom, s folkloro in ansamblom Obir-kvintet. Vrhu tega je predsednik „Zarje" inž. Kuhar, v posebnem nagovoru čestital Radišanom k izgradnji kulturnega doma. Tajnik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" pa je kot povezovalec skušal približati Radišanom občino Železno Kaplo in predvsem delovanje slovenskih kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih organizacij v tej občini, kar mu je prav dobro uspelo. Zakaj sedaj poseben članek o tej prireditvi? Kot sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem vedno spet ugotavljam, da imajo posamezna slovenska društva na Koroškem premalo stikov med seboj. To pomeni, da se med seboj premalo poznamo. Saj so tudi Kapelčani prvič v takšni obliki gostovali na Radišah. Iz pogovorov z domačini in nastopajočimi po prireditvi, sem razbral predvsem sledeče: Kapelčani so bili navdušeni nad novim kulturnim domom, nad lepimi klubskimi orostori, še posebno pa nad razstavo fotografij o zgodovini domačega društva, ki je stalno v klubskih prostorih. Dočim so Radišani občudovali pestrost kulturnega delovanja „Zarje", bili seznanjeni o go- spodarskih problemih kapelške občine, o Posojilnici, hotelu Obir, o Rebrci in drugih stvareh. Prieditev je brez dvoma dvignila samozavest enih in drugih in nas vse povezala v prepričanju, da moramo med seboj imet: več organiziranih stikov. Dejstvo je namreč, da naša društva vse premalo gostujejo pri naših domačih društvih in da se zaradi tega ljudje z Žile, Roža in Podjune medseboj premalo poznajo. Seveda takšna gostovanja ne nastanejo sama od sebe. Zato bo v bodoče nujno potrebno v programe naših društev predvsem pa v pro- NAMESTO VENCA Ob smrti tov Karta Prušnl-ka-Gašperja je namesto venca v smisiu žeije pokojnikove žene prispevaio Siovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" v Kotmari vasi 300 šiiingov za kuiturni dom v šentpri-možu. gram Slovenske prosvetne zveze vključiti tudi te oblike medsebojnega spoznavanja. Najmočnejša in najbolj aktivna društva morajo tudi tukaj biti najbolj iniciativna. Zaostajati pa ne smejo tudi manjša društva, ki jim bodo stiki z drugimi prosvetnimi društvi brez dvoma koristili. Ta članek ima pravzaprav samo ta namen, da opozori na potrebo po bolj pogostih medsebojnih stikih slovenskih društev na Koroškem. Radišanom ii) Kapelčanom pa je treba ob tej priliki čestitati. Dipl. inž. Feliks Wfeser tajnik Zveze slovenskih organizacij Pestra in zanimiva dejavnost v v celovškem dijaškem domu SŠD DOM N) HiŠA, DOM SO LJUDJE, K) ŽIVIJO V NJEJ_______________ Dijaški dom slovenskega šoiskega društva v Ceiovcu je res rteko-!iko oddaijen od siovenske gimnazije, vendar dijaki tega ne občutijo Kot posebno breme. Tudi stavba je premajhna, da bi iahko sprejeta vse, ki so se javiti, da bi bivaii v njej. Prav zaradi tega upravni odbor SŠD pripravija gradnjo novega doma, ki naj bi se začeta še ietos. se sprehodimo skozi dnevni **ed začnemo pri najtežjem koraku " vstajanju ob šestih (joj, po novem še prej). Dijaki pravijo, da je Prezgodaj, pa kaj ko je treba najjasneje ob 7.15 uri že na pot v š°!o, do takrat pa je treba tudi še Kaj postoriti. Popoldne je v domu bolj živahno, prvi se vračajo domov že nekaj P° 12. uri, višješolci pa tja do dru-*Se, do takrat traja tudi kosilo. Popoldanski čas do večerje je namenjen učenju. Nekateri rabijo več ^asa, drugi manj, starejši in bolj samostojni se učijo tudi zvečer in Nemalokrat tudi po deveti uri, ko čas za spanje. Učni program Sirnnazije je dokaj zahteven, zato Ni°rajo nekateri kar krepko popri-isti, vzgojitelji pa jim pri tem polagajo. Večerni čas je običajno Najbolj pester. Vrstijo se predava-Nja, filmi, diskusijski večeri, prireditve v mestu, športna srečanja 'N podobno. Kadar pa je čas, pa Sojenci sami priredijo družabni j^čer in po njem tudi zaplešejo, večerih je tudi čas za skupin-pogovore, za razreševanje ++++*+++............... osebnih težav in stisk gojencev, za interesne dejavnosti. Do 21. ure se gojenci počasi umirijo in odpravijo spat, le tisti, ki so v mestu na raznih prireditvah lahko pridejo v dom eno uro pozneje. Vzgojni smotri doma ..Spodbujati in razvijati narodno zavest in pripadnost slovenski narodni skupnosti" je poleg učenja najpomembnejši vzgojni smoter našega dijaškega doma. Tako je zapisano v vzgojnem programu in tako se tudi v praksi ravnamo. To pa je zelo težka in odgovorna naloga, saj vemo, da na mlade vplivajo različni interesi, različne ideologije, včasih tudi takšne, ki samo še pospešujejo raznarodovanje in so nasprotne našim prizadevanjem. Ker vemo, da je jezik osnovna prvina narodne zavesti, govorimo o domu predvsem samo slovensko. Borba za slovenski jezik je sicer naporna in dolgotrajna, toda za mlade zelo pomembna. Tako se naučijo slovensko tudi tisti, ki doma niso imeli te možnosti in tisti dijaki, katerih starši mislijo, da je boljše s svojimi otroki go- voriti nemško, da v šoli ne bodo imeli težav. To je velika zmota, saj ravno ti dijaki pri pouku nemškega jezika nič boljše ne napredujejo, v slovenskem jeziku pa so prave sirote. Najhuje pa je to, da postane njihov vsakdanji pogovorni jezik samo nemški. Na Koroškem se pač ni bati, da se mladi ne bi naučili nemško, bolj verjetno je, da bodo pozabili slovensko. Asimilacija je s tem že na pol uresničena. Najbolj pomembno za razvoj slovenskega jezika je, se veliko pogovarjati in čitati. Ravno to v dijaškem domu počnemo, pri tem pa nam pomaga tudi slovenska študijska knjižnica, ki gostuje v isti hiši. Vzporedno z razvijanjem narodne zavesti pa se zavedamo tudi pomena delovne vzgoje. Za naše dijake je najpomembnejše delo učenje, zato je temu odmerjeno tudi največ časa, saj vemo, da je lahko le učno uspešen mladostnik srečen in uspešen tudi na drugih področjih. Tudi fizično delo je del življenja, zato ga cenimo in naše gojence navajamo nanj. Delamo torej tako kot bi bili doma — včasih več, včasih manj. Vsakdo naj razvija svoje interese in sposobnosti Mlad človek ne bi bil mlad, če ne bi imel svojih želja in potreb. Različno starostno obdobje prinese tudi različne interese. Seveda se večina najraje podi za žogo, pa tudi druge športne dejavnosti jih veselijo. Mnogi naši dijaki se poleg športa ukvarjajo tudi z recitator-stvom, sodelujejo pri igralskem krožku slovenske gimnazije in igrajo ..Obtoženega volka", nekateri pojejo v gimnazijskem pevskem zboru in tudi v domačih kulturnih društvih radi sodelujejo. Pri športu se lahko pohvalimo z osvojitvijo 1. mesta in pokala KDZ v malem nogometu, v velikem nogometu pa je skupni rezultat s številčno močnejšim Marjaniščem 8:8. Tretja odločilna tekma bo še to pomlad. Tudi na kulturnem področju se trudimo doseči kaj več. Dobro deluje recitatorska skupina: nastopila je na Dnevu žena in v Mariboru. Pripravljamo se na ustanovitev pri- ložnostnega pevskega zbora. Ob koncu šolskega leta bomo izdali svoj domski časopis, za drugo teto pa imamo v načrtu kaj več. To pa naj ostane še skrivnost. Sodelovanje navzven Prepričani smo, da bi bili v vzgoji le polovičarski, če bi se omejevali samo na vzgojne vplive, ki jih lahko nudi dom. Ne, naši mladini je potrebno nuditi kaj več. Čutiti se mora kot del družbe, jo spoznavati, kritično presojati in najti svoje mesto v njej. Tudi to je del oblikovanja njihove osebnosti, ki naj bo čimbolj slovenska, demokratična in trdna. Ravno zato se udeležujemo vseh pomembnejših proslav, prireditev, razstav, predavanj pa tudi demokratičnih manifestacij. Naši dijaki so redni gosti na vseh slovenskih proslavah, kulturnih prireditvah, razstavah in diskusijskih večerih. Mnogo takih prireditev pa imamo tudi v dijaškem domu. Samo od novega leta dalje smo imeti srečanje s Karlom Prušnikom-Ga-šperjem, predavanje o Zvezi slovenske mladine, diskusijo s predstavniki Koroške dijaške zveze, filmski večer z diskusijo „Ta hiša je moja, pa vendar moja ni" s tajnikom ZSO Feliksom VVieserjem ter predstavitev knjige ..Sramota umira počasi" ter njenega avtorja Janeza Čučka. Sramota res umira? To vprašanje smo si v dijaškem domu zastavili po živahni in včasih tudi provokativni diskusiji, ki jo je spodbudil avtor knjige ..Sramota umira počasi" Janez Čuček. Nekateri dijaki, na srečo ne iz našega dijaškega doma, še danes po 35 letih zagovarjajo sramoto slovenskega naroda - domobrance kot borce za svobodo in poveličujejo slovenski klerofašizem. V tem svojem prepričanju so tako trdovratni in prozorni, da lahko človek nehote takoj začuti vpliv svojih mentorjev in vzgojiteljev. Žal na Koroškem slovenska sramota še ni umrla, ampak je med mladimi našla nekaj svojih dedičev. Škoda, da njeni zagovorniki ne nastopajo legalno, ampak prihuljeno govorijo skozi usta zapeljane mladine, ki jo izrabljajo za svoje cilje. Izgubili smo vzornika V našem dijaškem domu smo Karla Prušnika-Gašperja dobro poznali. Poznali smo ga kot zavednega Slovenca, koroškega partizana, predanega antifašista, predvsem pa smo ga poznali kot človeka in velikega prijatelja mladih. Ni slučaj, da je bil kot tak član upravnega odbora Slovenskega šolskega društva in da se je v njem z vso svojo žvljenjsko energijo zavzema) za čimboljše možnosti slovenske mladine za šolanje in bivanje v Celovcu. Žal ga nam je usoda iztrgala in ne bo doživet uresničitve svoje želje — gradnje novega dijaškega doma. Še ni dolgo od tega, v februarju je bilo, ko smo ga povabili medse, da nam je pripovedoval o svojem življenju in revolucionarnem delu. Z zanimanjem smo ga poslušali in kot tak nam bo ostal vedno v spominu. Njegova smrt je v nas boleče odjeknila. Takoj po žalostni vesti smo v domu izvedli žalno komemoracijo. O njegovem liku je spregovoril predsednik SŠD tovariš Franci Einspieler. Izkazali smo mu zadnjo čast in se molče menjavali na častni straži ob mrliškem odru v Kotmari vasi ter se množično udeležili žalne poslovitve. Gašper nam je še s svojo smrtjo hotel pomagati, saj je izrazil željo, da namesto cvetja in vencev žalujoči darujejo za nas, za novi dijaški dom. Hvala Ti naš Gašper! Valentin Polanšek 28 HMHTPVSftA'} Pravkar si je narisalo zaljubljeno dekle nov srečen , ^N, kj ga bo preživela danes s svojim partizanom, na ka-^rsga je bila vsebolj ponosna, četudi ga je videla pored-o, a vedno kaj čula o tisti skupini, pri kateri je bil. Neuča-, 3No se je stresla. Domnu so dišali pravi domači Vrečki žganci. Iz lonca je prilit dvakrat z mlekom. ..Kaj pa pes tako laja?" se je vznemiril Domen. - Bom pogledala!" . 2e je zginila in zaklenila klet za sabo, Kmalu se je ^niia . . ..Matevž je prišel in še dva druga z njim. Ko se na-pridejo po tebe!" Janja pa se je priljubkovala na njegovo krilo. Iz daljah sanjskih melodij je privela v Domnovo uho melodija, *^°dija pa je bila Minkin glas! Prav tako je posedata ona rsda na njegovih kolenih ... ..Nocoj boš ostal pri meni?" .Kaj vem, kakšno sporočilo ima brat zame..." ^ Obje) jo je in spet sta se začela poljubljati vsa bla- tena. Matevž je pokašljeval nekaj časa pred kletnimi vrati, ' so bila seveda zaklenjena. Janja jih je odklenila in se Niejala narejeno zvito: .Zakaj ne zajtrkuješ dalj časa, dragi brate?" Šavsnil je po njej in ji dal znamenje, da ju naj pusti sama. Žalostna je odšla. Zdaj šele je pozdravil brata. Rokovala sta se stoje. Potem je začet Matevž kar naravnost: „Ljubezen te spravi v teh prekletih dneh v nevarnost in nesrečo..." Zataknilo se mu je. Matevžev pogled je zbežal z bratovih oči. Potem mu je poročal v naglici: „Treba je takoj na pot na belanski teren." On, Matevž, sam pa mora na Obvrhje. Navedel je nekaj novih imen in nujnih nalog, potem pa je sedel in trpko povedal: „A!i že veš, Johana so dobili za Robežem, na šmarješki strani za Obirjem? Nemci so ranjenega ujeli. Odvlekli so ga v celovško bolnico. Kaj so z njim počenjali ...? Ohja .. Domen je prebledoval ob bratu: „Kaj, Johana Obvrhčana?" „Da, Johana, s katerim smo šele pred dnevi peli na Podhribovški kmetiji pod Obirjem!" „Kako je to mogoče? In kaj je z njim?" „Johan je v bolnici umr!." „Umrt?" „Da! Pravijo, da je imel pet... Kaj veš, morda so ga pobijali... zaklali..." Matevžu so se vlile solze. V tesnobnem molku se je jokal Domen. Dolgo sta molčala in izmučeno globoko dihala. Oba brata sta zrla v nedogled krvave bodočnosti... Končno je priganjal Matevž: „Tako. Tukaj imaš pošto za Gašperjeve od Pohorca. Pazi, da ne pride v..." Spet se mu je zataknilo. Ni bil še navajen, da bi zapovedoval svojemu ljubljenemu bratu tako kot partizanu-soborcu. „Niti pri mrtvem ne sme priti tajna pošta Nemcem v roke. Saj veš, kaj je treba storiti!" Domen je trpko pokima) in spravil kurirsko pošto. „Tri sem mobilizira) za tvojo zaščito, dokler jih ne bodo poslali v četo. Eden je novinec, pa je izvrsten fant. Druga dva poznaš: Jetračev fant iz Kaple in Žajni Honz. Drži jih na vajetih. Ničesar privatnega, dokler niste na cilju ,Pri hlevcu'!" Domen je spet zamišljeno kimal. Med Matevževimi napotki se je pripravil žalosten na odhod. Brat mu je dal še nekaj cigaret. „Z globaške strani!" je dejal in prižgal obema. „Kje se spet dobiva?" „Res. Najbrž te bodo poslali za mano po drugi zvezi na Obvrhje." — Preden sta odšla gor v kuhinjo, je vstopila spet Janja. „Sva lahko še malo sama?" je poprosila zaljubljena deportiranka. „Saj se bosta še videla drugič. Nujno morava dalje!" je zapovedal Matevž. Pa so stopiti iz kleti. Vsa solzna je objela Janja kar očitno pred bratom Domna. Domen jo je objel raztreseno. Matevž je stopil naprej. Vso dolgo pot po gozdnatem hrbtišču med Meddoljem in Ojstrovino dot do Gobarjevega proda tik nad Kaplo je bil Domen jako redkobeseden. Iz tira ga je spravila žalost za padlim Johanom in srce je grenila še dodatna bol zaradi tako hitrega slovesa od Janje. Ko je začel primerjati partizansko življenje s svojo bivšo vojaščino, se je zgubljal, ko niti za dan in datum ne ve več. Ko so počivali visoko blizu vrha, ki ločuje Meddolje od Spodnje Šale, je šepetaje vprašal najbližjega tovariša: „Katerega pa smo sploh danes?" Žajni Honz je pogoltnil dvakrat sline in dejal: Starši, ki imajo več otrok, si prizadevajo, da bi vse enako tjubili. Toda ker so tudi starši samo ljudje, jim to običajno ne uspe. Enega od otrok imajo še posebej radi. Ce si tega ne priznajo, je podzavestni občutek krivde še močnejši, kot če bi si upali pogledati resnici v oči. Marko je star štiri leta, rdečeličen, dobrovo-tjen fantek je, ki ga je en sam smeh. Njegovi sestri, stari devet in šest let, sta resni, bolj vase zaprti in mirni deklici. Tudi onidve sta ljubki, a kadar oče pripoveduje o svoji družini, se pripoved vedno vrti le okrog Marka. Sodelavci, na primer, so šele čez nekaj mesecev zvedeli, da ima poleg sina Marka tudi dve hčerki. Sestri 00000000<>000^<000000-000<00000000 Ljubezen in vzgoja ooo^oooo<>ooooooooooooooooo^ooo sta se začeli zavedati razlik v očetovi ljubezni. Pravita, da lahko Marko dela, kar hoče, in da ga ne oče ne mati ne pokarata, kadar stori kaj narobe. Srednja, Vesna, je opazila, da oče vedno na vsa usta hvali Markove stolpiče iz kock, njene risbe pa komaj pogleda. Mati ima sicer zelo rada hčerki, a na Marka je ponosna, ker se tako zlahka znajde, kamor pride. Je Marko ljubljenec svojih staršev? Seveda, kaj pa drugega. Razlike, ki jih delajo starši v ljubezni do otrok, so v tej družini zelo poudarjene. Pojav sam pa ni nikaka redkost. V malem Marku so združene nekatere lastnosti, ki jih psihologi opisujejo kot značilnost ljubljenčkov in miljenčkov: namanjši je, sin je, ki se je rodil po dveh hčerkah (mnogi starši si še vedno krčevito želijo sina), edini sin je, podoben je očetu, po temperamentu in tudi po zunanjosti. Poleg tega je izrazito ljubljen otrok. STARŠ) ZANIKAJO Značilno je, da Markovi starši nočejo priznati, da delajo med otroki razlike. Trdijo, da so strogo pravični, ko dajejo žepnino, ko otroke obdarujejo, ko jim dovolijo, koliko časa smejo po večerji še ostati pokonci. In zares so pravični, kar zadeva materialno plat odnosov do otroka. Ta plat pa je mnogo manj pomembna od čustvene povezave staršev in otrok, od naklonjenosti in zanimanja. Tega starši običajno ne znajo in ne zmorejo enakomerno razdeliti med vse otroke. Čustev ni mogoče meriti, kakor merimo vrednost daril. Kako torej lahko primerjamo čustva, ki jih gojijo starši do posameznih otrok? In kako lahko starši od sebe zahtevajo, da bodo do vseh otrok enako ljubeči? Starši bi se morali sprijazniti s tem, da v ljubezni pravična delitev ni mogoča. Potem bi se znebili občutka krivde, ki jih skrivaj muči, ker jim je eden od otrok še posebej pri srcu. Ravnajo se po načelu: tistega, česar ne sme biti, tistega pač ni. Psihologi in pedagogi pa dobro vedo, da je v družinah z več otroki skoraj vedno eden od otrok staršem še posebno ljub. Težave nastanejo šele s tem, ker starši zanikajo svoja čustva. V čem se razlikuje odnos staršev do najljubšega otroka od odnosa do drugih otrok? Starši imajo ljubljenčka raje, ne morejo pa povedati, zakaj. Nemara zato, ker jim je otrok bolj podoben, ker imajo z njim boljše stike, ker ga laže razumejo, ker se z njim laže pogovarjajo — ampak to je samo nekaj poskusov, da bi čustva strnili v suhe vzroke in besede. Zgodi se, da smo v kakem časovnem obdobju posebno navezani na enega od otrok, da nam je ta otrok v večje veselje, da je bolj zabaven, da ga je, skratka, lažje ljubiti kakor druge. Tak odnos lahko traja nekaj tednov, mesecev, tudi vse življenje. Nekatere zelenjadnice pustimo rta zele-njadrtem vrtu tudi pozimi. Sredi septembra posejani motovilec in špinačo koristimo v januarju in februarju, ko je pomanjkanje druge sveže zelenjave. Gojenje motovilca je podobno gojenju špinače. To je nezahtevna rastlina, ki jo lahko gojimo tudi v bolj plitvih in revnejših tleh. Špinačo in motovilec navadno sejemo v jesenskih in v prvih pomladanskih mesecih, ko je praviloma tudi več vlage v tleh in v ozračju. špinačo lahko gojimo po vsaki predkul-turi. S pridom lahko gojimo špinačo tudi na njivah kot strniščeno kulturo, ko spravimo žito. Sejemo jo lahko s sejalnim strojem v redkejše okoli 20 cm široke vrste, da je ni treba redčiti. Iz najbolj zgodnjih setev spravljamo špinačo že jeseni. Slabše rastlinice pustimo prek zime na rastišču kjer prezimijo in se spomladi hitro razvijejo. Špinačo, ki jo sejemo v drugi polovici avgusta, spravljamo lahko že v decembru in januarju. Najpozneje spravljamo špinačo iz pomladanske setve, ki pa daje manjši pridelek. Iz tega razloga dajemo prednost jesenski setvi. Špinačo sejemo lahko v terminih: spomladi sejemo špinačo meseca aprila in jo spravljamo koncem maja; jesenska setev je od srede avgusta, spravljamo jo do srede oktobra; ozimno setev pa opravimo v začetku septembra in je godna v marcu. V dobi vegetacije špinača ni zahtevna glede kultivacije. Priporoča se enkratno do dvakratno rahlanje, ki rastlinam zelo koristi. KAJ VEMO O MOTOViLCU? Motovilec je edina solatnica pri nas, ki jo lahko vso zimo postopoma spravljamo, ker je zelo odporen in prenese mraz tudi pod - 15 stopinj Celzija. Gojimo ga lahko na vsakem vrtu. Največji donos daje na tleh, ki so bogata na humusu. Tla morajo imeti dovolj vlage, zlasti v času po setvi, da se listne rožice dobro razvijajo. Motovilcu ugaja hladnejše podnebje, zato zelo dobro uspeva v višjih legah. Težje pa ga je gojiti v suhih in toplih področjih, vendar tudi tu vzgojimo kakovostno zelenjavo, če ga veliko zalivamo. Glede prehrane nima posebnih zahtev, je skromna rastlina, ki jo uvrščamo kot pred-kulturo, ali pa ga sejemo za glavno kulturo. Če pa motovilcu gnojimo, izkoristi le maj- hen del hranil, večina jih ostane v tleh za nadaljnjo vrtnino. Seme v eni vrečici motovilca, ki ga kupimo v semenarni zadostuje za 1. kv. m površine in pridelamo 50—70 dkg zelenjave. Motovilec pripravimo tako kot glavnato solato. Operemo ga najprej v zmerno mlačni vodi (da nas ne zebe v roke), potem odstranimo posušene ati počrnele lističe, odrežemo pecelj listne rožice da lističi razpadejo. Tako pripravljene lističe operemo najbolje v redkem cedilu pod vodovodno pipo, da odstranimo ostanke prsti. Na slabo očiščeni zelenjavi ostanejo jajčeca zajedalcev ali bolezenskih klic. Očiščeni motovilec nato okisamo, kis pa naj bo nekoliko močnejši kot za glavnato solato in dodamo še olje. Priprava večje porcije motovilca za tri osebe vzame okoli 15 minut časa, pozneje, ko so lističi večji, pa okoli 7 minut. Zato ta zelenjava ni tako priljubljena pri današnjih zaposlenih gospodinjah, ker je nekoliko več dela s čiščenjem. Drobni nasveti Na drobno stolčena jajčna lupina, ki jo denemo na dno lonca, v katerega smo vlili vodo, je odlično gnojilo za sobne cvetlice. Vodi, v kateri kuhamo belo perilo, dodamo nekaj jajčnih lupin. Perilo bo postalo zelo belo. Rumenjak razredčimo z malo mlačne vode in imamo najboljše sredstvo za odstranjevanje madežev črne kave. * MASTNE MADEŽE si prislužimo pri odpiranju ribjih konzerv, če pri tem nismo previdni: včasih je tudi konzerva do vrha napolnjena z oljem, tako da odteka iz nje, takoj ko zarežemo z odpiralcem vanjo. Temu se bomo izognili, če konzervo pred odpiranjem za kratek čas postavimo na hladno mesto. Olje se bo nekoliko strdilo. RAZNI RECEPTI PRIMORSKA MINEŠTRA Potrebujete: $ ) vodo, 1 kg io!enjave — cvetača, le !ena, korenček, letje, por, rumona ko!eraba, 5 dkg prekajene stanine, 2 ž)!ci otja, 1 čebu!a, 4 itice riža, 2 ž!ici paradižnikove mezge a)i 5 svežih paradižnikov; 2 žiic! nastrganega parmezana. Na o!ju in narezani stanini prepražimo drobno se-sekijano čebuio in nato še očiščeno, na majhne koščke narezano zeienjavo. Pražimo pribiižno 10 minut. Zaiijemo z vodo aii juho. Vre naj počasi, da se zeienjava skoro zmehča; tedaj zakuhamo riž, dodamo paradižnikovo mezgo in osoiimo. Jed že v skiedi potresemo z nastrganim sirom. Kadar uporabijamo svež paradižnik, ga prepražimo z drugo zeienjavo. KROMP!RJEVA MUSAKA 2 kg krompirja, V* kg zmiete govedine, 5 dkg masti, 20 dkg čebuie, S jajca, 5 d! mioka, 10 dkg moke, so), poper. Krompir za musako iahko pripravimo na dva načina: aii ga najprej skuhamo in nato zrežemo na pio-ščice aii pa ga nastrgamo na pioščice kar surovega. Na 5 dkg maščobe svetio prepražimo sesektjano čebuio, dodamo meso, soiimo in popopramo. Vse skupaj še nekoiiko prepražimo. V pekač denemo pre-ostaio maščobo. Ko se raztopi, naiožimo najprej piast krompirja, nanj piast mesa. Siedi spet krompir, nato meso. Na vrhu naj bo krompir, iz moke, jajc in mieka naredimo žvrkijano testo, ga maio osoiimo in ziijemo po krompirju. Po vrhu vsega poškropimo še ostanek maščobe. Musako postavimo v pečico in jo spečemo. Pri kuhanem krompirju je čas peke krajši, pri surovem pa pečemo pribiižno eno uro. Jed mora biti iepo sočna, serviramo jo z razno soiato. OČETJE IN HČERE. MATERE IN SINOVI Starši se do ljubljenčka nehote vedejo drugače kot do drugih otrok. Manj ga grajajo, bolj zbrano ga poslušajo, bolj potrpežljivi so z njim, ne gre jim tako hitro na živce, laže delijo z njim svoje misli in občutke. Otroci to notranjo, skrito vez kmalu začutijo, čeprav ne znajo z besedami izraziti svojega spoznanja. Rečejo kvečjemu: ..Bratca imate raje ka- kor mene", ali .On sme vse, jaz pa ne", kar seveda ni čisto res, zrno resnice pa je le. Nekateri starši imajo radi najljubkejšega svojih otrok, nekateri imajo najraje otroka, ki je najpametnejši, tretji se posebno navežejo na tistega otroka, ki ima razvit čut za pravičnost in vživljanje v družbo. .Ljudje najlaže vzljubimo tisto, v čemer nam je otrok podoben," pravijo psihologi, .tako kot se laže navežemo na stvari, ki so nam dobro znane in blizu." JABOLČNI HREN V] kg jaboik, korenina hrena, so), 1 d! kisa, č dkp stadkorja, voda. Hren namočimo za nekaj ur v vodo. Nato ga očistimo in nastrgamo na strgalniku ter ga pokapamo s kisom ali limoninim sokom, da ne potemni. Posebe) umešamo rumenjaka z oljem, ki ga počasi kapam