19. številko.
V Llibllanl, i soboto, 18. januarja »13.
XLV1. leto.
»Slovenski Ntw
v L}ubljani na dom dostavljen: celo leto    ......  K 24-—
pol leta .••••«.   . 12*—
četrt leta   ....... 6*—
oa mesec....... 2*—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22*—
pol leta ....... n-_
četrt leta.......5*50
na mesec   ......   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo,   Rokopisi se ne vračajo. KTrHLalStVO* ilnaflovs ulica st. 5 fv pritličju levo), telefon st. 34.
Izhaja vsak dan vvecer izvzemal sedali« in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 viru, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
«-■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon st. 85.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ......K 25*—
pol leta . . .  « i  .  .   . 13*—
četrt leta ......   . 6'50
na mesec....... 2*30
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Nemčijo: celo leio.......K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...      • • • K 35'—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 3'irsvaištvo spodaj, dvorišče levo), Enallova ulica: št 5 telefon št. 85
z !?orIament3.
D u n a j, 17. januarja.
P< novoletna parlamentarna se-počasi pričenja. Zbirajo se od-in vršo se parlamentarne in po-[čne   konierence,  da se pečajo z ; :iui in   političnim gradi-ki se Je nabralo preko počitnic, dober teden se sestane plenum :e ll kratkemu zasedanju. Ta estja parlamenta naj bi bila r   mnenju vlade popolnoma posve-i edini nalogi — takozvane-. :mu finančnemu načrtu. Priprave za to zakonodajno na-: : se precej nesrečno pričele,
jaii smo o neuspehu konventi-\ strank večine in o razburjenju, ki :a ie »pripravljalne konference« ile pri opoziciji. Včerajšnja pr-seja finančnega odseka je potekla neugodnimi   avspicijatni — for-uebate in komaj se je danes Ho preiti v meritorno razpra-i i o zakonu glede zvišanja davka na >;;anje.
Predlog referenta Steinwender-•iteva, da naj znaša v bodoče .': na žganje 1 K 40 vin., oziroma j 60 vin. Glede teh stavkov bo go-i   mogoče   priti do sporazuma, ;ravno si nazori še silno nasprotu-socijaini demokratje   stoje na : ališču« da pomeni vsako zvišanje / ..miarskega   davka socijalnopoli-tično hibo ter zahtevajo, naj se raje ravijo privilegije takozvanih ze-ih (domačih) žganjarij,   ki so c iincle v korist veleposestva. Rusi-! i pa so danes stavili predlog na mo-opoliziranje žganjetočev, ki bi za-uralo državi,   oziroma deželam li 240 milijonov   novih dohodkov.
Debata o davku na žganje se bo lia v treh oddelkih in prorokujejo ji razmeroma gladek polek.
Težje bo šlo z razpravo o zvišanju, oziroma reformi osebnodohod-ninskega davka. Najbolj sporne to-
so tam, predvsem vprašanje vpogleda v knjige in pa vprašanje, pri karerem dohodninskem razredu naj zvišanje prične.
Pozabiti tudi ne smemo, da uvi-i vajo sicer vse stranke potrebo novih denarnih virov in torej potrebo finančne reforme, da je vlada sicer navezala nove davke na popularno priprež službene pragmatike in pa
saniranje deželnih financ, — da pa so se oni zmotili, ki menijo, da se bo dala davčna reforma izvršiti brez ozira na politične odnošaje in konstelacije.
Razprave v finančnem odseku pokažejo skoraj, da je uvedba novih davkov s pomočjo kake slučajne ad hoc sestavljene veČine nemogoča. 2e danes je gotovo, da se ie vlada optimistično prenagljila, ko je odložila napovedni rok za osebno dohodnino do 15. marca, upajoč, da bo davčna reforma do takrat že pod streho. Ta nada se vsekakor ne bo izpolnila — kajti politične razmere postajajo mesto boljše — slabše.
Sedaj je pričel razpad tudi v »Poljskem klubu«, nekdanjem vzoru narodne solidarnosti. Šovinistične protirusinske stranke obsojajo stališče večine in zlasti predsednika poljskega kola dr. Lea v zadevi rusinske univerze, nazivajo njegovo ravnanje ilojano in v današnji seji skupne poljske parlamentarne organizacije je prišlo do odkritega eklata baš v trenotku, ko je šlo za debato o osnutku cesarjevega lastnoročnega pisma, ki bi naj podelilo Rusinom narodno vseučilišče . . .
Zanimiva razprava se je vršila v socijalnopohtičnem odsku, kjer so razni govorniki ostro kritizirali postopanje vlade v zadevi izseljeniške koncesije Canadian - Pacific - Rail-•*ay. Zagovor vlade je nad vse karakterističen. Sekcijski šef Riedel je takorekoč identificiral interese države s kupčijskimi zadevami ameriške družbe.pel hvalo in slavo njeni kana-dijski politiki in poudarjal blagoslov, ki ga prinesejo parniki tega podjetja v Trst. Za Trst blagoslove, za narod pogube, ki jih hoče vlada omejili z regulativom, katerega se bo morala družba držati in pa z obljubo — da bo novi izseljeniški zakon skoraj predložen parlamentu.
Kovi predsednik francoske republike Poincare.
Dosedanji francoski ministrski predsednik je bil včeraj v Versaille-su izvoljen za predsednika francoske republike. Volilni boj je bil nenavadno hud. Toda ta boj se ni bil med posameznimi političnimi strankami, temveč med posameznimi kandidati.
In kakor hitro so se priglasili posamezni kandidati, že so se jele spletati razne intrige. Že od prvega začetka je bil najresnejši in najnevarnejši kandidat Poincare. In ker niso mogli direktno proti njemu intrigirati, so vporabili neznaten dogodek, reaktiviranje Du Patv de Clama, da spravijo Poincareja v mučno situacijo. Toda ta je takoj spoznal, zakaj gre, in je sprejel demisijo vojnega ministra Milleranda.
Ne čudimo se, da je Poincare zmagal, ker je znano, da je ravno on najpopularnejša oseba na Francoskem. In če bi se volitev vršila s plebiscitom, bi bil Poincare nedvomno izvoljen z velikansko večino.
Toda tudi izven Francije uživa Poincare največje simpatije. Ugled si je pridobil posebno od tedaj, ko je potoval v Petrograd, in pa s svojim iniciativnim nastopom v balkanskem vprašanju. Samo v Nemčiji niso prav posebno zadovoljni ž njim. Poincare je rojen Lotiinžan, kar je v Franciji znamenje večjega in iskrenejšega patriotizma, s katerim ie seveda združen ideal, dobiti nazaj izgubljene province. Tn vsled tega bodo v Nemčiji smatrali izvolitev Poincareja za predsednika francoske republike kot ooživlienje revanšne misli. Poudar-iaio tudi. da se je v političnih crovorih Poincare je vih čestokrat oglašal ta patriotični ton. Pravijo pa tudi, da se Poincare, doseoanji faktični voditelj francoske politike, ne bo zadovoljil samo z reprezentacijo, temveč da bo predsednik z lastno volio in iniciativo. Vse dosedanje politično delovanje Poincareievo pa kaže, da je Poincare navzlic svoiemu vrlemu patriotizmu tudi premišljen diplomat, tako da njegova izvolitev ne pomenia nikakoršne nevarnosti za mednarodno situacijo.
S kakšnimi sredstvi se ie delovalo pri volitvi najvišjega funkcionarja republike in kakšno vznemirjenje je vladalo pri volitvi, je razvidno iz sledečih poročil.
Neposredno pred volitvijo je poljedelski minister P a m s podal demisijo. Predsednik F a 11 i e r e s je demisijo sprejel ter poveril interimi-stično vodstvo poljedelskega ministrstva trgovinskemu ministru Fer-nand Davidu.
V gradu Versailles je že na vse zgodaj vladalo živahno življenje. Iz vseh držav so prišli časnikarji. Kolodvori in železniške proge so bile vojaško zastražene. Mnogo parlamentarcev je prišlo precej časa pred volitvijo, da se orientirajo. Na stopnicah in hodnikih gradu Versailles je bila velikanska gneča. Morali so telefonirati po orožništvo, da je napravilo red ter izpraznilo stopnice na galerijo. Kar naenkrat se je raznesla vest, da je prišlo med Clemence-aujem in Poincarejem do ostrega prepira, ki bo povzročil dvoboj. Posl. Pelletan je z vso silo deloval na to, naj se postavi nov kandidat, da se tako doseže sloga.
Točno ob eni je stopil v dvorano senatni predsednik D u b o s t. ki so ga pozdravili 7 navdušenjem. Ovaci-jo so mu priredili, ker se je odpovedal kandidaturi, da s tem omogoči edinost v republiki. Ko je čital tozadevna določila o volitvi predsednika, je zaklical monarhist marquis de Dion: Mi prostujemo proti volitvi. Mi nočemo ničesar o tem vedeti! Predsednik Dubost je to ostro grajal ter izjavil, da nima po ustavi nihče drug pravice govoriti nego predsed-lik.
Predsednik je nato imenoval 36 skrntinatoriev ter odredb glasovanje. Med skrutinijem je vladala v dvorani med parlamentarci veliko razburjenje, da so morali poklicati orožništvo, ki je nanravilo red. Ko se ie seja zopet začela, so razglasili izid volitve. Pri tet volitvi ie 868 članov kongresa oddalo svoie glasove. Absolutna večina je znašnla 435 glasov. Dobili so: Poincare 429. Pams 327, Vaillant 63. Deschanel 18, Ribot 16, Bourgeois 4. Millerand 3, Mascui-rod 2, Delcasse 2. Dubost 1 in Ro-chefort 1 elas. Vsled tega je bilo treba še enkrat voliti.
Pri drugi volitvi je bil Poincare s 483 glasovi izvoljen za predsednika renubHke. Pams je dobil 296 glasov, Vailland pa 69 glasov.
Novi predsednik francoske republike Raimond Poincare je bil rojen 20. avgusta 1850. v Barle - Duc v de-partmaju Meuse. Študiral je v Parizu jus ter se posvetil advokaturi. L. 1886. je bil imenovan za kabinetnega šefa v poljedelskem ministrstvu, leta 1889. je bil v departmaju Meuse iz-
voljen v poslansko zbornico, kjer se ni pridružil nobeni stranki ter se predvsem interesiral za finančna vprašanja. V ministrstvu Dupuis je postal naučni minister, toda še v istem letu, 25. novembra 1893. je de-misioniral s celokrpnim ministrstvom. Ko je naslednje leto Dupius zopet postal ministrski predsednik, je poveril Poincareju portfelj finančnega ministra. Ko jo Dupuis zopet odstopil, jc demisioniral tudi Poincare. Od meseca januarja 1895. do 28. oktobra istega leta je bil zopet naučni minister v kabinetu Ribot. In ko je odstopil, je bil izvoljen za prvega podpredsednika zbornice. 10. januarja 1912 je podal ministrski predsednik Caillaux svojo demisijo, in Poincare je dobil nalogo sestaviti novo ministrstvo. V svojem kabinetu si je Poincare pridržal vodstvo zunanje politike. In kako je to svojo nalogo izvrševal, je znano.
Staiki 1? Wm
Stavka v Vevčah še ni končana navzlic opetovanim klerikalnim shodom in intervencijam. Včeraj je hotelo ravnateljstvo s silo pometati delavske rodbine iz tovarniških stanovanj na cesto, na mraz in sneg. Kdor pozna le nekoliko valovanje gospodarskega življenja, je moral že vnaprej vedeti, da ta stavka . ne more imeti ugodnega uspeha za delavstvo. Krvavi boji na Balkanu, vojna nevarnost v vsej Evropi, skrajno kritične gospodarske razmere, velike krize na tržiščih — vse to je slabo predznamenje za ugoden uspeh kake stavke. Mi vemo, da delavstvu v Vevčah niso postlana tla s cvetkami in da se morajo težko boriti za svoj obstanek, za svoj vsakdanji kruh. Toda navzlic temu prepričanja bi ne Imeli poguma pognati delavstvo v stavko v času, ko ie ravno tovarna v Vevčah komaj čakala, da izbruhne stavka in da na ta način za dali časa preneha z delom.
Nepobitno dejstvo je namreč, da je ravno ta tovarna največ svojih izdelkov izvozila na Balkan in v L-e-vanto. In če delavstvo stavka par mesecev, tedaj vsled tega tovarna prav nič ne trpi, temveč ima le dobiček od tega, ker ji ni treba plačevati delavskih mezd. In če klerikalci delajo z vsemi sredstvi na to, da vzdr-
LISTEK.
„Slovenska Matica."
Lanske publikacije -Slovenske Matice« so večinoma leposlovne vsebine. Edino izjemo tvori »Zbornik«, ki prinaša dva životopisa: >-Abbe Martin Kuralt« je ime prvemu; spisal ga je češki profesor iz Oiomuca dr. M. Remeš. Pisatelj imenuje svoj spis: »Življenjepisna črtica in prispevek k zgodovini narodnega prebujenja Slovencev«. Martin Kuralt je bii zanimiv in nenavaden mož, slovenski pesnik in buditelj, ki je živel koncem osemnajstega in začetkom devetnajstega stoletja. Rojen je bii v Zabnici pri Skofji Loki.vstopil v cuhovski stan in je umrl v samostanu Viirovu, moravskem mestecu, kjer je bil interniran radi nekakih navideznih prestopkov, radi zvez z italijanskimi revolucijonarci in sploh radi svojega svobodomiseistva. Bil Je prijatelj Linhartov in je z njim mnogo občeval in dopisoval, živel je nekaj časa v Italiji in v Lvovu, kjer je bil uradnik vseučiliške knjižnice, a je to mesto moral kmalu zapustiti vsled nekih nerednosti, ki so nastale v knjižnici. Kural je bil vešč več jezikov in radi tega bogatega znanja so mu bile odprte vse literature. Za nas ie zato velikega pomena, ker je spadal k onim možem, ki so v -dobi naj-
večjega propada slovanstva v Avstriji delali na tem, da prebude slovenski jezik in njegovo slovstvo. Ša-fafik pravi o njem, da je bil »spreten latinski, nemški in kranjski pesnik«. — Drugemu spisu je naslov »Slomškov učitelj Ivan Anton Zupančič«, opisal ga je dr, Fr. Ilešič. Tući ta životopis je zanimiv, ker nam riše življenje moža, ki je bil po Slomškovih besedah »odličen, živahen pesnik«, ki je budil v svojih učencih ljubezen do domovine in do slovenskega naroda. Zupančič je bil rojen v Ljubljani, študiral kasneje teologijo, a jo ostavil, ker je hotel biti pesnik. Za dobe Napoleonovih vojn je bil su-plent na ljubljanski gimnaziji in kasneje v Celju. Odtod je šel v Maribor, potem v Koper, kjer ga spopade deli-rium tremens. Umrl je tako ubog, da ni mogel plačati svojega pogreba. — Vse kakor danes!
Med leposlovnimi knjigami je Matica izdala letos pesniško zbirko R. Peterlina - Petruške »Po cesti in stepi«. To je lirika slovenskega poeta - bosjaka, ki ima za seboj prezanimivo in burno mladost v vojaški službi, na begu, na svojih potovanjih po Balkanu, po Rusiji itd. Njegova lirika sicer ni kaj posebnega, a izšle so pri nas tudi že slabše pesniške zbirke, in kritika jih je primeroma blagohotno sprejela. Peter-lin ima lep pesniški dar, prijetno dik-sio, precej čuvstva in mnogo naivnosti. Ljubezen in natura — to so predmeti njegove muze,  časi spominja
nekoliko na svoje vzornike, a je v celoti zbirka čedna in obsega nekaj prav lepih pesmi. Kogar zanimajo in vesele lirični izlivi mehke in naivne duše, bo našel tu dosti srčnega užitka. Zato je »Matica« storila prav, da jo je izdala in pokazala svojim članom verno in popolno pesniško sliko poeta - romarja.
V »Zabavni knjižici« so štirje manjši spisi. Prvi je novela F. Mil-činskega »Zločinci«, ki bo pač najboljši v tej knjigi. V »Zločincih« je dosti pisateljevega humorja, nedolžne ironije in šegavosti, z jovijalno in široko gesto nam pove marsikako bridko resnico. Dovtipni možje so ti zločinci in prav dobro so očrtani, kljub temu ne moremo popolnoma verjeti povesti majorja Trna. Stvar ni Čisto utemeljena, a čitatelj večinoma ne bo mislil na absolutno verjetnost in možnost, ker je ves način pripovedovanja tako lahak in naraven, da radi prijetne zabave ne utegne misliti na to. — Nadalje objavlja Fr. Milčinski v tej knjigi »Mladih zani-karnežev lastne životopise«. Ta spis mi noče ugajati in ne spada v leposlovno knjigo. To spada v policijsko kroniko, deloma še v kak dnevnik, čeprav je tudi tam rubriKa »izpred sodišča« pisana ne redko boljše in zanimivejše. — J. Premk in I. Lah sta objavila vsak manjšo črtico v svoje žanru. Oba sta nekoliko gostobesedna in zato utrudljiva. »*
V »Knezovi knjižnici« najdemo dr. Fr. Deteiovo povest »Tujski pro-
met«, ki je suhoparna kot naslov. In vendar je idja povesti originalna, ker se obrača proti tujskemu prometu iz gospodarskih in moralnih ozi-rov. Pisatelj je hotel dokazati, da tujski promet kvari ljudstvo, zlasti mladino, da propadajo kmečki domovi in prihajajo k nam tujci. To je ide-ia, o kateri bi se dalo razpravljati in ki bi vsled svoje važnosti in narodnega in gospodarskega pomena zaslužila več pozornosti in umetniškega uvaževanja. Pisatelj je idejo pretvoril v tendenco in jo rešil v svojem smislu popolnoma neumetniško in neresnično. Motivacija je slaba, risanje značajev površno, in sploh manjka povesti umetniškega temperamenta in duha. Snov je obdelana mrtvo in brez navdušenja in Čistega ognja, temveč nekako mehaniško. Fabula je vsakdanja in v čitatelju ne more vzbuditi zanimanja, k večjemu nezadovoljnost nad pisateljevo eno-stran ostjo. —Zakaj se mora Ivan popolnoma izgubiti, saj je vendar začetkom povesti simpatičen, trezen in podjeten mlad mož? Zakaj hoče Ivan laškega lesotržca vreči v nekako brezdno? Kje je tu psihološka možnost? Ali ni velikanska naivnost tista homatija glede Uršinega denarja? Itd.!
Knjiga, s katero je »Matica« v resnici zelo ustregla svojim članom, pa so F. M. Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma«, ki jih je pisatelj zamislil tekom svojega robo-1 vanja v Sibiriji*  Leta 1849. je T)il
namreč obtožen socijalistične propagande in obsojen na smrt, a kasneje je bil pemiloščen na štiriletno ječo v Sibiriji. V Omsku se je začelo njegovo trpljenje, a njegova opazovanja in doživljaje nahajamo v »Zapiskih iz mrtvega doma«, v katerih je opisal vse grozote nesrečnih razmer med kaznjenci v Sibiriji. V tem spisu se nam kaže Dostojevski zastopnika socijalnega realizma, umetniška vrednost »Zapiskov« je v genijalni kombinaciji temnih strani življenja in svetlih strani človeške duše ter v krasnem realističnem črtanju narodnih hudodelskih tipov. Dostojevski je to pisal s svojo srčno krvjo, v »Zapiskih« slišimo glas plemenitega človeka in pravega kristjana, glas srca, ki govori besedo odpuščenja in ljubezni. Religijozna tendenca te lepe knjige, ki je v kras svetovni književnosti, obstoji v tem, da pisatelj išče skrito moralno moč v človeku, ki neomajno veruje v njegovo moralno svobodo in odkriva tudi najskritejše sledove duševne lepote. Vse to prinaša pisatelj iz »mrtvega doma« na svetlobo življenja in svobode, on ima samo besede odpuščenja, miru, samo čuvstvo bratstva za te nesrečnike.
Poleg teh knjig je »Matica« še izdala »Letopis« brez imenika članov, kar je hvalevredno; v njem je nekaj statistike o Matičinih članih in še par manj važnih spisov..
Summa: Slovenska beietrija letošnjih publikacij ni »Matici« v po-
■
\manataaammmat
it delavstvo v stavki, tedaj tega ne delajo v interesu delavstva, temveč predvsem v interesu tovarne.
Klerikalci se sicer hval-jo, da so dosegli tupatam kak malenkosten uspeh — toda ta uspeh so dosegli s privoljenjem tovarne le v to svrho, da vzdrže delavstvo v prepričanju, da bo delavstvo končno vendarle s pomočjo klerikalcev doseglo to, kar zahteva. Nehote se nam vzbuja sum, da delajo gotovi klerikalni mogotci -oko v roki z merodajnimi osebami tovarniškega vodstva, vsaj je javna tajnost, kako sta pred kratkim dva klerikalna mogotca iz Dev. M, v Polju posredovala na Dunaju in kako sta se med potjo veselila svojih uspehov in kako je neki višji tovarniški uradnik, ki pa zdaj ni več v Vevčah, direktno delavstvo nagovarjal, naj ne gre na delo. Iz vsega tega je torej jasno, da klerikalci nočejo, da bi delavstvo delalo, temveč da bi delavstvo toliko Časa vzdržalo v stavki, da se gospodarske razmere vsled vojne na Balkanu in vsled napetega mednarodnega položaja zboljšajo in s tem tudi produkcijske razmere vevške tovarne.
Kakor hitro pa se te gospodarske razmere zboljšajo, je popolnoma jasno, da bo vevška tovarna vsled velikega, najbrže večjega popraše-vanja nego pred vojno morala začet? z delom.   In tedaj bo sprejela tudi stavku Joče delavce zopet v delo. Seveda bodo ted-M klerikalci zavpili: Olejtc.   delavci, kakšen uspeh smo vam dosegli! Toda to ne bo uspeh klerikalcev, temveč posledica naravnega razvoja   gospodarskih razmer :n konjunkture. Kdor dobro vidi in kdor jasno in nepristransko presoja sedanje žalostne razmere med delavstvom v Vevčah, ta mora priti do prepričanja, da je   posredovanje in hujskanje izvestnih   klerikalcev pri stavk" v Vevčah grda komediia, ki je v korist tovarne in teh klerikalnih mogotcev, delavcem pa v veliko škodo. In če ie klerikalna večina deželnega odbora dala že znano podporo za stavkajoče — za katero je župan Dimnik nakup'! rekal   premoea — ti 1 <i ere pri tem pač   predvsem za dr. £n<:erš»čev mandat, ker klerikalci dobro vedo. da bodo svojim volil-cem — in občina Dev. M. v P. ima največ volflcev v dr. Šusteršičevem volilnem okraju — natresli v obb'ki premoea nmoeo peska v oči... Del delavstva že »zpreeleduie to zahrbtno dvojno toro   klerikalcev, vendar pa si ne upa teea jasno   in odkrito povedati, ker se še nekoliko boji maščevalnosti klerikalne stranke.
Skraini čas pa je, da se delavstvo v Vevčah otrese klerikalnega jerobstva in političnega izrabljanja ter da se postavi na lastne noge. In če se bo delavstvo otreslo tega. tedaj bo začelo tudi treznejše misliti in bo brezdvomno doseelo. da se ugodi, četudi ne v sedanjih kritičnih časih, njihovim upravičenim zahtevam. Klerikalcem pa kl i jemo: Ne izrab-IJajte vsaj teh stradaiočih siromakov - delavcev v tei grozni zimi in pri teh neznosnih gospodarskih razmerah v svoje politične in samopaš-ne namene!
Med vojno in mirom.
Nota velesil.
Včeraj ob 4. popoldne so izročili veleposlaniki v Carigradu korporativno turški vladi noto velesil.
Nota pripominja uvodoma, da Turčija ni dosti pozorna na mogoče posledice vojne ter opozarja nato na veliko odgovornost, ki io prevzame, Če nadaljuje vojno. Velesile opozarjajo Turčijo na veliko odgovornost, ki jo prevzame, če nadaljuje vojno. Velesile opozarjajo Turčijo na velike nevarnosti, ki groze Carigradu in na možnost, da se vojna razširi tudi na azijske provincije Turčije. Nota tudi naglasa, da bo potrebovala Turčija po sklenjenem miru moralične in materijalne podpore velesil, ter svetuje porti, da naj odstopi Odrin Balkanski zvezi. Muzlimanska posest, zlasti pa svetišča grobovi in mošeje bodo balkanske države respektirale. Glede Egejskih otokov zastopa nota stališče, da se mora ureditev tega vprašanja definitivno prepustiti velesilam ter zagotavlja nadalje, da se bo ureditev tega vprašanja izvršila na način, ki izključuje vsako možnost, da bi Grška kršila turške interese. O sili, ki bi jo uporabile velesile v slučaju, da se Turčija ne vda, nota ne govori ničesar.
V dunajskih diplomatičnih krogih ne pričakujejo direktno odklanja-jočega odgovora Turčije, pa tudi ne odgovora, ki bi jasno in nedvomno priznal zahteve velesil. Tudi v kro« gih balkanskih delegatov v Londonu so mnenja, da bo porta odgovorila tako, da bo mogoče zopet nadaljevati mirovna pogajanja.
Turški parlament.
O vpoklicani u parlamenta se izve iz Carigrada sledeče: Veliki vezir je sultanu preteklo soboto z ozi-rom na pripravljajočo se noto velesil in z ozirom na grožnjo z intervencijo res svetoval k miru in obenem ponudil svojo demisijo. Sultan pa je zopet izjavil, da Odrina ne bo odstopil, obenem pa je dal velikemu vezirju zagotovilo svoje neomajne naklonjenosti ter mu svetoval, da ne bo padla vsa odgovornost na njega, da naj skliče parlament. Veliki vezir je pripomnil, da je to nemogoče, ker je parlament razpuščen, pač pa more sklicati sultan izredni državni zbor, kakršnega je sklical svoj čas Midhat paša, dasiravno tudi ta divan ni izpolnil nad, ki so se stavile na njega. Ravno krščanski člani državnega zbora so glasovali takrat, da se izkažejo zelo lojalne in nekoliko tudi pod pritiskom kamarile, za vojno z Rusijo in proti uvedbi reform. Podobno se lahko zgodi tudi sedaj.
Kljub temu se je sultan z veseljem oprijel ideje sklicanja divana. Veliki vezir je nato preklical svojo demisijo, obljubil pa je, da bo sklical državni zbor šele, če se bodo razbili vsi posredovalni poskusi. Državni zbor bi se lahko v kratkem sklical na ta način, da poverijo provincijalne oblasti svoje zastopstvo kakim 100 veljakom,ki se nahajajo v Carigradu. Voditelji mladoturškega komiteja ki jih je sultan v nedeljo sprejel, so se izjavili najprej za nadaljevanje vojne za Odrin in Egejske otoke. Izjavili pa so se tudi za sklicanje državnega zbora, ker bi moral ta, če bo res sestavljen iz dobrih turških patriotov, glasovati za nadaljevanje vojne. Izrekli so tudi svoje obžalovanje, da je kabinet zamudil, razpisati med premirjem nove volitve za parlament. Mladoturško odposlanstvo je tudi izjavilo, da komite nikakor n:na namena, strmoglaviti kabineta Kiamil paše, marveč da zasleduje komite namen, če Kiamil paša prostovoljno { odstopi, sestaviti koalicijski kabinet, i nikdar pa ne kabineta,  ki  bi bil po
svoji večini sestavljen iz članov komiteja.
Značilne za razmere v Carigradu so zlasti demonstracije, ki se ponavljajo dan za dnevom. Tako so se vršile pred par dnevi velike demonstracije na velikem trgu pred Sofi-jino moiejo, kjer je ljudstvo demonstriralo za nadaljevanje vojne in proti Kiamil paši. Neki derviš je govoril na pokopališču pri Aji Sofiji ter pro-klel Kiamil pašo, če preda Odrin kristjanom.
Demonstracije so dosegle ravno svoj vrhunec, ko je v diru prijahala konjenica iz vojašnice pri vojnem ministrstvu in demonstrante razgnala z golimi sabljami. Tudi demonstrante pred vladno palačo je vojaštvo brezobzirno razgnalo. Poskusi nekaterih fanatičnih dervišev, priti v vojašnice kurdijskih konjenikov in jih naščuvati, da se pridružijo demonstrantom, so se izjalovili, ker je sultan dan poprej vojake obdaril. Agitatorje so aretirali. Kljub temu pa ščuvanje še nikakor ni ponehalo.
Medšidije.
Iz Aten poročajo, da so turško križarko »Medšidijecc predvčerajšnjim videli pri Mikonosu in pozneje pri Amorgasu.
Grška pomožna križarka »Makedonija« je bila pri obstreljevanju zadeta od granate v skladišču premoga ter je tam izbruhnil ogenj. Poveljnik je dal zato ladjo hitro potopiti. Ladja moli do polovice iz vode. Sedaj delajo na tem, da bi ladjo zopet dvignili.
Turška križarka »Medšidije« je odplula najbrže pred Smirno, ker se ji sicer lahko zgodi, da ji zmanjka premoga.
Skader.
Iz Bara poročajo, da se Essad paša pred par dnevi zopet poskusil izpad iz Skadra, ter se mu je posrečilo, potisniti oblegovalce iz važnih postojank pri Jubani. Srbi so imeli pri tem baje 400 mrtvih in ranjenih. Črnogorci, ki oblegajo Skader z obeh bregov Skadrskega jezera, niso bili zapleteni v boj. V Skadru baie ne vlada prevelika skrb. Vojaštvo ima živil še za en mesec. Albanska avtonomija je izzvala baje med prebivalstvom zadovoljnost. Pred par dnevi je baje Essad paša. ki je Albanec iz Pirane, posredoval pri vrhovnem poveljniku Hassan Riza begu, da naj se razobesi albanska zastava name-oto turške in da. naj se brani mesto v imenu albanske avtonomije. Hassan Riza beg je privolil v to, pod pogojem, da dobi za to sultanovo dovoljenje. Sedaj so se obrnili na sultana.
Štajersko.
Naši klerikalni »narodnjaki« in slovensko šolstvo na Spodnjem Štajerskem. Ker je deželni poslanec dr. Kukovec ostro kritiziral način postopanja slovensko - klerikalnih ob-strukcijonistov v štajerskem deželnem zboru in celo dokazal, da nam taka brezciljna in strankarsko politična obstrukcija v narodnem in gospodarskem oziru samo škoduje, so se spravili v Mariboru nad njega, s trditvijo, da se nam štajerskim Slovencem že na šolskem polju gode tako neznosne krivice, da se zaradi njih mora obstruirati v štajerskem deželnem zboru in da je torej vsaka naša kritika in obsodba klerikalne I obstrukcije nenarodna. Ta trditev je
proračunana jako dobro za tiste ljudi, ki od dneva do dneva vse javne dogodke pozabijo.   Pri onih, ki pa naše javno življenje le količkaj zasledujejo, mora vzbuditi taka urnebesna hinavščina le najostrejši odpor. Kar začnimo pri — obstrukcijonistih samih. Največ, kar so zahtevali za izboljšanje sedanjih razmer v deželnem šolskem svetu, je to, da bi bil izvoljen vanj poleg več nemških na-cijonalcev in enega nemškega klerikalca tudi še eden izmed slovensko-klerikalnih poslancev   v deželnem zboru. Kakor so sedaj razmere v deželnem šolskem svetu, bi to nam Slovencem nič,   čisto nič ne koristilo, pač pa bi imeli klerikalci svojega denuncijanta  za   narodno - napredno učir^jetvo v deželnem šolskem svetu. Ne bomo niti spominjali na besno preganjanje naprednega učiteljstva na Kranjskem, spomnili bomo samo na vlogo, ki jo je igral dr. Verstov-šek   napram   naprednemu učitelju Knafliču in na vlogo, ki jo je igral dr. Benkovič napram tako zaslužnemu naprednemu   nadučitelju Gradišniku v Celju. In podobnih slučajev je še dolga vrsta ... Take cilje zasleduje  klerikalni    »narodnjak« glede »obrambe <   slovenskega  šolstva in učiteljstva v Gradcu. Kdor ni slep in gluh, bo videl in slišal, da obstrukcije s takimi »narodnimi« cilji ne maramo! In pojdimo dalje: Ista klerikalna stranka je mirno požrla ustanovitev enega in kasneje (letos) kar treh novih   nemških nadzorovalnih okrajev  na  Spodnjem Štajerskem, ista stranka, ki je pustila Dreflaka priti v Maribor, ista stranka, ki ne stori niti za nase srednje,   niti meščanske, niti strokovne šole niti koraka, ker bi lahko odgojevala »liberalni« značaj, ista stranka, ki obstru-ira na Dunaju za vse drugo, samo za razšiijenje   slovenske   gimnazije v Celju ne, ista stranka, ki ie v večini in ima dolžnost, prokleto dolžnost, skrbeti za naše šolstvo, ne stori pa ničesar iz strankarskih ozirov, nam bo očitala, da smo proti njeni lahko-mišljeni in zavoženi obstrukciji zato, ker sme prijatelji nemških šol in po-nemčevanja na istih! Naši somišljeniki po mestih, trgih in na deželi trpe dostikrat težke žrtve   za narodno vzgojo svojih   otrok — volilci dr. Benkoviča, dr. Korošca  in takih-le stricev pa pošiljajo   svojo   deco v najbližnjo nemško šolo! O tem pa, da imajo odlični klerikalni voditelji v rodbinah nemški občevalni jezik, nemške žene in ponemčeno deco, pa niti ne govorimo . . , ker je to pre-žalostno poglavje.  Kadar bodo klerikalci imeli v tem oziru poštene in odkrite namene, odkrito postopanje in res narodni program, ki ga bodo resno izvrševali, pa se naj zglase; takrat jim bomo pri vsaki stvari radi pomagali.
Zakaj obstruiraio poslanci »Slovenskega kluba« v štajerskem deželnem zboru, to je še vedno njih skrivnost. Je res že čudno: Nemci tišče v nje, naj vendar povedo, zakaj, mi jih neprestano opominjamo, naj obvestijo javnost, zakaj obstruirajo — a odgovora ni iz Maribora. Na shodih kriče: za naše pravice! Ali teh »pravic« je mnogo in vsak otrok ve, da ne bomo kar naenkrat vsega dosegli. Slovenski poslanci v prejšnjem deželnem zboru so tudi obstruirali in dosegli na svojo odločno zahtevo lepo kmetijsko šolo v Št. Jurju ob Južni železnici. Dr. Korošec pa molči. Ali ne ve, kaj bi zahteval? Je veliko lepih reči: eno ali dve slovenski meščanski šoli, eno ali drugo železnico, vpeijanje proporčnega volilne-
ga sistema v občinah Ptuj, Maribor, Celje in tako naprej. Naj sc torej odloči za eno ali drugo — če že ni prepozno. Več od njega nikdo ne zahteva. To pa vendar ne g~e, da bi naši deželni poslanci v Gradcu obstruirali, ne da bi vedeli, zakaj!
Slovensko ljudstvo j^ za ob-strukcijo, beremo v klerikalnih listih. Ljubi prijatelji, dajte vendar pojasniti ljudstvu, kaj je obstrukcija in katere posledice ima, pa bodeto videli, kaj vam bo to ljudstvo reklo. Zlasti še, če bo izvedelo, da ste z ob-strukcijo samo tri leta lahkomišlieno zapravljali čas in de facto tudi deželne doklade in nič dosegli — potem boste imeli hudiča! Kmet pravi, če plača, mora zato tudi kaj imeti. To je zdrav egoizem, ki ga sicer ne manjka tudi drugod. In tak egoizem, ljubi g. dr. Korošec, je prav težko združljiv z zavoženimi in brezglavimi obstrukcijami.
Mi obstruiramo naprej, vpije dr. Korošec in njegovi pisarji po mariborskih listih. Torej tudi po deželno-zborskih volitvah bo v deželnem zboru venomer obstrukcija. In sicer za — neznane naše »pravice-, ki nam jih klerikalci ne vedo našteti.Ta glas bodo gotovo slišali in upoštevali tudi v Gradcu: čemu pravzaprav nove volitve, čemu potem volilni boj, ki ne bo položaja za pičico izpreine-nil?
Iz Celja. Tista o kompromisu Narodne stranke z nemškimi nacijo-nalci in nemškutarji je bila pa imenitna! Potegniti se je dal celo prvi naš klerikalni politik in je brž poslal vprašat pota k dr. Ambrožiču, kako se je ta spozabil in se zvezal z dr. Kukovcem! Ko sta on, klerikalci politik in dr. Ambrožič, vendar tako lepo skupaj vozila leta 1911. proti — slovenski tiskarni! Odslej pa ne bo nič več takih narodnih akcij in nem-škutarstvu bodo odprta vsaka vra-ta! In dr. Ambrožič se je čudno na-kremžil, ko je slišal to sporočilo ter je nato javno telefoničnim potom očetovsko podučil prvega celjskega klerikalnega politika, da je »Slovenski Narod« le potegnil »Stražo« z njenim očitanjem nemškutarije v Narodni stranki in da se za njegovo (Ambrožičevo) zavezništvo v kakem boju proti slovenskim podjetjem ni bati. Na dr. Kukovca imajo na celjskem magistratu prebridke spomine, da bi se kdaj bratili z njim! Prvi celjski klerikalni politik se je za to pojasnilo lepo zahvalil, vprašal še, kako kaj gre nemški šoli v Hrastniku in nato sedel k mizi, da bi napisal dolg članek o — narodnih izdajstvih in prokletstva vredni nemškutariji dr. Kukovca. Pisal je sicer pomotoma na tistem papirju, na katerem ponuja neka odlična družba hotel v ogroženem spodnještajerskem kraju nemškim kupcem — pa pri »Straži c imajo itak le smisel za nemškutari.o liberalcev in se zato ni bati kakih In-distrektnosti.
Zadružno delo klerikalne stranke obstoji v tem, da svoje pristale konstantno hujska proti »liberalniai t zadrugam, ki imajo edino to napako, da so bile že prej ustanovljene, ko zadruge naših kaplanov - nemanf-Čev in da niso takoj likvidirale, ko ni bil z njimi več zadovonen mogočr.i in ošabni dr. Korošec. Tako čitamo v »Straži« neki dopis s Petrove, v katerem se direktno hujska na bojkot »liberalnih« posojilnic. To pribijemo za one, ki verujejo klerikalcem, da jim gre pri zadružništvu za »stvarno gospodarsko delo^. Klerikalec je sc-bičnež in hinavec v politiki in zadružništvu.
sebno čast. In istotako ne znanstveni del. Morda še boij, kakor v leposlovju se opaža ta — stagnacija. Dva 7»voropisa! Eden od češkega pisatelja, drugega je spisal sicer naš človek, a o — nemškem pesniku pri-godnic, ki ima za nas samo to zanimivost, da je bil .ojen Ljubljančan.
In drugo leto? — Slovenska bibliografija! To je knjigotržni katalog, ki ga bo ostalo najmanj devet desetin nerazrezanega! Ali je to znanstvo? Ali je Vošnjakova korespondenca znanstvo? To je kompilacija, čisto mehanično delo! Podajte nam na podlagi korespondenc dobo in podobo naših mož. »Matica Hrvatska- tudi ne izdaje bibliografij in korespondenc!
__—s—
Skrivnost hiše št. »7.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten. (Dulje.)
Redar je bil med tein odprl vrtna vrata in pustil skrivnostnega tujca na predvrt Tujec je pozvonil pri hišnih vratih. Odprl mu je civilno oblečen redar in pregledal njegovo izkaznico.
»Izvolite vstopiti,« je rekel in je peljal tujca v knjižnico.
Tu sta sedela za mizo dva gospoda; oba sta imela smodke v ustih* pred njima pa je stal odprti za-
bojček srnodk. Tujec se je nekoiiko zganil; smodke so bile drage in najemnik hiše jih je hranil za najodlič-nejše posete. Rekel pa ni ničesar.
»Kaj želite, gospod?« je vprašal eden pušilcev, majhen mož, velein-teligentnega obraza, dočim je drugi pušiiec s svojimi ostrimi, jako blizu stoječimi očmi tako poizvedujoče ogledoval tujca, da je ta prišel v zadrego.
»Prišel sem,« je rekel tujec, »da bi — imam dovoljenje — da bi si ogledal to — hišo.«
»Hiša ni na prodaj,« je odgovoril mož z ostrim pogledom.
»Saj tudi nisem prišel, da bi hišo kupil,« je hitel izjaviti tujec. »Dovoljenje imam od gospoda Fitzroya Jo-nesa...«
Oba gospoda sta pogledala izkaznico in mali mož je zakiical:
»Ah — Feliks Chapel sam! Pričakoval sem vas, gospod kolega,« je dostavil ii se priklonil: »James Buffington, poročevalec — »Lvening Tribune«. Dovolite, da vaju seznanim: gospod policrski nadzornik 3ray — gospod Feliks Chapel.«
Nadzornik se je okorno priklonil, romanopisec se je skoro prelomil.
»Ravno zdaj se baviva s konstrukcijo te?a zločina,« je rekel duhoviti žurnalist. »Ker bo vaše delo tiskano šele v štirinajstih dneh, gospod Chapel, nimam nobenega vzroka, skrivati pred vami svoje teorije.
Lepo snov pa imate v tem slučaju. Ali nečete izpiti čaše \vhiskyja. Tam-le v steklenici ga je še nekaj.«
Potem se je zopet obrnil k nadzorniku in je rekel s poudarkom:
»V tej točki, ljubi nadzornik, se z vami nikakor ne strinjam.«
Bray se je nasmehnil.
»Vi res domnevate, da |e še vedno kje v soseščini?« je vprašal.
»Domnevam?« je Buffington vprašal nekoliko karajoče. »Ne! Jaz preiskujem in sklepam — ne domnevam pa nikoli in ničesar; to prepuščam policiji.«
Policijski nadzornik je odmaknil svoj stol od mize.
»V takem slučaju sploh ni treba, da se še dalje pomenkujeva, gospod Buffington.«
Pripravljal se je, da bi vstal, a žurnalist ga je zadržal.
»Ljubi prijatelj,« je zakiical, »kdo bo pa koj tako občutljiv! Premislite samo sledeče: Molyneux je literat; z zdravim žurnalizmom sploh ni imel nikoli opravka, nego je samo pisateljeval. Bil je torej, kakor vsi literati nepraktičen človek in bolehne duše. Notorično Je, da se taki ljudje sploh ne znajo vstaviti nobeni skušnjavi...«
»To so same ideje,« je zaničljivo vzkliknil nadzornik, »jaz pa se držim dejstev.«
»Ali — saj so to dejstva! Tak literat je bolehen, nenormalen človek; Molyneux Je perverzna in bol-
na zverina. Kaj stori tak človek, če je zagrešil umor...?«
»Na Špansko zbeži,« je zakiical svojeglavi policijski nadzornik.
»Navadni hudodelec, da — a ne tak človek, kakor Molyneux.«
»Bah!« je vzkliknil nadzornik.
»Molyneux je dovolj prebrisan, da ve, da je London najboljše skrivališče.«
»O jej!« ga je prekinil Bray. »Vem, da je mnogo ljudi, ki tako mislijo, vem pa tudi, da to ni res: v Londonu Jih vedno ujamemo.«
»Saj jaz ravno trdim, da Moly-neuxu brani njegov umetniški temperament, uvideti to resnico. On ravno ne ve, da s tem, da ostane v Londonu, se sam spravi policiji v roke.«
»Slišite, gospod Buffington, to je pa, lepa teorija!«
»To je teorija, po kateri se bom ravnal.« Tiho šušljajoč je potem rekel: »Poiščite najprej truplo in pazite nanj; videli boste, slej ali prej pripelje Molyneuxa njegov bolestni impuls v bližino njegove žrtve.
Policijski nadzornik je ostal popolnoma neprepričan.
»Vi zaradi mene lahko iščete truplo, kolikor hočete,« je rekel: »jaz bom pa morilca prijel.«
Zdaj Je bil Jonnez Buffington na vrsti, da se smehlja.
»Kje ga boste pa poiskali?« je vprašal policijskega nadzornika.
»Prepričan sem, da se priprav-
lja pobegniti v inozemstvo, če ni že odšel,« je odgovoril Bray. »Na to dam svojo besedo. Pa tudi na to, da bo konec — vrv okrog vratu — tako - le: In pokazal je z roko, kak konec je namenil Molyneuxu. Šele v tem trenotku sta se oba moža spomnila na romanopisca.
»Oprostita, gospoda,« je zavzdihnil Chapel, »jaz bi šel rad spat.«
»Kakor hočete, kolega,« je odgovoril Buffington. »Saj izgledate, kakor bi imeli hudega mačka,« je sočutno dostavil, videč, kako smrtno-bled je Chapel; »poslušajte mene in kurirajte se homeopatično.« In gostoljubno je pokazal s prstom na debelo steklenico finega žganja.
Toda Feliks Chapel je ponudbo hvaležno odklonil.
»Eden mojih redarjev vam pokaže sobo,« se je oglasil nadzornik.
»Hvala, saj poznam pot,« je odgovoril pisatelj.
»Ah?!« je živahno vzkliknil Buffington. »Kaj ste bili že kdaj v tei hiši?«
»Ne, ne,« je hitel Chapel zatrjevati, »nikdar še nisem bil tu, a hiše v tej ulici so vse enako zidane, tako da jih pozna vse, kdor je bil le v eni. In jaz imam prijatelje — oziroma, sem jih imel — ki so imeli tod hišo — to se pravi v najemu — popolnoma podobno tej hiši. Lahko noč.«
Ko so se vrata za romanopiscem zaprla, je rekel Buffington:
»To je komčen patron.«
14. štev.
BLOVgNSKi NAROD,
Stran 3.
Organizacija naprednjakov v bre-
f tškem okraju se vedno bolj širi in krepi. Ustanovitvi političnih društev »Kres« v Rajhenburgu in »Kmečka sloga« v Brežicah pa sta tako razburili dobro znanega dopisnika »Slov. Gospodarja« v Brežicah, da je v zadnji številki ozmerjal kmečke pristaše napredne stranke s »pijanimi nezado-voljneži«. G. kaplan Spindier, s takimi grdimi psovkami si naših ljudi ne nodete pridobili! Nerno praesumetur nisi bonus — kako morete pavšalno trditi od ljudi, ki jih ne poznate in ki so v delu in poštenosti osiveli, da so ^pijani nezadovoljneži«?
Živinske cene v Gradcu na tedenskem sejmu dne 16. januarja. (Po uradnem poročilu.) Na sejm je bilo prignanih skupno 810 glav. Cene malo izpremenjene, manjkalo je pitane živine. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 48—54. izjemoma 55, napol pitani 45—48, suhi 41 do 44 K; krave, srednje blago, 30—36 kron: biki 38—IS K. Zunanji kupci so kupili 44J glav.
Iz Celja. (V r e m e.) Te dni je nastopil občuten mraz. V četrtek ponoči je padlo šc nekai snega, tako da ima krajina popolnoma zimsko lice.
Iz Zidanega mosta. Letošnji tretji redni občni zbor zidanmoške podružnice O. J. 2. U. bo v nedeljo, dne 9. februarja ob 5. popoldne v hotelu JuvančiČ na Zidanem mostu z običajnim dnevnim redom.
Vendar   zasedanje štajerskega deželnega   zbora?   (Iraški dnevniki ; oročak) o seji zveze nemško - naci-)nalnih poslancev v deželnem zbo~ t, v kateri je poročal deželni odbornik dr. Hofmann pl. VVellenhof o zad-pogajanjih za delazmožnost štajerskega deželnega zbora in o regu-učiteljskih plač.   O obeh teh evah je bila bojda dolga debata, ki so se je udeležili tudi deželni poslanci dr. Negri. Ornig, Forst, Wa-^t;an, Stallner — torej skoro vsi opo-zscijonalci v zvezi, ki so v zadnjem a sedanju grozili z obstrukcijo, ako bi se slovenskim   klerikalcem obstrukcijo odkupilo. Izrazilo se je splošno mnenje, da je treba delazmo-deželnega zbora doseči že z *om na bedo učiteljsva. »Tozadevni sklepi so se storili soglasno,« končujejo listi svoje poročilo. — Po sem soditi, se vendar pripravlja za-edanjc štajerskega deželnega zbora.
kak uspeh tega zasedanja pa še danes nikdo ne veruje.
Lokalna železnica Ptuj - Rogatec. Železniško ministrstvo je naročilo štajerski namestniji političen obhod, postajno komisiioniranje in pogajanje za odkup potrebnih zemljišč za železnico Ptuj - Roeatec, kakor e predložil podrobni projekt imenom •'igovzhodnoštajerskega železniškega odbora senatni predsednik dr. Miroslav P l o j.
Slovensko gledališče v Mariboru. Po dolgem času gostuje zopet na pasem odru režiser ljubljanskega gledališča gospod Povhe v burki \ ražji Rudi . Ta bu-ka se je dose-(2 :i igrala na vseh večjih odrih z naj-le^sim uspehom. Ker je gost že iz . rc jšnjih let dobro znan in tu obče priljubljen, se nam obeta zopet en-;rat mnogo zabave. Seveda nam bo tudi kako lepo zapel. Začetek predstave tečno ob pol 8. zvečer. Ob tem času se vrata zapro. Pripravlja sc »iudska igra »čarovnica pri jezeru«, v kateri zo^tuje   gospa Danilova.
zori sc dne 9. februarja. Tej sledi dne 23. februarja znamenita zgodovinska igra »Benhur«, ki bo celo nadkrilila igro »V znamenju križa«, na kar že danes opozarjamo slavno občinstvo.
Skupno posvetovanje nemških narodnih svetov zp planinske dežele ve pripravlja po poročilu neke nem-škočeške korespondence za mesec marec. Vršilo se bo v Celovcu ali v Ce1ju. Udeležniki se mislijo posvetovati o >programatičnih načelih glede obravnavanja jugoslovanskega vprašanja« — z drugimi besedami programatiČnem spodrivanju Slovencev iz javne uprave in z njihove zemlje.« Kaj bi v naših razmerah pihali o kakem sistematičnem gospodarskem in političnem odporu? Dr. ^rr večino   našega naroda:
Premišljaj zvečer, ali si tisti dan iovoli sovražil liberalca ...«, se ra-7 u me, da slovenskega liberalca. Nemci nimajo Krekov in Korošcev in ima'o dovolj samostojne in odloč-IJudi, da ne puste takim elementom v nacijonalni politiki na površje. Odtod njih delo in uspehi.
Z meje. V občini Plač (Svičina) je bil izvoljen za župana Alojz Men-ardt, glavni propagator nemškuta-njc v svičinski fari. Tudi občinski svetovalci, med njimi nadučitelj Kel-lenberger, so sami nemškutarji.
Braslovče. V nedeljo 19. t. m. se vrši občni zbor C. M. podružnice za Braslovče in okolico ob 3. popoldne v gostilni F. Grad. Kod družbeni zastopnik govoril bo g. Vane RadeJ iz Celja. Želeti je, da se občnega zbo-
ra udeležijo ne-Ie Brasiovčani, ampak tudi sosedje.
Iz Ptuja. Narodna Čitalnica v Ptuju naznanja ponovno, da se vrši plesni venček v veliki dvorani Narodnega doma v soboto, dne 25. januarja t. 1. Začetek ob & uri zvečer. Svirala bode godba mariborskega (ilasbenega društva. Vabila se razpošljejo te dni, ker so se nekoliko zakasnila. Vabljeni so vsi, ki se žele dobro zabavati in v kratkem pustnem času pošteno naplesati.
Ženska in akademična podružnica družbe sv. Cirila ia Metoda v Gradcu priredita plesni venček, dne 22. januarja 1913 v Steinfeldski dvorani. Pri plesu svira salonska godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 2 K, za obitelj 3 oseb 5 K, dijaki 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Iz Gradca. Pišejo nam: V »Straži« je te dni mnogo krika. Vaša neusmiljena kritika klerikalne obstruk-cije je zadela v živo. Pa nič ne de: nadaljujte! Tudi pri nas mora enkrat priti do bolj zdravih razmer, četudi z bolečinami. Klerikalci bi bili mnogo več dosegli, ako bi bili že leta 1910. stopili v dotiko ne !e z naprednim poslancem dr. Kukovcem, temveč tudi z vsemi drugimi političnimi činitelji na Spodnjem Štajerskem in bi dognali skupen bojni program in skupno mero postulatov. Pa šlo jim je za stranko, ne za narod — zanemarili so v svoji ošabnosti vse ozire, niso pomislili, da je velik narodni boj mogoč le tedaj,Če je skupen in pošten in da je mogoč le tedaj, če ga vodi in podpira narodovo razutnništvo. Klerikalci so pa mislili na strankarske kupčije in so pri tem zamudili pravi trenutek, ko bi še bili lahko obstrukcijo častno, če že ne z velikimi uspehi končali. Vse to pa vidi in čuti sedaj Narodna stranka in kdo bi ji zameril, ako pribije klerikalne neuspehe? G. dr. Korošec ni pomislil, da ni dobro razbiti vsega, kar je skupnega in kar se časih mora oglasiti, da gre narodna politika v pravem tiru naprej. Oglasilo se je od vseh strani nezaupanje, ki je tako naraslo, da so morali naprednjaki, slogaši in sploh vsi razumni Slovenci nastopiti proti blazno strankarski in zavoženi Koroščevi politiki. Za vsak greh sledi kazen, to bo čutil tudi Korošec.
Drobne novice. Iz Gradca poročajo: Tu je policija zaprla in izročila deželnemu sodišču nekega dimnikarja iz Velikovca na Koroškem, ker ie v pijanosti klical v neki kavarni »2ivio Srbija!« — V kon-k u r z je prišel lesni trgovec Albert Guber v Fohnsdorfu na Zg. Štajerskem. — Iz Maribora. Neki uzmovič je obiskal družinsko sobo gostilne v gradu in odnesel sobarici Serdinšek hranilno knjižico v vrednosti 620 K in dekli Hržič nekai drobiža. — V Laškem trgu so zaprli dne 13. januarja potepuha Miho Lednika, ki je osumljen, da je dne 6. decembra ubil na Ostrožnem pri Celju Achl^itnerjevega gejšica Sumre-ka. — V Studencih pri Maribor u je ubil pomožni delavec Janez Reiter svojo ženo Marijo. Reiter je bil priden in delaven mož, žena pa lena pijanka. Dne 15. januarja je prišel zvečer Reiter z dela domu in našel svojo ženo ležati pijano na tleh. Razvil se je hud prepir, tekom katerega se je zgodilo krvavo dejanje. Reiterico so našli zjutraj sosedje z razbito glavo ležati v stanovanju. Krog in krog mrliča so se videli sledovi krvi. Jopico ie imela Marija Reiter skoro čisto strgano s telesa, kar znači, da se je moral pred njeno smrtjo med zakonskima vršiti hud boj. Smrt so povzročili udarci z lesom. Reiter je pobegnil; ker ni izključeno, da je izvršil samomor, ga iščejo orožniki po celi okolici. — V Loki pri Zidanem mostu se vršijo v kratkem zopet občinske volitve. Pri zadnjih so zmagali napredni kandidati (kompromisni kandidati narodne in socijalistične stranke). Skrbimo, da bo tudi sedaj ugoden uspeh!
Primorsko.
Koroško.
Kaznovana mati. Dne 9. oktobra je čistila posestnica Marija Goševa gnojno jamo. Med delom se je odstranila za nekaj minut, šla v hišo, med tem pa je padla njena 14mesečna hčerka v jamo in se zadušila. Otroka so potegnili iz jame šele drugi dan. Neprevidna mati je dobila za svojo neprevidnost poleg kazni, dr je izgubila na tako žalosten način svojega otroka pri, deželnem sodišču v Celovcu za svojo neprevidnost še postavno določeno kazen 5 dni zapora.
Strop se je vdrl v gospodarskem poslopju Maksa Tragačnika v okolici Hrastja. V neki sobici je spala dekla Cecilija Pichler s svojima dvema otrokoma. Ko se je prebudila, je bil sin Florijan že zadušen, hčerko in sebe pa je rešila.
K položaju. Goriški poctajenačel-nik na državnem kolodvoru, Wieser, je imenovan za inšpektorja, dasi njegovi vrstniki še niti višji revidenti niso. Temu se čudijo vsi, bodisi Slovenci, Italijani m Nemci, toda vsak po svoje. Vsi namreč vedo, zakaj je doletela ta izredna milost Wieserja, namreč vedo Slovenci, da zato, ker jih je preganjal, Nemci in Italijani pa se čudijo, da se te vrste bojevniki tako odlikujejo. Gotovo pa je, da to ni napravilo niti pri eni, niti pri drugi stranki dobrega moraličnega vpliva.
»Brivec«. V prihodnjih dneh prične zopet izhajati v Trstu šaljivi in zabavni list »Brivec«. Dobiček tega lista je namenjen Ciril-Metodovi družbi.
Preziranje   slovenskega jezika.
»Edinost« poroča pod naslovom: Jeli možno? da je bil dne 14. t. m. pozvan trgovec Fran Hočevar k sodišču, da izpove o neki tatvini ki se je izvršila njemu v škodo. Ko je on prišel, je nadomestil prejšnjega sodnika neki drug sodnik, ki je izpraševal g. Hočevarja samo italijanski in nemški. Ker gosp. Hočevar ni mogel kot Slovenec v teh dveh jezikih, ki sta mu tuja, odgovarjati, sodnik pa ni razumel slovenskega jezika, ga ie tuji sodnik poslal zopet v čakalnico za toliko časa, da se vrne sodnik, ki razume vsaj nekoliko slovenščine. ^Edinost« pristavlja k temu poročilu, da se ji zdi to skoraj neverjetno, ker pa se je stranka obrnila tozadevno na kompetentno mesto, upa, da se bodo take neverjetnosti v kratkem odpravile.
Podružnica N. D. O. tržaške se je ustanovila v četrtek, 9. t. m., v Sv. Križu ob morju. Strokovni tajnik N. D. O. iz Trsta je obširno pojasnjeval pomen in smoter take delavske organizacije. Delavcev in kmetov je bilo precej navzočih. Pri priliki se je izvolil začasni odbor.
Narodno pevsko društvo »Skala« se v Sv. Križu pri Trstu prav krepko razvija. V kratkem Času se je to društvo tako ukoreninilo, tako temeljito izobrazilo v petju, da se je res čuditi samim mladim fantom in dičnim dekletom, ki tvorijo to društvo, kako je mogoče v tako kratkem času doseči tako povoljne uspehe. V nedeljo, dne 12. t. m., se je vršil občni zbor društva »Skale« v prostorih vrlega posestnika gosp. Janeza Tretiaka. Odbor je ostal stari, samo mesto gosp. Viktorja Bizina je bil izvoljen gospod Štefan Levpušček. Blagajnik društva gosp. Martin M a g a j n a deluje v splošno zadovoljnost, dokaz temu je precejšnja svota denarja, ki se nahaja v blagajni. — Dne 25. t. m. priredi društvo »Skala« ples.
Na Prošeku Kontovelju se že leta pripravljajo, da bi odprla »Slovenska Straža« otroški vrtec, kakor ga imajo o bližnjem Sv. Križu. Vendar do sedaj ni še nič. dasi je hotela podružnica Sv. Cirila in Metoda na Prošeku, z dovoljenjem družbenega vodstva seveda, kakor se sliši, v zgoraj označeno vrbo iti na roko. Da, da, šole »koštaio« ...
Iz Trsta. »Slovenski Dom« se v kavarnah in gostilnah v Trstu jako rad čita. Je pa tudi zanimiv tednik, posebno za nižie sloje, pa tudi za druge. Ko se prime ta vrli list v reke, se takoi spozna, da ga je čitalo že mnogo gostov. Tako raznovrstne notice iz vseh krajev in čtiva se najde le v malokaterem tedniku kakor ravno zadnji čas v »Slovenskem Domu«. Zato bi bilo želeti, da se ga naročijo vse slovenske gostilne in kavarne, ker je to zelo poljuden slovenski časnik ter stane samo tri krone na leto, katere je poslati pod naslovom: »Slovenski Dom« Ljubljana. — List je narodno-napreden in je pisan v lahko umljivi slovenščini brez tujih izrazov — in tako je prav.
Velike tatvine v tržaški luki. Od novega leta opažajo v tržaški luki kljub opreznosti čuvajev in redarjev dosledno svak dan nove tatvine. Sumijo, da se vtihotapijo tatovi ponoči na malih čolnih v luko. Odnesli so do sedaj že za nad 10.000 K različnega blaga. O tatovih nimajo še nobene sledi.
Tržaški občinski svet. V četrtek zvečer se je nadaljevala v občinskem svetu tržaškem debata o proračunu za 1. 1913. Govorili so svet. Černivc, ki je odgovarjal Mraku in nato Mrak. Zadnji je govoril skoro 2 uri dr.Pue-cher, ki je med drugim poudarjal, da bi se dal doseči med Italijani in Slovenci kompromis, ki bi koristil edino le gospodarskemu razvoju mesta.
Velika eksplozija na parniku v Trstu. Na drugem mestu smo poročali včeraj, da je par minut pred polnočjo eksplodiral na parniku »Sebe-nico« v Trstu karbid. O tej eksploziji, ki je vzbudila po celem mestu ve-lijco zanimanja, poročajo tržaški listi sledeče podrobnosti: Kmalo po poludvanajsti uri se je slišal v mestu posebno v bližini pristanišča strašen pok. Ljudje so prihiteli iz kavaren,
gostiln in iz stanovanj na obrežje, kjer so imeli priliko videti učinke strašne eksplozije karbida na parniku »Sebenico«, ki je priplul predvčerajšnjem v Trstu. Parnik je last pa-robrodne družbe »Dalmatia«. — Eksplozija, ki je povzročila toliko škode in toliko vznemirjanja, se je dogodila na prednjem krovu parnika, kjer je bilo več sodov karbida. Kakor smo že včeraj poročali so bile k sreči na parniku samo 4 osebe. Glasom včerajšnjih poročil sta se ponesrečila samo dva. Natančnejša poročila pa vedo, da je Uletnega Albanca težaka Matevža Jerkova vrglo na prednji krov, kjer so ga našli popolnoma raztrganega. Poleg tega pogrešajo krmarja Marka Maver-j a, ki je bil bržkotne v času katastrofe že na parniku, in ga je bržkotne vrglo v morje. Včeraj so cel dan oblegale neštevilne množice pristanišče, da si ogledajo učinke te grozne nesreče. Parnik »Sebenico« ima prednji krov popolnoma razdejan; prostor za kapitana oziroma njegovega namestnika je popolnoma razrušen, glavni jambor pa je nalom-ljen in nagnjen do vode. Skoda je zelo velika; kako je eksplozija nastala, še ni znano. Včeraj se je vršil na licu mesta sodni ogled, po katerem so smeli izložiti iz parnika nepokvarjeno blago. Družba je najela tudi takoj potapljajoče, da konštatirajo, če ni parnik poškodovan tudi na delih, ki so pod vodo, obenem pa da dobe pogrešanega krmarja, ki je bržkotne utonil.
Izgubljen deček. Dne 13. t. m. je izginil 11 letni deček sin uslužbenca južne železnice Ivan Morčnik, katerega še do danes niso našli.
Ponesrečen grški parnik. Med Puljem in Reko je nasedel na pečine grški parnik »Demosthenes«. Parnika : Liburnia« in »Sempre avanti« sta mu prišla na pomoč, toda do sedaj ga še nista mogla rešiti.
Bosanski izseljenci. Včeraj se je odpeljalo iz Trsta nad 700 izseljencev, ki so bil popolnoma zdravi. Ke-daj odpotujejo ostali še ni znano.
Razmere na novomeški postaji.
Iz Novega mesta.
Otok za otokom se dviga iznad naše slovenske zemlje. Brez hrupa porodnih bolečin, tiho se porajajo ti otoki drug za drugim. Slovenski popotnik preko Dolenjske in Belo Krajino kar osupne, ko se kakor strela iz jasnega sredi slovenskega kraja pred njim pokaže šola »Sudmarke^
To so javni, vsakemu očitni nemški otoki. Jih je pa mnogo zakritih pod drugo firmo, pred katero stoje navadno oficijelne »c. kr.« ali kako drueo znamenje kazoČ k državnemu izvirku. In ravno ti otoki so našim narodnim interesom bolj nevarni, kot oni očitni.
Enega takih skritih, nevarnih otokov imamo na novomeški postaji. Ponižujoče za nas Slovence mora biti že samo dejstvo, da je na čisto slovenski progi, v metropoli slovenske Dolenjske nastavljen kot šef v doglednem času tako važne postaje. Nemec, ki komaj za silo lomi tako slovenščino, da ga zlomi krč, kdor jo mora slišati. To je še edino dobro, da se to redkokdaj zgodi. Ta mož, ki ga je direkcija poslala na čisto slovensko postajo z namenom očitne provokacije in preziranja slovenskega ljudstva, namreč ni samo Nemec, ampak eden najstrupenejših nemških naciionalcev. In kot tak tudi s slovenskimi strankami ne mara tudi uradno občevati še v tisti slovenščini, ki ga je naučila žena, Slovenka.
Nastane vprašanje: Ali imamo Slovenci poseben povod se tudi na tem mestu zanimati za tega nemškega nacijonalca. Vsaj takih ljudi je žalibog več, posebno pri železnici, ali na vsezadnje njih kričanje ne more priti toliko vpoštev, da bi se ž njimi posebno bavili, zlasti ker nas izkušnie uče. da s kritikami v slovenskih listih takim nemškim za-griznjencem mi Slovenci sami pravzaprav le pomagamo. Čim več slovenskih kritik, tem preje avanzi-rajo.
Da, v tem slučaju imamo več kot dovolj povoda javno dvigniti svoj glas, ne proti osebi, pač pa proti sistematični propagandi za nemško - nacijonalne težnje po tem apostolu »Siidmarke«. Kajti pod to in tako nemško - nacilonalno propagando, ki se vrši uradoma, so začele stranke že preveč trpeti, da bi to mi Slovenci smeli mirno gledati še nadalje, kakor smo že itak predolgo gledali. Naj navedemo samo par kričečih dokazov. Stranka pošlje tovorno blago namenjeno n. pr. na Jesenice, Ptuj, Ormož itd. To so same take postaje, ki jih pozna vsak šolarček na Kranjskem in Štajerskem. Ali mož, ki stoji na čelu urada
na čisto slovenski zemlji, stranki osorno pove: Diese Namen kenne leh nlcht... Slavna tržaška direkci* ja, lep talent prvega uradnika si nam l oslala na slovensko postajo, talent, ki ne ve, slovenskih imen glavnih postaj, Mislite, da jih res ne pozna. O, kako dobro jih pozna, vsaj jih mora poznati, ali to je, on jih noče poznati. Kajti on diktira popravek vožnjih listov iz Jesenic - Assling, iz Ptuja - Pettau, iz Ormoža - Friedau. Ali naj mi Slovenci te očividne provokacije slovenskih strank, ta preziranja slovenskih imen res še dalje mirno gledamo? Ali nima naš deželni odbor pri naši dolenjski železnici prav nobene besede orotesta proti takim šikanam slovenskih strank od strani takega nemškega nacijonalca? Da, ima jo, to se pravi, imel bi jo, a zakaj je nima, o tem pozneje.
Ali en sam tudi tak človek še ne naredi nemškega otoka. Res je, on sam še ne, če tudi že on sam mnogo zagreši. Toda ta mož je — izlorabivši potrpežljivost slovenskega prebivalstva in slovenskega časopisja — v zadnjem času storil še en velik korak dalje. Zlorablja svoj vpliv kot šef postaje tudi na vse mu podložne uradnike, oziroma na vse železniško osobje. Brez dolgega komentarja, naj navedem zopet le en drastičen dokaz. Osobje na tej postaji je slovensko, nekateri pa imajo nemška imena, dasi so sicer Slovenci, večinoma domačini. Postajenačelnik pa jih je s svojo nemško - nacijonalno propagando in sekaturami tako daleč pripravil, da so nekateri že postali učenci tega »Sudmarkinega« apostola in se v uradu in na uradnih listinah podpisujejo nemški, to je svoje čisto slovensko ime spačijo v nemško. Na primer, če se uslužbenec piše M u h i č , se uradno podpisuje M u c h i t s c h. (Iz lahko umljivega razloga za to pot ne navajam še pravih imen.)
Nemški otok pod skrito firmo, kakor vidimo narašča pred našimi očmi. Toda zla poganja še globlje svoje korenine. Prvotno je ta postajenačelnik sam stranke šikaniral glede naslovov slovenskih postaj. Odkar pa je z zlorabo svojega uradnega vpliva pridobil tudi slovenske duše, žalibog tudi te slovenske duše kar tekmujejo s svojim šefom in se delajo še ponosne, če ne poznajo slovenske postaje Jesenice na Gorenjskem. Vidite, kako daleč smo že prišli! Ne maramo izključiti par častnih izjem med osobjem, ker že itak preveč trpe pod komando nemško-nacijonalne propagande. Istotako pa se vzdržujemo navesti imena krivcev, vsaj vemo, da so reveži zapeljani in da se boje za svoj kruh.
Bi znal kdo misliti: no, ta mož mora biti vsaj druorače zelo vesten v svoji službi, že ker se mora bati kontrole od strani tistih, ki se ne vpognejo pod njegovo »Stidmarkino« komando? Se motite! V dokaz tudi le par slučaiev. Postajenačelnik izvršuje privatno službo špediterja za vse večje tvrdke: pri zgradbi belokranjske železnice si lahko mislite, da ta služba na tei postaji ne more biti majhna. Dotične tvrdke njemu osebno pošiljajo denar in on zopet osebno odnravi bln<?o po svojih prevoznikih. Blago lahko leži magari no mesece dni po skladiščih tiste postaje, na kateri ravno ta postajenačelnik napram domaČim slovenskim tvrdkam in strankam čim najstrožje postopa glede takozvanega »Lager-zins«. Med tem častnimi izjemami se nahaja tudi Lončarič, oziroma klerikalna Gospodarska in Zadružna zveza ... zdaj si lahko mislite, da deželni odbor nima nobene besede nri teh škandalih. Naj bi slovenski železniški uradnik poskusil se baviti s tako službo, to bi direkcija hitro napravila račun, koliko bi deponirani denar nesel upravi, če se ga deponira v službeno blagajno, in koliko škode ima uprava, če se manipulacija izvršuje privatno. — Prenočišče za sprevodnike itd. je že v takem stanju, da bi količkaj bolj razvajen pes moral zboleti v njem. Nasprotno pa ima postajenačelnikova »zverina«: kokoši, pure, psi, pujski i. dr. tako udobno stanovanje, da je pustil zapreti izhod za občinstvo, da njegove zverine nihče ne moti v njenem počitku. Samo radi udobnosti te posta-ienačelnikove zverine, mora vse občinstvo stopivši iz vlaka se poslužiti izhodišča zadej, ki je bil ves čas odmenjeni le za poštno in železniško osobje. Njemu so ntegovi psi in kure več, kakor pasažirji. Pa za to pot dovolj. Le še to vprašanje. Ali je slavni direkciji v Trstu znano, da se na vsako pritožbo proti temu posta-jenačelniku iz Trsta pošilja komisar osebni prijatelj tistega, katerega nepravilnost? ima kontrolirati?
aprednjaki, prlspevafte za Narodni skladi
IMTffWtWfflHll
14 8tCV.
Korupcija krščanskih socia-— Provizije iz državnih kupčij.
Iz odkritja, ki Jc Je napravil poslanec dr. Stransky v poslednji pred-božični seji drž. zbora in o katerem smo že pisali, je nastal škandal, ki mora uničujoče vplivati na krščansko socijalno stranko, če je le še trohica poštenosti med avstrijskimi klerikalci. Subkomite, ki je bil izvoljen od proračunskega odseka, da bi presodil zadevo nakupovanja tobaka na holandskem trgu, je zdaj dokončal svoje delo. Prišel je naravnost do neverjetnih resultatov. Ker ne moremo obširno o njih pisati, hočemo navesti samo uradno dognana d e j s t v a. Krščansko-socialna poslanca Walcher, pozneje dr. Stumpf sta delovala od 1. 1908. v drž. zbornici, s potovanjem v Amsterdam, da celo z brošuro na to, da bi avstrijska tobačna režija izpremenila način nakupovanja. Sirovi tobak se jc kupoval konkurenčnim potom od raznih dobaviteljev in sicer po vzorcu. Toda VValcher, ki se je prej spo-razumil s svojo stranko, je predlagal, naj se tobak kupuje od ene same firme, in sicer holandske. liolandec Koeleman, ki se je v toplicah seznanil z dr. Luegerjem, je vodil pogajanje. Tobačna režija se |e upirala temu novemu, o č i-vidno slabemu načinu kupovanj a. Toda vsled pritiska, ki so ga delali krščanski socialisti na voditelja finančnega ministrstva Jor-kasch-Kocha v Bienerthovem ministrstvu, je morala režija temu privoliti. In to na način, dasinismela niti izbirati dobavitelja, temveč morala skleniti pogodbo   z    določeno firmo
0 11 i e . pozneje firmo Van Es. Zdai so konstatiral: iz korespondence, ki jo je dobila tobačna režija v pogled, da si je Koeleman izgovoril pred sklepom pogodbe od dobavitelja z a sebe — ro množini letnega nakupnega zneska — najprvo za prvi dve leti po 50,000 holandskih goldinarjev in 15.^00 hol. gold. za svoje potovanje v Avstrijo. Pozneje se je zadovoljil s polovico. Toda razente-era si je izgovoril za strankino blagajno krščanskih soci-
1 a 1 i s t o v — 100.000 hol. g 1 d., in sicer 35.000 eld. pri podpisu pogodbe. 35.000 gld. čez 13 mesecev in 30.000 gld. čez nadalinih 13 mesecev. Če bi ostala pogodba veljavna samo eno leto. bi dobila stranka samo 35.000 ?ld. Pogodba je bila sklenjena že I. 1900 — in sicer proti volji tobačne režije. Ostala pa je v veHavi, dokler so ni izkazalo, da trpi država vsled tega veliko denarno škodo, kajti morala je kupovati za diag de-nar dobavljeni tobak brez vsakega izbiranja.
Zdaj je izbruhnil škandal — iščejo le še onega, ki je v imenu kr-Sčansko-socialne stranke dobil prvih 35.000 gld. pri podpisu pogodbe in nozneie tudi drugih 35.000 gld., in morda tudi poslednjih 30.000 gld. Ta
blaerjnik« dozdaj sicer ni znan, točki najdejc ga nedvomno. Kajti če je tobačna režiia mogla dobiti iz Amsterdama dokaze korespondence o pogaianju Holandca Koelemana s kr-ocialno stranko, tedaj bo prav gotovo našla tudi onega, ki je Dunaju spravil »provizijo«. Razumljivo, da Koeleman, kohkor le nu re. taji.  In kjer ne more, tam je
vezan s častno besedo, ki jo je dal vdovi OHevovi« in ne more ničesar povedati. Toda upajmo, da bodo našli tudi sredstvo, ki bo odprlo usia molčljivemu Koelemanu ter jasno pokazalo   pronalost   te klerikalne,
državo vzdržujoče« stranke.
Dnevne vesti.
-f Ljubljanska državna policija
bo vsekakor prava specijaliteta, saj jo bodo vodili zgolj nestrokovnjaki, taki, ki niso doslej imeli sploh nič pravka s policijsko službo ali pa le malo. Zato bodo gospodje morali iti > prakticirate, da se nauče vsaj naj-prirnitivnejših stvari v policijski službi. Pravijo, da je policijska služba najtežja in da je treba mnogo časa in prakse, ako se jo hoče dobro opravljali. Kakor se zdi, viaaa ne pripisuje pri nas policijski službi posebne va-*., zato je dala vodstvo policije pri r.as nestrokovnjakom.strokovnja-ke pa le poslala iz Ljubljane v Trst. Clo\cku se res nehote vsiljuje vprašanje, čemu je bilo pri nas potem potreba podržaviti policijo, ako se jo smatra za tako malo važno, da se jo lahko da v roke nestrokovnjakov? Res je sicer, da se nahaja predsednikov namestnik nadkomisar Skubl sedaj v policijski službi na Dunaju. Da bi bil pa radi tega strokovnjak, se pač ne more trditi. Skubl se namreč slučajno nahaja v takem oddelku, kier nima s pravo policijsko slu-
žbo prav čisto nič opraviti. A kljub temu Je bil imenovan za taktičnega vodjo bodoče ljubljanske državne policije! Kako to? Ali ima takšne odlične sposobnosti, da lahko to odgovorno službo opravlja z uspehom, če prav se zanjo ni kvalificiral? To sicer ne, ima pa veliko, vplivno in visoko protekcijo, a protekcija pri nas v Avstriji, zlasti pa še na Kranjskem odtehta tudi sposobnost In kvalifikacijo! Skubl je bil, ako se ne motimo, domači vzgojitelj grofu Griineju in zgol tej srečni okolnosti se ima zahvaljevati, da je že po sedmih letih svojega službovanja prišel v osmi činovnl razred in postal faktični vodja bodoče ljubljanske državne policije. Da pa je protekcija boljša kot najsijajnejša sposobnost in kvalifikacija, je stara stvar, ki je razvidna tudi iz slučaja Skubl. Sicer je splošno znano, da ni posebna cerkvena luč, vendar pa je pri svojem avanziranju preskočil nad 100 svojih prednikov, kakor da bi bil mož izrednih vrlin in sposobnosti. Če vse to uvažujemo, se nam pač nehote vsiljuje prepričanje, da podržavljenje ljubljanske policije ni bila toliko državna potreba, kolikor stremljenje, du se napravi nekaj novih mastnih služb za razne protežirance, med katere pa bodočega ravnatelja grofa Kiinigla, ki je po svojih sposobnostih, dasi tudi on nima kvalifikacije, vendarle mož na svojem mestu in ki je edini iz statusa kranjskih uradnikov prevzet k policiji, seveda ne štejemo.
+ Avstrijska ljubezen za Albance in Angleška. Avstrijska ljubezen do ubogih Albancev je neskončna. Naši državniki s^ ne zavzemajo samo z vso vnemo za avtonomijo Albanije in čim najširše meje nove ar-navtske države, marveč vabijo tudi viteške Arnavte kot svoje drage goste na svoje ozemlje. Zato se ni čuditi, da Albanci kar trumoma vro preko naših mej in da so jih polna Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Razume se samo ob sebi, da imajo ti Arnavtje v bratski Avstriji popolnoma svobodne roke in da lahko razvijajo najobsežnejšo in živahnejšo propagando za svojo stvar. Zato so jele v zadnjem času kar deževati razne arnavtske spomenice iz Avstrije na velesile. Ni se torej čuditi, da so postali pozorni celo v Londonu, od kod te številne arnavtske spomenice iz Avstrije, ko je vendar notorično znano, da v Avstriji Arnavtcv sploh ni. Zato je dala angleška vlada svojim zastopnikom v Avstro - Ogrski nalog, naj se informirajo o teh ar-navtskih spomenicah. Tako spomenico so poslali v zadnjem času v London tudi »Arnavtje« v Sarajevu. Angleški konzul v Sarajevu menda dobro pozna te »Arnavte«, zato se je po svojem tajniku dal informirati, kako je prišlo do te spomenice. Zato je izvedel tudi »Sarajevoer Tag-blatt«, list, ki zastopa »avstrijske«, to se pravi pangermanske interese v Bosni, ter v svoji razjarjenosti, da se angleški faktorji drznejo zanimati za take — intimnosti, vehementno napadel imenovanega tajnika angleškega konzulata, očitajoč mu, da se netaktno in brez vednosti svojih predpostavljenih vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo. Na ta napad je dobil »Sa-rajevoer Tagblatt« od angleškega konzula v Sarajevu F. G. Fr e e m a-n a to - le veleznačilno pismo, ki pove več, kakor debela knjiga: »Gospod, ki ga v članku, priobčenem v vašem cenjenem listu proglašate kot s tem konzulatom »v ozki zvezi stoječega«, je tajnik tega konzulata. V naslovniku »Bosnischer Bote« za 1. 1911., 1912. in 1913. je njegov značaj pravilno naveden. V stvari, na katero se dotični članek nanaša, je gospod konzularni tajnik postopal neposredno po mojem ukazu in za to njegovo delovanje prevzamem polno in edino odgovornost. Po gospodu tajniku sem stavil albanskim gospodom nekaj vljudnih in preciznih vprašanj in sem dobil od njih prav tako vljuden in precizen odgovor na vsako posamno vprašanje, da nimam v tem oziru želeti nobenih nadaljnih pojasnil. Ni res, da bi bil jaz ali moj tajnik skušal »voditelje Albancev prisiliti, naj odposlano spomenico umaknejo«, takisto pa tudi ni res, da bi bil jaz ali moj tajnik Albancem rekel, »da so jih k sestavi spomenice prisilili avstrijski faktorji.« — Kdor zna čitati med vrstami, bo vedel, kaj je angleški konzul hotel v svojem pismu povedati! Povedati je hotel, da angleška vlada prav dobro ve, kako se pri nas na debelo fabricirajo »arnavtske spomenice^ in kako se na umeten način pri nas dela propaganda za Albance in Albanijo, in da naj Angležev ne smatrajo za tako neumne, da bi se dali ujeti na ta lim. Da, prevelika gorečnost ni nikjer dobra, tudi v albanski stvari ne!
-f Španski poslanec za balkanske narode. Znameniti španski književnik in državni poslanec Luiz Morate se je z ozirom na balkanske dogodke izrazil tako-le: »Rad pridružujem svoj glas splošni želji, da na vsi črti zmagajo tlačeni narodi na Balkanu. .Vsikdar sem bil pobor-
nik pravičnega In svetega načela svobode narodov. Dovolj Je ako povem, da sem bil v času konflikta med Špansko in Kubo, jaz, Španec, na strani Kubancev. Z enakim navdušenjem se sedaj postavljam na stran balkanskih narodov, osobito Srbov, ki imajo popolno nesporno pravico, da uživajo svojo svobodo, da se oslobode turškega jarma in da stopijo iz zapora, dobivši svoboden dostop do morja. Izražam živo željo, a to je želja vse svobodomiselne, demokratske Španije, da čim najpreje zasine dan popolne osvoboditve balkanskih narodov, zlasti Srbov. Nevarnost strašnih vojn ne bo izginila iz Evrope, dokler se vsakemu narodu ne prizna pravica do svobodnega državnega življenja, a narod srbski ima za to najvzvišenejši naslov.«
+ Politična oblast pod komando klerikalnih maščevalcev. Iz Novega mesta se nam poroča: Odkar so minile zadnje volitve v Pričini, so se pričela pojavljati sumljiva preganjanja naprednjakov in sploh vseh takih, ki so bili proti farovški stranki. Preganjanje se je začelo glede hoje ob železniški progi. Prebivalci iz vasi blizu proge so namreč, odkar je dolenjska železnica v prometu, nemoteno vporabljali pot ob progi. Ta proga, kakor znano, je bolj po »domače« izdelana. Toliko voznih prehodov in javnih potov, pa nikjer od Ljubljane do Novega mesta, ne ene zatvornice. Koliko nesreč se je vsled tega že zgodilo, a železniški upravi se radi tega ni skrivil ne las, vsaj je pred kaznijo krita z ob prehodiščih nabito tablico: Pozor na vlak! Železniška uprava je torej sama ljudi naučila, da na tej progi ni treba vpo-števati predpisov glede javne varnosti itd. Že 20 let se ta razvada brez vsakih ovir prakticira. Zdaj pa naenkrat taka strogost, da človek že nt več varen, če se nahaja na preho-dišču, da ga roka pravice ne zasači. Izpočetka so ljudje mislili, da je ta odredba zaradi vojne nevarnosti vpeljana, ker je vsled razglasa deželne vlade bilo znano, da so bile v kritičnem času sploh vse proge strogo zastražene. Ali to vse je že zdav-no minilo, na dolenjski progi pa je zdaj vsak dan večji strah pred ovadbami. Ker pa ta strah regira samo med Novim mestom in Mirno pečjo in tudi to le, dokler sega meja občine Prečina in ker dežujejo nad prebivalci tega okraja dan na dan ovadbe, za katere se preje ni živa duša zmenila in so žrtve teh ovadb — čudno — samo naprednjak!, se je začelo preiskovati, od kod bi to preveč očitno enostransko preganjanje izviralo. Po nekem srečnem naključju se je prišlo na sledeči sled: Kakor znano, so imeli prečinski klerikalci zaradi volilnih sleparij leta 1911. sitnosti s sodiščem. Metali so krivdo seveda na naprednjake, kakor je to že navada pri teh poštenjakih, kadar zagreše kako večje lopovstvo. Zato so med seboj sklenili da se pri prihodnjih volitvah, če namreč zmagajo, maščujejo nad naprednjaki. Iz poročil »Slovenskega Naroda«, še obširneje pa v »Slov. Domu«,pa je tudi znano, da se je vladni praktikant Golija vdinjal v službo klerikalcev. Ker po krščanskem nauku tudi najbolj pravični vsaj sedemkrat na dan greši, je umevno, da politični uradnik, ki posluje brez vsake kontrole svojih predpostavljenih, lahko šikanira prebivalstvo, kakor se mu zdi. Slučaj, da je tukajšnjo orožniško postajo prevzel nov častnik, ki naših razmer ne pozna, je prišel ravnoprav zavezniku klerikalnih maščevalcev ... Ubogi orožniki! Kakor bi ne imela novomeška postaja toliko važnejših opravkov, morajo ti reveži noč in dan prežati le na nekaj tistih žrtev, katere hoče imeti v svoji oblasti tisti, ki je rekel: Takrat so klerikalci morali hoditi k sodišču zdaj pa morajo liberalci hoditi na št. 7 v cesarsko hišo na Ljubljanski cesti. Dobil je še pomagača v osebi nemškega nacijo-nalca postajenačelnika, ki vzdržuje celo organizacijo ovaduhov, in to vse proti iz št. 7 zaznamovanim. Kar po 10 žrtev napotijo na zaslišanje v to številko 7.--Priobčujemo to posebno z ozirom na napačno sodbo glede postopanja orožnikov. Vsi tisti, ki ste vsled klerikalnega maščevanja preganjajni, uvažujte, da so pri vsi ti gonji ravno orožniki osebno najbolj nedolžni in največ trpe. Oni morajo izvršiti svojo službo, ki je posebno pri takih razmerah zelo težavna. Nikar torej nanje metati kamenja napačne sodbe. Ostre sodbe vredni so le tisti, ki orožnike pošiljajo v službo, ki onečašča le tiste, ki so zc tako ovaduštvo v prvi vrsti odgovorni.
+ Odlikovanje. Višji finančni svetnik in finančni prokurator v Ljubljani dr. Viktor Pessiack je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda.
— »Slavjanskl dej&ieljl ot LJubljana«. Oficijozni list bolgarske vlade »Mir« Je prinesel na pravoslavno novo leto podroben dnevni pregled vseh dogodkov, ki so se doigrali tekom L 1912. V tek pregledu čitamo
pod datumom 19. oktobra 1912. med drugim tudi to-le kratko beležko: »Slovanski činitelji (dejatelji) iz Ljubljane brzojavno pozdravljajo vojno in žele sijajno zmago zavezniškim vojskam.« Zakaj to navajamo? Zato ker se iz te beležke razvidi, kako se balkanski narodi vesele slovenskih simpatij in kako veliko važnost polagajo na te simpatije.
— Prof dr. Ilešič, ki ga je obre-kovala mariborska »Straža«, je spričo tega izročil družbi sv. Cirila in Metoda 50 K, nadalje zgodovinskemu društvu za slovensko Štajersko 50 K. Nepodpisani dopisnik »Straže« naj gre in stori istotako!
— Vodni kataster, ki ga je izdelala hidrografična centralna pisarna ministrstva za javna dela, ima na vpogled, v kolikor pridejo v postev kranjske vode, to je do sedaj podko-renjska in bohinjska Sava, mojstran-ska Bistrica, Radovijna, Lipnica, Ribnica, Mostnica, Bohinjska Bistrica, Tržiška Bistrica, Mošenik, Završnica, Kokra in Sava do izliva Ljubljanice, tukajšnji zavod za pospeševanje obrti, kjer dobe obrtniki tudi druga pojasnila glede izrabljenja vodnih sil v obrtne namene brezplačno, ustmeno ali pismeno.
— Kolajna na zmagoslavje balkanskih narodov. V izložbi tvrdke H. Suttner na Mestnem trgu 25 so razstavljene krasne kolajne v srebru in zlatem bronu razne velikosti, na katerih se proslavljajo zmage Balkanske zveze nad polumesecem. Kolajna je v celoti kakor tudi v vseh podrobnostih umetniško izdelana, ter nam kaže na eni strani enakomeren križ. Vsaka križeva veja nosi stro-kovnjaško izdelane grbe onih štirih balkanskih držav, ki tvorijo Balkansko zvezo, to je: Bolgarske, Srbije, Črne gore in Grške. Pod križem se vije polumesec, ki je čez sredo prelomljen. Nad križem je ob robu kolajne francoski napis: »Balkan balkanskim narodom«. Enak napis v srbskem, bolgarskem in grškem jeziku se nahaja deloma na križu, deloma med srednjim poševnim križevim deblom in zdrobljenim polumesecem. Druga stran kolajne nam kaže vojaka - junaka, ki drži v levici vihrajo-Čo zastavo, v desnici pa vihti sabljo ter v zmagujočem navdušenju prodira naprej med osvojenimi turškimi topovi. V svitu zarje se blišči v daljavi Carigrad, pred vsem slovita kupola in stolpi Agije Sofije. Čez grozečo topovo cev se vzpenja onemogla roka turškega vojaka. Ob robu kolajne je letnica 1912. — Vsa kompozicija kolajne je umetniško dovršena in kaže v kratkih, toda z nepopisno iskrenostjo izvedenih alegoričnih potezah sklep balkanske zveze ter namen in uspeh ljutega boja. Kolajno, ki je delo švicarskega umetnika in vsega občudovanja vredno delo, si lahko vsakdo, ki se za njo zanima, ogleda pri imenovani tvrdki.
— Po mestu se širi govorica, da izostane letošnji »Valčkov večer« »Slovenske Filharmonije«. Da se slavnega občinstva s takimi izmišljotinami ne bega, konŠtatujemo na tem mestu sledeče: »Valčkov večer« se vrši tudi letos, in sicer v ponedeljek 3. februarja v veLci evorani Uniona. Začetek ob 8. zvečer, pod vodstvom gosp. kapelnika C. M. Hrazdira. Vstopnina 1 K 20 vin. Ob marljivih zvokih »Slovenske Filharmonije« naredi ta določeni večer plesaželjni mladini obilo zabave in neprisiljenega veselja. Kdor hoče garancije za to, naj se obrne na tiste, ki so obiskali to prireditev lansko leto. »Valčkov večer« se vrši v prid podpornega fonda »Slovenske Filharmonije«. Kdor torej poseti ta ples, zadosti na ta način tudi sveti dolžnosti kakor je ravno »Slovenska Filharmonija«. Torej na gotovo svidenje!
Umrla ie v Kranju gospa Olga dr. S a v n i k o v a, rojena M a 11 y -jeva. Zapušča užaloščenega soproga in 7 otrok. Pokojnica je bila blaga žena, ki je bila znana in priljubljena po vsem Kranju in okolici. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 4. popoldne. — Blag ji spomin!
Na naslov poštnega ravnateljstva v Trstu. Iz Novega mesta: Leta in leta je trpelo vse prosjačenje, nai poštna uprava tudi za najbližnjo novomeško okolico vsaj toliko stori, da bo prebivalstvo vsaj dvakrat na teden dobivalo svoj pošto dostavljeno. Vsa najbolj obljudena okolica je bila navezana na edino bližnjo pošto v Novem mestu. Dostikrat važna in sodnijska pisma so se vlačila iz rok v roke po vaseh, dokler so prepozno došla pravemu naslovniku v roke. Se le cela kopica kričečih slučajev je poštno upravo prisilila se vdati več kot opravičeni želji občinstva. Ustanovila se je služba selskih pismonoš. Ali kako? Dočim v vas A poštni sel še dostavi pošto, je par minut oddaljena sosednja vas B že izključena iz poštnega dostavljalnega rajona. Ali tako kričečega, obenem pa tudi iz politične strani zelo sumljivega nedostatka ni najti nikjer, kakor ga najdemo v dostavljanju pošte v prečinski občini. Skoro tri četrtine te ob-
čine uživa to ugodnost, da dobijo ljudje pošto dostavljeno na dom, ali ena četrtina je še zdaj izvzeta iz dostavljalnega rajona. In sicer so to vasi najbližnje Novemu mestu, od Brš-Ijina gori ob dolenjski progi, n. prim. Muhaber, Kamence, Dalnji vrh i. dr. Za te vasi oskrbuje pošto neka trgovka v Bršljinu. Oskrbuje pa le toliko, da prevzame pošto na novomeškem kolodvoru, potem jo pa shrani v trgovini, če se kdo nadeja kakega pisma, že gre pogledat v trgovino, sicer pa pusti ali obleži tam, ali se po nepoklicanih raznaša okrog pc vaseh, tako, da, če pismo ni zaprto, cele vasi preje izvedo vsebino, kakor pa tisti, komur je pošta namenjena. Za tiste, ki kje drugje kupujejo, je dostikrat nerodno le zaradi pošte hodit v trgovino povpraševat, že radi zamere, je primoran nekaj kupiti. Ali je pa namen c. kr. pošte na tak način pospeševati zasebna podjetja, svoj pravi pose! in dolžnost napram občinstvu pa zanemarjati? Sumljiva je ta izjema tudi radi tega, ker je ravno v teh vaseh največ »Slovenskega Doma« in da župnik in kaplan, ki sta kuhana in pečena na tej čudni »pošti«, tako natanko vesta, kdo je naročen na ta ali sploh na kak napredni list. Ali hoče c. kr. poštno ravnateljstvo brez nadaljnih —med njimi par prav mastnih pritožb, to izjemo za te kraje čim preje odpraviti?
Župnik, ki bi rad postal poštni uradnik. Poročali smo svoječasno o delovanju župnika v Vranji peči ori Kamniku, ki bi rad postal poštar, obenem pa smo včeraj priobčili med dnevnimi vestmi tudi njegov duhovit pooravek. Glede tega možakarja smo dobili opetovano iz verodostojnega vira sledeče zanimivosti: Oziraje se na naš prvi dopis se je župnik pokazal kot pravega učitelja krščanske ljubezni s tem, da je napadel svoje nasprotnike, toda baje samo politične, na prižnici povodom svoje propo-vedi v nedeljo 12. januarja. Med drugim je rekel župnik: Sedaj smo pa v »cajtengah«. — Neki stari očanec, kateremu ni bilo všeč župnikovo zabavljanje mu je popolnoma na glas odgovoril: »Jaz sem v suknji, ne pa v cajtengah.« Župnika je to nekoliko presenetilo, toda spametoval ga ni ta značilen opomin možakarja, ki je bil od mladih nog navajen slišati raz prižnico božjo besedo, ne pa politično zmerjanje. Nadaljeval je svojo žalostno jeremijado zaradi pošte. Končno se je predrznil mož popoldne pri krščanskem nauku, da je sedanjega poštarja skoro izobčil in to kar na svojo roko in iz politične strasti. Zagrozil jc ta mož, prosim raz prižnico, da ol poštarja ne bo nikogar krstil in nobenega pokopal. V cerkev hoditi mu je že itak prepovedal in je obenem tudi rekel, da naj si liberalci sezidajo svojo cerkev. — Pazi naj duhovni gospod, naše ljudstvo ni več tako zaslepljeno in ve da se mu ni treba bati takih groženj. (Ricmanje!) Odpovedal mu je tudi sedež v cerkvi, pač pa se je pritožil, ker mu je mati tega izobčenca prinesla manj krone za sveče kakor druga leta. (Vse za bisago.) Za enkrat samo toliko v pojasnilo v obojestranski preudarek, prihodnjič pa bomo prašali g. župnika tudi par stvari, o katerih smo radovedni kako nam bo odgovoril, da ne bo prišel v konflikt z resnico, s sveto vero katoliško in njenima glavnima načeloma: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« in »Duhovnik naj živi od altarja.«
Veseli Tratčani prirede letos in to še ta predpust svojo posebno veselico, katere dnevni red se pravočasno naznani pismeno povabljencem. Za sedaj se pove le toliko izza kulis pripravljalnega odbora, da je prva točka dnevnega reda vesela, neprisiljena in prostodušna zabava. Več o tej zanimivosti sledi.
O nadstrankarstvu. Pišejo nam: Slučajno sem bral »Izjavo« gospoda Kobala, nadučitelja v Grahovem pri Cerknici, v včerajšnjem »Narodu«. Začudil sem se ne malo. Vsak, kdor pozna razmere, ve takoj, kako da stvari stoje. Resnici na ljubo se mora konstatirati, da po njegovem zunanjem obnašanju vsak spozna, kateri politični stranki pripada. Ako se pa sedaj take izjave pošiljajo, to je samo pesek v oči. Nam je vseeno, kako politično mišljenje ima. To je njegova stvar. Ali, toliko moštva bi bilo lahko, da se javno pokaže svoje nazore in ne ljudi farba. To je politična ne-značajnost. Mogoče se spominjate, gospod nadučitelj, ko ste bili prejšnje leto vedno v kovačnici in so se povsem priprosti ljudje kmetje norčevali, da hodite tja »meh tlačit«. Poznate pa dobro dotičnega kovača, ki radi politike vsakega nasprotnika napade in pri vsaki priliki, če le more, zabavlja proti liberalcem. Iz-ogibljejo se ga že njegovi lastni prijatelji, ker vedno napravi prepir in te-pež. To je vse radi strank. Torej, ako se s takimi ljudmi bratite, ne moremo verjeti vaši izjavi, ker je po-popolnoma brez podlage.
Več Grafeovčaiiov*
HHsinSBSnnP
Pogreb, V četrtek popoldne se je
vršil pogicb živinozdravniškega pomočnika in posestnika Alojzija Sepi-ca, iz Žabje vasi pri Novem mestu. Pokojnik je bil po celem Dolenjskem znana in obče spoštovana Ooeba, posebno v svojem poslu kot živino-zdravnišk) pomočnik. Dolge bolezni ga je smrt rešila dne 14. t. m. N. v m. p.!
Stroga zima na Dolenjskem. V
nedeljo je po dolgem presledku brez snega (od 22. decembra) padia precej debela plast snega to pot na zmrznjena tla. Zato se zdai mraz tudi bolj občuti in pa. ker že od sobote sem venomer »diha« mrzla burja. Tudi se je že pričela doba ledu na veliko veselje obrtnikov in podjetij, ki led potrebujejo. Ne kaže pa čakati na debelejši led, ker vse tako kaže, da se bo vreme v kratkem sprevrglo.
Za človekoljubje kaznovan. Ko
se je začel znameniti trenotek na Balkanu, ko so hrabri »Zvezni« vojaki odšli reševat svoje brate, so se zganila vsa odkrita srca sveta na njihovo stran ter jirn   želela obilega uspeha. Med narodi se je začelo tekmovalno nabiranje   prispevkov za balkanski rdeči križ. Se mi revni Slovenci smo nabirali po svojih močeh, a nabrali bi Še več. Če se ne bi nam stavile zapreke.   Sedaj se šele izve, knko so različne oblasti postopal, z nabiralci za rdeči križ. Priča sledeči a;, o katerem smo že poročali: V krasni dolini pod Mangartom, na venski meji, je tamošnji učitelj na-ral prispevke za rdeči križ balkan-: držav. Denar je odposlal gosp. K o r i t n i k u v Gorici.   Kmalu nato so že začeli hoditi orožniki v šolo, ljudstvo pa je šepetalo, da je učitelj oslal denar za srbsko vojsko. Okrajno glavarstvo v Tolminu je uvedlo preiskavo in je dne 11. t. m. obsodilo :mvednega   slovenskega učitelja na ^iobo 20 kron, češ, da ni imel dovođenja za nabiranje.    Če bi bile vse Masti konsekventne, tedaj bi morale kaznovati tudi darovalce, saj tudi oni imeli dovoljenja darovati. Bodi na tem mestu izrečena Čast zavednemu učitelju pod Mangartom!
Bohinjska Bistrica. Sijajne raz-re za vse vrste zimskega športa, elna Zveza za tujski promet na • ranjskem v Ljubljani namerava za ihodnjo nedeljo   otvoriti smuški tečaj (Skikurs) v Bohinju ter se vrše že tozadevna pogajanja   z vojaško oblastjo, ki bode za ta tečaj odposla-izhornega strokovnjaka. Natan-; ie:ša poročila so nam obljubljena.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov spored s krasnim   senzacijskim detektivskim romanom »Lov za milijoni« v dveh delih. — Razen te drame predvajajo:   Naravni posnetki: pijavka«.  »Gaumontov   teden« in Lov na opice«. Komične slike: »Sala v filmu«, »Mirko ne ve, kaj bi stori!-   in   velekomična učinkovitost Ljubosumnost« z Maksom Lindrom. Zagonetna smrt.   Danes zjutraj je raznesla po Spodnji Šiški vest, da je neki sprevodnik usmrtil svojo ženo. Vendar pa cela zadeva dozdaj še ni pojasnena. Govori pa se, da se ^tvar sledeče zgodila. Sprevodnik Sevšek je prišel včeraj zvečer ob pol devetih domov. Vrata njegovega stanovanja so bila zaklenjena. In še le na opetovano trkanje   mu je odpria /ena,   ki je bila popolnoma pijana. Mož jo je v vrata sunil, pri čemur je /ena padla na tla.   Mož se za njo ni /menil, temveč je šel v svojo sobo, ki jo je zaklenil. Ko je zjutraj ob pol "•etih vstal je šel v kuhinjo,   kjer je !a žena na tleh. Mož je mislil, da 1 na tleh zaspala ter jo začel budi': loda ni je zbudil, ker je bila mrtva. Nato je šel k orožnikom, katerim je eelo stvar naznanil. Oddali so ga dež. sodišču. Preiskava bo dognala, koliko je Sevšek  kriv nad smrtjo svoje žene.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 5. januarja do 11. januarja je bilo novorojenin 14, 1 mrtvorojen, umrlo jih je 16 in sicer 7 domačinov in 9 tujcev. Med temi so umrli 4 za jetiko, med temi 3 tujci in 12 za raznimi boleznimi. Za infekci-;oznimi boleznimi so oboleli v tem času 1 za ošpicami, 2 za škrlatico, 2 za egiptovsko očesno boleznijo, 1 za ušenom in 2 za vratico.
V mestni klavnici se je zaklalo od 29. decembra I. !. do 5. januarja t. I. 75 volov. 4 biki, 13 krav, 361 pra-ičev, 181 telet, 22 koštrunov, 25 koz-;čev. Vpeljalo pa 528 kg mesa, 8 zadanih prašičev, 60 zaklanih telet, 1 zakl-m koštrun, 8 zaklanih kozliČev.
Preglasno »mislil«. Snoči okoli U. sta po Karolinški cesti dva dobro-voljčka tako kričala in razgrajala, da iiT je moral stražnik opozoriti na nočni mir. Eden je utihnil in šel mirno vlomov, drugi je pa toliko časa rogovih!, da ga je moral stražnik odvesti v svrho legitimovanja v stražnico na navedeni cesti. Mož se je tu samozavestno potrkal na prsa, češ, da lahko misli kar hoče, to ne gre niti stražniku nič mar. Ko je bil legitimovan, so £a izpustili, ta pa je začel na ulici zo-Pet istotako »misliti«, kakor preje.
Prepričal se bode, da te vrste »misli«
niso dovoljene.
S ceste. Danes ponoči je na Dunajski časti s Slonove hiše zagrme! sneg na cestno plinovko in }o popolnoma zdrobil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpelalo v Ameriko 17 Hrvatov in 100 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. V Ino-most je šlo 27, v Hrb 19, na West-falsko 25, na Dolenjsko pa 17 Hrvatov. V St. Mihael se je odpeljalo 14 slovenskih rudarjev, na Dunaj pa 16 Kočevarjev.
Izgubil je gosp. Fran Brodnik denarnico, v kateri je imel 13 K denarja. — Čevljarski vajenec Fran Omejc je izgubil manjšo vsoto denarja. — Delavka Ivana Miklavčeva je izgubila zastavni listek, na katerem sta bili zastavljeni dve zlati ženski uri in zlata broža. — Posestnica Marija Kunaverjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 16 K denarja.
Ukradeno. V nedeljo popoldne je bila v gostilni pri Črnetu-LovŠinu v Gradišču ukradena črna suknja s črno podlago in s črki »R. D.« na črnem rumene. Suknja je imela za vratom baržun in rokava nazaj opognje-na. Storilca zasleduje policija. Pozor pred nakupom.
fiarodnn obramba.
Družbi sv. Cirila in   Metoda je
poslala podružnica v Skofji Loki 139 K 16 v, med te je vštetih 52 K odkupnine od novoletnih voščil. — G. dr. Fr. Novak, odvetnik v Ljubljani je poslal družbi C. M. 50 K iz kazenske poravnave M. R. proti J. J., vsoto je plačal toženec v plačilo za odpuščenie žalitve. Tudi g. R. L. je izročil C. M. družbi 50 K, da mu je odpustil žaljenje blagosrčni g. F. M. Hvala!
Dar iz Amerike. G. L. Sclnvent-ner, trgovec v I jubljani je izročil družbi C. M. 5 K. katere jej je daroval rev. J. Judnič, Leadville. Col. — G. Fr. Telban je poslal 48 K čistega prebitka od veselice v Sovodni, dne 5. t. m.: odsek telovadnega društva >^Sokol« v Semiču je poslal Družbi čisti dohodek zabavnega večera na dan sv. Štefana, ki se je vršil pri bratu Klandru 52 K 30 v. Tskrena hvala!
Rsdni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Bohinjsko Bestrico in okolico se vrši 19. t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Mijo Groboteku.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Medvode in okolico priredi v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. popoldne pri gosp. Jesihu v Medvodah veselico. Spored je izbran in nazadnje se bo Plesalo. Odbor te nad vse agilne podružnice se je kar najbolj potrudil, da občinstvo s to prireditvijo zadovolji v vsakem oziru in upa na mnogoštevilno udeležbo. Vstopnina samo 30 vin.
Društveno naznanile.
Narodna socijalna zveza priredi v nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne društveni shod v dnštvenih prostorih Narodnega doma. Opozarjamo že sedaj člane, da agitiralo za ta shod, da bode udeležba čim večja. Pristop imajo tudi nečlani, sploh vsakdo, ki se zanima za gibanje N. S. Z.
Za knjižnico N. S. Z. ponovno prosimo vse tiste rodoljube, ki imajo kakšno knjigo na razpolago, da jo blagovolijo pokloniti N. S. Z. Delavstvo, posebno pa mladina, je željna dobrega Čtiva, zato upamo, da se bo marsikdo odzval tej prošnji. Zadostuje samo dopisnica na Narodno socijalno zvezo, z naslovom kje in kdaj se knjiga dobi, in se knjižničar sam osebno zglasi ter knjigo sprejme. Hvaležno se sprejme vsaka knjiga.
Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. Delo iščejo: 1 mizarski pomočnik, 1 ključavničarski pomočnik, 1 delavec in 1 služkinja za vsa dela. — Posredovalnica N. S. Z. posluje brezplačno ter so uradne ure vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer in vsako nedeljo in praznik od 9. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni v Narodnem domu.
Za »Slavčevo« maskaradc. »Veliki pustni korzo« na pustno nedeljo. Pomnoženi odbor pridno deluje, da bo maskarada v vsakem oziru prejšnje še prekašala. Maske se v vefi-kem številu oglašajo in deluje se tudi na sestavi velike zelo živahne in interesantne skupine. Dekoracijski odsek bo dvorano kar najmodernejše opremil. Vabila se bodo v kratkem razposlala.
II. veliki lovski ples. Jako pičlo je odmerjena letošnja doba Kurento-va, mak) bode rajanja. Skoraj ob koncu letošnjega predpusta pa se bode nudila vsakteremu prilika, da se uprav izborno in neprisiljeno pozabava v krogu lovcev in številnih njihovih prijateljev. Požrtvovalne p. n. narodne d»me in ad hoc sestavljeni plesni odbor nam Jamčijo, da bo vse-
stransko preskrbljeno za vsakojake zahteve. Prijetno doneči zvoki »Slovenske Filharmonije« zavrtih bodo marsikak parček v bajnem valčku in samoposebi umevno je, da bodo i ostali, ki se bodo zatekali k številnim šotorom, našli najizbranejša okrep-čila. Sicer pa vsako hvalisanje vnaprej je odveč, prepričati se je treba vsakomur, kdor bi bil iz kateregakoli vzroka v dvomih in gotovo nobenemu posestniku niti ob odhodu, niti drugi dan ne bode žal, da je zašel med lovce na večer 1. svečana t. 1.
Za »Sokolski dom« na Vrhniki daroval je g. Ignacij Kunstelj 31 K, katere je dobil od deželnega odbora kot nagrado za 31 modrasov. Po nabiralnikih nabralo se je v sledečih gostMnah: Pri Jurci 18 K 40 v, pri Kočevarju 13 K, pri Kosu 4 K 40 v, pri Korenčanu 9 K 50 v, v »Mantovi« 7 K 50 v, pri Ign. Oblaku 3 K 30 v, pri Simonu 11 K in pri Šinkovcu 7 K. Skupaj 105 K 10 v. Iskrena hvala vsem darovalcem! Na zdar!
Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva naznanja, da se vrši občni zbor iste dne 23. prosinca 1913 ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Jakoba Malovrha, gostilničarja v Kamniku na Grabnu. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti.
Slov. telovadno društvo »Sokol« v Železnikih priredi dne 19. t. m. v prostorih brata G. Thalerja običajni letni plesni venček. Vsak, kdor se hoče neprisiljeno zabavati, naj ne zamudi ugodne prilike, kajti za splošno zabavo je vsestransko preskrbljeno, da bo vsak zadovoljen. Na zdar!
Idrijska podružnica Slov. plan. društva priredi v nedeljo, dne 19. januarja t. 1. sprevod sankačev. Udeležiti se ga sme vsakdo, ki okrasi svoje sanke z zelenjem, zvončki, zastavicami, svetilkami, papirnatimi okraski itd. Zbirališče ob 4. popoldne v krčmi g. Šenetavca na Kovačevem Rovtu. K obilni udeležbi vabi odbor 1'rijskc podružnice S. P. D.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okram Krškem ima svoj občni zbor v četrtek, dne 6. svečana 1913 ob polu 11. dopoldne v ra7nraVm dvorani c. kr. okrajnega sodišča v Krškem. Dnevm red: 1. Poročilo o delovanju v preteklem društvenem letu. 2. Predložitev in odobritev računa o gospo-dartvu z društveno imovino v isti dobi. 3. Nasveti in slučajnosti.
»Gledališko društvo« na Jesenicah priredi v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne v dvorani pri Jelenu na Savi veliko burko: »Nebesa na zemlji*. Konec ob 1 /46. zvečer. Pri predstavi sodeluje I. del. orkester pod vodstvom gosp. M o d r e t a.
Veliko plesno veselico napravi pevsko društvo »Sava« dne 26 t. m. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani pri Jelenu na Savi. Posebna vabila se še razpošljejo.
Iz gledališke pisarne.   Danes, v
soboto zadniič v sezoni melodijozna opereta »Ptičar« ob zelo znižanih cenah. V nedeljo popoldne ob najnižjih cenah velika ljudska predstava izvirne domače novitete »Rošlin in Verjanko«; na podlagi ene naj-krepkejših pesmi naše narodne epike. V nedeljo zvečer pričakujemo izrednega umetniškega užitka; sloves gdč. Mire Koroščeve nam jamči za večer, kakoršni so redki ne le na našem odru. Tujci so jo sprejemali povsod z največjim navdušenjem, s tem iskrenejšimi simpatijami jo moramo sprejeti njeni rojaki. Začetek predstave točno ob 7.
— »Slovenski Sokol« ima v št. 12. naslednjo vsebino: 1.1. zlet Zveze slovanskega Sokolstva v Pragi 1912. 2. Z nadzorstvenega potovanja. 3. Iz slovanskega Sokolstva. 4. Slavnostni vestnik III. slovenskega vsesokol-skega zleta v Ljubljani 1. 1913. 5. Raznoterosti. 6. Književnost. 7. Slovensko sokolsko in telovadno slovstvo. 8. Statistika slovenskega Sokolstva konec septembra I. 1912.
Izpred sodišča.
Izpred upravnega sodišča.
Ali so mestne tržnice in mestna kopališča proste hišnega davka? —
Ne! — Upravno sodišče je izreklo zanimivo razsodbo v pritožbi mestne občine Smichovske proti razsodbi deželnega finančnega ravnateljstva v Pragi glede oprostitve hišnega davka za mestno tržnico in mestno kopališče. Finančno ravnateljstvo v Pragi je razsodilo, da so davka prost! samo oni deli stavb, ki služijo za stanovanje tržnega nadzornika, pisarno oskrbnika, za stanovanje hiš-
nika, čuvaja, za uradne prostore ži- f virozdravnika in eventualnih uradnih oseb. To razsodbo je potrdilo tudi finančno ministrstvo. Tozadevno pritožbo mestne občine na upravni sodni dvor je tudi upravni sodni senat zavrnil, ker uživajo davčno prostost, ki je izjemoma dovoljena v dekretu dvorne pisarne z dne 18. decembra 1810, le ona poslopja ki se rabijo za nastanitev javnih uradov. * * • Prisiljen krst. Pred upravnim sodiščem se je izvršila zanimiva obravnava glede krščenja otrok katoliških staršev. Delavec V o s n a -k o v s k y je izjavil župniku, ko ga je ta opominjal, da naj prinese h krstu svojega otroka, da otroka ne pusti krstiti. Okrajno glavarstvo, namest-ništvo in notranje ministrstvo ie izjavilo, da je oče dolžan krstiti svojega otroka in sicer zaradi tega, ker je ta dolžnost zakonska posledica pripadanja staršev h katoliški cerkvi. Proti ti odločbi se je pritožil Vosnakovsky na upravno sodišče. Skliceval se je na čl. 14 drž. temeljnega zakona, glasom katerega se ne more nikogar siliti k udeležbi cerkvenih opravil. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Po interkonfesijonelnem zakonu z dne 20. majnika 1S74 (!?) so namreč zahteve za pripadanje in način pristopa v kakšno versko družbo določeni v družbeni upravi in državna uprava je te določbe posameznih verskih družb sankcijonirala. Ker označuje katoliška verska družba krst za obligatoričen, ne smejo katoliški starši odrekati krsta   svojih otrok.
*
Krepka zaušnica. Pred kasa-cijskun dvorom se je vršila obravnava zaradi ničnostne pritožbe nekega Zemljica, ki je bil obsojen pri deželnem sodišču v Gradcu zaradi hudodelstva težke poškodbe na 4 mesece ječe, ker je dal nekemu tako zaušnico, da mu je počila ušesna mrena. Pritožnik se ie skliceval na to. da ni imel namena tako poškodovati tožitelja in da tudi ni pričakoval, da bi mogla klofuta prizadejati težko poškodbo. Kasacnsko sodišče je ničnostno pritožbo zavrnilo z motivacijo, da ie storil to Žemljic gotovo v sovražnem namenu in da je zato odgovoren za vse posledice.
Danes dopoldne je po dolgi, mučni bolezni umrl ces. svetnik Ivan M u r n i k , tajnik trg. in obrtne zbornice za Kranjsko v p., vitez železne krone III. reda, vitez Franc Jožefo-vega reda itd. Pokojnik je bil dalj časa tudi deželni odbornik in je kot politični bojevnik stal vedno v prvih vrstah narodne napredne stranke. Deloval je v vseh narodnih društvih z nenavadno energijo in agilnostjo. Posebno velik prijatelj je bil revežev in sirot. In še ko je bil bolan, ni zapustil teh. Še pred zadnjimi božičnimi prazniki je agilno stal na čelu odbora, ki je skrbel za obleko revnih otrok. Z eno besedo, bil je pravi oče sirot in siromakov. Več o njegovem javnem delovanju bomo še spregovorili. Blagega pokojnika bo slovenski narod ohranil vedno v trajnem spominu.
Pokopali ga bodo v ponedeljek popoldne ob treh v lastno rakev k Sv. Krištofu, kjer leži še vedno ne-pozabljena njegova soproga.
•
Predsedstvo slovenskega trgovskega društva »Merkur« vabi svoje člane, da se v kolikor mogoče obilem številu udeleže pogreba velezasluž-nega predsednika in Častnega Člana našega društva, g. ces. svetnika Iv. M u r n i k a. Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 3. popoldne iz hiše Kongresni trg št. 7.
Razne stvori.
* Sin nadvojvode. »A Nap« poroča: Sin 1889. umrlega nadvojvode Ernsta iz njegovega morganatične-ga zakona z Lavro Skublic, baron Ernst VVallburg, je zopet prišel v Budimpešto, kjer je bil pred časom natakar. Baje je v največji^ bedi in mora s svojo rodbino vred živeti od milodarov.
* Pri zdravljenju bolezni srca principijalno gledamo na redno telesno odvajanje. Iz prav važnih vzrokov se pa to ne sme goditi s prehudimi sredstvi. Prirodna Franc Jožefo-va grenčica tako glede na gotovost kakor tudi glede na milo učinkovanje predstavlja prebavni regulator nedo-sežne dobrote. »Franc Jožefova grenčica«, pravi profesor Leidesdorf, se od drugih podobnih voda razlikuje ravno s tem, da še v manjših količinah učinkuje in tudi po daljši rabi ne zapušča slabih posledic. — Vsaka lekarna, boljša drogerija in trgovina / mineralnimi vodami prodaja pristno Franc Jožefovo grenčico. Razpo-šiljalno ravnateljstvo v Budimpešti.
* Mraz. Iz Budjejovic poročajo: Vsled prevelikega mraza sta predvčerajšnjim zmrznili dve osebi, neki železniški diurnist in neki 801etpi berač.
* Očetomorilec. Porotno sodišče v Olomucu je obsodilo 221etnega Josipa Kubo na smrt na vislicah, ker je dne 3. oktobra 1. 1. umoril sve jega 501etnega očeta, s tem da mu je pre-rezal med spanjem z britvijo vrat.
* Dva avstrijska častnika aretirana na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: »Novoje Vremja« objavlja brzojavko, da so v guberniji Čarika aretirali dva avstrijska častnika, ki sta v zrakoplovu preletela rusko mejo.
* Nesreča v kinematografi čnem gledališču. Iz Berolina poročajo: V kinematografičnem gledališču v vzhodnem delu Berolina se je predvčerajšnjim med predstavo udri del stropa. Nastala je velika panika, v kateri je bila ena ženska težko,#veČ oseb pa lahko ranjenih.
Telefonska in brzojavna poročila.
Press-Bureau.
VVarnsdorf, 18. januarja. Nemški poslanec pl. dr. Langenhahn je govoril na političnem shodu o zunanjih zadevah ter ostro napadal Press-Bureau zunanjega ministrstva, ki je mnogo krivo na neuspehih avstrijske diplomacije. Največja krivda zadene Press-Bureau v Prochaskovi aferi in povodom potovanja šefa generalnega štaba na Romunsko. Obžalovanja vredno je, da si Press-Bureau ni svest svoje naloge. Sprememba je nujno potrebna. Njegov govor je napravil velik vtisk zlasti zato, ker so znani niegovi stiki z nemškim veleposlaništvom.
Za prosto kolportažo.
Dunaj, 18. januarja. Državna zv~za avstrijskih tiskarjev je predložila članom tiskovnega odseka poslanske zbornice memorandum, v katerem zavzema zlasti stališče glede proste kolportaže. Državna zveza želi izpremembo sedanjega zakonskega načrta zlasti v tem oziru, da se omejuje prosta kolportaža samo za tiskovne izdelke inozemstva. Tujim, zlasti nemškim založnikom naj se ne zabrani razpečati svoja tiskovna dela v Avstriji potom proste kloporta-že, vendar pa žele tisakrii, da se mora za Avstrijo namenjena naklada tiskati v Avstriji.
Češki deželni zbor.
Praga, 18. januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo češki deželni zbor sklican v prihodnjih tednih k poskusnemu zasedanju, da poskusi rešiti vsaj vprašanje regulacije plač učiteljem.
Češkonemška sprava. Dunaj, 18. januarja. V nemških poslanskih krogih označujejo predvčerajšnji govor poslanca Ira, v katerem se ta zavzema za opustitev obstrukcije v češkem deželnem zboru, kot udarec proti skupnosti nemškega kluba deželnih poslancev. Njegov govor je popolnoma nemogoče opravičiti. V stvari sami je treba pripomniti, da en sam poslanec nikakor ne more izpremeniti taktike zveze, obstoječe iz 67 poslancev.
Rusinsko vseučilišče.
Lvov, 18. januarja. Profesorji in docenti poljedelske visoke šole v Dublanvju in profesorji veterinarske visoke šole v Lvovu protestirajo proti vseučiliškim zahtevam Rusi-nov. Profesorji stoje na stališču, da se rusinsko vseučilišče nikakor ne sme ustanoviti v Lvovu.
Lvov, 18. januarja. Glasilo poljskih narodnih demokratov »Slowo polskie« poroča z Dunaja: Novi načrt cesarjevega lastnoročnega pisma o rusinskem vseučilišču naznanja ustanovitev rusinskega vseučilišča ter pragmatično konstatira poljski značaj lvovskega vseučilišča. Načrt določa, da stopijo šele po aktivaciji rusinskega vseučilišča s 1. oktobrom 1916, določila glede Rusinov na Ivovskem vseučilišču izven veljave, da pa ostanejo v prehodni dobi pravice poljskega jezika nedotaknjene. Načrt pa ne obsega nobenih določil glede namestitve vseučilišča, iz česar se da sklepati, da se bo vseučilišče ustanovilo v Lvovu. Načrt cesarjevega pisma je baje nesprejemljiv.
Lukacs demisijonira?
Budimpešta. 18. januarja. V opo-zicijonainih krogih se mnoge govori o tem, da bo ministrski predsednik Lukacs v kratkem odstopil zaradi razmer v vladni stranki. »Magvar Orssag«, glasilo Justhove stranke piše, da smatrajo tudi vladne stranke Lukacsevo stališče za nevzdržljivo. Ogrska opozicija.
Budimpešta, 18. januarja. Vodstvo združenih strank je imelo včeraj sejo, v kateri je sklenilo, da določi taktiko opozicije neposredno pred
sejo poslanske zbornice dne 32. Januarja,
Vohuni.
Dunaj, IS. januarja. »Deutsches Volksblatt« poroča, da so baje na Ogrskem aretirali toliko velikosrb-skih agitatorjev, da so ječe v Szege-dinu prenapolnjene in da so morali oddati jetnike v Terezin, kamor je poslal justični minister državnega pravdnika dr. Dencka, da vodi preiskavo. Suspendirane so tudi porote v Terezinu in Novem Sadu. ker so porotniki večinoma Srbi. Med srbskimi agitatorji v Terezinu je zlasti fnteresanten neki Stojlović, nečak nekega srbskega dostojanstvenika, ki je bil aretiran zaradi vohunstva. Zemun-Belgrad.
Zemun, 18. januarja. Paroplovni promet med Zemunom in Belgradom, ki je bil par dni ustavljen, se W zopet pričel.
Izvolitev  novega predsednika francoske republike.
Pariš, 18. januarja. Tako), ko so bile volitve končane, so vse stranke živahno akiamiralc novega predsednika francoske republike. Ovacij so se udeležili tudi člani skrajne levice, ki so bili glasovali proti izvolitvi Poincareja. Novega predsednika je spremila tisocglava množica na kolodvor ter mu prireiala velikanske ovacije. Ko je dospel Poincare v Pariz, ga je pričakovala tisočglava množica in mu prirejala po vseh ulicah do EJiseia, velike ovacije. Poincare je obiskal Falieresa ter sta se Falieres in Poincare segla v roke in | nato poljubila. Velika množica je prirejala Poincareju tudi ponoči pred njegovim stanovanjem ovacije. Poincare sc je ponovno pokazal na balkonu in prosil množico, da naj ne kliče »Vive Poincare!-, marveč »Vi-ve la renublinue!« »Vive !n France!«
Pariš, 18. januaria. Listi soglasno odobravajo izvolitev Poincareja za predsednika francoske republike. Listi pišejo, da nastopa za Francosko nova doba demokratičnega napredka, razumnega razvoja, doba politike Časti in napredovanja. Tudi s so-ciialnodemokratične strani so zadovoljni z novim francoskim predsednikom.
Finski deželn? zbor. Petrograd, IS. januarja. Finski deželni zbor je sklican   za   1. februar.
Rusija in Japonska. Petrograd, IS. januarja.   Iz To-fcija poročajo,  da  se sedaj tudi Japonska pripravlja   na novo vojno z Rusijo  ter ščuva Kitajsko na vojno.
Jasnaja Poijana. Petrograd, 18. januarja. Tolstojeva hčerka Aleksandrina  ie kupila Jasnajo Poljano ter jo hoče razdeliti med kmete.
Tibet in Mongolska. Majmačin pri Kiahti, IS. januarja. Med Tibetom in Mongolsko sklenjena nocrodba vsebuje med dru-gim tudi medsebojno priznanje neodvisnosti obeh držav, poleg tega pa tudi določila glede razvoja trgovinskih zvez in medsebojnega podpiranja pri razširjanju budizma.
Novi naseljeniški zakon. Novi Jork, IS. januarja. Komiteja obeh hiš sta se zedinila glede na-seljeniškega zakona. Predloga bo najbrže danes sprejeta. Naseljenci moraio v prihodnje znati vsaj v lastnem deželnem jeziku brati. Senat ne vztraja na tem, da bi morali znati tudi pisati. Davek za naseljence se zviša za osebo od 4 na 5 dolarjev. Vsaka ladja, ki pripelje naseljence, mora imeti od vlade imenovane amerikanske zdravnike, nadzornike in strežnice.
* *
*
MED VOJNO IN MIROM.
Nota velesil. Carigrad, 18. januarja. Nota, ki Jo je izročil v imenu veleposlanikov avstrijski poslanik obmejni grof Pa-lavicini v navzočnosti veleposlanikov turškemu zunanjemu ministru Noradunghianu, opozarja pred vsem na nevarnosti, ki grozi Turčiji, če bi hotela nadaljevati vojno. Turčija mora nujno svoje notranje zadeve urediti ter jc navezana pri tem na podporo Fvrope. Će bi Turčija željam velesil ne ustregla, bi Fvropa pri tem
regeneracijskem delu-ne mogla pomagati. Nota opozarja turško vlado, da naj preda Odrin Balkanski zvezi, rešitev vprašanja Egejskih otokov pa naj prepusti velesilam. Končno zagotavlja nota Turčiji prijateljsko mišljenje evropskih velesil ter ji hoče v odrinskem vprašanju pomagati pri vseh upravičenih zahtevah. Nora-dunghiau je vzel noto na znanje ter je izjavil, da bo Turčija v kratkem odgovorila. Takoj nato se je sestal ministrski svet h kratkemu posvetovanju, odločilna seja pa se vrši danes. Noradunghian je poročal sultanu o noti. Sultan je poklical nato vse vodilne člane mladoturškega komiteja k posvetovanju. V političnih turških krogih se zatrjuje, da bo ministrski svet sklenil odkloniti demar-cho velesil.
Hujskanje na vojno.
Carigrad, 18. januarja. Mlado-turški in vojaški krogi so pričeli iznova hujskati na vojno. Častniki so izročili poveljniku Nazim paši memorandum, v katerem zahtevajo, da ostane vlada v vprašanju Odrina trdna, ali pa naj odstopi. V Peri in Stambulu je bilo po noči raztresenih mnogo tisoč letakov, ki so hujskali na vojno proti gjavrom. Danes zjutraj so bili na mošejah nabiti lepaki, ki zahtevajo obnovitev vojne ter napadajo velikega vezirja Kiamil pašo. Vojna stranka pripravlja velike poulične demonstracije. Kljub temu smatrajo politični krogi, da se bo Kiamil paša odločil ustreči zahtevam velesil in potlačil opozicijo z vsemi sredstvi. Kiamil pasa hoče odstraniti iz Carigrada garnizijo in jo nadomestiti z zvestim vojaštvom izpod Ca-taldže. Porta, lldic kiosk, palača bivšega sultana Abdula Hamida in javna poslopja so vojaško zastražena. Po cestah patrulirajo vojaški oddelki. Mnogo skrbi delajo vladi kurdijski polki, ki vedno iznova zahtevajo, da jih odpošljejo proti sovražniku. Kiamil paša ie pripravljen na skrajno.
Razpoloženje v Carigradu.
Kelmorajn, IS januarja. »Kolni-sche Zeitung« poroča iz Carigrada, da je razpoloženje na porti zelo bojevito in trdovratno ter da je računati z obnovitvijo vojne.
Bolgarska in Romunska.
Bukarešta, IS. januarja. Politični krogi zatrjujejo, da je prišlo med Bolgarsko in Romunsko v principu do sporazuma ter je pričakovati v kratkem definitivne rešitve.
London, 18. januarja. Romunski minister Jonescu bo poročal svoji vladi v ponedeljek o uspehu svoje konference z Danevom. Jonescu izjavlja, da so Danevovi predlogi nesprejemljivi, da pa je upati, da Bolgarska izpremeni svoje protipredlo-ge. Prihodnji teden se pogajanja nadaljujejo.
Romunska in Srbska. Belgrad, IS. januarja. Prihodnje dni pride sem romunsko odposlanstvo, ki bo konferiralo s srbskimi državniki zaradi vprašanj med Srbijo in Romunsko.
V okupiranih deželah.
Soitm, 18. januarja. Ker so uvedle bolgarske, srbske in grške oblasti v okupiranih pokrajinah posebne varnostne odredbe, vlada povsod mir in red. Glasom zadnjih poročil so sedaj umori, poboji, ropi in tatvine manj pogoste. Seveda pride tudi sedaj še tu in tam do roparskih napadov, toda to sc godi le zelo redko. V Drianu je prišlo večkrat do požarov. V Štipu je zgorel velik del židovskega mestnega dela. Muzlimani trumoma zapuščajo deželo.
Srbski ranjenci in bolniki.
Frankobrod, 18. januarja. Iz Bel-grada poročajo, da imajo Srbi 11.000 ramencev in 10.000 bolnikov. Število mrtvih še ni natančno znano. Ve-
liko število bolnih Je posledica infekcijskih bolezni, ki so nastopile po sklenjenem premirju.
V Epiru. Atene, 18. januarja. Iz Filipiade-sa poročajo, da grške Čete prodirajo v notranjost dežele. Zasedle so Gly-ki in pozneje tudi Gardiki, važno zbirališče albanskih begov. Zasedle so razen tega še 20 albanskih vasi.
V Prireju. Atene, 18. januarja. Mornariško ministrstvo razglaša, da smejo par-niki in jadrnice samo med 7. zjutraj in 5. popoldne zapustiti Pirej, oziroma pripluti v pristanišče. Pristanišče je zaprto z minami.
Thasos.
Atene, 18. januarja. Prebivalci otoka Thasosa so zahtevali v revoluciji združenje z Grško, ter je to resolucijo prinesla posebna deputacija grškemu kralju v Solun.
Lovčen.
Pariz, 18. januarja. Črnogorski kralj Nikolaj je odgovoril na vprašanje nekga časnikarja glede predaje Lovčena Avstriji: Lovčen je srbski Olimp, monument, zgrajen od božje roke, za prostost in njene boritelje. Lovčen je zibelj naše dinastije in piedestal mavzoleja, kjer leži prah Petra Petroviča Njeguša. Lovčei: se je upiral celo takrat, ko je prišel azijski zmagovalec pred Dunaj. Tudi v bodočnosti sc bo upiral. S svojimi ponosnimi vrhovi nam je ljubljeni Lovčen dražji, kakor če bi bil v vsej svoji velikosti velikanski demant. Lovčena ne prodamo!
Grške ladje za Lolgarsko.
Atene, 18. januarja. Bolgarska vlada se je obrnila na paroplovne družbe v Pireju zaradi najetja grških ladij za uporabo bolgarskih čet v Dedeagaču in v Thraciji.
Agitator za bojkot.
Carigraji, 18. januarja. Znani voditelj bojkota proti Avstro-Ogrski in Grški, Kerim aga. je dospel sem ter pripoveduje, da se je skrival 20 dni pred zasledujočimi Grki v nemškem konzulatu v Solunu. Končno se je zatekel na neko avstrijsko ladjo, katere kapitan se je branil izročiti ga nekemu grškemu častniku. Mahmud Muktar paša o situaciji.
Berolin, IS. januarja. Bivši tui-ški vrhovni poveljnik Mahmud Muktar paša. ki je bil pri Čataldži ranjen in bo v kratkem okreval, je pisal nekemu svojemu prijatelju v Berolinu, da jc razpoloženje v Carigradu zlasti med Častniki zelo bojevito.
Car Nikolaj in Turčija.
Frankobrod, 18. jan. »Frankfurter Zeitung^ poroča iz Carigrada: Car Nikolaj se je izrazil napram turškemu poslaniku, s katerim je govoril pri novoletnem sprejemu zelo kratko, da mora Turčija pospešiti sklep miru, ker bi se jo sicer prisililo napraviti mir.
Meošidije. Carigrad, IS. januarja. Poveljnik turške vojne mornarice zatrjuje, da ladja,  ki je obstreljevala Siro, ni bila »Medšidie«, marveč vojna lad?" »liamidie *._
Telovadno droštvo „Sokol" v LjDbiianl
Pogreba preminulega našega častnega člana in bivšega staroste
br. Ivana Murnika
se udeleži naše društvo korporativno. Zbirališče v telovadnici v Nar. domu v ponedeljek ob četrt na 3. popoldne.
Bratje, izkažite v kar največjem številu zadnjo čast prezaslužnemu našemu članu! Odbor.
Pročitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda Ijodem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo gdč. Barba Podvasnik iz Dunaja 3 K, mesto šopka na grob umrli prijateljici Elzi in pisarna dr. Fran Tekavčiča, odvetnika v Ljubljani 25 K, iz kazenske poravnave Lozej ca. — Neimenovani, od slednjega. Skupaj 28 kron.
Za te!, društvo Sokol !. v Ljubljani pisarna dr. Fran Tekavčiča, odvetnika v Ljubljani 25 kron, iz kazenske poravnave Lozej ca. — Neimenovani, od slednjega.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 16 stran.l
Izdajatelj in oderovomi urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in fifck »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. prosinca. S. Patientia Ivana Supančič, usmiljenka, 82 let, Radeckega cesta 11. — Vladislav Ino, rejenec, 7 mesecev, Streliška ulica 15. — Avgust Krušič, livarjev sin, 4 mesece, Kat lovska cesta 3.
Dne 17. prosinca: Ivan Papež, delavec, 72 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici:
Dne 15. prosinca: Alojzija Rodič, kuharica, 55 let.
M nogo stranska poraba. Gotovo ni do mačega zdravila,  katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-v o francosko žganje in mola9 ki je takisto bolesti utešujoče, j ako se namaže ž njim, kadar koga trga,  kako t to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno m je zatorej  dobro, da se priliva kopelim. Steklenica E 2'—. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. BSOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 0. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 33
Priporočilo. V. I. HavliČek in brat, Podebradv (kralj. Češko), izvozni zavod platnenega in modnega blaga, pošlje na zahtevanje poštnine prosto nanovo zgotovljeno zbirko vzorcev preskušenih in dobro znanih Havličkovih tkanin, damastov, kanafasov in zefirjev, kakor tudi spomladnega in pralnega modnega blaga, brisalk, žepnih rut, servijet in oprav za neveste. Toplo priporočamo svojim cenj. čitateljem in njih rodbinam to solidno, popolnoma češko podjetje. Blagovolite se sklicevati na naš list. Dobite vzorce poštnine prosto in pri nakupu popust.
Mnogo je preizkušena
alkalična kislina
pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino. *
Bdor ve razločiti dober Uk6r od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbaml, ampak zahteva pristni
Po slabem pitju Si bslaa, Od tega boš Vesel, močan!
„FL0R1AN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do deta,™
Postavne varovano.
Meteorološko poročilo,
VlSina aafl morjem 360*2 Srednji tračni tlak 733 ram
januar. J	Čas opazovanja	Stanje 1 £ *, baro- « a. metra e 2 v mm  £ —	Vetrovi	Nebo
17	2. pop.	735-3 * —2*4	si. iug	oblačno
»i	9. zv.	734 1 j —2-0	si. sever	sneg
18.	7. zj.	731-9 j -02 i	si. jjzah.	oblačno.
Srednja včerajSnja temperatura —3 3'» norm. —2*5* Padavina v 24 urah 15'2 mm«
Prodajalka
mešane stroke 275
želi s 1. februarjem stopiti v služIte.
Ima tudi lastno koncesijo«
Naslov pove upravnistvo »SI. Naroda«.
Herbabuvjov podfosforokisli
apneno železnim sirup.
U 43 let zdrarniSko preizkusen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje
tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za
slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Puri od
Jooov sarsataritlni preparat, čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetja. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparitlni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2-20, po pošti 40 h več za zavoj.
^iSSSaS^,  Dr. Hellmanna lekarnica »Zur Barmherzigkeit"
Po poŠti se razpošilja vsak dan.
glav. razpečevališče:
4042      P° polti se razpošilja ?sak dan.
(HERBABNT-je« n • •lednih).
Zaloge pri gg. lekarnarjih v LJubljani In Rovom mostu.
na Donata VII i Kalserstr. 73 — 75.
14
14. štev.
SLOVENSKI K * R O P.
Stran 7.
3
Vsem prijateljem In znancem Javljamo z neutolažnlra srcem, da je po dolgi In mučni bolezni, previden s svetotajstvi, preminul naš ljubljeni
stolček, oziroma brat in svak gospod ^
IVAH MURNIK
trg. tu obrt sbornioc za EranJako tajnik v p. cesarski svetnik, vitez telesne krone IIL roda, vitez Frane Joielovega reda itd.
danes dopoldne ob »'4 12. v 75. letu svoje dobe.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg 7. na tukajšnje pokopališče k Sv. Krištofu kjer ga polože v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Frančiškanski cerkvi ljubljanski in farni cerkvi radovljiški.
Priporočamo ga v blag spomin!
V Ljubljani, dne 1?. januarja 1912.
Žalujoči ostali.
■ * ■
m
F %
Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani
naznanja Žalostno vest, da je velezaslužni bra
Ivan HRurnik,
častni član društva in bivši njego? starosta,
dopoldne ob 3 412 v 75. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb bo v pondeljek, dne 20. januarja ob 3. uri popoldne iz
hiše žalosti. Kongresni trg 7, na pokopališče k Sv. Krištofu. Prezasluinemu bratu bodi časten spomin !
V LJUBLJANI, dne 18. januarja 1913.
V neizrecni žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da ic* naša nadvse ljubljena soproga, oziroma mati, sestra, svakiaja in teta, gospa
OLGA JflUHIK to].
dne 17. januarja opoludne po dolgotrajni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, preminula. - 2&5
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v župni cerkvi.
Rajnico priporočamo v blag spomin.
V Kranju, dne 17. januarja 1913.
Dr. Edvard Savnik
in otroci i
Marta, Vera, Meta, Olga, Bogdan, Leon in Renata.
Trgovska ilil GBHniŠka Zbornica za Kran^SkO se usoja naznanjati pretresljivo vest, da je danes dopoldne po dolgi bolesni preminul njen bivši dolgoletni in velezaslužni tajnik, gospod
►o
O:
cesarski svetnik, vitez železne krone II!. reda, vitez Frano Jožefovsga reda, predsednik »Slov. trgovskega društva Merkur«, Itd. Itd.
Pogreb bode v ponedeljek, dne 20. januarja 1913 ob 3 popoldne iz hiše žalosti Kongresni trg št. 7. V L]UDlf81li, dne 18. januarja 1913.
-   - ■■■■
Slovensko trgovsko đrnstVO „Merkur11 V LJubljani naznanja žalostno vest, da je njega dolgoletni,
to
velezaslužni predsednik in častni član, gospod y
IVAN MURNIK
tajnik trgovska in obrtniške zbornic« za Kranjsko v. p., ces. svetnik, vftoz telesno krono UL roda, vitez Fr. Joielovega reda Itd. itd.
v soboto dopoldan po -dolgi bolezni izdihnil svojo blago dušo. V LJubljani, dne 18. januarja 1913.
Zaloga poilva in tamliiškesa Iga
Zalogu spolni!! ter Jedilnih sob
v različnih najnovejših slojih.
Vsakovrstno drago
pohištv
Priznano solidno blago
ter najnlžfe cene.
oiomonN [|», žlmnic
razllčcs kakovosti;
zajamčeno  trpežni izdelki.
Velika izbira3*08
otroških vozičkov
mirili 1, oii i
NAJ0DLI8NEJ5A ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI
MOETf
II
JE 5AMPAMJEC NAJVIŠJEGA DVO RA    I IN >~v|y ARISTOKRACIJE
j jlC USTANOVLJENO
'1745'
I
Novi gumijev podpetnik ima natančno ba^vo in o^ižša usnja tega podpetnika, je  izredno  eleejantne oblike, po kakovosti pa silno stancvHen in peresno čahek.
* Novi gumijev podpetnik „BEHSOfa" j zabranjuje po^vedl^anje peta, Vam čevlje stalno ohranja v elegantni fasoni in varuje, kc je iako elastičen, Vaše živce in hrbtenični mozeg.
Premnogi konkurenčni izdelki popolnoma brez vrednosti hoče'o s ponarejanjem vzorca in z enako glassčfral se imen! n. t. občinstvo zasjali.
Pristni novi gumijev jjal£R3©afc**
podpetnik je vlo.'.cn v eleganten zEai karton in ie na njem razločne citati besedo ,Qerson* Vsak pristni novi gumijev podpetnik iiersor ima  poleg  teea  zraven   stoječo tvorniško
znamk0
Zahtevajte Izrecno gumijeve podpelnike, dajte se jih pritrditi od   svojega   čevljarja   aSj   ir^evca 5 čevlji  in   v   lastno  korist  zavračajte vsak drugi izdelek.
Bernsonw3rke Dunaj VI/1.
dobro izurjene pletenja nogavic na stroj
se sprejmejo takoj
proti dobri plači v tra no delo pismene ponudbe na   Vinko GraSmar, Brežice eb Ss^i. 199
Najfinejši
: iz žita, najboljša: kakovost za žganje
se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki :: tovarniški ceni pri tvrdki ::
1153
H. Resner & Ko.
mm. pHtg glinani .M".
er cevni
fi| za gospode in gospe so' nogam
g| najbolj priležni, lični in najboljše
gj kakovosti.   Naprodaj  samo pri
1 JULIJI STOR, Ljubljana
^ Prešernova ulica št. 5,
Govsserski Čevlji za turiste, bigijenični Čevlji za otroke in Lawn - tennis - Ceviji.
hr-'
S 31
U
Kmetsk
w w w u m w x
Inlco llublianshe okolice
obrestuje hranilne vloge po čistih . Rezervni zaklad nad K 800.000.
brez odUka rentnep Davka.
h
Ustanovljena leta 1881.
3T
14 štev.
SLOVENSKI NAR09.
Hudobni Golo protestira,
Na zadnjem glasbenem venčku
sem se seznanil z dražestno gospodično. Po poklicu je tipkarica, seveda v prvorazredni pisarni, kjer diši vse po finem milu in dragem parfumu, kakor pri kakem frizerju, in bi se rada omožila. Napravil sem ji nekaj komplimentov, jo peljal k mizi in po navodilu dragocene knjige o dostojnosti vprašal »rdečega ah belega?« Zakaj želel sem iskreno, da bi se gospodični prikupil. Zdaj vse to lahko povem, zakaj izvedel sem, da me čestita gosnodična ne smatra za »partijo« in dasi sem ji posvetil več ur, mi zdaj komaj odzdravlja.
Razgovarjala sva se seveda o socijalnom problemu; to je zdaj naj-hvaležnejši predmet na vseh plesih, kajti v tej stvari so enih misli in enih želja vsi tisti, ki dandanes še plešejo. Plešejo namreč samo še ljudje, ki nimajo nač denarja, socijalni problem je pa vprašanje, kako naj človek kaj denarja dobi.
Naravno je, da sva govorila tudi
0 težavah moderne ženske, ki si mora z delom služiti kruh.
»Oh. vse hi še bilo,« Je zavzdihnila moja plesalka, »le to je hućo, da nam je vedno kak hudobni Golo za petami.«
Hudobni Golo? Sele po daljšem ugibanju sem se domislil, kdo je to bil. Preganjalec nedolžne Genoieve, Jon Juan mladinske literature.
Gospodična je bila na svojo literarno primero tako ponosna in meni se je to zdelo jako naravno, samo primera mi ni ugajala in njena ob-dolžitev moškega spola me je navdala z ogorčenjem.
Ne zamerite gospodična« sem rekel vljudno, - ali moje mnenje je. da delate moškim veliko krivico. Moški so vedno le žrtve . ..«
NeJ na greja ..'.« je rekla gospodična z glasom, v katerem se je izražalo najpopolnejše prepričanje; moški so vsi taki... nobena ženska nima pred njimi miru ... in najhujši so kolegi, res. najhujši... naša poguba, vsak Golo ...«
Mi — gospodična« — sem si dovolil opomniti — j zato moških vendar še ne smete primerjati Golu. Ali ni logično in naravno, da moški zahrepeni no hrepenenja vredni ženski... Piska je pač vedno v nevarnosti, če živi med petelini.«
»Nej na greja -. .-■ je ponavljala moja plesalka.
A jaz nisem šel. nego sem ostal in modroval dalje, zakai nieno očitanje me ie toliko boli žalilo, ker sem že bridko spoznal žensko zapeljivost.
pccrleite. gosnodična — kdo le pa kriv. da <=e moški tako !ahko spremeni v G< !^fa m preganja nedolžno Oenofevo? Ali niste morda ženske same krive? Vaši pogledi, vaše kretnje, vasi parfumi, vaši nasmehi — ali so ti mar popolnoma nedolžni? Ne! Vam dela veselje, razvneti svoje uradne tovariše in za nonižane se smatrate, če sc za vas ne zmenijo in ravnajo z vami. kakor s kakim tovarišem in kakor bi vi ne bili ženskega spola ...«
Mislil sem, da 111 e moja plesalka pazro posluša, a motil sem se... ni me poslušala, ne^o gledala grohno-glasega basista in predno sem se še zavedel, kaj se pripravlja, mi jd je že odpeljal.
Mene je to jezilo in še bolj me ie jezilo, da svojih lepo nanizanih misli nisem m^cre! razložiti svoii občudovani in tako nezvesti plesalki. Ker jih ni slišala c!o konca, naj jih bere tu!
Dražestna gospodična tipkarica! Hudobni Gclo je nedolžno bitje, a ženske ste vzbudile v njem tiste strasti zaradi katerih ga zaničujete; vi dr;v*'.N*jia gospodična in vse vaše tovariŠice ste poleti v pisarni dckole-r'rana. kakor kaka dvorna dama na cesarskem balu v Berolkut, roke ir ir.te do komolca gole, še celo po rimi, frizirane ste tako, da je vsak ia ; past za moška srca. če imate sla-
1 e obrvi, si jih popravite, če imate redke lase, si izpopolnite, če ima-re blede ustne, jih umetno pordečite... '.riMjete se zapeljivo, rade ka-
I redrte nogovice... za vraga, v\\ se |e potem čuditi, če se še kak
Alojzij splaši in spremeni v Gola in
vas v ugodnem trenotku v kakem kotu objame in poljubi?
Poglejte, ljubeznive tipkarice in sploh vse gospodične, ki si z delom služite kruh in se pritožujete, da vas vaši tovariši zasledujejo z nekre-postnimi nameni — meso je slabo, to je bilo znano že starim Zidom, današnji moški tudi niso svetniki in če hočete imeti mir pred njimi — ne peljite jih v skušnjave.
A to je ravno zlodej: tudi vzorno poštena in vzorno krepostna ženska je nesrečna, če se ne more igrati z ognjem in njen največji triumf je, da moškemu glavo zmeša. Vsaki ženski Je veselje in zadoščenje, da spravi svetega Antona v skušnjavo, a kadar prizna sveti Anton, da je premagan in hoče zapeljivko objeti, tedaj pa začne ona na ves glas kričati: Na pomoč — hudobni Golo me je napadel.
Tako ie, ljubeznive tipkarice in vse druge uradnice in zato slovesno odklanjam očitanje, da moški zasledujemo pisarniške tovarišice in da je vsak izmed nas nekak hudobni Gc'o. Na podlagi svojih lastnih izkušenj in po soglasnem priznanju vseh prijateljev je v ljubezenskih stvareh vedno ženska tista, ki začne. Tako je bilo vedno. Ali ni že f:va v paradižu povabila in zapeljala Adama, da se je lotil prepovedanega sadu? Ergo ...
Jakob Brzin,
stenograf in literat.
•mm
Zdravi, krepki zobčki poženo brez
Razvitek malih otrok v dojenški dobi uspešno podpira redno dajanje lahko prebavne redilne Scottove emulzije. Predvsem se zlasti ob času prodiranja zob kaže u'inek tega že dolgo preizkušenega krepila z; ctroke. — Scottova emulzija obseea tudi za rast zdravih, močnih zobčkov tako važne kosti tvorne apnenčeve soii. Otroci ostanejo trajno dobre volje in komaj kaj zapazijo od sicer tako hudega do-bivania ~ob. - Scottova emulzija se uživa lahko vsak letni Čas, s'astna je in nespremenljivo učinkovita — biti pa mera pristna Scottova emulzija ne pa ponaredba
v*
Cena o.-ijTr.ain: steklenici - -x ~>o v dobiva se po vseh lekarn h Proti vpcSfPntvi ,"o v. v piwic n h znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BROWNE d o t na Dunaju Vir sklicevaje se na na5 list enkratno vpoSKiarev poirkuSnje od kake lekarne.
Na mučne zimske bolezni, pro-tir?, revmatizem in ozebline u^odnr vpliva, bolečine tolažeče.vsrkavajo j če sredstvo za vteranje Contrheu-man iz lekarne B. Fragner v P-a^i (Glej inserat!) II a
JA STARA
izkušnia ie in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev re ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovpoznano lilijsko mlečno milo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Ber&mann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, droserijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušteah po :  :   70 vin. se dobiva povsod :
Zako] so soniani tato tf.sti.
Ste imeli večkrat priložnost občudovati Čvrstost mornarjev in ribičev. Oni žive na morju med viharji in valovi in tako jih vidite vedno z razgaljenimi prsi; toda nihče od njih ne trpi ne na revmatizmu, ne na bronhitih ali katarju. Redkokdaj se sliši koga kašljati in med njimi ne boste našli nikogar tuberkuloznega ali j etičnega.
In to zakaj? Vzrok je znan iz najstarejših časov. Zdravniki so vedno nanašati to na dejstvo, da mornarji dihajo vedno katran, ki je jako razširjen na ladjah.
Sedaj vsak ve, koliko pomaga katran za bronhite in za prsi. Najmanjši zanemarjeni revmatizem lahko povzroči bron hite in ni težjega kot oprostiti se zastarelih bronnitov.
Nikdar ne moremo zadosti priporočiti bolnim, naj si pomagajo takoj v začetku; in najnavadnejše, najgotov^jše, najbolj priprosto in najceneje sredstvo je, piti vodo iz katrana med jedjo. Toda ona. ki se navadno izdeluje je malo uspešna, ker se navadno katran ne raztopi v vodi.
Danes, hvala gospodu Guyotu, lekarnarju v Parizu, ki je iznašel sredstvo, po tom katerega, se lahko katran raztopi. V
Mlad mornar.
vseh lekarnah se lahko dobi pod imenom »Goudron - Guyot« katranovo zdravilo, ki je zgoščeno v najvišji meri, ki dovoli vodo zredčiti in ki je jako uspešno.
Zaporedno uživanja zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavne žlice na vsak kozarec vode ali kakršnesi-bodi pijače ki se navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronhite. Večkrat se namerava ustaviti najhujše obolelosti sopil, ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučih uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve.
Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronhite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Goudron - Guyot«.
Ako bi Vam se hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravoga »Goudron-Guyot« ne zaupajte, ker se gre edinole do biček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronnitov, katarjev, sta rib in zanemarjenih revmatizmov itd., da zahteva pravi Gomlron Guyor« Pe'* katrana, neke posebne obrežne smreke, k* raste na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopljivega katrana; in to za dostuje v dokaz, da je uspešnejše kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, da pre prečite vsake zmešnjave, pazite na zDam-ko. Pravi »Goudron - Guvot« ima ime Guvot natiskano t velikih črkah in svoj podpis v treh barvah, v vijolijasti, zeleni in rdeči počrez kot naslov: Maison Frfere, 19. rue Jakob, Pariz.
Zdravljenje stane sumo 10 vin. na dan in tudi ozdravi.
P. T. — Oni. ki se ne morejo privaditi okusu katrana, lahko nadomestijo »Goudron - GuvoU s »Krosljicami Guvot« iz norveškega katrana obrežne smreke, vzem-ši po dve ali tri kroglice pri vsaki jedi. Na ta način si lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo in tudi vmes. te krogliice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Guvot« fo bele in podpis Guvot je Črno natiskan na vsaki krogijici
Glavna zaloga: Maison Frčre, 19, rue Jacob. Pariz. Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabriel Piccoli, Sušnik, Ub. plem. Trnkoczy in Ph. Mr. Jos. čižmaf in v vseh boljših lekarnah.
Proti
22
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Meliisine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetne sapo iz nst
1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Heslfeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr.tobačne toverne in tkr. bol. blagajne ? Ljubljani.
Melusine-usfna In zobna voda.
Sunja, Hrvaško,   22.  iebruarja 1908. Blag. pospod lekarnar' Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper  zobobol,  utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem • Mato Kaurinovic, kr poŠte meštai
► i
A. KUNST
LJubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na tzbero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točt>o in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zazuamojeje. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
vešča papirne in galanterijske stroke,
Cenjene ponudbe pod „Poštena" na upravoištvo »Slovenskega Naroda«. 181
s tremi sobami in pritiklinami •
i se edda za februarjev terz&in i na Bleiiveisovi g. 20, MI. nadstr.
Poizve se v pisarni Filipa Zupančiča, ■        Šubičeva ulica št 5. -
pri c kr. dež. sod. zapriseženi .strokovnjak in koncesijonirani oglaševalec in trgovec glasovirje?
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Glasoviri e, pia nine in harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi, bogato izbiro co solidnih cenah Jamčim nismeno deset let! Tudi <tare glasovirje imam vedno v zalogi. Uglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno In ceno. Stare glasov'rje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom event. falzifikarov in navidezno cenega pofelna. ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici oglašuje izključno Ir 6= F. Jurasek.
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
ji, lepe prsi
dobite cb rabi med.
3r. ji Kisa krems za prst
oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*~-Razpošiljanje strogo diskretno. 35
Ros ilr. H Rix, laboratorij, Dunaj IX., 8erggassel7/T
Zaloge v Iiiublfanis Lekarna pri »Zlatem jelenu*, drogeriji Kane in „Ađrija".
■g vsak 1 ploš
in 200 igel, ako naenkrat na-:*. roči 6 plošč. ::
dobi vsakdo 1 album tn 200 igel, ako naenkrat naroči 10 plošč
Gramofoni že odi 21 K naprej
Avtomati že od SO K narrej
tndl na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za £g. gostilničarje. Vsa popravila Gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. - Glavni zastopnik največjih tvornic, kakoi znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr
Preprcdafalci dobifo ropust. Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Eiaffineje kakovosti po 5f 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase sn ftrado „Neril" po 2 in 4 K— toaietne potrebščine lasnlief brade in druge potrebščine za maskiranie; "so po zelo zmernih cenah priporoča
'fefan Sfrmoli
brivec in fasničar
Ljubi
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
xr Prešernovi \xllcl štev« 3
: o  od 1. januarja 1 © 3
višala obrestno mero za vse—stare in nove  hranilne vloge na
t
M
/a od slo.
Rentni davek od obresti plačuje sama.
{armenar in sedlar v £<fnh!lam, Slomškova nlica št. 6.
Priroroča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljenih ; v zalogi je daije
12 različnih sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
|ana? Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga).
Izdeluje vsa lasnlčarska dela solidno in okusno Kupuje zmešane in rezane ženske lase
FRANC KOS
zbijana, Sodna ulica št. 3.
Specijelna mehanična
plefllna Indostrlla m trgovina
n površne in spodse jopice, noderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje 4i!e-tiini nabijal i. t. i
nadrobno in debelo
Šivalni strofi od 70 K napre|y
fgg^~   pletilnž stroj
patent »\Vederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem sgentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
Hi trpi
finih
ročnih del
TON
zdravega
želodca
zariti po?lavituo v ihraaitv;, pospešeranjn in ur Ama vanju preb&vljenja Ter c datntnitvi zoprnega telesnega saprtja. Preizkusimo, i> izbrano naj-noljSih in najboli aoinkujofrih »draTilnib zeUić skrbno pripraTljeno. tek zbujajoče, prebavo po-spefknjoda in voljno orlvajnio-p domačo »dravlio, ki tman]Sn]e tn od*txjtn)a mane nasledhe ne> zmernosti, slabe dleto, prehlajenoatl in zoprnega telesnega sonrtja, n. pr. gorefiioo, nape* niante, nresilno tvoritev kisline ter krene bolečine, }e DR. ROSE B&LSAM £A lEi.03SC lekarne B. Fragner v Pragi.
v LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
s
varita t Val MT°1 VaniOl      nlce nosilo
oblastveno zavarovano varstveno znamko.
Predtiskarija
Tambur iranje
Montiranje :-:
Plisiranje :-::-:
Glavna zalogai lekarna
B. FRAGNER,
c. in kr. toni dobavitelj ,Prl črnem orlu«, Praga
Hali strana 263.  Osel Herodovi Bfite.
aazpo£tt;an]e po pošti vank dan. 1 cela steklenica 2 K, 1 ?>ol«viona staklenica I K. Ako postite po pošti naprei K f$0. <tnb:te 1 malo stekla-aieo, ako C 2*80 dno veliko stekle-lico, za K 4TO .ive veliki staklenici, ■a K 8*— < relike stoki., aa K 22"— pa t* velikih staklenio poitutne prosto na vse postaje Avstro-Ofjr. monarhije.
V UEkSasi: Uma Jos. &yr, dr. 6. Fta* Al
B. GStzl, Ljubljana
3331
Mestni trg št. 19.
Krame novosti zimskih oblek In površnikov
aar domačega izdellsa-. -ara
Za naročila po meri največja izbira fn- in inozemskega blaga«
StaPI   trg   Sla  O.     &rex konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba.
ie se aa
ii
gospodično ali dijaka
nižjih razredov.
26«?
Kje, pove upravoištvo »Slov. Naroda«.
Dobro ohranjen 273
planino
se cen6 proda na voglu Sv. Petra j ceste, vhod Radeckega c. 2, I. nad.
Skladišče
pripravno za delavnico ss takoj odda bi Ambroževem trga 9 v £jnbljani*
Manjša vpeljana 271
Sprejme se
na Spodnjem Koroškem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 255
prodaja is poiilja po poštnem oovzetjo Iv. Bonač v Ljubljani.
vrtnarija
se takoj ugodno odda v najem.
Natančneje se izve pri stavbni tvrdki
Ivan Dgrin. Ljubljana, Mmu nalirezje 8.
ms*.
Gena sliki 5 kron.
372 i
za uvoz lozneoa
le zaipif
2a Ljubljano in Kranjsko. — Ponudbe uv r;denih energičnih gospodov pod Sul-timpor   upravništvu »Slov. Naroda«.
Redka priložnost za zđravniKe in oenzlicDlsts
Enonadstropna bila
s cvetličnim vrtom in primernim dvoriščem ter njivo v prijaznem trgu Savinjske doline se takoj odda. —
Vprašanja pod 9,Redka priložnost11
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 274
(Felaoer)
ki bi hotel priti v Novo mesto 2a pomočnika ali mojstra. Več se izve pri meni. Peter Gorupič, kovač in posestnik v Kandiji. 204
V najem se odda sfarosnana
jjjjm gostili
se sprejme na stanovanje.
v Selenburgovi al. 6.1. nad. levo.
196
Pozor trgovci! 190 Pozor trgovci! Proda so v mestu dvonadstropna
s šestero strankami, blizo 2 cerkva. V hiši se nahaja čez 50 let obstoječa trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, jako dobro vpeljana; lokal je prostoren in zraven skladišče. Proda se radi družinskih razmer. Naslov pove upravništvo  »Slov. Naroda«
v Novem mestu, 266
na želf© tudi z mesnico.
Več se poizve pri lastnici hiše Mariji Rozina, v I. sadsir., istotam
Proda se radi družinskih razmer
O V 269 dO
i v Ljubljani, zelo ceno s koncesijo vred j pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. ! :: Hiša je za vsako obrt pripravna. ::
j Eventuelno se da tudi v najem.
Pismena vprašanja je nasloviti:
' Mani? ŽniSailii, Lidlini, Dtmajska csUa fl. 35.
E 5493,12-2
267
Dražbeni okli
Dne 21. januarja 1913 don- ob O. uri
proiado se na Rimski cesti 16 na javni Dražbi
sledeči predmeti:
špecerijsko blago, razni likerji in trgov, oprava.
C. kr. okrajno sodišče v Lfablfaai,
odd. V., dne 2. januarja 1913
IMležne kocine
na obrazu aH na rokah odstrani v 5 minutah
Dr. A. Rfrca
odstranjevalec Kocin.
vV
tiyr  i        Zaj. neškodljivo, gotov •     i        uspeheh. Pušica za 4 K zaaostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Ros. dr. I. Rix, laboratorij, Dunaj l?., Berggasse 17/E.
7aloga v Ljubljani: Lekarna ,pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija'\
8 K^^^S^ 3
Stroje za valjenje
domače in divje perutnine, donosna perulninar-stra uredi strokovno in ceno, pesmeno perutnino vseh vrst, vse priprave za rejo dobavlja specialna tvornica Nickerl & Co.. d. z o. z., centrala: Dnsa* - Inzersdori, Triesterstr. 30, fefefon št. 912": Zahtevajte brezplačno cenovnik št 84. 268
G. Flux
wr Gosposka ulica 4, -m
I nadstropje, levo 149 Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
j,\\n e\it k groharj eve * i, b k .
PRfflOZATRUBARJA
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
je v   udobnost   cenj.   občinstva   zopet v središču mesta.
s    Priporoča in namešča le boljše ::
ffll
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobi o Izbira različnih slufteb, zlasti za ženske Vestna in kolikor motno hitra postroi&a zagotovljena.
Prt v nanj i h vprašanjih se prosi znarakaza odgovor.
Cena s pošto kron 3-20
NARODNA KNJIGARNA »™: Ti
Haiensko-pravdni red
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajo čim i. _
Trdo vezan 5 K 80 t,, po posti 5 B SO v.
knjigama v Ljubljani.
V trgovini z mešanim blagom
dobro Izurjena
251
prodajalka
iell slnžbo. — Dopisi pod »Poštenost" na upravništvo »Slov. Naroda«
ljen, toda dobro ohranjen z vso opravo in
cirkularno žago
s transmisijo vred, se proda po ugodni ceni. Kupci naj se zglase v Spod. ŠlSki, Kolodv. ulica št. 181, kjer si jih lahko ogledajo še v porabi. Dopisi poštni predal 65, Ljubljana. 244
ttif    aafta. rfflnf
Aparat za valjenje
K 45-— izleže boljše od vsake kure. Zastonj na poizKušnjo. 0. SZOcko, Pottendor! st 41 pri Dnnafu.
Na stotine referenc in izpričeval iz vse monarhije gratis in franko. 256
spremeni mesto; izvežban je tudi
v solicitatskem delu. Gre tudi na deželo. Vstop po dogovoru.
Dopisi   na   upravništvo ,Slov.
Naroda" pod „Doktor"- 245
(hladilnike)
188
velike in male za točenje piva z cg«jen čevo kislino ali samo s pipo
kopi iz dnip roke zslois oiva m Seisli.
Ponudbe na upravništvo »S! Naroda«.
Sprejme se v predilnici Prebold pošta Št. Pavel, prt Preboldu. Staj.
učavničar
oženjen, obeh deželnih jezikov zmožen, trezen in zanesljiv delavec, ki je izurjen v vseh v to stroko spadajočih delih. Naj se javijo le delavci z dobrimi — :    izpričevali. :—
Proda se novo zgraleni e M
za poljedelske stroje išče sfToSnlca  Jali§ Mm3
Jezernica (Seebach)   pri Beljaku.
247
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevan je tudi  na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
TSOVSki
s trgovino in gostilno v Doliču. Tudi se zamenja z majhno hišo v ljubljanski ali na mariborski okolici. Leži tik okrajne ceste, dvajset minut od železniške postaje na najlepšem prostoru. Lokali so krasni in veliki  Zgladiti se je
v šoii v Doliču, pošta Mlslinja, Štirsko.
izučei*  strojni  ključavničar in
vrfljar (Dreher) z najboljšimi izpričevali, ki prav dobro pozna naprave pri žagah in opekarnah, električnih in plinovib (Sauggas) napravah in drugih eksplozivnih motorjih, išče sDužbe. Napravil je tudi na Dunaju izkušnjo za šoferja in je vozil z najfinejšimi vozovi. Ponudbe prosi pod I. Linhart, Spodnja Šiška itev. 30. 209
debro izvežbana manufakturista, spreta na prodajalca in trgovski
učene
poštenih staršev, Id ima veselje do trgovine in  2 razreda srednje šole se
sprejmejo v manufakturno trgovino pri  Vinko Šketu v Ilirski Bistrici, Notranjsko. 62
ki bi radi končnoveljavno in pravomoćno razdružili svoj zakon,
se
a
naj se zaupno obrnejo na „PanU0£33a" obl. konc. in*3r£3acifs!i£ pisarna, Budapešta VL, £z$ndygasso 98/a
IIIj 12» — Strogo reelno. — Honorar
po izrš:tvi.
!06
Trgovci pozor!
246    Tpgoirca psserl
BiHll 1179111
v Mul &
25. lega mm i Li
novo postavljene dvonadstropne hi:
tik Zagorske farne cerkve. Cenjeno samo 21.600 K, najmanjši ponudek I6.2C0 K.
Ne zamudite ugodne prilike! Ne zamudile isgodno prilike!
rgovmo
mm
uimtt«
Zoruzem ce
I
I
e o
1
Odllaorani mm mednarodni rax-n   atavl na Danaja lata 1900.
1 3 af
v Linbliani. Wolfova ^lloa št.
fi4
priporočajo svojo bogato zalogo efeova! za poletno sezijo.
Vse vrste moftkib, damskih in otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Gumi za pote, vrvice« zaponko, čistila itd.
vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske io lovske čevlje.
Izdelujejo mm po meri v lastni deiav* nlci, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. 4- Zahtevajte cenike.
edina zganjamo
:: Štajersko slivovko »
tropinoveci brinjevecf vse vrste likerjev ter
:: medicinalna žganja :: D AR P D T HIP
io vm itajerski mi Umom, m iiai, m iz a*l W (Ma H tt II I. » 1  UI k
*mwBkmtB£BmM*iEmm&
36
33
FY
D01B
54
06
14 štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 1L
Jeseniške novice.
Jasna beseda. Mnogo let že vodijo za nos klerikalci naše slovensko delavstvo.   Ni industrijskega kraja, kjer bi klerikalni poslanci ne prirejali raznih shodov, osobito   kadar so pred durmi državno, deželnozborske in občinske volitve. Takrat se delavcem obljubujejo zlati gradovi, zlate nade, starostno zavarovanje, zboljšanje plač, skrajšanje delovnega časa Itd. V resnici je pa vse to, kar smo opetovano že opozarjali jeseniško delavstvo, le zgolj slepenje in zapelja-vanje k volitvi v zmago raznih klerikalnih mogotcev. Ker se je klerikalnemu delavstvu v zadnjih letih mnogo obljubilo od   raznih nedelavskih poslancev, kakor Pogačnik, Oostin-čar, dr. šusteršič. Piber itd. in se do danes ni niti najmanjšega še izpeljalo, zato je v pomirjcnje zapeljanega delavstva prinesla v št. 6 »Naša Moč« članek   Delavstvo in politika«. Radi pičlo nam odmerjenega prostora se moramo zadovoljiti le z nekaterimi namigi, da se bi že vendar enkrat odprle oči našim delavcem, da bi uvideli, da so klerikalci tisti, ki jih pri vsak? priliki izkoriščajo. Naj navedemo le nekaj odlomkov! »Večina slovenskega      delavstva pričakuje nbrambe svojih   interesov   od poslancev. —  Delavstvo pa da nima druge naloge, kakor da od časa stopa z več ali manj odločnimi rcsolu-ami pred državne poslance, ki mojo seveda vse obljubiti, če ne je pa zamera.« Kdo povzroča resolucije? \!i jih   ne   povročajo   ravno po-nci, da nasujejo delavcem nekaj Deska v nči. S samimi resolucijami ie še preklicano malo doseženega! — Toda čisto napačna je misel, da mora delavstvo pričakovati lepših časov od politike, od parlamenta. — V parlamentu *e take postave, ki bi znatno zboljšale položaj delavstva, oh skleniti ne morejo. — Delavstvo se mora obrniti na drugo adreso, tie, kjer se v vsakem slučaju reže delavcu njegov vsakdanji kruh.« Tako mora torej -Naša Moč- sama :hote pripoznatt, da poslanci in poganska zbornica ne morejo v dobro-' it delavstva mnocro ali nič učinUi. Pri državnih podietnih tam izposlu-iejo mogoče trohico priboljška. Pri ■ rivatnih podjetnikih so pa poslanci ravno tako velike ničle   kot drugi. Alj more poslanec   prisiliti upravo ke tovarne, da bi zboljšalo svojim stavcem plačo? Ne! in stokrat ne!
,;n ;e vse obsodbe vredno oočetie gotovih, klerikalnih    kolovodij, ki ^re^niiselno htijskajo in zapeljujejo lelavce do neoremišljenih korakov, obliubliajoči jim svojo poslansko po-rnoč, če prav dobro vedo, da ne morejo pomoči. Ali se niso dogodili že na Savi taki slučaji? Poglejte, koliko č>sa ze tia Vevčah stavkajo ubo-d delavci in se bojujejo   za svoje pravice, a ne morete dos?či ničesar, če prav je ves klerikalni Štab na no->ah. 7ato pa morajo delavci zaupati v svote lastno pomoč, ^* svoj lami živel — ne se pa pustiti hujska-ti in za ne! ja vati no klerikalnih mo-rotcih, ker ti ne občutijo kazni, s kn-tero je  kaznovan   delavec, ampak icra se obrniti na drugo adreso, tie, kjer <r" v vsakem   slučaju reže delavcu niegov vsakdanji kruh.«
Volitev skupnih lastnikov za podobčino Jesenice je razoisana. Vo-odbor in predsednik kot upravi-telfi skupnega premoženja. Treba le nato gledati, da nam klerikalci ne mibotapijo zooet kakih hijen. Preteklo !eto se je iz gozdov skupnih lastnikov izsekalo in prodalo za okroglo 14.000 K lesa. katera vsota se je razdelila na solastnike.
Volitev odbora skupnih lastnikov je tajna in ima predsednik vsakega volilca o tem pravočasno pismeno obvestiti. Pri volitvi se ima komisiia ravnati po določilih in predpisih občinskega volilnega reda. Vsaka "enostavna agitaciia ie kažnjiva.
Hud c. kr. gospod. Predstojnik nekega urada na Jesenicah maj za danes zamolčimo ime) je nekemu že-<:/rvškemu uslužbencu, ko je bral v svojem nrostem Času v pisarni »Slovenski Narod«, iztrgal iz rok, potepta! in kaznoval uslužbenca z 1 K orjnhe. — Smo radovedni, če ta naduti Siidmarkovec, (čegar ime je že pristno nemško!) z isto mero in energijo kaznuie svoje podložne, kadar v shizhi no cele ure bero v pisarni TaeespoštO'?! — Pa o tem pri-hodftHC malo več!
Vendar ic enkrat srečno prijadrala   tukaišnia skupina »Jugoslo-!i železničarjev« popolnoma v 1 Ttkatoi tabor in se postavila nod rn'ronanco   zloglasnega Skubica! Nismo   hoteli v   javnosti ožigosati I""osfovnnskih železničarjev« radi ' f;>' nočetja pri zadnjih občinskih volitvah« ko so tako strastno agitirali roti narodno - napredni stranki, se navduševali za klerikalno listo, celo dru?e terorizirali in kot en mož vsi volih klerikalne pajace, ker smo mi-
slili, da jih je zapeljal le njih preča-stitt patron in smo upali, da jim pade mrena iz oči. Sedaj pa, ko vidimo, da dosledno jadrajo v jeseniškem Čebuljizmu, moramo to tudi javno pribiti, ker bi to mogoče nekatere vseeno zanimalo! Naprednjak!, vi pa sedaj veste, da s temi ljumi; katerim sta vzor Skubic in Cebulj, nočemo imeti stika in nje same i njih prireditve odslej popolnoma ignorirajmo!
Za Krotek čas.
Z ena: Ali še veš, ljubi Maks ... v najhujšem mrazu sva se zaročila.
Mož: Da, da... če se spomnim, me še danes zazebe... * *
Igralec: Strašni časi
Ob zastaiostl delovanja želodca
se je treba potruditi, da si izberemo prava sredstva, ki lahko želodec v kratkem pripravijo do krepkega, trajnega delovanja, ker je to glavni pogoj za vse druge funkcije človeškega telesa. V tej smeri izkušeno sredstvo je že 40 let po vsej monarhiji znani dr. Rose - balsam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Zaloge v tukajšnjih lekarnah.    VIIL a.
Fayeve pristne
sodenske mineralne pastilje
se irvaimjo ii zdravilnih vre I rev III. in XVIII. občin« Soden pod TauBUSom, ter so se it
izborao obnesla pri
denarja nič ... draginja taka... v soboto mi bodo na licitanti prodali vse pohištvo...
Blagajnik: Bodite veseli... boste vsaj sDet enkrat videli, kaj je razprodana hiša.
— Ali je res — profesor dvo-pičnik se je razročil?
=s Da!
— Kaj je pa vzrok.
= Naročil je šopek, da bi ga svoji nevesti poslal... a ga je pozabil položiti v škatljo ter poslal prazno staro škatljo z napisom: To si ti.
— No, srečni oženjenec — zda) si brez dolgov. A povej; ko si z doto svoje žene plačal dolgove — ali ti je kaj ostalo?
— Da! 2ena mi ie ostala.
* *
Sodnik: Preidimo na zasliševanje prič. Prva priča Natan Bauh-gedanke.
Priča: Tu!
Sodnik: Torej vi ste Natan Bauheedanke. Vaš poklic?
Priča: Agent.
Sodnik: Vere?
Priča: Katoliške.
Sodnik: Tako — katoliške? Koliko ste stari?
Priča: Ne vem.
Sodnik: To morate vendar vedet-' — sicer pa imate krstni list.
Priča: Da, gospod sodnik, krstni list imam — a Če bi po njem
računal, bi bil šele šest tednov star.
* m
Pri porotni obravnavi proti nekaterim »anarhistom« so prinesli v razpravo dvorano tudi več škatelj za sardine, ki so iih nezmotliivi sodni izvedenci proglasili za bombe.
Med porotniki ie bil tudi zelo nehraber gosnod, ki je nekaj časa nemirno gledal bombe in se potem oglasil za besedo.
Prosim, gospod prezident, te-le bombe... tik pred klopjo porotnikov ... prosim .., saj bi se znala zgoditi kaka nesreča ...
Ah, kaj, je zarenčal prezident, saj imamo nadomestne porotnike.
Gospa A. (ki je vatirana in šminkana ter ima na glavi polno tujih las, v ustih pa umetne zobe): O, vi ne veste ... moj mož ... da ... to je velik prijatelj narave!
Gospa B.: Tako? Pa na vas se to ne pozna.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
kalile, hiuiuli in Mita katarja.
DOlaijijti lenrrik. — tm 1*25 a ftaflji — Debi« a ptnri
Pozor!
Pozor!
Drože (Presgerm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50'/, boljše od vsakih špiritnih drož. Splritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makse Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JKetoda.
V Ameriko in Kanado
CUNAKD LINE.
Pannonia iz Trsta dne 31». januarja 1913. Dltonia iz Trsta dne 7. januarja 1913.
in se ustavi v Mesini, Palermu, Neaplju
Iz Liverpola i
Lnsitania dne 4. la 25. januarja, 15. febr. 1913. Maoretania 11. januarja. 1. la 22. februarja 1913.
Pojasnila, vozne karte;
Duna) I., Karntnerring4, Trst, Via Ghega 8, ori vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. tU. razred. Cena: Trst-New York 170 K, otroci pod 12 let K 85-— več 20 K pristojbine od osebe.
Pletenje ln slvanfe
slamnikov.
Docela izurjena, strokovna moč, spretna v izdelovanju slamnikov, samostojna, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe s prepisi izpričeval na gališko ligo za pospeševanje obrta (Liga Po-mocy przemyslowej) Levov, Panska 11, Galicija, ni
V hiši Janez Trdinova ulica št. 8
pritlično I*6
se proda neka! rabljene
Bavuo tnm se proda tudi
registrirna hlassioa
■» 4 predali.   Vse navedene stvari so še v zelo dobrem stanju. ■
Csbo risio tfioe oerii!
1 k# sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napoibelo K 3*60, belo K 480, prima mehke K 6-—, veleprima K 7'20. Najbolje vrste snc?:no belo perje K &60. —
Izdelane nostelie Z£LTE£ffi&
nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10'— K 12—, K 15'— in K 18'—, 2 meira dolga, 140 cm široka K 13--, K 15'-, K 18—, K 21'-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3'—, K 3*50 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4" 50, K 550 in K 6—. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915
Bnediit tabsel, Lslies ii. 35, uri Plznjn na tekem.
Pozor! Pozor! Mirita im\ minut od kolodvora is proda:
z vrtom in stavbiščem, od južnega kolodvora v Mariboru tričetrt ure oddaljeno v Poljskavi je oddati majhen vinograd z okoli 8 orali, med tem okoli 2 orala novonasajenega vinograda in travnika, krme za okoli 4 živine in majhna gosposka hiša z viničarijo, senjakom in čebeljnjakom.
Veliko posestvo
pol ure od Maribora; južni kolodvor v Frei-deggu z okoli 28 oraii zemljišča, od tega novonasajenega vinograda okoii 5 oralov, drugo gozd, velika drevesnica, travniki, Čebeljnjak, 2 viničarski hiši in gosposka, krme za 10 živine, vina se vsako leto prodajo z vinotočom pod vejico, dalje se prodaja tudi mleko. Vsi trije objekti se prodajo ceno radi drugega podjetja. Ceno pove pismeno gospodar Lado vik Sa-bukosehek, trgovina z barvami, Edmund Sekmiedgasse 9- 154
ozdravi brez vbrizganja pri s*o*podib in damah vse bo-'ezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
Škatija (100 kom.) K 5—. 2 škatiji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluie
Delta' Uboraioire de Proiits teipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekarna Mariatilt, Btdapelta. 71. liszt Fsrenc-ter 20
po povzetja ali ako se znesek pošlje napre.
NARODNA TISKARNA
V LJUBLJANI
■ i ■■
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Ictotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon".
■ ■■■■■ -»■••■*« -mm
Telefon štev. 86
Siampilije
vseh vrst za orade, dradtva, trfovoe itd.
Anton Cerne
graver ln ladelovatel} kavcnkovfh štamplllf
Ljubljana, Star! trg 20.
Ceniki franko. 235
Lja^aaa, Stari trg 11
priporoča
mmmm
cilindre, čepice itd.
najnovejše fasone    ■ ■
po naj rs 12 j i ceni.
Hnstrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
CJ
&> o
J5 ">
<1>
O
"^3
O
■o S*
o o*
CD
S*
Najcenejše
domačega izdeika priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
J®s. VMmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
35
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfinejših
švicarskih ur iz zlata in srebra, are za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in drage prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj!
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni ::     delavnici točno in solidno.
Teodor Kom
(poprej Henrik Kora)
pokrivale! streh ie klepar, vpeijalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljiljana, Poljanska cesta It. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrše* vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim skriliem z
asbeskenentoim M\]m (Efanait) patent BalsrM
z izbočno in ploščnato opeko, lesno* cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kEe-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
lite ii **iijsla mu MMm piafc
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt prosto^
MX
Stran 12.
SLOVENSKI NAROD.
14 štev,
VetOMSdSitV
slikozor
silkozor
z mehanično izmenjavo »lik. 9QV~   Itno SU feOiJpe*3.   "OM Zraven
90 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. SHke se spričo posebno ostrih okularjev vidijo poestao lO#0 in |al&6 plastiftae ta »o panoramo  z   mehanično  premeno  slik  zaradi  pikanterije radi
kupujejo.  Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 350. —
Edina prodaja po povzetju: 4744
M. Swoboda, Dunaj, lil-, HPesagaase 13*23.
Stta-stvljeu
i mi
Tovarna oljnatih bani. laka in lirni
Telet« Številka 154.
(Aoslibiia. lakirana, stavbna
Proda ja.nica:
Miklošičeva ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
I..
231
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
1.1. Mat is tet iznri ant Manb M. tie).
Najboljši češki nakupni vir!
II kg novega sivega, puljenegu posteljnega perja K 2-—, boljšega K 2-40, polbelega K 2"80, belega K 4-—, boljšega K 6, gosposkega paljen b snežnobelega K 8*—, puh, siv K 6*—, 7—, 8* puh, be! K 10:—, prsni puh K 12*—, carski puh K 14"— od 5 kilogramov
naorej franko«
7   : ' .    jene postelje
iz sjostonitega, rdečega, modrega, rumenega   aii   belega nankfriga,
pernic- [ 120 cm vel z dvema zglavnikoma okoli 80 X 60 cm vel., zadosti
novim, sivim, stanovitni.n perjem K 16—, napol puh K 20—, puh K 24 -, nernica sama K 12—, 14—, 16—, zglavnik sam K 3—, 3*50 in 4-. Pernica okoli 180* X Ho cm
.. 90     70 cm vel. K 450, 5 - in 5 50, spodnja blazina okoli 180 V 1K cm vel. K 13"-, 15—, 18'—.   Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odeje, kovtri,  modroet itd. najceneje razpošilja po povzetju, zavoj n in a zastonj, od K 10— naprej franko 4063
JOŽEF BLAHUT« Dešesilse št. 33 {Sum&^&lr
se zamenja ali denar nazaj. Zahtevajte aaiančen ilushovani cenik gratis in franko.
!*3
bt. 190/ V.u.
240
Podpisani mestni magistrat naznanja • v •     • ■
U
llillil   U       .4. ..-v lUlljHJ
m
ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.) da so v rmislu § 34. vojnih predpisov I  Hel, 1 zvezek
od 27- jaguarja do 3. februarja
imeniki onih mladeniče?, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nad-tropje in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču aii za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznw tukajšnjemu uradu;
2) da so v smislu § 8. črnovojnih predpisov
od 27. januarja do 3. februarja
v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894 rojenih, od 1. januarja 1913 črnovojništvu podvrženih mladeniče?. Pogreški naj s° pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat v
dne 9 januarja 1913
/faročila ?a
he mzitnice
sprejema
Marodna tiskarna
in
ar o a na knjigarna
Ostanke blasa
Obleko, hlače, paletot, damske obleko, plašč, sukalo Itd
Eksport tvornico suksega blaga 133
Kari Kasper, Iunsbrnck it 57.
ki so se mi v množicah nakopičili, oddajam, da se jih čimpreje izne-:: :: bim, daleč pod ceno t :: :: Zadosti za popolno raesko
Zahtevajte vzorce ostankov
moškega in dam-skega blaga poŠt. prosto.
največja zalaga imnU Jo aajflaefslb
otroških vozičkov
tn navadno do najfinejše
žime.
M. Paklč
w Ljubljani.
ŠRBiRin naroEnikom » w i i »iraijiiD.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišče 7
obiastv. konc. instalater za eBektrične naprave, luči, prenos sile; daljo hišnih zvonil, telefonov itd. StreBovodne naprave! Poprava v stroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi In najnovejšimi   preskuševalnimi   aparati.   —   Cene   in   delo solidno!
Blagovolite pisati po vzorce in cenike!!
dobite jih poštnine prosto!
Mtitm Mm, čiji, flauti is
so že od leta 1887. najb&Mše kakovosti. 1 m
Pcšilfnia na zahtevo tudi vzorco plesnega, spomlad-nega in poletnega blaga, kako? tudi vso izdellse za
-- ,   ■—   domačnost in za oprave nevest ■ -
kroj&č prve vrste
se nahaja seuaj i lastni hiši
|£ 2io bavni naslovi se usaS&umu. naznani jo
k (x£L usdLdbat u/onjČene peči) ^ Zjruzrnfza*
Ma na i
konkurira z naivečiimi tvrdkami r^lede finega kro]a in ele-
eantn? tzvr^itve
Iionila zalogo nalflnersili angl. in \m, 'MM Mi
• M za liiGliF*. :
Štedilnikov in peči *zo.zffle£s
Starenje sAnsčcijsfiĐ.
GL
■ rr~------^-----
scen k:i€ivlr
Ui se je igrala prvič 24. t m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se •e morala   ponoviti,  je ravnokar   izšla   v založbi
arodne
rne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
lm 1179, s Bfiio 10 v veL
umetniške,'.
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
„i§i liani"
f rsšernova ulica 7.
kaže nafiasneje ta-Ie pripis, ki ga Je prejel
Jf y Lliii:
72
Mšm aiiol
hočete imeti?
ti
Odlično, avstrijsko, najbolje uvedeno
zavarovalno društvo
z mnogimi strankami  ki se peča z  zavarovanjem »POti Ognja, ^
- vloma, poka šip, nezgodam, življenju Itd. ===== ^
odda za Kranjsko In Primorsko S
H
W M
H
louno zas
nistvo
2 bivališčem v Ljubljani proti stalnomu dohodku ln proviziji.
Ponudbe zmožnih oseb pod tlkavoi|0 20M 7 a11 na anončno ekspedicijo Kienroiok v flradon. 260
mačih zdravil
„Ada11, m
Vedlo sveže inijeve špecialitete.1
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rib|e o!|e iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelf, zas!iz$-
je v tem času za otroke najboljše pre- I izkušen   in   mnogostransko   priporočen m g trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono, [j
H Zaloga  vseh  tu-  in   inozemskih J
J specialitet ter preizkušenih  do- 1
n mačih zdraviL 3
! Izborna toaletna sredstva „Ada11 ^
m
M Oddaiafo se tudi zdravila sa i člane vsek bolniških blagajn. -
M Razpošilja se 2krat na dan nt vse strani.
Slavni generalni zastop!
V privitku  pošiljam  vse tri  pravilno  podpisane pobotnice, j potrjujoč prejem zavarovalnine svojega pokojnega soproga dr. Janka
Vilfana v Radovljici.
Ne morem si kaj, da ne bi pri tej priliki izrazila svoje naj-sit>krenejše zahvale in priznanja za nad VSO točno likvidacijo ln
neverjetno hitro izplačilo zavarovalnine.
Moj soprog je bil zavarovan še pri drugem zavodu, toda ugotoviti moram, da točnost tega zavoda daleko ne dosega banke „ Sla vije".
V Radovljici, dne 26. decembra 1912
m Jela Vilfan mp.
1CI
KK KX XX
W* Najnižje cane.
Pharm. Mag-
Josip Clžmttf
lekarna pri zlatem orla
Linbliana, JnrUftev trg al. 2.
S
i
iva i J. naglas
KXXXXX, 3$£HXXH
IS
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
232
za spalne ln fodUno sobe, salone In gosposke sobo. Preprogo, K&storfi, modroel na vsasi iiamatt modrool, otroški vozički ttd.
00
e|
1
NaJseUdneJše blage.
K%%++^
14 štev
SLOVENSKI
Stran 13.
i
C kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne drufcbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portlaitd«ooa*ent v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podoroe trdote daleč nadkrUjnjeel dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno »pno.
Priporočila in izpričevala 2307
raznih  uradov  in na j al ovi t e j Šib   tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. I., Maximilianstrasse 9.
Javna dražba.
V nedeljo, 26. t. m. ob 3. pop, se vrši v Sodražici št. 50
prostovoljna javna dražba nekdanjega vi a fft     l     v*  • v
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
pre;e F. Hiti
Pred Škofijo itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljanaj Stari trg 9.
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v
okolici se pod Jako ugodnimi pogoji predajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin
ccetto
obstoječega iz njiv, travnikov in hiše, ki je pripravna za vsake vrste trgovino in v kateri se že nahaja gostilna  s trafiko in sodaviČarska  obrt, nadalje
205
posestva v Travni gori
obstoječega iz hiše z gostilniško koncesijo, iz košer ic ter obilo gozdnih parcel.
Kupol se vljudno vabijo k tej dražbi, kler se Jim nudi izvanredna prilika za nakup tega slo ve čega, dobro se obrestutočega posestva.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala ;n ftcipatnSke, toplomere, srakomere, hvnronstre, daljnoglede vseh vrst, kakor ,.3SMia, Busch, Goerz" Itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vss popravila izvršujem točno ln solidno v svoji % električnim obratom urejeni delavnici.
Zahtevajte cenik, posli em ga zastonj.
za rodbino ln obrt.
BrezpalDi kurzl n vezenje v hiši
Pisalni stroj: „ADLER",
pletilni stroji
vseh velikosti.
Povest trgovskega pomočnika.
Gospod Perchal, teden najboljših trgovskih nsotmdikov. zaposlen v neki veliki trge vini v Parizu, je bil bolan več let na resni bolezni.
.Imel sem — pravi on  —  močne pekočine in drisko z zaporednimi vetrovi.   Skupno z i drugimi odpadki bila pomešana kri in bela tekočina. Jaz nisem mogel več prebavljati. Zelo sem ;
hujšal od dneva do dneva. Poskusil sem mnoga sredstva, čiščenje, j puščanje krvi, kopanje, kar nič me ni ozdravelo. Zapuščen od vseh, j obupan, ni mi preostajnlo dr:gega nego - smrt. Da izpolnim svet prijatelja, sem rabil prašno oglje „Belloc". Po 3-4 dneh sem se počutil boljšega ter mogel použiti pečeno meso, to česar nisem mogel nekaj mesecev poprej. Po osmih dneh se je končala driska — ozdravel sem. Ker sem mogel jesti, prebavati, in se je odstranila driska, so se mi kmalu povrnile moči ter sem začetkom meseca popolnoma ozdravel."    Claudio Perchal, trg. pomočnik. Pariz, 29. nov. 1896.
V resnici zadostuje, da se uživa oerl e Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprenosljivo sredstvo proti težavarr. v želodcu po jedi, proti migreni, posledica slabega prebavljania, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti živčnim boleznim želodca in čreves Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazile natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih ilati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pL Trnkoczv A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jos. Čižmaf.
Gospod Glaudio Perchal.
ki je vsem
Liiia Fr. Sevčlk p h /.
63
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, stilskih in čeških strogo
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke trOCOVke in puške B03k s Kruppovimi cevmi za brez-
dinini smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
gpgr~   po najnižjih cenah, Popravila ln narošbe se izvršujejo tečno ln zanesljive.
Conovniki na zahtovanje zastonj in poštnino prosto.
			
	Ustanovljeno 1345.		
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
* J05.RE.CHx
■ Poljanski nasio - Ozka ulita št. 4. i Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X
Ljubljana,
Dunajsko cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
Kolodvorska ulica itev. 8.
fsdilno fn namizno orodje*
ovnu' ■ m i a*.PAJUw *gvggč^ Samo ena »ama kasovos*
najboliša.
Dunaj 1.
Opernring 5 rleiirichshof.
/2 * J žile
Po vseh mestih prsprodaJaloL
Pozor!     Ka obroke! Berite!
Največja in najsposobnejša' ivrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na jugu Avstrije  - Velikanska zaloga vsega glasbenega orod;a, strun in n uzikalij,
sodno zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. so dni je in učitelj Glasbene matice.
:znvunstX: Ljubljana, Kongresni trg št. 15 r*SftS"
Na obroke od tO—15 S naprej klavirji, planini in harmoniji
: prvovrstnih svetovnih tvidk : B6sendor£er Stelzhammer, (najboljši klavirji sedanjosti) &5lz & Eeitzmann (neprekos-:; i v i pianni), Laub & Gloss (koncertni harmonij) in ZSorngei (amer. harmonij od 90 K naprej). Opozarjam, da imam klavine gor. omenj. najboljših dvornih rvrdk Izklfucno le faz (nfkdo
i ragi), edini geveratni zastopnik za Kranjsko v velikanski izbiri (vedno 30 do 4U klavinev). lOletna postavnoobvezna garancija Tudi preigrani Klavirji v zalogi. Ugodna zamenjava. Najemnik postane lastna, klavirja, dočim »e dosegla najemnina višino kupnine. Ugiaševanie in popravita točno in ceno.
Velikanska zaloga violin, ciier tam b uric kitar, stran itd. 186 Najnižje cene I Najboljše harmonike (zahtevajte cenik). Najnižje cene
Lepi strlcek
Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Zupančič.
Broš. K 3*50.
I
Hienzi.Eodfiiitriisunou
Zgodovinski roman v 2 delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer.
Broš. K 4—.
5-20.
Ljubljana, Prešernova nI. 7.
Poštnina posameznim knjigam je 20 v.
Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse D3U-det; prevel Oton Župančič. Broš. K 2—. — Vez. K 3—.
So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdržega v naj" večji napetosti, da jih ne odloži preje iz rok, dokler ni preči tal zadnjega stavka. ::
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
MaPltltt
kakor tudi
iiietalii opi po ia|Dii cenah.
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s pariti »Severonemlkega Llojila' lz
Bremna
3411
NewYork
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. £■
Natančen, zanesljiv pouk in veliavne vozne listke za pamike gori navedenega %Q parobrodnega društva kakor tadi^listke za vse j>rop ameriškia železnic dobite
v Ljubljani edino le pi
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišlerju"*
Odhod 1* L|n1}l|ane Je vsak torek, četrtek ln sekate. — Vsa M pojasnila, ki se tikalo potovanja, točne in brezplačno. — sms Postrežba poštena, realna ln solidna. &s
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor  Colorado. Meksiko, Kalifornij arizosa, Uiaa, Wi«niav, Navada, Ortfoa is Washinjrtca nudi nas« 4ruštvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalveaien. Odhod na tej proai is Bremna
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko B&rtimtra in na vse ostal«, dele sveta kakor Brazilije, Kubo, Bsenos-aires, Coiombo, Slngapore v Avstralija itd.
Al
8854
61
3
Trgovina z orožjem in ckr. zaloga smodnika Lechner & Jnngl, Gradec, Sporgasse I.
iđPgdl *W&  priporoča  po tvorrulkih  cenah kot gdEjBLW*^ najboljše hranilno orodje avtom. Žepne
pištole, točno zastreljene sistemov //8rX±S .Brovning-,   Stevr',    .Mauser' in
H »Bavard* samokresi najbogatejše iz-
bire že od K 5-50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd. Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
N.jMj*ue*uceno posteljno perje!
1 ke sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 240 K; prima polbelega 2*80 K; belega 4 K; belega Duhastega 5*10 K; kg velefineg-« sneinobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg poha, aivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naorei franko.
^^^^^^fe Z$ofooUene postcUc i^S*
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, * dvema stavnicama, 80 cmdlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh »4 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, sglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-niča, 90 cm dolga, 70 cm §ir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko so franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     5 Benisch, Dešonice *t. 767, Češko.
Idrija-Logatec, kolodvor.
zveza
Idrija-Logatec, kolodvor.
Prihod v Logatec: ' Odhod iz Logatca: f Prihod v Idrijo:
ob 7-50 zjutraj ob 830 zjutraj ob 10*20 zjutraj
1-40 popoldan        .   2 30 popoldan        .   4-— popoldan
\   510 popoldan \    .   630 zvečer      }    .   8*15 zvečer
Gene z avtomobilnlm nmnibnsom:     Cene a kombiniranim avtomobilom:
Odhod iz Idrije:
ob 6*— zjutraj B 12 — opoldan ,   330 popoldan
4649
Idrija-Logatec    iti sasprotao Idrija - Godovic Godovlč - Rotedršica . Hotedršica-Logatec ,
I. rizređ H. m red
za .ssba za osebo
Idrija-Logatec    ali nasprotna  K 3*— K 2*—
Idrija -Godovič         .        „ 1'50 . 1 —
Godotič- Hotedršica   „        , 1*50 . I*—
Hotedršica-Logatec   .         .150 , 1 —
Označeaa vcžnfa se vrši vsak delavnik, omsibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah ln praznikih vozi le opoldan omnibus-
SMF*  Toćaest se po Božatrsti ndrtaje, latit pa ns proraneE nobene capvo-nosr zi mortbirpo zamado.
Valentin Lapajne v Idriji.
/^r^ Ustanovljeno leta 1900. j0^..^
^h5
Pariz 1305
2&t
London 1305-
Slavnemu občinstvu v mestu ir na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
npbi mor is trakov
z napisi«
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno
s: Cene brez konkurence. ::
V zalogi je vedno do 300 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo Bahko izbere
FR- IGLIC
Ljubljana, Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadsftr.
C*
Bndaiok
Dsbi se povsoi
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor. cib in najnižjih cenah izvršujejo.
Peka rij a, slaščičarna in kavarna
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko |
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. - Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440       Prosim, prepričajte se!
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brez dovoljenja knezoskofijskega  ordinarijata izdal
Tinček Hudaklin. ic   Cena 1 krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev.
jtarcuna knjigama v Ijnbljani, Prešernova ul. 7.
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
K K K K 'M. X 'A X_
sa in wmm i
z modernimi velikimi brzopamiki iz
Ljnaliane čez Mvnmi v Hew-M
je proga
ed Star Line deča zvezda
1: Štajerske fužine litega jekla
Fužine: Mlng (Stalersho)
»ala:BBH3iYI,Vf*asst39
|j Panner & Co.
Čatež
I ■
v
T
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg lirbančeTC manaf. trgovine
priporoča
klobuke
čEPki!, razne moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Na naših parnikih Flnland, Sroonland Vaderland, Zeeland, L&pland ln Samland.
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica
odslej
stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice.
i
ELCRTROTCHnlHfi DCLHlJRA DRUŽBA
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
Jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože ln različno domače orodje, pile, kladva Ltd.::
s; najboljše kakovosti.
Dopisuje; slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, s     francosko, angleško, italijansko itd.
PREJE
KOLBEN lil DR.
PRAGA-VYSOCANY
Avtomobilske vzmeti.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Dinamo strofi ln električni motorji, s Naprave za električno razsvetljavo ln prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseh vrst. ss Ventilatorji, iz Tur-bogeneratorji, električne železnice ln lokomotivo, ierjavl ln dvigala. r. Obloč-nlco in žarnice vseh vrst ss Vodne turbine vseh sestavov (Franci*, Polten).
Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. a Vso potrebo za instaliranje, a « s ss
H.
tiS
6
0685^7
71
14 Stev,
SLOVCNSKl NAROD
Stran 15.
Prodam pod Reiaikom pri Uub« IJsnl pod ngotinim! pogoji
2 mojimi hišici
na lepem prostoru in z lepim vrtom.
Tooai Ceh, Rožna dolina it. 267 pri Ljubljani, 132
Ali ste oženjeni?
Potem zahtevajte nove vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 340. llustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in tranko (zaprto 30 h)   -  L Slnoer, htglenlcna manu-fakture, Dno a) I., Wiestngerstr. S F.
■I ve6 beganja
kadilcev tljoret »Ottoman"
Ker so s m opravnega sodila 63 Dunaju od 9. mana 1912 vse laiitadle izbrisane.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
/lasti je
doživetje
12
ugodno   zavarovanje na ln smrt z manjšajočimi se vplačilu
„SfvAVlJA"
•". - .*. vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. •■• • ••■ Rezervni fondi S 56\461.432'5e — tipUćane odškodnine ln kapitali)e S 123,257.395 77 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■ ■*      Vsa  pojasnila  dajei ——————————
Generalno ajgjgj i linniiani ^efSS&Sž i Gosooski oiiti itn. 12.
B*«BaaHaHBWB»aasC9»
Zavaruje oosiopja in premičnine proti požarnim 5kodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, kodet posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte 1
1
krajno zastopstvo za Ljubljano
največje vzajemne življenske zavarovalnice
138
"ba spojena s pokojnino) se odda« Akvizicne zmožni rrospori1 e naj ponudbe z navedbo referenc pošljejo pod „F2&is3 unđ Srlolff 1515 F 323° nn
aaonča* rkspedidjo Jos. A. Rienrelch, Gradec, Sackstrasse štev. 4
I
II
I
ls.i
KSt
1 i r
m
Potniki v Severno in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trsi — New Yorfe, Buenos Alres? Eio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma
električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da ----= dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh. posteljo, kopeli itd. =====
Mil: i lam taRriki ntte »Mi, v Južno fimeriKn vsakih K tel
ikovrstsa pojasnili daje radefolje brezplačno in nrodaia vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska nI. 26.
LJMevlt lorovnik
puška i* v Borovljah (Fer-
lacfi) na Koroškem.
10 priporoča v izdelovanje vsakovrstnih *nšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre-*9*iifo stare sanokresnice, sprejema vsako-vrrtna popravila, ter iih točno In dobro /vrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-zalnici in od mene preizkušene — iiustro-39 vsnl oen.'kJ ctst^n)
M in nepravo lasa M:: Opatov pipft
Povest, —o Spisal Blaž P oh lin.
Cena broš l K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več
**maaa
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
paslo, malisno stupo, suk gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt. fižol, oves. pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, termočnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celfe, Graška cesta 22. 3095
HTi najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje Jtarodna knjigarna v f jubSjanl
„Dvor
okaiec
V c. in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste tokajskega vina v V2 litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer od steklenic:
a K 2*20 Vrste 7 iztok
a K 330 ,   8 esenca
a K 4 40 , 9
a K 5 50 ,j 10
a K 880 , 11
a K 11- , 12
Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri C. in kr. dvorni kleti. Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen. Dopošlie špediter po povzetju vseh stroškov
==»        nar-1!=
Vrste 1 tokajsko (Bratenwein)
, 2    , samorodno
» 3    , ,
. 4 .
, 5    , ?ztok
• 6 ,
a K 13-20 a K 17-50 a K 22-— .      a K 55 — muškatelec a K 33 — brandv    a K 330
i
•^oJonsks plošče
iHH in finimi
z najnove|Siml slovenskimi posnetki
po izšle in se dobe v
:: i   .. ;n za gramofone ::
Mm. IHU
Sodim ulica št. S.
': i nođBEOiD a?tomat3v in gramsionev.
mm
Gospodinje i
i
Pozor i!
Ne kupujte presnega masla alt nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
HflSCHEENA
Cenj.gg gostilnčarjera po so injem fodbene a v t o mate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat naj se zglasi — tndi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam aaj-::   novejših plošč, n
Išče se vestna, event. vpokojena
Itna ijiiiiitljiii
za manjši poštni urad takoj. Ponudbe
z navedbo zahtevkov na upra-rništvo
»S[ov Naroda« pod šifro „ T a k O j f|» 175
Zaradi prevzetja večje trgovine
oddam mojo sedanjo 189
ko Jrlajdič*
ni in v Kranja
:-l3Nini rastlinska margarina.
333^iyrnR^S< se izc '!l,ie iz najčistejše go-99uniiiVMivx    VCje r,bjstne t0|§če z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re« dilno vrednost in je resnično zdrav.
naiiviinaicc ni   umeten,   nezo najčisči A     narrini izdelek.
I   cenejši od na-za ww   |0 vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
RGARINE
SAMO BLAIMSCHEINOV
II M I K II M « ie resnično edino in yywnii%um     pravo nadomestilo za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
(Kranjsko).
'      "ja proizvajanja prignano naj, ničnih mok in krmnih izdelkov iz najbolj izbranih pšeničnih odi vzamejo jako veliko voda \to kvantitativno nedosegljiv .ar je zlasti za gospode pe-e   mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V L?v';: ani, Cerknici, Trnovem, . ti, Trstu, Pnliu, Reki, Zadro. Sn^etn, Ercetrnovem, Kotoru $y, Laslil ob Soči, Beljaka, Celo</cni lnowk\OB&m9 Bolcanu ln Tridentu 20 i*       Valjčni mlin, Kranj.
Cenjena gospodinja!
* :   Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
samo
prazenje kuh__-
Kunanje    mas|en kpuh
BLAIMSCHEINA 49UNIKUMCC MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in Iranko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
g
»j
ti i
H
ki se nahaja 10 minut od mesta ob državni cesti Trgovina je zelo na prometnem kraju in dobro vpeljana. Kapitala za prevzetje zadostuje 1000 do 1500 kron. — Resna vprašanja pod Št ,1000 1500f upravništvu »SI. Naroda«.
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in =========    najcenejše .=
:: foslorovo kislo gnojilo r
za vse vrste zemlje dalje 44
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo snperSosfat
v ceni ni poskočili!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat tvornic
Praga, F*ikopyl7.
i "T'
\\XOBB3SgM
Brzolavko: Prometna banka L]nbljana.
Telefon štev. 41. ::
Staiije denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912
K 70,147.763-—. h
aa
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
..IfliCBmM
NajkulantnejŠe iavritvanje
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne
brez rentnega davka kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-•m — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje mdaeanUh
^«p!r|ev atrogo v ok'iru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
piiicv in posojila nanje.
__ustmena In pismena pojasnila In nasveti o «ssh v Ummtmm atroke apateJoMi traaaaketjan vaeMar krezplaono. «
DdsBld kapital in tmm 32,000.000 kros.
aaroeU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izpla
ra
čevanje kuponov in tzžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut tn tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov aamoshrambe (zares) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin, dragotifl itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
520694
Stran 16.
SLOVENSKI NAROD.
14 ste v.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Oelnlika glavnica K 8,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 800.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trata, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu-
Spreiema vloge na knfižiGe ln na tekočI račun      31 0 :: ter jih obrestuje od dne vloge po čistih :: nF 4
Kapule in prodaja srečke ln vrednostne 0 s vseh vrst po dnevnem kurzn.
V CELJU!
Slovenska tvrdka.
V CELJU!
260
Izdeluje velike sosfco teftioice za ieiitanje živine in mm vseli sistemov ie velikosti.
■■■ ' '      Prevzame jih tudi v prenovljenje. -
SUM Ii B!!!i Hiiianifii IVAN REBEK Mi. Piliauti uliti !Ui.
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .mazilo Rla1 ne odstrani v 3 dneh brez boiečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom 1 K. —
Kenenv, Košiće (Kaschaa) I. poštni predal 12/64 Ogrsko.
\ 4206
NEIGEDE FLEURS
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
:a reke io ol
Visoko, raederno podobo, lepota linij, odoSoost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerikan« izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge, par Za vsak kos se jamči. nma
Stfšna zaloga v Ljubljani:
Josipina Podkrajšek,
Llnblia.ua, Sevlfarska nI. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higiea. perila Jfigrovega in Tstra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
^rlp or c č a.m.o      ecli sil no
9 e
dno in o
zelo solidne tvrrike
izrisi of i6-Bučar
Ljubljana, Siari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri.
Blaže, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago,
nanovo vpeljana SožuJaovina po najnižjih cenah.
Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke.
Higienično perilo in druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja iia izbiro tudi na deželo.
Poročne prstane
izdelujem najfinejše in po najnižji ceni w lastni delavnici«
Lud. Gerne
fuvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec. 234
Ljubljana, VVolfova ulica št 3.
igiensko najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva se povsod I Lonček 80 ii., škatli a K 'DO. Zaloga:   SV ,,Adria", B. Cvančara v Ljubljani. ~WB Zaloga
i IVU. «BE ■HHKR2S1&&
vseh dežela izposluje inženir 94
JSfc, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Hlartahilf ersf rasse št. 37.
Bauauuuuuuuuaau<uuuUBBuwuBuuua
A. Hauptmanna nasledniki
SI
—--— LJUBLJANA. -
Tvornica kemičnih barv, lakov in firnežev, priporoča:
Revmatizern, protin,
nevralgije in ozebline
vetkrat provzročajo neznosne bolečine.  Za njih hitro pomirjenje in pot blaženje, ca oplahnjenje j
Oljnate b ar ve
oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstra- j njenie občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo - zanesljivo -
Ijivo j
Suhe
besedna «n«nfca (mentolosallol- mrm Uzlran kostanjev izvleček). Jjjj
pri vteranju, masiranju ter v obkladkih. l lonček 1 K. AkopoSijetenaprej K 1*50 dobite  1 lonček   \ e'«jj .        »        »      K. 5*—    »      Slončkov l c a. >        »        »      K 9*—    »     l*     »       I i o
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni.
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-IIL, stv. 203.
Pazite na ime tzaetka m I zaloge v izdeiovaua. j lekarnah
V LJubljani: lekarne Jos. Mayr, dr. 8. Plccoll, Jos. ClžmaF.
Emajliie barve
Fasadne barve
Vse vrste: :s  fireusžsvj s: ss  čopsčev; S5 is  B a k o v 3 .s
Gips)
Marijin trg št. 1.
Olje za pode \ in stroie
i
Naslov zadostuje;
A. Zanki sinovi v Liubliani
Ceniki zastonj!
ta
192
B
Ceniki zasloni! 2
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni zaklad:  95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1911 približno 847 milijonov K.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50, v lastni hiši.
Sprejema vlOJJC proti   hrflitgSnim  knJiŽIC&I&lj  katere   obrestuje od dne vplačila do dne dviga;   rentni   davek   plačuje zavod sam'
VlOfJS na obrestovanje v tekočem računu, na giro-raČun in proti blagajniškim listom najugodneje. — Z&VOd
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavbne, hipotekama, oarin-ske, davčno Jamstvene kredite, rembizrine kredite itd,
eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna n priporočilna pisma na vsa tržišča ta- in inozemstva, prodala in kupnje tu- in inozemske rente, zastavnice, delnioe in srečko ter daje
vestne nasvete pri nalafanju kapitala, izvršuje vse posle pri založitvi vojriko-ženitvenih kaveij, nadalje knvoil in vodili
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
sprejema vrednostne papirje ▼ svrho njih shrambo in oprave,
Centrala na Bonajn; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brao, Celovec, Dunaj VL9 Feldklrch, JablanJcep flcrlca, Inomost, Karlovi vari, Llberee,
Ljubljana, Lvov9 Mor. Ofcirava, Olomuc, Opava, Polj, Praga, Toplleo na Češkem, Trst, Warasdort.
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshramfee (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter spTejema vrednostne predmete (preoijozt-) v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kurZLej izgubi ter oskrbuje brezplačno revizijo izŽrebajočih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostno papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, preskrbuje za svoje komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih
tržiščih, itd itd.
čbSSHhHI