/ /
IZVESTJA
muzejskega društva za Kranjsko.
-s--
Uredil
Anton Koblar,
društveni tajnik.
Izdalo in založilo ,,Muzejsko društvo za Kranjsko".
LJUBLJANA. Natisnila J. Blasnikova tiskarna 1903.
KAZALO.
Razprave.
Stran
Iz furlanskih arhivov. Dr. Vladimir Leveč......... '
Šole v Kranju. Anton Koblar.............. 40
Cerkev na Šmarjetini Gori pri Kranju. Frančišek Pokoril .... 49 Iz nekdanjih samostanskih knjižnic v Stičini, Kostanjevici, Bistri in
Pleterjah. P. pl. Radics.............. 53
Grobni spomeniki v Šmartnem pri Litiji. Konrad Crnologar    .   . 65
Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori. Dr. Fr. Kos.....7°. i°9
Nekaj kamenitih spomenikov v Ljubljani. Viktor Steska   .   .   .   . 135
Še nekoliko duhovnikov, rojenih v Kranju. Fr. Pokom    .   ■   ■   . 141
Mali zapiski.
Spisi prof. Simona Rutarja v »Izvestjih muz. društva za Kranjsko«.
A. Koblar.................. S2
Taber na Visokem. J. S...........;   .... 101
Gaštaj. L. P.     .   .  . ..............- ... 102
Gotiški ciborij pri Sv. Jakobu v Ljubljani. V. Steska..... 103
Štukatorji škofovskega gradu v Gornjem Gradu. V. Steska   ... 105
Naše umetnine v graškem listu »Kirchen-Schmuck. V. Steska   .   . 105
Slovstvo.
»Trstenikc A. K................... 106
»V Kelmorajnc. A. K..................106
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. A. Koblar .   . 107
»Slavjanovedenie v 1901. godu«. A. K............ I07
»Vizantija i Srbic Dr. Fr. Kos............. 108
Slike.
Gotiški ciborij   .   .   ................. 104
Vrata na Bregu št. 18 v Ljubljani............ 135
Vodnjak pri Sv. Florijanu v Ljubljani........... 138
Gotiški spomenik sv. Ane pri Sv. Jakobu v Ljubljani..... '39
Gotiški napis spomenika sv. Ane pri Sv. Jakobu v Ljubljani .       . 140
IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik XIII. 1903. Sešitek i. in 2.
---------- ~   ~   ~    ~ ~ *
Iz furlanskih arhivov.
Nabral in priobčil dr. Vladimir Leveč.
Prvi, ki je znanstveni svet opozoril na to, kako zanimivi in važni viri za zgodovino južnih pokrajin avstrijske države in posebno za cerkveno zgodovino Notranje Avstrije se nahajajo v raznih furlanskih arhivih, je bil velezaslužni ravnatelj štajerskega deželnega arhiva, g. vladni svetovavec J. pl. Zahn. Njegovi neutrudni marljivosti se imamo zahvaliti za natančnejši seznamek srednjeveških listin, ki se tičejo notranjeavstrijskih dežela, v arhivih videmskih (nadškofijski arhiv in nadškofijska knjižnica, kapiteljski arhiv, Museo civico z mestnim arhivom, notarski arhiv, privatne zbirke prof. Pirona in Bianchi, grofov Floriö in Fabrizio ter bratov Joppi), št. danielskih, čedadskih (mestni in kapiteljski arhiv ter zbirka Portis), žminskih (ge-monskih) in beneških (Marciana, archivio generale). Zahnove »Archivalische Untersuchungen in Friaul und Venedig«') so postale za vsakega znanstvenika, ki ga vodi pot v imenovane arhive, pravi vademecum.
Zahnovemu vzgledu je sledil pred leti g. Anton Koblar. Njegove »Drobtinice iz furlanskih arhivov«2) nam ne podajajo le golega seznamka listin, ampak alfabetično po farah urejene
') Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellcn, VII. in IX. letnik.
s) Izvcstja muzejskega društva za Kranjsko, zv. I. str. i seq.; II. str. 30 seq.; III. str. 16 seq. in IV. str. 13 seq.
izvlečke in regeste, ki so za vsakega raziskovavca naše preteklosti neprecenljive vrednosti. Ker si Koblar ni stavil iste ozke časovne meje kakor pl. Zahn, so njegove »Drobtinice« tembolj dobrodošle, četudi je izčrpal samo videmske arhive in knjižnico v St. Danielu (San Daniele).
Spričo skoro nepregledne množice listin, kopialnih in konccptnih knjig, registrov i. p., ki se nahaja v furlanskih arhivih, je umevno samo ob sebi, da je tudi paznim očem imenovanih dveh gospodov ušla marsikatera listina, ki se tiče zgodovine naših dežela in ki bi bila vredna, da se objavi.
Raziskovavec lokalne zgodovine, ki mu ni dano, da bi na licu mesta črpal iz bogatega vira, bode vedno hvaležen, če se ga opozori na neznane mu zapiske. Zlasti pa se ni mogoče izogniti objavi posameznih listin toliko časa, dokler tudi pri nas na Kranjskem ne pride do tega, kar je svoje dni za štajersko ozemlje storil pl Zahn; da se namreč vse za kranjsko zgodovino zanimive listine v furlanskih (pa tudi drugih I) arhivih natančno zaznamujejo in prepišejo, prepisi pa shranijo v deželnem arhivu, ki naj bi bil dostopen vsakemu raziskovavcu in urejen po modernih znanstvenih načelih.
A do tega je menda še daleč 1 Zato mislim, da ne hode odveč, ako v naslednjih vrsticah priobčim nekaj listin, ki sem jih nabral 1. 1900.—1902. na svojem »iter italicum«.
I. '
Velika večina naslednjih listin je shranjena v kraljevem muzeju v starem, nekdaj tako ponosnem, sedaj pa precej zapuščenem Čedadu. Tu sta združena nekaj let sem v nekdanji palači grofov Nordis, ki jo je laška vlada v muzejske svrhe kupila in dala prezidati, prejšnja arhiva kapitelja in municipija (Archivio Ex-Capitolare; Archivio l;x-Municipale).
Tujega znanstvenika pred vsem mika kapiteljski arhiv, sedaj državna svojina. Za prvo potrebo zadostujoč pregled o
bogatih zakladih njegovih podaja »Guida«, ki jo je 1.1899. pri G. Fulviju v Čedadu izdal muzejski ravnatelj Alvise Conte Zorzi.3)
Listine za kranjsko zgodovino se nahajajo v prvi vrsti med originali kapiteljskega athiva, takozvanimi Pergamene Capi-tolari, pa tudi v precejšnjem številu med originali mestnega arhiva, takozvanimi Pergamene Municipali. Kopije nekaterih kranjskih listin prinaša tudi zbirka Guerra (nekdaj last Cav. Portis).
Toda danes bi opozoril predvsem na listine čedadske plemcnitaške rodbine Bojani, ki se hranijo v kapiteljskem arhivu že od začetka 19. stoletja.
V naše svrhe je upoštevati poleg takozvanih Pergamene Bojani tudi še takozvani Codice diplomatico Bojani, ali kakor se glasi njegov popolni, nekoliko dolgovezni naslov: »Codice diplomatico Bojani di carte originali di principi, sovrani, pontefici, patriarchi d'Aquileja, cardinali, vescovi, imperatori, re, dogi di Ve-nezia, principi, conti, comunitä e signori delle piü qualificate famiglie che tenero seguatamente carteggio col nobile milite Corrado III. Bojani di Cividale, maresciallo di piti patriarchi d'Aquileja e con altri di s tinti sogetti di questo stesso casato. Tomo unico.«
Listine rodbine Bojani je namreč v prvih desetletjih 19. stoletja uredil tedanji prezaslužni kapiteljski arhivar Michele Co: della Torre, jih našil na papir in dal vezati v zvezke ter vsaki listini dodal kratek regest.
Razloček med obema navedenima listinskima zbirkama je ta, da obsega Codice diplomatico, kakor kaže že njegov napis, večinoma in pretežno politično korespondenco rodbine, ki je deloma zelo velike vrednosti, mejtem ko so ostale listine privatnega značaja združene v Pergamcnah. Vendar Torre pritem ni ravnal vedno dosledno.
■) Imenovanemu gospodu se tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljujem za izkazano prijaznost in postrcžljivost.
Ta delitev po vsebini je povod tudi povsem zunanjemu razločku. Codice diplomatico obseza z majhnimi izjemami same listine na papirju, Pergamene pa, kakor že ime kaže, skoro izključno originale na pergamentu.
Pergamene Bojani sem pregledal do 1. 1420., to je do onega časa, ko je država oglejskih očakov zgubila svojo samostalnost in podlegla v posvetnem oziru Benečanom. V prvem zvezku ni niti ene listine za naše dežele. Iz drugega zvezka sem si zaznamoval najprej eno listino (št. 14; org. pgt), ki zadeva Štajersko. Dana je i4. decembra 1. 1318. v Ogleju. Paganus, škof padovanski in administrator oglejske cerkve, je podelil ž njo Ulriku, sinu Pavla Bojani, faro Pilštajn. Listina je slabo tiskana pri Bianchiju, Documenti per la storia del Friuli« L, str. 202, št. 102. Zato jo priobčujem spodaj (št. 1) še enkrat. Kranjskih tal se tičejo naslednje listine:
št. 35 ddo. 1327, oktober 7., Čedad; za faro Šmartin pri Kranju (gl. spodaj št. 3);
št. 36 ddo. 1327, oktober 12., Šmartin; za isto faro (glej spodaj št. 4);
št. 38 ddo. 1327, november 17. oziroma december 14., Čedad; za župnika Bernarda v Kranju (gl. spodaj št. 5);
št. 40 ddo. 1328, februar 26., Oglej; za župnika Ulrika v Šmartinu pri Kranju (gl. spodaj št. 6);
št. 44 ddo. 1328, september 24., Čedad; za istega (glej spodaj št. 7);
št. 46 ddo. 1329, maj I., na Kamnu; za faro Šmartin (gl. spodaj št. 8);
št. 47 ddo. 1329, november 21., Čedad; za isto faro (gl. spodaj št. 9);
št. 50 ddo. 1330, maj 2., Avinjon; za imenovanega šmar-tinskega župnika (gl. spodaj št. 10);
št. 56 ddo. 1333, junij 29., Avinjon; za faro Šmartin (gl. spodaj št. 12);
št. 37 ddo. 1333, julij 8., Čedad; za isto faro (glej spodaj št. 13);
— o —
št. 5p ddo. 1333, avgust 18., Čedad, z insertom ddo. 1333, maj 18., Bologna; za isto faro (gl. spodaj št. 14).
Razen naštetih je zanimiva tudi listina št. jj iz 1. 1331., avgust i., Čedad (org. pgt.), s katero Franciscus de Clugia ordinis minorum, inquisitor heretice pravitatis in Veneciis, Teruisii, Verone, Foroiulii et alibi deputatus imenuje pleme-nitnika Pavla Bojana (Paulus Buyanus), iz Čedada in njegove dediče za »officiales officii inquisitionis«, ker so se bili podvrgli mnogo nevarnostim »pro honore et favore fidei et officii inquisitionis«. V pravi luči se nam pokaže ta listina šele v zvezi z naslednjo številko (št.54 ddo. 1331, avgust 16., Videm; org- Pgt.; tiskana pri Bianchiju n. n. m. H. 547, št. 699), ki nam natančno razjasni, ob kateri priliki si je rodbina Bojani pridobila tolikih zaslug za pravo krščansko vero. Imenovani mkvizitor je imel nalog, da pridiguje in oznani v Čedadu križarsko vojsko proti Kobaridu, »ubi inter montes Sclavi in-nuinerabiles arborem quandain et fontem, qui erat ad radices arboris, venerabant pro Deo«. Križarska vojska je imela popolen uspeh, drevo je dal inkvizitor posekati, studenec zasuti ter je tako zatrl poganstvo. Pritem sta mu posebno pomagala kanonik Uliik Bojani, župnik v Šmartinu pri Kranju, in njegov oče Pavel.1)
Naposled omenjam še št, 69 ddo. 1338, julij 3. in 5., Čedad (org. pgt), ki se tiče zopet pilštajnske fare. PI. Zahn je v svojem zapisku nima, zato jo priobčujem spodaj pod št. 15.
Toliko o Pergamenah.
Takozvani Codice diplomatico Bojani obseza v enem zvezku 444 listin. Ponajvcč so to originali, pisani na papirju; prepisi (kopije) in originali na pergamentu so v manjšini. Vse listine so skoro izključno iz 14. in 15. stoletja. Nas zanimajo naslednje:
št. 2 nedatirana (po 1318, december 14.), je koncept na papirju in se tiče fare Pilštajn na Štajerskem (gl. spodaj št. 2);
') Glej tudi Kutarjevo »Zgodovino Tolminskega« str. 65.
S'L'j ddo. 1332, junij 19., Videm, je original listine, tiskane po Binijevem prepisu pri pl. Zahnu, Austro-Friulana, Fontes rerum Austriacarum 2. odd., XL., 39, št. 29. Priobčujem jo spodaj (št. 11) po originalu.
št. S ddo. 1363, april 18., Oglej. Oglejski patriarh Ludovik imenuje Viljema Bojana za mejnega grofa v Istri ter mu prepušča za dve leti brezplačno dohodke mejne grofije pod pogojem, da z osmimi konjeniki (equites) prebiva v Istri (org. pap.).s)
št. p ddo. 1363 maj 3., Videm. Priporočilno pismo patriarha za mejnega grofa Viljema Bojana, namenjeno goriškemu grofu Albertu (org. pap.);
št. 10 ddo. 1363, maj i„ San Vito; enako pismo, namenjeno Jerneju grofu na Krku, Modrušu i. t. d. (org. pap.);
št. 12 ddo. 1363, maj IO., San Vito; enako pismo, namenjeno mestnemu svetu tržaškemu (org. pap.);
št. Si ddo. (1415), julij 5., Čedad; listina se tiče doslej neznanega turškega navala na Kranjsko. Primeri o tem moj članek »Die ersten Türkeneinfalle in Krain und Steiermark«, ki izide v »Mittheilungen des Musealvereines für Krain«;
št. 95 ddo. 1460, december 27., Gornji Grad, za gornje-grajski samostan (gl. spodaj št. 18);
št. 127 brez leta, december 5., Gorica; tiče se Bertolda Čreteškega (gl. spodaj št. 19);
št. 12S brez leta, oktober 20., Kostanjevica; tiče se Friderika s Čušperka (gl. spodaj št. 20.);
št. 12p ddo. (1329), oktober 16., Ortenek; pismo orten-burškega grofa Hermana, kranjskega deželnega glavarja, Pavlu, glavarju v Tržiču (Monfalcone); (gl. spodaj št. 17);
št. 174 ddo. 1363, maj 6., Videm. Priporočilno pismo videmskcga mestnega sveta za novoimenovanega mejnega grofa
*) Št. 8, 10, n, 174, 175 in 186 so tiskane pri Kandlerju, Coilicc diplomatico Istriano, toda ne po originalih, ampak po slabih prepisih v Guerrovi zbirki.
v Istri (št. 8!), namenjeno glavarju »in Sancto Laurentio Pas-natico« (org. pap.);
Št. IJ5 ddo. 1363, maj 6., Videm; enako pismo, namenjeno Jerneju, Croaciae comiti (org. pap.);
št. 176 ddo. 1363, maj 6., Videm; enako pismo za »domini . . de Rayphinbergo« (org. pap.);
št. 186 ddo. 1363, maj 2.; Tristan iz Čedada, familiaris mejnega grofa v Istri (šl. 8!) poroča temu o nekem poslaništvu v Trst (org. pap.) ;
št. 237 ddo. (1405), april 2., Muje (Muggia). Nicolaus de Portis iz Čedada poroča furlanskemu maršalu Konradu Bojanu, da je »quidam mercator de Lubiana nomine Petrus« pravil, da je od služabnikov grofa ortenburškega poizvedel, da bode vojvoda iz Tecka v kratkem izvoljen za oglejskega patriarha (org. pap.)«);
št.jp2 ddo. 1414, marec 3., Videm; listina se tiče sicer Furlanije, toda izdal jo je Vlricus, plebanus in Radmanstorff, archidiaconus Carnee. Isti je kot tajnik patriarha omenjen tudi v št. 72 iz leta 1417 (marec 1., Čedad).
Da bi govoril o ostali bogati snovi, ki jo prinaša Codice diplomatico posebno za politično zgodovino furlansko okrog 1. 1400., tu ni mesta. Opozarjam le na zanimive dopise Konrada Bojana s koncila v Kostnici7) in na poročilo nekega Dubrovničana, namenjeno mestu Dubrovniku, o bitki pri Adri-anoplu (št. 442).
") Glede datuma primeri Manzano, Annali del Friuli VI. 173 sub 1405-28 aprile, Udine.
') Konrad III. Bojani je bil v Kostnici od decembra 1414 (glej Manzano n. n. m. VI. 265 sub 1414 — 26 dicembre, Costanza) in se je šele oktobra 1415. I. vrnil v domovino (prim. protokole furlanskega parlamentu k 20. oktobru 1415, fol. 22', v mestni knjižnici v Vidmu). Vendar so ga pozneje najbrž v drugo poslali v Kostnico, ker poroča od tam 6. decembra 1417 o volitvi Martina V. za papeža (Cod. dipl. Boj. št. 428); drugo pismo z dne 13. decembra 1417.1. je ohranjeno v št. 429.
II.
Priliko, ki se mi ponuja, porabljam, da poročam o neki drugi srečni najdbi.
Moj velecenjeni prijatelj, bivši videmski mestni knjižničar g. dr. P. S. Leicht, mi je dovolil vpogled v dva kodeksa patriarških kancelarjev (t. zv. Kanzlercodices), ki sta svoj čas ostala pl. Zahnu neznana. Z imenom »Kanzlercodices« zaznamuje pl. Zahn knjige, v katere so kancelarji in notarji patriarhov zapisavali dan za dnevom koncepte izdanih listin ter vse pri patriarhu vložene in podane pritožbe, prošnje i. t. d. cerkvenega in posvetnega značaja3). Ti kodeksi, ki so neprecenljive važnosti, so imeli isto žalostno usodo kot arhiv patriarhov sploh. Kakor kaže Zahnov seznamek (n. n. m. str. 83 seq.) so raztreseni in razneseni po raznih gornjeitalskih arhivih. Dvoje takih konceptnih knjig se nahaja sedaj tudi v arhivu grofa Strassoldo v Joannizu"). Pregledal sem ji v mestni knjižnici videmski 1. 1901. Oba kodeksa je pisal Odorico de Susana, sin Andreja iz Vidma, torej tisti kancelar, ki je na povelje patriarha Markvarda uredil patriarški arhiv v 7oih letih 14. stoletja10). Toda čuden slučaj je nanesel, da so se ravno njegove konceptne knjige večidel izgubile. En kan-celarski kodeks iz let 1359—1367 — zaznamujem ga z 0, — je našel pl. Zahn v mestnem arhivu v Gemoni11); dva druga sta, kakor omenjeno, shranjena v Joannizu ter sta iz let 1363 do 1364, oziroma 1370 —1372.
Prvi teh dveh kodeksov — zaznamujem ga z 0% — ima 18 listov. Od teh so listi I —14 popisani. Format je 2°. Med liste je vloženih 5 posameznih pol.   Na ovoj je Odorico sam
») pl. Zahn, Archivalische Untersuchungen in Kriaul und Venedig (ponatisk iz »Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen« VII.) stran 6.
«) Grad Joanniz leži v avstr. Primorju (sodni okraj Červinjan). ••) pl. Zahn, Zwei mittelalterliche Archivsanlagen in Italien, Ar-chivalische Zeitschrift III. str. 61 seq.
") Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen IX. str. 97.
zapisal: Note mei Odolrici sub mP HIc lxlll indic-tione prima in pod tem: Note eciam mei Odolrici sub mo IIIc lxIIII indictione secunda. V kodeksu ni niti ene listine za Notranjo Avstrijo. Na eni vloženih posameznih pol se. nahaja z Odorikovo roko pisani protokol seje tako-zvanega Consilium generalis colloquii t. j. od parlamenta voljenega stanovskega sveta z dne 28. januarja 1372 v Vidmu, v katerem je proti koncu govor o avstrijskih vojvodih 12). Na listu 18' t. j. na zadnji strani stojita pod napisom: m«IIIc lijjj (!) is) indictione secunda. Copie litterar um reveren-dissimi domini L(udovici) patriarche Aquilegensis dve listini. Prva ddo. 1364, marec 16 , Oglej je Copia littere dirrecte (1) dominis Hugoni et Rodulfo de Duyno zaradi neke pravde super villa Morsani; druga z istega dne pa je Littera confirmationis potestatis in Mugla (= Muggia, Muje v Istri).
Drugi kodeks (03) ima 22 listov in ovoj. Zadnjih 12 je praznih. Format je 20. Vložena sta dva lista. Kodeks obseza vseskozi koncepte od Odorikove roke (tudi na enem vloženih listov), kar izpričujejo od iste roke posameznim konceptom dodane besede: Completum per me Odolricum ali Completum per me et datum magistro Stephane Na ovoj je Odorico zapisal: Note mei Odolrici de mo IIIc lxxo indictione Villa, druga roka 15. stoletja pa je dodala et mo ecelxxj et mo ecelxxijo. Na 1. 8' in 9 je zapisana spodaj priobčena listina, tikajoča se Cirknice ddo. (1370), november 28., Videm. Vse druge listine zadevajo neavstrijska tla.
Kako so te konceptne knjige prišle v Joanniz in, ali se tam nahajajo še drugi kancelarski kodeksi, tega nisem mogel
' 1 Item [diffinitum fuit, quod] provideatur et detur ordo super defensione Patrie in proxime dieto colloquio — neposredno spredaj je bil govor o prihodnji seji parlamenta — ita quod conservetur, si expediat, in fine treugarum contra duces Austric et alios quoscumque.
<») Prav bi bilo 1364!
poizvedeti. Gotovo je samo, da so po Odorikovi smrti (f 1390) ostale v posesti njegove rodbine in da niso bile shranjene v patriarškem arhivu, kakor bi bilo pričakovati pri konceptnih knjigah tistega kancelarja, ki je ta arhiv uredil. To se da sklepati iz druzega v 03 vloženega lista, ki obseza pismo istoimenskega potomca14) našega kancelarja ddo. 1498, januar 18., v katerem prosi neimenovanega prijatelja-notarja, naj bi prepisal »tuta questa scriptura, quäle e in queste fogli qui incluso videlicet questo conseglio«, ker on sam tega nikakor ne more storiti, »per che io tuta questa note pasata ho habuto la mia doglia de testa«. S questo conseglio pa je mislil pisatelj tega pisma najverojetneje na Consilium generalis col-loquii iz 1. 1372, ki je vložen v Ot. Tako pa je dokazano, da sta bila oba rokopisa, Oa kakor tudi 03, še 1. 1498. v posesti potomcev patriarškega kancelarja Odorika. O poznejši usodi obeh kodeksov, kakor omenjeno, ni znanega ničesar.
III.
Dodati imam še nekaj opazk glede na vsebino spodaj priobčenih listin.
Pretežna množica njihova se nanaša na faro Šmartin pri Kranju in njenega župnika Ulrika.
Ulrik Bojani je bil iz rodu stare, že v 12. stoletju omenjene čedadske plemenite rodbine, sin Pavla Bojanija. Oglejski generalni vikar Nikolaj mu je 13. novembra 1306 v Čedadu podelil prvo tonzuro16). Kmalu potem je bil izvoljen od čedadskega kapiteljna za kanonika. Patriarh Otobon je to volitev 22. februarja 1307 iz Vidma potrdil.1") L. 1318. mu je bila podeljena
") Odoricus de Susanis, ki se sicer podpisuje Odoricus quondam honorabilis ser Sebastiani de Susanis de Vtino publicus imperiali aucto-ritate notarius. .
'») Org. pgt. s privešenim pečatom, Perg. Uojani H. zv. št. 6. v kraljevem muzeju v Čedadu.
'") Org. pgt. s pečatom, privešenim na rdeči svileni niti, n. n. m., II. zv., št. 7.
fara Pilštajn na Štajerskem17); kmalu nato pa je moral biti izvoljen za kanonika oglejske cerkve.18) Poleg navedenih dveh kanonikatov je dobil od papeža Janeza XXII. 14. oktobra 1326 še kanonikat v kapiteljnu karlsburškem na Sedmograjskem (ecclesie Transsiluane Albeuile).lü) Leto kasneje je postal župnik v Šmartinu pri Kranju.20) Zaposedla sta faro namesto njega župnik Bernard iz Naklega in vikarij Janez iz Kranja, upeljal pa jih je čedadski kanonik Sigfrid Starograjski. Takrat je imel Ulrik samo subdiakonat, v diakona je bil posvečen šele 6. februarja 132831) in 17. septembra istega leta stoprv v mašnika.22) L. 1329. je dal dohodke šmartinske fare za tri leta v najem tedanjemu mošenjskemu župniku Henriku proti letni najemnini 60 mark oglejskega denarja. Najemnino je Henrik moral plačevati v dveh letnih obrokih, na sv. Jurija in sv. Mihaela dan. Poroki pa so bili oba grofa ortenburška, Majnhard in Albreht, ter njihova viteza Gizelher in Herbard s Kamna (pri Begunjah).28) — Vendar Ulrik Bojani ni ostal v mirni posesti svoje fare. Neki Henrik iz Gorij (ali po listini št. 13 iz Goričan), ki ga je podpiral ortenburški grof Herman III., je namreč potom zvijače trdeč, da je fara prosta, dosegel, da mu jo je papežev legat za Gornjo Italijo, Bertrand, škof ostijski, podelil. Prišlo je do pravde pred legatom, ki je dal obe stranki po župnikih iz Radovljice, Mošenj in Cerkljan pozvati predse.24) Kako je pravda končala, ni znano. Ulrik je kmalu zatem umrl, zakaj 1. 1338. se že omenja kot mrtev.26)
") Glej spodaj listini št. 1 in 2.
'«) Kot tak se prvič omenja v listini št. 3.
lv) Org. pgt. s privešeno bulo n. n. m. II. zv. št. 30. — Albauila je sedanji Karlsburg; starejše nemško ime je Wizzenburg (Weissenburg), na kar še spominja sedanje madjarsko ime Gyula-Fehcrvar.
''") Glej spodaj listino št. 3 in nasl.
") Glej spodaj listino št. 6.
**) Glej spodaj listino št. 7.
»*) Glej spodaj listini št. 8 in 9.
**) Glej spodaj listine št. 12, 13 in 14.
") Glej listino št. 15, kjer se imenuje »condam Wolricus«.
Izmed ostalih listin je zanimiva št. 11 kot izpričevalo trgovinskih odnošajev v prvi polovici 14. stoletja ined Gorenjsko in Furlanijo.
Za kranjsko pravno zgodovino posebne važnosti je listina št. 17. Obseza priporočilno pismo grofa Hermana III. Orten-burškega za svojega kapelana Henrika, namenjeno Pavlu Bojanu, ki naj bi Henriku — poznamo ga iz listin št 8 in 9 kot mo-šenjskega župnika — preskrbel vikarijat fare Šmartin. Da je ta Henrik res identičen z onim v listinah št. 8 in 9 imenovanim, se razvidi iz tega, ker ga grof zove »sororius J eis Iber i honesta servitoris nostri«. Ta Jeislherus je namreč brez dvoma v onih dveh listinah omenjeni kastelan na Kamnu, Gizelher iz Begunj. Ako so ta domnevanja opravičena, potem ni težko dognati datum naše listine št. 17. V listini sami je naznačen samo dan (16. oktober), a iz navedenega se da povzeti, da je bila dana na Orteneku 16. oktobra 1329 1. — Kar pa je najvažnejše, je to, da se ortenburški grof Herman v tej listini imenuje deželnega glavarja na Kranjskem in v Slovenski Krajini (capi-taneus Carniole et Marchie). Listina je doslej edina, ki nam grofa Hermana III. navaja kot glavarja, ter je tako majhno sicer, toda dobrodošlo popolnilo k znanemu seznamku Kozinovemu.
Zanimiv prinos k cerkveni zgodovini je listina Št 18. Znano je, da je cesar Friderik III., ko je 1. 1461. ustanovil ljubljansko škofijo, tej inkorporiral tudi samostan v Gornjem Gradu. Zadnji opat je bil Gašper Pinter»«). Doslej se ni vedelo, ali se je omenjena inkorporacija izvršila po njegovi smrti ali še za njegovih živih dni. Orožen37) je bil mnenja, da je opat Gašper umrl šele spomladi 1. 1461., ker se v neki listini z dne 19. marca 1461 (v petek po sv. Jederti) še omenja. Orožen sam je že dvomil, da bi bil datum te listine pravi28).
«•) Orožen, Das liisthum und die Diöccse Lavant II. Theil. Das Benediktiner-Stift Oberburg str. 189 in nasl. "') n. n. m. 194 in nasl.
»") »Hat es mit diesem vorstehenden Rcgestc seine Richtigkeit, so konnte Abt Kaspar nicht schon 1460 gestorben sein« n. n. m.
Zdolaj natisnjena listina št. 18 nam neovržno dokazuje, da je opat Gašper gotovo že 1.1460., in sicer precej časa pred božičem umrl. Zakaj 27. decembra 146029) prosijo prior Gregor in gornje-grajski menihi že v drugo cesarja Friderika, naj jim dovoli, da si izberejo opata, ker po pravilih svojega reda ne smejo več čakati, oziroma mu naznanjajo, da so ga že izvolili. Iz drugih virov vemo, da je bil voljen za opata prior Gregor Hinek, ki se je pa tu še kot prior podpisal. A vse to ni pomagalo. Dnevi samostana so bili šteti in 6. septembra 1461 se je in-korporiral novoustanovljeni ljubljanski škofiji.30) .
Listinski dodatek.31)
Št. i.
Paganus, škof padovanski in administrator oglejske cerkve, podeli Ulriku, sinu Pavla Bojani, faro Pilštajn (Peilstein) na Štajerskem. Oglej 131S, december 14.
Org. pgt. (t. zv. ital.), 19:14; v kraljevskem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Pergamene Bojani zv. II., št. 14. — Tisk: Bianchi, Do-cumenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1325, pg. 202, št. 102 (iz org).
Paganus dei ct apostolice sediš gratia episeopus Paduanus, administrator ccclesic Aquilegensis in spiritualibus et tempo-ralibus a sede apostolica deputatus dileeto nobis disereto viro Vorlico Pauli Boiani plebano plebis saneti Michaelis de Peyl-stahyn Aquilegensis diocesis salutem in domino. Litterarum
*•) Listina nosi sicer datum: an sand Johanns tag zu weichnachten anno etc. Ix primo, a ker se je novo leto tedaj pričelo že s 25. decembrom (glej Grotcfend, Zeitrechnung des deutschen Mittelalters und der Neuzeit I. str. 205 in nasl.), je treba datum pravilno reducirati na 27. december 1460. 1.
M) Orožen n. n. m. 197.
•') Tu priobčene listine sem priredil za tisk po načelih, ki jih je upeljal pl. Sickel pri listinskem oddelku »Monumcnta Gcrmaniae«. — Pri popisu listine znači 19:14 in podobno, daje listina 19 cm visoka in 14 cm široka.
sciencia rnorum ac vite honestas aliaque tue probitatis merita quibus iuvari dignosceris, nos inducunt, ut ad personam tuam nostre liberalitatis dexteram extendamus. Cum itaque plebanatus plebis sancti Michaelis de Peylstahyn Aquilegensis diocesis per obitum quondam Pernardi plebani ipsius plebis vacet ad presens, nos volentes tibi premissorum consideratione nec non, ut tua et tuorum devocio erga nos et Aquilegensem crescat ecclesiam, gratiam [fajcere specialem plebanatum predictum sie vacantem cum omnibus iuribus et pertineneiis suis tibi qui canonicatum et prebendam in Ciuitatensi Aquilegensis diocesis ac locum et perpetuum beneficium in de Fossalto Concordiensis diocesis ecclesiis obtines, auetoritate qua in hac parte fungimur, dueimus conferendum ac discretum virum dominum Guillelmum decanum Aquilegensem pro te investimus per nostrum anulum de eodem presentes tibi super hoc in testimonium dirigentes. Datum Aquilegie in patriarchali palacio XVII. kalcndas ianuarii anno dominice nativitatis millesimo trecentesimo deeimo octavo indictione prima.
Št. 2.
Bernard, dekan čedadski, naznanja pilitajnskim iupljanom, da je fara Pilštajn podeljena U/riku Bojanu.
Čedad (po 13 iS, december 14.)
Originalni koncept na papirju, 207 : 23'8, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Cod. dipl. Bojani št. 2.) — Da je to koncept, jc raz-videti iz mnogih poprav in dostavkov, dalje iz tega, da so osebna imena in datum, ki bi se bila imela vstaviti pri čistem prepisu, naznačena s pikami, da listina, ki jo je bilo treba inserirati, še ni inserirana, zlasti pa iz ukaza, namenjenega očevidno ingrosistu, naj listino na določenem mestu vstavi. Tudi manjkata podpis notarja in pečat, o katerih je v tekstu govor. — Glede datuma primeri predstoječo listino št. 1.
Bernardus decanus Ciuitatensis Aquilegensis diocesis exc-cutor ad infraseripta specialiter deputatus diseretis viris universis et singulis vicariis titulanis reetoribus ac plebesanis in plebe sancti Michaelis de Pcylstahyin Aquilegensis diocesis constitutis
necnon omnibus et singulis quorum interest vel intererit et quos infrascriptum negocium contingit aut contingere poterit in futurum,"1 salutem in domino. Noveritis nos a reverendo patre et domino nostro domino Pagano dei gratia episcopo Paduano, administratore ecclesie Aquilegensis in spiritualibus et temporalibus a sede apostolica deputato executoriasb> super gratia et provisione facta discreto viro Vorlicoc) Pauli Boianni plebano plebis sanctt Michaelis de Peylstahynd) litteras recepisse sub hac forma: Paganus etc. et ponatur totus tenor litterarum executoriarum. Quare volentes, ut tenemur, nobis iniuncta exequi reverenter, vos et vestrum quemlibet semel secundo et tercio pereniter presencium tenore requirimus et monemus8' vobis nichilominus auctoritate nobis commissa in virtute sancte obediencie et sub excommunicationis pena districte precipiendo mandantes, quatenus infra sex dies post presentacionem seu denunciationem presencium vobis factam inmediate sequentes quorum duos pro primo duos pro secundo et reliquos duos pro tercio et pereniter termino assignamus, prefatum Vorlicum diete plebis plebanum ad dietam plebem vel eius procuratorem pro eo libere reeipere et admittere studeatis ac eum in pos-sessione plebis eiusdem et iurium suorum liberum sine molestia et contraditioner> aliqua dimittatis obedientes eidem, prout de-betis et sicut decet, fideliter intendentes sibique vel procuratori suog) de fructibus redditibus proventibus iuribus et obventionibus universis ad ipsam plebem quoque modo spectantibus curetis integraliter respondere, alioquin si vos vel vestrum aliquis vel aliqui huiusmodi mandati nostri contradictores extiteritis vel rebelles in premissis vel aliquo premissorum vel predictis mo-
") neenon omnibus — in futurum od f>üccvt roke s kazalnim znakom na gorenjem robu listine dostavljeno.
I>) cxccutorias nad vrsto od iste roke dostavljeno.
e) Zatem nato črtano.
J) Zatem cxccutorias črtano.
«) Zatem qua črtano.
0 Tako org.
i> procuratori suo ob robu od iste roke dostavljeno.
nitionibus nostris non parueritis cum effectu necnon in dantes consilium auxilium vel favorem publice vel occulte per quod gratia predicta impediri valeat vela) d[e]ferri, cuiuscumque dig-nitatis ordinis conditionis vel status existant, in hiis scriptis predictis monitionibus premissis ex nunc prout ex tunc ex-communicationis sententiam promulgamus. Presentem autem processum nostrum et litteras in testimonium premissorum per . . .b) notarium publicum infrascriptum scribi et publicari mandavimus et nostri sigilli appensione muniri. Datum et actum in Ciuitatob) Aquilegensis diocesis in ecclesia etc. anno domini .. .b) et indictione presenti ..:w testibus vocatis et rogatis
Št. 3.
Ulrik Bojani, župnik v Šmartinu pri Kranju, imenuje svoje pooblaščence za zaposedbo te fare.
Čedad /327 oktober f.
Org. pgt., 19 : 14; v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Pergamene Bojani II. zv. št. 35).
In Christi nomine amen. Anno domini a nativitate eiusdcm millesimo trecentesimo vigessimo septimo indictione decima die septimo intrante Octubri venerabilis vir dominus Vorlicus natus domini Pauli de Ciuitate Aquilegensis et Ciuitatensis ecclesiarum canonicus et plebanus plebis saneti Martini prope Craynburch in Carniola ut plebanus diete plebis saneti Martini fecit con-stituit et ordinavit venerabilem virum dominum Pernardum de Lonch plebanum in Nachel et dominum presbyterum Johannen) vicarium plebis de Craynburch licet absentes tam-quam presentes et quemlibet corum in solidum ita, quod non sit pocior condicio occupantis et quod unus corum ineeperit, alter mediale prosequi valeat et finite, suos veros certos nuncios missos et procuratores legitimus et speciales ad in-
") vel nad vrsto od iste roke dostavljeno. b) Tako org.
trandum acceptandum et apprehendendum nomine ipsius [domijni Vorlici plebani possessionem et tenutam corporalem prefate plebis saneti Martini cum omnibus suis pertinentiis et iuribus spectantibus et pertinentibus ad ipsam plebem saneti Martini et omnia alia et singula faciendum que circa huiusmodi tenutam et possessionem quocumque quomodocumque et qualitercumque melius et utilius pro ipso domino Vodico plebano videbitur, et iurandum quodeumque sacramentum oportunum in animam suam, promittens dictus dominus Volricus plebanus mihi Stephano notario infrascripto stipulanti pro omnibus quorum interest vel intererit, se habiturum firmum et ratum quidquid per ipsos procuratores vel eorum alterum factum et procuratum fuerit in premissis, sub obligatione et ypotheca omnium suorum bonorum. Actum in Ciuitate Austria in sacristia sanete Marie maioris ecclesie presentibüs dominis Ziurido de Altumburch canonico Ciuitatensi, Iohanne custode dicte ecclesie, presbytero Federicho prebendario dicte ecclesie, dieto domino Paulo et Nicholusio condam Tani de Ciuitate testibus et aliis.
(S. N.). Et ego Stephanus filius magistri Antonu Candeli") de Ciuitate Austria imperiali auetoritate notarius publicus pre-dictis omnibus interfui et rogatus scribere scripsi.
Št. 4.
Čedadski kanonik Sigfrid Starograjski vpelje župnika Bernarda iz Naklega kot pooblaščenca Ulrika Bojana v posest fare Šmartin pri Kranju. šmartin 1327 oktober 12.
Org. pgt., 2o-6 : 10/1, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani, II zv., št. 36).
In Christi nomine amen. Anno eiusdem millcsimo tricen-tesimo vigesimo septimo indictione decima die duodecimo mensis Octubris in ccclesia saneti Martini prope Craynburgam
») Candel 2 okraj&alnim znakom org.
Aquilegensis diocesis presentibus presbytero") Iohanne vicario in Craynburga dicte diocesis nee non nobilibus viris dominis Gayserio de Vigono castelano in Lapide et Herbordo de Ponduin testibus et aliis venerabilis vir dominus Siuridus de Albenburchb) canonicus Ciuitatensis ecclesie nuncius dalus per venerabilem virum dominum fratrem Iohannem abbatem mo-nasterii Rosacensis Aquilegensis diocesis, vicarium reverendi patris domini Pagani dei et apostolica gratia sancte sedis Aquilegensis patriarche, venerabili viro domino Vuorlico domini Pauli Aquilegensi canonico et plebano ecclesie saneti Martini prope Craynburgam Aquilegensis diocesis ad introducendum ipsum dominum Vuorlicum et ponendum in corporalem possessionem dicte plebis et eiusdem fructuumc\ quam plebem ipse dominus vicarius ipsi domino Vuorlico ex comissioned> sibi facta per dictum dominum patriarcham contulit pleno iure, que plebes vaccabat per mortem condam domini Henrici ipsius plebis plebani, venerabilem virum dominum Pernardum de Lok plebanum in Nakb) procuratorem per ipsum dominum Vuorlicum ad hoc specialiter deputatum ipsius plebis et iurium ipsius per cornu altaris ac vectem hostii claudendo et aperiendo procuratorio nomine quo supra [in] corporalem introduxit possessionem quam ideme> procurator procuratorio nomine quo supra benigne suseepit ac ipsius plebis et eius iurium corporalem possessionem intravit.
(S. N.) Et ego Petrus magistri Iohannis de Mutina imperiali auetoritate notarius predictis omnibus interfui et rogatus scripsi.
«) preshyteris org.
b) Tako org.
c) fructibus org.
d) comisione org. •) iidem org.
St. 5-
I. (jardus de Saunberch se obveže, da ponese kranjskemu župniku Bernardu pismo oglejskega vikarja Petra Mora.
Čedad 1327 fiovembcr /7.
II. Isti prisesa, da je izpolnil svojo obvezo.
Čedad j^27 december 14.
Org. pgt., 23*9 : 16; v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv., št. 38).
I. Anno domini millesimo Co O Co XXVII. indictione decima die XIIIIo exeunte novembri in Ciuitate Austria apud domum comunis presentibus Matheo filio Pelegrini de Ciuitate, Laurencio filio condam magistri Iohannis Sibelli, Iacobo inferatore de Ciuitate et aliis coram disereto viro domino Siurido canonico Ciuitatensi ex mandato et co-missione, ut dicebat, venerabilis viri domini Petri More reverendi patris domini P(agani) dei et apostolica gratia sanete sediš Aquilegensis patriarche vicarii (^ardus de Sau(nberch) iuravit corporaliter ad saneta dei ewangelia transferre presentare et dare [domino] Pernardo de Craynburch bona fide sine fraude ex parte dieti domini vicarii quasdam litteras citatorias registratas manu Gubertini no-tarii et relacionem presentacionis earundem eidem domino vicario vel eius alio iudici delegato vel subdelegato dato vel dando facere fideliter et legaliter sine fraude. II. Anno domini millesimo Co Co Co XXVIIo indictione decima die XIIIIo decembris in Ciuitate Austria ante ecclesiam saneti Iohannis Baptiste presentibus discretis viris dominis Iohanne custode maioris ecclesie Ciuitatensis, Iohanne Rubeo man-sionario dicte ecclesie, Sagino de Parma castaldione Ciuitatensi et aliis coram disereto viro domino Guidone decano Ciuitatensi de mandato et comissione, ut dicebat, venerabilis viri domini Petri More reverendi patris domini
2*
P(agani) dei et apostolicaa' gratia sancte sedis Aquilegensis patriarche vicarii Cardus de Saunberch nuncius iuratus dieti domini vicarii, prout constat publicob) instrumento de iusiurando exinde facto manu mei notarii subscriptic\ et iterum ibidem iuratus et interrogatus suo sacramento dixit, quod die Martis VIII° decembris intrantis in stupa ipsius domini Pernardi presentavit et dedit eidem Pernardo de Craynburch quasdam litteras sanas et illesas ex parte predicti domini vicarii citatorias, prout in registro manu Gubertini notarii facto plenius continetur, et dixit, quod a die presentacionis huiusmodi litterarum add> diem Martis decimam exeuntis decembris erunt quindecim dies. (S. N.) Et ego Martinus de sancto Odorlico imperiali auctoritate notarius hiis interfui et rogatus scripsi.
Št. 6.
Kancijan, škof cmonski (Cittanuova v Istri), podeli Ulriku, župniku v Šmartinu pri Kranju, diakouat.
Oglej /32S februar 26.
Org. pgt., 12:24-2, pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv., št. 40).
Noverint universi presentes literas0' inspecturi, quod nos Cancianus dei gratia Emonensis episeopus, dum sacros ordines vice et nomine reverendi in Christo patris et domini domini Pagani dei et apostolice sedis gratia sancte sedis Aquilegensis patriarche cuius in pontificalibus generalis existimus vicarius, in ecelesia maiori Aquilegensi clericis iuxta sacrosanete Romane ecclesie ritum in primis quadragesime temporibus in quibus a
<ri appostolica org. l>) puplico org. «) suberipti org.
°") ad pod tekstom s kazaluim znakom dostavljeno org. o) literras org.
sacrosancta Romana ecclesia conceduntur ministrare, venerabilem virum dominum Worlicum domini Pauli Aquilegensem canonicum et plebanum saneti Martini prope Craynburgam ad diaconatus ordinem promovimus. In cuius rei testimonium presentes nostri 'ussimus sigilli pendenlis impressione firmari. Datum Aquilegie XXVIa februarii sub anno domini millesimo tricentesimoXXV[II][o indictione XIa.
Št. 7.
Kancijan, škof ernonski, posveti Ulrika, župnika v Šmartinu pH Kranju, v mašnika. čedad I328 september 24.
Org. pgt., i6-6 : 30-9, pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv., št. 44). — Dan posvečenja (»cum . .. cantatur misse introitus Venite adoremus«) je 17. september 1328.
Noverint universi presentes litterasa) inspecturi, quod nos Cantianus dei gratia episeopus Hemonensis reverendi in Christo Patris et domini domini Pagani dei et apostolice sedis gratia sancte sedis Aquilegensis patriarche in pontificalibus vicarius generalis celebrantes officium quatuor temporum, cum per universalem ecclesiam cantatur misse introitus Venite adoremus, venerabilem virum dominum Wolricum de Ciuitate plebanum saneti Martini prope Craynburgh ac Aquilegensis et Ciuitatensis ecclesiarum canonicum dei nomine invocato ac virginis dei genitricis Marie consecravimus ipsum ad honorem sacerdotii sollempniter promoventes secundum ritum et consuetudinem sancte Romane ecclesie ac instituta sanetorum patrum et eanones1') sanetiores. In cuius rei testimonium et evidentiam clariorem has nostras patentes litteras") iussimus nostri sigilli ■nunimine roborari. Datum Ciuitate XXIIIIo septembri anno dolinice nativitatis millesimo CCCoXXVIIIo°) indictione undeeima.
a) litterras org. ■) cannones org.
c) Iz XXVIIII z ostrugo zadnje enojke popravljeno org.
Št. 8.
Gisclher z Begunj, grajski glavar na Kamnu, in Herbart iz Podvina (pri Mošnjah) prevzameta poroštvo za Henrika, župnika v Mošnjah, glede fare Šmartin pri Kranju.
Na Kamnu (pri Begunjah) IJ2(/ maj i.
Org. pgt., 14-8 : 25, na pgtnem. traku navešena pečata izdajateljev listine; v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv., št. 46).
Testificamus nos Gayserus de Vigono castellanus in Lapide et Herbordus de Pondiuin per presentes confitentes, quod cum nostris precibus et instantia dominus Paulus condam domini Boyanni et Vorlicus eius filius plebanus saneti Martini prope Craynburgam locaverunt ipsam plebem presbytero Menrico plebano de Misnacho ad duos annos precio annuali sexaginta marchis solidorum persolvendis medietatem in festo saneti Michaelis et residuum saneti Georgii. A die locationis quarto deeimo mensis madii proximi erit annus. Pro quo presbytero Ilenrico constituimus nos principales debitores et fideiussores promittentes sub sacramento eisdem locatoribus persolvere intcgraliter per nos et heredes nostros cum obligatione omnium nostrorum bonorum presentium et futurorum et reffectione omnium suorum dampnorum et expensarum ac interesse modo quocumque et conservatione pignorum vendendorum et dena-riortun aeeipiendorum sub usuris pro quolibet termino de omnibus credendo largo eorum verbo sine sacramento vel alia probatione et nullam exinde probare solutionem nisi per litteras lipsorum locatorum. In cuius rei testimonium presentes nostras itteras sigillis nostris munitas eis dedimus. Datum in Lapide die primo madii sub millesimo trecentesimo vigessimo nono indictione XII &.
Št. 9.
Ulrik, župnik v Šmartinu pri Kranju, da vse dohodke svoje župnije Henriku, župniku v Mošnjah, v najem.
Čedad 1329 november 21.
Org. pgt., i8'3 : 19-5, v kraljevem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zvezek, št. 47).
In nomine domini amen. Anno eiusdem millesimo tri-centesimo vigesimo nono indictione duodecima die decimo exeunte novembri in Ciuitate Austria in ecclesia maiori sancte Maric presentibus dominis Tramontano et Florico canonicis Ciuitatensibus, Beneuenuto dieto Cipirlino presbytero de Ciuitate, Paulo condam domini Boyanni de Ciuitate, Francisco condam Iohannis massarii de Ciuitate et aliis dominus Vvolricus filius domini Pauli de Ciuitate plebanus plebis saneti Martini prope Craymburch locavit domino Henrico plebano de Mosinacho omnes redditus et proventus diete plebis sue saneti Martini prope Craymburch a festo saneti Michaelis proximo venture- usque ad tres annos subsequentes ad omne periculum et eventum dieti domini Henrici guerre tempestatis et aliorum eventuum, ita quod ipse dominus Henricus teneatur et solvete Promisit omnes collectas provisiones et angarias, que debent solvi et fieri pro ipsa plebe, et singulis annis interim solvere et dare ipsi domino Vvolrico vel cui commiserit in dieta civitate sexaginta marchas soldorum"' sive venetianorum1') Aquilegensis monete in bona moneta videlicet medietatem in festo saneti Georgii et aliam medietatem in festo saneti Michaelis sequenti et usque ad diem carnisprivii proximum poncre sibi fideiussores de hiis dominos comites Meynardum et Albiectum fratres de Ortumburch et Gaysler et Erbordum de Stayn sub litteris et sigillis eorum. Quod si usque ad dictum diem carnisprivii proximum non fecerit, dictus locator
») Tako org.
'») ven s krajšalnim znakom na ostrugi org.
non teneatur locationem huiusmodi observare. Decimas vero que pro ipsa plebe debent solvi, predictus dominus Vvolricus solvere teneatur. Que quidem omnia et singula dicte partes vicissim inter se promiserunt firma et rata habere tenere attendere et observare cum refectione dampnorum et expen-sarum obligantes ad invicem omnia sua bona presentia et futura.
(S. N.) Et ego Antonius Ciuitatensis imperiali auctoritate notarius predictis interfui et rogatus scripsi.
Št. IO.
Gauceltuus, škof albanski, dovoljuje kustosu čedadske cerkve, da Ulrika Bojana oprosti ekskomunikacije.
Avinjon 13.30 maj 4.
Org. pgt., 15"3 : 23'!, pečat odpadel, v kraljevem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv; Pcrg. Bojani II. zv., št. 50).
Gancelmus miseratione divina episcopus Albanensis disereto vito . . custodi ecclesie Ciuitatensis Aquilegensis diocesis salutem in domino. Ex parte Vulrici filii Pauli Boyani Aquilegensis canonici [et] Ciuitatensis plebaniquc ecclesie saneti Martini prope Craynbugaa> Aquilegensis diocesis nobis oblata petitio continebat, quod ipsc olim, prout tibi exponet, ira motus in Iacobum Taruisini concanonicum suum citra sanguinis effusionem et alium excessum dificilem vel enormem in capitulo ipsius ecclesie Ciuitatensis manus iniecit temere violentas, propter quod in canonem late sententie noscitur incidisse. Verum cum sit paratus in omnibus sancte matris ecclesie obedire mandatis et propter inimicicias capitales quas habet, non possit sedem apostolicam visitare absolutionis beneficium petiturus, supplicari fecit humiliter sibi super Iiis per sedem ipsam misericorditer
provideri. Nos igitur auctoritate domini pape cuius primarie curam gerimus discretioni tue, cum patriarcha Aquilegensis excomunicatus esse dicatur, committimus, quatinus, si est ita, postquam passo iniuriam, si non satisfecit, et dicte ecclesie, si eius capituli immunitas extitit violata, satisfecerit, competenter ipsum Vulricum a dieta sententia iuxta formam ecclesie ab-solvas et ipsius culpa considerata iniungas inde sibi auctoritate predicta penitentiam salutarem et alia que sibi de iure fuerint iniungenda. Datum Auinione IUI. nonas [madiji pontificatus domini Iohannis pape XXII. anno quarto deeimo.
Št. Ii.
Patriarh Pagan podeli podloänikom grajskega glavarja Henrika na Bledu (>) trgovske pravice.
Videm 1332 junij ig.
Org. pap., na hrbtu pritisnjeni pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Cod. diplom. Bojani št. 3.) — Tisk: Bianchi, Documenti per la storia del Friuli II. zv., str. 595; pl. Zahn, Austro-Friulana, Fontes rerum Austriacarum II. odd., XL. 39 št. 29 po prepisu v zbirki Bini v videmskem kapiteljskem arhivu in po naznačenem tisku Bianchi-jevem. — PI. Zahn n. n. m. misli, da je »Weldz« Bled na Kranjskem (?) ali pa Welz na Gornjem Štajerskem.
Nos Paganus dei et apostolice sedis gratia sancte sedis Aquilegensis patriarcha notum faeimus universis et singulis presentes litteras inspecturis, quod omnes et singulos homines mercatores et alios subditos nobilis viri domini Heinr(ici) purgravii in Weldz veniendo in nostrum distrietum causa emendi vel vendendi seu alia negotia peragendi ac stando et redeundo per nos et omnes nostros subditos affidamus in bonis pariter et personis. Datum sub nostro sigillo Vtini die XVIIII. iunii anno dominice nativitatis m° ceco XXX° Ho indictione XVa.
St. 12.
Papež Janez XXII. poveri proštit Guilliclminu iz Kon-kordije preiskavo prepira med. Ulrikom Bojanom in grofom Hermanom III. Ortenburikim glede fare Šmartin pri Kranju.
Avinjon 1333 junij 2y.
Org. pgt.,-16-3 : 25-5, z bulo, privešeno na laneni niti, v kraljevem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv. št. 56).
Iohannes episeopus servus servorum dei. Dilecto filio Guillielmino Egidii preposito ecclesie Concordiensis in terra Ciuitatis Aquilegensis diocesis commoranti salutem et aposto-licam benedietionem. Conquestus est nobis Vuorlicus Pauli Boyani plebanus plebis saneti Martini prope Crayinburg Aquilegensis diocesis, quod, licet sibi de plebanatu diete plebis tunc vacante nullique alii de iure debito autoritate10 ordinaria canonice fuerit provisum ipseque illuin aliquatndiu possederit pacifice et quiete, tarnen nobilis vir Hennanniis comes de Octemburch8) dicte diocesis ipsum Vuolricum, quominus dictum plebanatum valeat ])acifice possidere, contra iustitiam impedire presumit. Ideoque discretioni tue per apostolica scripta mandamus, quatenus partibus convocatis audias causam et appcllationc remota debito fine decidas faciens quod decreveris per censuram ecclesiasticam firmiter observari proviso, ne in terram dicti comitis exeomunicationis vel interdicti sententiam proferas, nisi super hoc a nobis mandatum reeeperis speciale. Testes autem qui fuerint nominati, si se gratia odio vel timorc sub-traxerint, censura simili appellatione eessante compellas veritati testimonium perhibere. Datum Auinione III. kalendas iulii pontificatus nostri anno deeimo septimo.
r(egistrata) gra(tis) na />/iki na desni strani: .      . ,,
riio(mas) l'lorent(inus).
Št. 13.
Ulrik Bojani, župnik v Šmartinu pri Kranju, imenuje Riharda de Frattis iz Gaete in Pavlina de Caurono iz Milana za pooblaščenca v pravdi z duhovnikom Henrikom z Gorilan (?) ea faro Šmartin. Čedad 1333 julij 8.
Org. pgt., 34'2 : 2r8, v kraljevem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani II. zv., št. 57).*
In Christi nomine amen. Anno eiusdem millesimo tri-centesimo trigesimo tercio indictione prima die oetavo mensis iulii in Ciuitate Austria in curia domini decani Ciuitatensis presentibus venerabilibus viris dominis Guidone decano ecclesie Ciuitatensis domini nostri summi pontificis capellano, magistro Francono canonico Bononiensi domini legati capellano, Iacobo de Cararia Teruisine et Ciuitatensis ecelesiarum canonico, Tra-montano plebano plebis de Craynburch Aquilegensis diocesis et aliis venerabilis vir dominus Vvolricus domini Pauli Boyanni de Ciuitate plebanus plebis saneti Martini prope Craymburch dicte diocesis fecit constituit ordinavit atque creavit suos pro-curatores actores et gestores negotiorum ac nuncios speciales prudentes viros magistrum Ricardum de Frattis de Gaietta domini nostri legati notarium et Paulinum de Caurono de Mediolano absentes tamquam presentes et utrumque eorum in solidum ita, quod occuppantis condictio pocior nen existat sed quod unus eorum ineeperit, alter mediare valeat prosequi et finire ad omnes eius lites causas querelas et questiones crimi-nales seu civiles quas habet ad presens vel habiturus est cum quacumque persona ecclesiastica vel mundana collegio seu universitate et potissime in causa spoliationis intrusionis seu invasionis quam ad presens habet cum presbytero Henrico de Gorcach super plebe saneti Martini predicti, ad comparendum coram reverendissimo in Christo patre et domino domino Bertrando divina miseratione Ostiensi ac Veletrcnsi episcopo apostolice sedis legato eiusque auditoribus et curia universa
seu delegatis datis vel dandis per eundem patrem in causa predicta, partem adversam citari petendum, libellum dandum et respondendum, excipiendum, replicandum et triplicandum, litem contestandum, dei calumpnia et veritate dicendum, in animam eiusdem domini Vvorlici iurandum et quodlibet alterius generis sacramentum prestandum, restitutionem diete plebis et possessionem qua idem dominus Vvolricus spoliatus esse dino-scitur per maliciam et potentiam presbyteri Henrici predieti petendum et obtinendum, testes et instrumenta producendum et alterius partis testes iurare videndum, contra personas et dieta eorum et instrumenta producenda per partem adversam excipiendum et opponendum, erimina et defectus cuiuscumque generis existant opponendum et probandum, sententiam seu sententias et interlocutorias audiendum, ab ipsis appellandum, supplicandum et reclamandum et beneficium restitutionis in integrum omni [iujre semel et pluries petendum, impetrandum et contradicendum, de loco et iudieibus conveniendum, suspectus dandum et recusandum, unum vel plures procuratores loco sui substituendum et mandatum in se revocandum, quociens eisdem procuratoribus vel alteri eorum pro utilitate eiusdem domini visum fuerit expedire et generali ter ad omnia alia et singula faciendum, ineipiendum, mediandum et terminandum que idem dominus Vvolricus per se ipsum facere posset si presens esset etiamsi mandatum exigerent speciale, promittens mihi notario infrascripto ut publice persone vice et nomine omnium, quorum interest et in futurum poterit interesse, stipulanti se cunetis temporibus ratum gratum et firmum habere atque teuere quiequid per dictos procuratores vel alterum eorum seu sub-stitutum aut substitutos ab eis vel ipsorum altero actum fuerit seu modo quolibet procuratum in premissis et quolibet pre-missorum. Et volens idem dominus constituens dictos suos procuratores et utrumque ipsorum ac substitutum vel substitutos ab eis vel ipsorum altero relevare ab omni onere") satisdandi
«) honore org.
promisit mihi notario infrascripto stipulanti nomine quo supra de iudicio sisti et iudicatum solvi in omnibus suis clausulis sub bonorum suorum ecclesiasticorum et mundanorum pre-sentium et futurorum omnium ypotheca.
(S. N.) Et ego Paulus magistri Johannis de Mutina im-periali auctoritate notarius predictis omnibus interfui et rogatus scripsi.
* Št. 14.
I. Kvoncij ig Tolmina izroči Ulriku Bojanu pismo župnikov iz Radovljice, Mošenj in Cerkljan.
Čedad 1333 avgust /S.
II. Župniki Viljem iz Radovljice, Henrik iz Mošenj in Pilgrim iz Cerkljan poživljajo Ulrika Bojana in klerika Henrika iz Gorij predse. Radovljica 1333 avgust 1.
III. Apostolski legat Bertrand poveri imenovanim trem župnikom preiskavo prepira med Ulrikom Bojanom in Henrikom iz Gori). Bologna 1333 maj /S.
Org- Pßt-i 24'3 : 33 3. v kraljevem muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Pcrg. Bojani II. zv., št. 59).
I. In Christi nomine amen. Anno eiusdem millesimo tricen-tesimo trigesimo tercio indictione prima die decimo oetavo mensis augusti in Ciuitate Austria ante domum condam magistri Francisci physici de Mutina Ciuitate morantis presentibus venerabilibus viris dominis Guidone decano Ciuitatensi, Francono de Modoecia canonico Bononicnsi, presbytero Michaele vicario in saneto Toma, Matheo nato Iacobi de Pellicariis de Modoecia, Barnaba aurifice de Ciuitate testibus et alliis") constitutus in presentia  venerabilis viri  domini Vuolrici nati domini
: Pauli Boianni de Ciuitate Aquilegensis et Ciuitatensis ecclesiarum canonici et plebani ecclesie saneti Martini prope Craynburgam Aquilegensis diocesis Quoncius de Tulmino nuncius iuratus Vinhalmi de RasdmansdorP»), Heniici de Moschnako, Pellegrini in Cirklach plebanorum dicte Aquilegensis diocesis presentavit quasdam litteras prescriptorum plebanorum continencie et tenoris infrascripti asserens, quod litteras subscriptas Pertoldus de Lok, licet per quadraginta rastras equitaverit post dictos plebanos, duriter ipsas a dictis obtinuit plebanis. Quarum literarum II. tenor talis est: Honorabilibus in Christo fratribus et dominis predillectis11' Vulrico nato domini Pauli de Ciuitate Austria ac domino Henrico de Goriach Wilhalmus plebanus de Radmansdorf, Henricus plebanus de Moschnako, Pilgrinus plebanus sancte Marie in Cirklaka), quiequid poterint, obsequü et honoris. Noveritis nos reverendi in Christo patris et domini domini Bertrandi Ostiensis et Velletrensis episcopi apostolicc sedis legati de verbo ad III. verbum infrascripti tenoris literas reeepisse: Bertrandus miseratione divina Ostiensis et Velletrensis episcopus apostolice sedis legatus dillectisa> nobis in Christo de Radmansdorf et Moschnako et de Cyrklach ecclesiarum plebanis Aquilegensis diocesis salutem in domino. Ex parte Wolricib) nati Pauli de Ciuitate asserentis se plebanum ecclesie saneti Martini prope Craynburgam Aquilegensis diocesis nuper aeeepimus, quod, licet ipse plebanatum dicte ecclesie tunc vacantem esset canonice assecutus et paeifice possideret, tarnen Henrico de Goriach clerico dicte diocesis falso nobis suggerente plebanatum vacare predictum nos ad huiusmodi falsam suggestionem ipsius dictum plebanatum eidem Henrico per nostras certi tenoris litteras duximus conferendum vobis super hoc dicto Henrico per alias nostras litteras executoribus deputatis idemque
a) Tako org.
Wo nad vrsto dostavljen.
Henricus talis collationis pretextu laycali etiam fultus pottenciaa> prefatum plebanatum contra iusticiam occupavit et detinet occupatum in anime sue periculum dictique Vuolrici preiudicium et gravamen. Nos itaque volentes de predictis scire certitudinem veritatis, ut deinde fiet super eius iustitie complementum, discretioni vestre qua fungimur auctoritate mandamus, quatenus vos vel duo aut unus vestrum prefatos Henricum et Wlricum ex parte nostra peremptorie citare curetis, ut idem Henricus cum omnibus nostris litteris supradictis alliisquen) iuribus et munimentis suis, si qua") habet, per se vel procuratorem ydoneum infra viginti dierum spacium post citationem huiusmodi personaliter dictusque Worlicus similiter cum omnibus iuribus et munimentis suis huiusmodi negocium tangentibus per se vel procuratorem ydoneum infra viginti dierum spacium post citationem huiusmodi nostro se con-spectui representent facturi et recepturi, quod iusticia suadebit. Diem vero citationis et formam et quicquid in predictis duxeritis faciendum nobis per vestras litteras harum scricm continentes fideliter intimetis. Datum Ho-nonie XV. kalendas iunii pontificatus sanctisimia> patris domini lohannis pape XXII' anno decimo septimo.
Volentes igitur mandatum dieti domini nostri legati, prout tenemur, cxequi et cum reverencia obedire vos prescriptos dominos Vulricum natum domini Pauli de Ciuitate Austrie et vos dominum Henricum de Goriak in hiis scriptis requirimus et monemus vobisquc auctoritate nobis concessa sub pena excomunicationis precipimus et citamus, quatenus post receptionem presencium infra XXti dierum spacium personaliter cum omnibus iuribus vestris et munimentis, si quatt> habetis, per vos vel procuratores vestros ydoncos coram dieto domino nostro legato,   prout  tenor ipsius exprimit, comparcatis iura
vestra superius prescripta eius presencie ostensuri. Quem terminum vobis pro primo secundo ac tercio peremptorie assignamus. De presentatione autem presentium quas ad cautelam fecimus registrari latori earum nuncio nostro iurato dedimus sine probatione alia plenam fidem. Datum in Radmansdorf anno domini m° ccco XXXIII° in die qua dicitur Vincula saneti Petri. Quas litteras supra-dictus dominus Vuorlicus benigne et ea qua deeuit reve-rencia reeepit.
(S. N.) Et ego Petrus magistri Iohannis de Mutina im-periali auctoritate notarius prescriptarum litterarum presentationi et omnibus et singulis suprascriptis presens fui et rogatus scribere scripsi.
Št. 15.
I. Kustos Frančišek iz Čedada izroči župniku Frideriku is Pilštajna pismo patriarha Bertrauda.
Čedad 1338 julij 5.
II. Patriarh Bertrand poživlja župnika Friderika iz Pilštajna, naj Frančišku Bojanu poplača svoj dolg.
Čedad 133S julij 3.
Org. pgt., 21-4: 17, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Perg. Bojani zv, II., št. 69).
I. In Christi nomine amen. Anno eiusdem millesimo tri-centesimo trigesimo oetavo inditione"' sexta die quinto intrante iulio in Ciuitate Austria in sacristia maioris Ciuitatensis ecclesie presentibus dominis Odolrico de Medyca canonico ac presbytero Menisso mansionario prefatc ecclesie, £uanuto condam Meynardi incule de Ciuitate testibus et aliis sapiens vir dominus Eranciscus custos prefate Ciuitatensis ecclesie ex parte reverendi
patris et domini Bertrandi sancte sedis Aquilegensis dignissimi patriarche domino presbytero Federico Ciuitatensi plebano in Pelistayn8' quasdam patentes litteras sigillo integro et illesso'1-' ipsius domini patriarche sigillatas presentavit tenorem huiusmodi continentes:
H. Sancte sedis Aquilegensis dei gratia patriarcha Bertrandus disereto viro presbytero Federico commoranti Ciuitate plebano in Pelistayn"1 salutem in domino. Conquestus est nobis Franciscus Boyanus de Ciuitate, quod tu tenebaris condam Wolrico suo fratri et eras obligatus pro certa fideiussione pro qua fideiusisti") pro olim domino Niculusio canonico ecclesie maioris Ciuitatensis nec non pro domino Iohanne Pertoldi olim mansionario supradicte ecclesie, licet per eum fueris plnries requisitus solvere et dare pignus super predictis secundum formam sui instrumenti, facere recusasti. Quare mandamus tibi districte, quatenus cum eodem Francisco sis Concors vel sexta die a pre-sentatione presentium inclusive tibi et peremptorie coram nobis legittime"' compareas super premissis et aliis que tibi dicere voluerit in iusticia responsurus eidem, ita quod si dies termini in diein caderet feriatam sequens proxima non feriata pro termino habcatur. De presentatione vero presentium quas ad cautelam feeimus reistrari"\ latori corum nuncio nostro iurato vel publico instrumento inde confecto dabimus plenam fidem. Datum Ciuitate die tercio iulii inditionc") sexta.
(S. N)  Et ego Henricus de Ciuitate Austria imperiali auctoritate notarius predictis omnibus interfui et rogatus scripsi.
St. 16.
Patriarh Markvard podeli Juriju iz Loke zemljo (kmetijo) v Cerknici v fevd. Vlliem (I7IO) tlovember 2S.
Iz konccptne knjige patriarškega kancelarja Odorico da Susana (0.j) f. 8' in 9; arhiv grofa Strassoldo v Joannizu.
Die0' XXVIII. novembris Vtini Aquilegensis diocesis in castro in stupa superiori prope cameram cubicularem infrascripti domini patriarche presentibus venerabilibus viris dominis Georgio de Tortis de Papia decanob) et Iohanne de Lissono canonico ecclesie Aquilegensis et nobilibus viris dominis Francisco milite de Sauorgn(ano), Nicoiao de Spegn(imbergo) et Iohanne de Coloreto et aliis coram supradieto domino patriarcha constitutus prudens vir Georgius condam Georgii de Lonch eidem domino patriarche humiliter supplicavit, ut ipsum de quodam manso sito in Circhinic reeto olim per Hermacoram de dieta villa quem olim progenitores sui, ut asserebat, ob-tinuerunt et possederunt iure perpetualis census0) ecclesie Aqui-legensis et in'11 quo ius et aetionem obtinet a Nicolao condam Iacobi dieti Pup pro se fratribus et sororibus suis, qui cciam ius in manso huiusmodi pretendebant, solvendo annuatim in festo nativitatis domini vel oeto diebus post- ipsi domino patriarche et Aquilegensi ecclesie in canipa Tulmini centum denarios Aquilegenses investire benignius dignaretur. Idem namque*) dominus patriarcha attendens promptam fidelitatem dieti Georgii et progenitorum suorum volcnsc[uc ipsi Georgio utn pcrindeK) ad fidelitatem huiusmodi amplius animetur, gratiam
a) Ob robu od iste roke: Investitura Georgii de manso in Circhinic.
1') decano nad vrsto od iste roke dostavljeno.
c) Zatem Aquilegensis ab črtano.
J) in iz de popravljeno.
o) namque iz vero popravljeno.
f) ipsi — ut nad črto dostavljeno; za ut je p črtan. tO Zatem ut črtano.
facere specialem ipsum Georgium pro se suisque heredibus suscipientem de manso huiusmodi cum omnibus iuribus et pertinentiis suis per fimbriam sue warnachie presentialiter in-vestivit salvo iure census predicti annuatim ut premittitur per-solvendi et iure") Aquilegensis ecclesie ac1') alterius cuiuscumque usque tarnen adc) ipsius domini patriarche et successorum suorum beneplacitum voluntatis. Quibus1') denique sie peractise) prefatusf> Georgius ipsi domino patriarche fidelitatis debite solitum prestitit iuramentum.
Št. 17.
Grof Herman III. Ortenburški priporoča Pavlu Bojanu svojega kaplana l le mika za vikarija v Šmartinu pri Kranju.
Orlcnek (1320) oktober 16.
Org. pap., 111:21-4, pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Cod. dipl. Bojani št. 129).
Nos comes Hermannus de Ortenburch capitaneus Carniolc et Marchie dileeto nobis ac speciali servitori nostro Paulo capitaneo in Montfalcone^ salutem et omne bornim. Sicut tuas litteras recepimus et sicut nobis reseripsisti per omnia, ut tibi patet, hinc est1') quod voluntati tue rebus et persona complacere volumus') amicabiliter in rebus preseriptis et in omnibus quibus possumusk>, quia te scimus esse servitorem domini et patris
a) annuatim — iure .r kanalnim znakom ob robu dostavljeno. •') ac iz ct popravljeno.
c) Zatem beneplacitum nostrum črtano.
d) Quibus iz Qua popravljeno; zatem investitura črtano. °) peraetis ob robu dostavljeno.
f) P red tem ut premittitur facta črtano. k) Montfalc j- krajšalnim znakom org. h) est nad vrsto od iste roke dostavljeno. ') volo s krajšalnim mikom. k) possum org.
nostri fidelem cum omnibus filiis et amicis tuis, pro") quo te specialiter promovereb) affectamus0) certissime. Insuper rogamus ac petimus volumus, sicut de te confidimus sicut de speciali nostro bonod) servitore sicut tuas ]itterase) recepimus, quod specialem cappellanum nostrum Hainricum nomine sororium Ieislheri honesti servitoris nostri cum tuo filio plebano saneti Martini in vicarium reeipias, quem dignumr> et sufficientem et multum bene prontumg> esse seimus et cui etiam maiorem promocionem1') adhibere desideramus non, dico, prebenda olim ibi data vicariis, sed causa mei veliš augmentare, quia tunc magis honorifice supplere potest1' vices filii tui. Et te scire permittimus, quod si aliquis littcram ex parte nostrak' tibi portaverit, verbis pacificis deneges et renuas'), quia nullum et pro nullo tibi ita graciose sciibimus sicut pro cappellano nostro preseripto, quia istum defenderc protegere et apponere sibi volumus1"' et non alteri recommendationem") muntre, in quibus valeamus et possumus. Et sicut in littera preseripsimus de susceptione litterarum"' forsan ex peticionc non nos per-dente respondeas, scilicet quod nisi feceris, nos et nostros habebis totaliter. Datum in Ornek^ in die beati Galli abbatis.
(/« verso:) Speciali nostro et servitori firmissimo Paulo capitaneo de Montfalcone^ detur hec littera.
») per org,
10 permovere org.
«) affccto org.
J) bone org.
«) Zatem tuas črtano.
f) dingnum org.
t) pemtum org.
li) permocionem org,
i) /s posset popravljeno.
k) nostra nad vrsto dostavljeno.
i) rennuas org,
m) volumus nad vrsto dostavljeno. ») recca.m s krajšalnim znakom org. o) litterarum nad vrsto dostavljeno. v) Tako org.
Št. 18.
Gornjegrajski menihi naznanjajo cesarju Frideriku, da so kljub njegovi prepovedi izvolili opata.
Gornji Grad 1460 december 27.
Istočasni prepis na papirju, 217: 29/9, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Codice dipl.. Bojani št. 95). Na hrbtu listine od piščeve roke pod adreso: XVII. V oglatih oklepajih stoječa mesta so popolnjena po razmerju prostora. Listina je namreč na pregibih poškodovana.
AUergenadigster durichlcwchtigister") fürst und herr etc. unser dyeinutig gebet mit aller gehorsam wisse ewr k. g. bevor. Als wir vormale|n] ewr k. g. ang[e]ruft haben, das uns dye in erwellung aines künftigen abbts unsern gotshaws nach dem besten furderlich sein wolte, wen wir all und unser yeglicher prof[e] ss unsers closters zu solichcr abbtey sich nicht gnugsam und unwirdig bedeucht, hoffend das wir mit willen und gunst ewr k. g. angesehen unser underwerffung und dyemutikait mit loblicher und gütlicher wal, nach dew und uns ewr k. g. als unser und unsers gotshaws obrister vogt gewalts mochte auch wurde vor sein, mit einen künftigen abbt auch aus unsern conventt erwellet dester fi uchtbarlichen wurden furgesehen, das aber bissher nicht besehenen und nun durich frembdt anpringen ewrn k. g. von den, die zerukggelegt haben die vorcht gots chlainachtundt wider got und den heiligen sand Benedictens Orden auch ihrer seel hail abnemung des benanten ordens in aufnem[ung und ansejhung ires aygnen nuez biss in die leezten tag, für die wir soliche waal nach saezung unse|rs ordens nicht lang Ier aufgeschueben mugen, nach ewr k. g. geschaften an-gestellet ist. So wir awer solicher w|aal] nich[t dürfen entbe|ren wider unsers benanten ordens regel, wellen und muessen wir under uns erwellen ainen heerter unser seien, [wie wijr das getan haben, wellen wir das ewrn k. g. als einen lanndfursten und obristen vogt furd[erlichj ze wissen tun und haben ein
») durichlewchlewchtigister org.
gancz hofnung ewr k. g. werde daran ain gut gefalen haben, uns auch das nicht ze ubel mer[ken] nocli ungew[ondlich] schätzen, wen wir damit chainerlay newung prawchen, sund[er di]e saczung dez heiligen vater vor langer zeit biss her geha|ben] sullen, so uns doch all und yeglich recht frcyhayt und lob[lichJ gewonhaiten, so wir von alter und noch von dem [hochwujr-dfigisten herjren etc. herren Pilgrin weylend patriarch des heiligen stuels ze Agla stiffter unsers gotshaws bissher gehabt haben, durich mer kayser und römisch kunig auch landsfursten und zum Jüngsten durich ewr k. g. gnediklich bestat bevestcnt und contirmiret sind. Fitten wir d[yem]utiklich ewr k. g. welle uns bey solicher f[teyhaitj bestattung genediklicher behal|t|en, das wir mit unserm andechtigen gebet und allen pillichen gehorsamen, darinne wir uns in chaynerlay weg maynen wider zu seczen, gern und williklich verdienen. Geben in dem closter zu Obernnburg an sand lohanns tag zu weichnachten anno etc. LX pnmo. k g dyemutig caplen Gregor prior
und das conventt ze Obernnbuigkch.
(In verso od iste roke:) Dem allerdurchleuchtigisten unüberwindlichsten fursten und herren herrn Kridreich romischen kayser ze allen zeitten merer des reichs etc. unsern aller-genadigisten herrn.
Št. 19.
Grof Herman (III.) Gr te 11 buri ki prosi Konrada (II.) Hojami, da se z Bertoldom Creteikim poravna glede fare Št. Vid pri Zatiiini. Gorica (1334—1337) december 3.
Org. pap., 10*5:30*6, pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, Cod. dipl. Bojani št. 127). — Datum se da določiti samo približno. Terminus ad quem je smrt Hermana III. Ortcuburškiga, ki je umrl pred 10. avgustom 1338. I. (Tangi, Archiv für österr. Gesch. zv. XXXVI, str. 150.) Tudi nima grof Herman v tej listini več naslova capitaneus Carniole et Marchie (gl. št. 17); zato je terminus a quo 1. april 1334, ker se nam k temu dnevu imenuje že Friderik prosti gospod s Saneka kot deželni glavar na Kranjskem (pl. Krones, Die Freien von
Saneck, str. 69 in 164, št. 61). Listina spada torej v čas med 1334. in '337- letom. V tem času je bil tudi res Friderik Čreteški, oziroma po 25. aprilu 1335 Ulfing, kaplan Grifona Čreteškega, v posesti fara Št. Vid (Koblar, Drobtinice itd., Izv. muz. društva za Kranjsko I. str. 28 in III. str. 199).
Comes Hermannus de Ortenburcli nobili militi domino Chunrado de Ciuitate salutem et omne bonum. Cum nobilis dominus Perchtoldus de Rewtenburch pro ecclesia saneti Viti vobiscum componere intendit, unde consulimus bona fide quod cum ipso in concordia sitis"' pro eadem et sibi eam faveatis pre aliis, quia seimus pro (irmo quod in partibus illisb) non habetis pro utilitate predicte ecclesie utiliorem. Datum Gor(icie) die V~to decembris.
(In verso:) Nobili militi domino Chunrado de Ciuitate. Št. 20.
Friderik Ortenburški pošilja Friderika s Čušperka kot svojega poslanca h Konradu (III) Bojanu.
Kostanjevica (138^—141^) oktober 20.
Org. pap., 14-4:205, pečat odpadel, v kralj, muzeju v Čedadu (kapiteljski arhiv, C Od, dipl. Bojani št. 128). — Glede datuma primeri Regesta Imperii XI, št. 4040 in Hermann, Handbuch d. Gesch. d. Herzogth. Kärnten I, 127.
Honorabilis vir amice carissime. Ad vestram transmittimus amiciciam fidelern nostrum dominum Fridericum de Zobelspetg in aliquibus (egacionibus nostris, cui pro nunc fidein credulam in dicendis ex parte nosita adhiberc velitis. Datum in Landes-trost XXa die octobris.       Kridricus comes in Ortenburych.
(In verso:) Honorabili viro vicino nostro carissitno domino Chunrado Buyan in Ciuitate Austria.
») scitis org.
Zatem črtana beseda, od katere je citati le začetek conform.
Šole v Kranju
(Spisal Anton Koblar.)
O prvi šoli v Kranju je v listinah govorjenje v začetku 15. veka.
Mestni sodnik Kane i j an Pečenko je 22. maja 1424. zamenjal z župnikom Kolmanom svet, imenovan dvorna marka (»Hofmarch«), za tri hišice (»Hofstätt«). V jedni teh treh hišic je bival čevljar Flohel in ta hišica seje določila za šolo in cerkovnikovo stanovanje.1) Kolman je bil prost na hribu sv. Virgilija v Brezah, župnik v Kranju in nadduhovnik Kranjske. Nadduhovnik Kranjske je bil še tudi leta 1508. kranjski župnik dr. Matija O p er t a.
Učitelj (Schulmeister) se omenja leta 1494., 1508. in 1528., ko so se ustanavljali beneficiji v Kranju. Povedano je v ustanovnih pismih, koliko naj dobiva učitelj za petje pri petih mašah.
') 1424, 22. maja. Kancijan Pečenko (Petsenko), mestni sodnik, Florijan Klemen Kawrein, Jeronim Pawmburger, Erhart Hafner, Matej Poyebmitz, Matija Sokch, Gregor Zalokar (Saloker), Jurij Babic (Wabitsch), Jakob Štrukelj, Jurij Krustanelz, Anže Hladnik (Chladnik), Jurij Musel, dvanajsteri priseženci, štiriindvajsetaki in vsa srenja mesta Kranja, dajo kranjskemu župniku Kolmanu »die Hofmarch«, na kateri je sc/.idal novo župnišče, ne da bi bil vprašal občino, in je zaradi tega nastal razpor med njim in mestno občino, ter napravijo po posredovanju razsodnikov Konrada grajskega grofa v Luentzu in Prcdjami (Lüg), tedanjega oskrbnika (Verweser) Kranjske Kristana von Amfels, tedanjega vicedoma Kranjske Filipa, župnika v Kamniku Pavla Glowitzerja, Jurija Beslaherja, sodnika v Ljubljani, Petra Krisnitza, Lukana Pekena, Mateja Goldsmidta in Martina Sawrerja, meščanov ljubljanskih, poravnavo s kranjskim župnikom Kolmanom (Colman) tako, da odstopijo »die Hofmarch«, na kateri je župnik Kolman sezidal novo župnišče, in dobe v odškodnino tri »Hülstet« zraven župnikovega vrta (pawmgartcn) v mestu Kranju, kjer je na prvi Peter Fragen, na drugi Tomaž Nedellin sin, na tretji čevljar Flohel, s pogojem, da bo ta tretja »Hofstett« šola in mežnarija. Privezali so mestni pečat. (Izv. perg. listina v župnem arhivu v Kranju; polovico pečata je odkrušenega).
Za časa reformacije, že leta 1569., sta bili v Kranju dve šoli: katoliška in luteranska. Za katoliško šolo je skrbela župna cerkev, za luteransko pa deželni stanovi. Luteranski učitelj se je imenoval »lateinischer und deutscher Schulmeister«. Predlagal ga je mestni svet, potrdili in plačo letnih 24 gld. renskih so mu pa nakazali stanovi iz deželne blagajnice; po 24 gld. so namreč imeli "vsi deželni učitelji zunaj Ljubljane. Mesto mu je dalo prosto stanovanje in kurjavo in 10 gld. letne plače ter potrebno vsoto za šolske potrebščine. Z učiteljem so imeli luteranski kranjski mestni očetje velik križ. Leta 1547. 25. februvarja so pisali deželnemu oskrbniku Josipu baronu z Brda: »Dve leti smo imeli za nemškega Schulmeistra od Vas najetega Jerneja Hassa, ki se je pred dobrimi kvatri vrnil v svojo domovino (na Nemško). Obljubil nam je, da pride zopet k nam, a se noče vrniti. Sole zdaj ni, ker ni šolarjev. Tudi krščansko (luteransko) petje v cerkvi bo kmalu jenjalo. Da se zopet ustanovi šola in vzdrži cerkveno petje, smo dobili na svet svojega pastorja Jerneja Knaffelna za nemškega »Schulmeistra« Ivana Daxa, ki je prej pomagal v cerkvi peti. Nakažite mu plačo letnih 24renskih.« Dne 5 marca leta 1574. je še predikant Jernej Knaffel priporočil stanovom Daxa za učitelja, češ da zna muziko, latinsko, računiti in peti, in tri dni pozneje so mu stanovi nakazali plačo.2)
Leta 1574. je tedaj prepeval psalme v evangeljski cerkvi v Kranju in podučeval mladino Ivan Dax. Vendar je pa Dax že čez pol leta brez vednosti mestnih očetov službo popustil in odšel v Ljubljano k svojemu svaku, provijantnemu mojstru Tomažu Nagliču. Pustil je v Kranju kot namestnika svojega brata, 15 let starega mladeniča. V cerkvi je vsled tega nastala zmešnjava pri petju in luteranska šola je začela pešati. Mestni svet je pisal Ivanu Daxu, da naj se vrne, a ni dobil odgovora. Najel je tedaj mestni svet za učitelja Gregorja Kristan ca, inštruktorja sina strmolskega graščaka Jurija z
") Dež. stan. arhiv v kudollinunui v Ljubljani.
Brega (von Rain). A tudi s tem niso mestni očetje nič opravili. Dne 8. oktobra leta 1576. je mestni sodnik Ivan Junauer pisal deželnemu tajniku v Ljubljano, da je bil za nemškega učitelja vsprejet kranjski meščan Žiga Wassermann. Zavezal se je bil Wassermann, ostati v službi eno leto, od sv. Jurija do sv. Jurija. Imenoval je samega sebe »deutscher Schulhalter«, ko je dne 8. oktokra leta 1576. prosil deželnega tajnika Mel-hiorja Stoflna, naj izposluje, ker je bil zvest njegov soli-citator, da bo dobila njegova žena, ko bo prišla potrebnih rečij nakupovat v Ljubljano, izplačano polletno plačo 12 gld., ki mu gre kot učitelju. Kmalu potem se je pa začelo slabo goditi lutcranceni v Kranju. Mestni sodnik Junauer je dobil 25. oktobra leta 1577. od nadvojvode Karola vnovič ukaz, da naj iz mesta izpodi zapeljivega predikanta Knaffelna, ki se vtika v farne pravice, in da naj se drže Kranjci svojega pravega župnika, kakor nekdaj njihovi pradedje, ker nimajo pravice v mestih izpreminjati vere niti meščani, niti deželni stanovi. Meščani so se z vsemi močmi potegnili za Knaffelna, češ, da so že dvajset let luterani in da jih on podučuje že deset let, deli sveta zakramenta (krst in obhajilo), pridiguje in opravlja druge svete obrede. Potegnili so se za Knaffelna pri nadvojvodi tudi deželni stanovi kranjski. Nadvojvoda je pa Kranjcem odgovoril 23. julija leta 1578., da je že ljubljanski škof dobil potrebni navod za postopanje in da jim bodo odvzele mestne svoboščine, ako ne izženo zapeljivca Knaffelna in mestnega pisarja Andreja Sonn a. Knaffel se je potem preselil iz Kranja na Brdo, Kranjci so pa letali k božji službi za njim na Brdo, zlasti pa meščani: Jernej Banko, Ivan Junauer, Stefan Piber, Boštjan Schlagen, Feliks Stockzahndt, Jurij Zamblek, Primož Rozman, Andrej Mernhardt in Mihael Krobath. Ukazal je nadvojvoda, ker je Knaffel še vedno hodil v Kranj v svojo hišo krščevat, da naj se ta hiša proda in da naj KnalUlna zapro, kadar bo zopet prišel v mesto.
Ko so kmalu potem luteransko cerkev v Kranju razdrli, je prosil brdski baron Adam deželne stanove, naj mu dajo
kakih 400 gld. podpore, da bo sezidal novo luteransko cerkev na Brdu, ker ima Knaffel vseh obhajancev okoli 1800. Pisal je, da sam tega ne more storiti, ker mora rediti Knaffelna, njegovo ženo in otroke; kmetje so pa začeli v pobožnosti pešati, odkar so nehali hoditi k pridigam. Ker so luteranski meščani pri procesiji napadli svojega župnika Matijo Mercino in zasramovali sv. Rešnje'Telo, je bil mestni sodnik Ivan Junauer pozvan k vladi v Gradec in zaprt v stolp. Obdolžen je bil, da je svoji soprogi dovolil biti za botro, ko je Knaffel krstil nekega otroka, da so zapodili župnega cerkovnika in ukazali mestnemu sodnemu slugi izkopati grob za nekega mrliča, katerega so pokopali na pokopališču poleg župne cerkve, in da se mestnemu župniku streže po življenju.
Vse te razmere so vplivale tudi na šolo. Sodnik je sporočil deželnim stanovom 31. maja 1. 1582., da je nemška šola popolnoma opešala pod bivšim učiteljem Žigo Wassermannom. Razun svojih dveh sinov ni imel Wassermann precej časa nobenega niti domačega niti tujega učenca. Ko je sinova odposlal v Ljubljano v deželjansko šolo, je šola v Kranju čisto prenehala. Wassermann je včasih še prišel na Brdo pomagat, ko je ljudstvo pred pridigo pelo. To se je zdelo Junauerju, ki je bil že izpuščen iz zapora, in drugim luterancem v Kranju neznosno. Najeli so tedaj za učitelja zopet Ivana Daxa in prosili stanove potrjenja. Wassermann se je pa branil zapustiti učiteljsko mesto. Pisal je 22. junija 1 582. deželjanskemu odborniku Francu pl. Schcyer-j» dolgo pismo, v katerem toži: »Sest let sem dobival kot učitelj provizije od dežele po 24 gld. in od mesta po 10 gld. na leto, a dobil sem nasprotnike, ki hočejo najeti Daxa. Učil sem dečke latinskega in nemškega jezika, aritmetike, muzike in katekizma. Ko so nasprotniki imeli pogajanja z Daxom, so pa vsi učenci odšli v drugo (katoliško) šolo. Jaz sem ostal na suhem in tudi za petje v cerkvi ni bilo več dečkov, kar je nasprotnikom (katoličanom) napravilo veliko veselje. V prostih urah sem prevajal nemške cerkvene pesmi v slovenščino in vslcd vspodbude tiskarja sem
poslovenil (verwindischt) tudi lep katekizem in sem ga poslal v Ljubljano, ter upam, da bode kmalu izšel. Študiral sem v nemških deželah v akademijah proste umetnosti, posebno v Niirnbergu, kjer sem bil štiri in pol leta vzgojitelj nekega dečka, pozneje doktorja obojnega prava; učil sem se razumevati pravo in zakone in 26 let sem prevajal akte in prošnje iz latinščine. Nisem nikak zakotni pisač, zato bi rad dobil kje privatno službo, ali pa službo na deželjanski šoli.« — Toda vse to hvalisanje Wassermannu ni nič pomagalo, deželni stanovi so 26. junija 1582. potrdili za učitelja Daxa.
Ivan Dax je moral biti za luteransko agitacijo precej spreten, zato so ga obdržali za učitelja še leta 1584, ko so vnovič izvolili Junauerja za sodnika. A 24. decembra 1584 je prišel od nadvojvode ukaz na mestni svet, da morajo iz mesta izpoditi sodnika Junauerja in učitelja Daxa, dalje, da morajo v Gradec poslati meščane Jurija llarrerja, Jerneja Banka, Sebastijana Schlagena in Avguština Straussa. Mestni svet se je na vse kriplje upiral temu povelju, češ, da so oni možje zmožni za mestne svetovalce, katoličani pa niso za nič, in da znajo le luteranci dobro upravljati mesto. Vsled prošnje sodnika in učitelja Daxa so se tudi deželni stanovi zopet potegnili za luteranske Kranjce, kar pa ni dosti izdalo Škof Ivan Tavčar je že luteranom čvrsto stopal na pete, še bolj pa njegov naslednik škof Tomaž Hren, ki je v Kranju mnogo pri-digoval in slednjič zapisal leta 1602 v svoj dnevnik besede, da je Kranj zopet postal katoliški. Izginila je iz mesta tudi luteranska šola in ostala je le domača katoliška šola poleg župne cerkve.")
V začetku 17. veka je bil v župni šoli učitelj in pevovodja Jurij Krt. Prosil je 9. februvarja leta 1649. mestno svetovalstvo, ker je že 30 let vestno opravljal svojo službo, da bi ga obdržali še eno leto. Učitelj, ki se je po latinsko kot pevovodja imenoval
") Podatki o katoliški ljudski šoli v Kranju so zajeti iz mestnega fapnega arhiva v Kranju.
»Ludimagister« ali »Ludirector«, je ob nedeljah popoludne ob eni uri vodil šolsko mladino v župno cerkev, kjer je duhovnik mladino učil in izpraševal krščanski nauk ter pridnim učencem dajal »minuscula« (darilca). Od 1. 1691. je mestni svet »Ludi-rectorja« predlagal župniku v potrjenje. Župnik mu je dajal letno plačo iz cerkvenih dohodkov. Imel je učitelj dohodke tudi od pogrebov, ker je pomagal duhovnom pri njih peti.
Leta 1757. je bil »Schulmeister« Simon Gatterer. Leta 1759. se omenjata »Schulmeister« Ivan Leibinger in »Unterschulmeister« Josip Egger, kateremu je dajala bratovščina sv. rožnega venca in sv. škapulirja na leto po osem goldinarjev plače. Leta 1762. je bil še učitelj Leibinger, orgljal pa ni on, za organista je bil Anton Majer. Leta 1766. in leta 1786. je bil učitelj Ivan Henrik Ricker. Leta 1769. je podučitelj (Untermeister) dobil za poduk mladine od župnika letne plače 32 gld. Otroci so plačevali za kurjavo (Schulholzgeld).
Vlada se dotlej za ljudsko šolstvo ni čisto nič brigala. Cesarica Marija Terezija je pa sklenila, da se mora mladina stanu primerno izobraževati. Naročila je opatu Fe I biger ju iz Sagana v Sleziji, da naj sestavi organizacijski načrt za ljudsko šolstvo.
Dne 6. decembra 1774. so se osnovale po Felbigerjevem načrtu v glavnih mestih normalne šole, v drugih mestih glavne šole, na kmetih pa trivijalne šole. Vrhovno vodstvo vseh avstrijskih ljudskih šol je imela od 1. 1778. dvorna kancelarija. Tako je tudi v Kranju šola dobila ime »glavna šola«. Za njeno vzdrževanje pa vender v Kranju vlada prav za prav ni storila ničesar, niti za časa Marije Terezije, niti za časa cesarja Jožefa. Voditelj ljudskega šolstva na Kranjskem je bil tačas grof Edling, šolski nadzornik pa Dullcr.
Pod cesarjem Jožefom se je ljudska šola podržavila tudi na Kranjskem. Odpravil je ta cesar mnogo samostanov in med drugimi tudi kapucinski samostan in cerkvene beneficije v Kranju.   Tako  so  se dobila  sredstva  za  vzdržavanje šole.
»Schulmeister« in »Untermeister« sta imela prej dohodke od bratovščin in od špitala. Ko je vlada segla po beneficijih, sta vsled izgube plače oba odstopila in »prihranjena« njuna plača se je leta 1787. nakazala prvemu učitelju Pfefingerju na novoustanovljeni normalni glavni šoli in drugemu učitelju v Kranju. Glavne šole poprej Gorenjci niso imeli nobene in so morali mladeniče pošiljati v šolo v Ljubljano ali pa v Idrijo v boljšo izobrazbo.
Za šolsko poslopje so Kranjci sklenili porabiti razkapucinski samostan, in sicer obednico. Ker je bilo mestu zaukazano, da naj skrbi za kurjavo v šoli, je izračunala mestna sodnija, da bi bilo treba za kurjavo v refektoriju na leto 100—130 gld. Pristavila je, da so v »mali šoli« dajali otroci za drva in metle po 14 kr. na leto in da bi utegnili za novo šolo kmetje iz okolice privažati kaj drv, treba pa ustreči želji starišev s tem, da bodo imeli šolarji vsak dan sv. mašo v stari kapucinski cerkvi. Kapucinski refektorij so priredili za šolsko sobo leta 1789., ker je bil okrožni urad leta 1788. naznanil mestni sodniji cesarsko odredbo, da naj se del kapucinskega samostana proda, v drugem delu pa napravijo štiri učne sobe in štiri stanovanja za učitelje. Nedostajalo je v mestni blagajnici denarja, zato se stavbinskemu mojstru Lipušu ni posebno mudilo z izdelavanjem načrta za prestrojbo. Napravili sta se le dve učni sobi, kar je stalo 941 gld. Kapucinsko cerkev so pa zaprli, češ da je pretemna, da bi bila za šolarske maše. Kupil jo je leta 1795. Andrej Polaj za 800 gld.
Všolani so bili v novo šolo kraji: Kranj s predmestjema ter vasi: Rupa, Gorenje, Premskovo, Klanec, Huje in Čirčiče. Vsi ti kraji so prispevali k stroškom. Za prezidavo se je porabil znesek iz prodanega kapucinskega vrta in 200 gld. je dal škof. Načelnik stavbinskega odbora je bil dekan Jožef Gollmayr, ki je dobil nalog, da se za šolo porabi tudi cerkovniška bira, katero naj odslej dobivajo učitelji. Zaradi te bite jc potem nastalo 30 letno pričkanje, če gredo snopi v kranjskem polju cerkovniku, ali učitelju, in se je zadeva končala
s tem, da posestniki bire, ki je bila nekdaj zapisana, niso nikomur več dajali ničesar.
Kmalu pa, ne vemo iz kakšnega vzroka, ni več ugajal bivši kapucinski samostan za šolo; glavna šola je postala trivialka in porabila se je zopet stara šola pri župni cerkvi, ki je bila last občine. Vso brigo za šolo je vnovič dobila cerkev. Organist in njegov pomočnik sta učila prvi in drugi razred, tretji razred so pa učili vikarji Bidenčič, Podržaj in Albrccht. Ta provizorična glavna šola je trajala od 1. 1802. do 1. 1805. Po uveljavljenju šolskega kodeksa so pa vikarji bili katelietje in šolski vodje in pod njih nadzorstvom je tretji razred začel učiti Simon Šugelj. Za tretji razred je dekan Sluga ponudil sobo v župnišču. Za vzdrževanje vseh treh učiteljev je dekan skrbel večinoma iz svojega. Izprosil si je od škofijstva posebnega vikarja kot kateheta, dajal mu je stan in hrano brezplačno in naklonil mu je dohodke iz nekih bene-ficijev v znesku 1 50 gld. V jako laskavih izrazih je to dekanovo požrtvovalnost za šolo pohvalil okrožni urad. Da se je pa dobilo dovoljenje za ustanovitev glavne šole, oziroma tretjega normalnega razreda, sta največ pripomogla okrožni šolski komisar K u mer dej in ljubljanski gimnazijski prefekt Than-h a 11 s er. Vodstvo šol je stavilo kot pogoj, da bodo tudi v Kranju učenci tretjega razreda iz vseh predmetov koncem leta morali delati izpite vpričo gimnazijskega prefekta, ker je tako določil Studicnconscss (dež. šolski svet). Všolanih otrok je bilo 1. 1804 skupaj 200, hodilo jih je pa v vse tri razrede le 84, namreč 70 dečkov in 14 deklic. Učili so se v slovenskem in nemškem jeziku, v prvem razredu 18 ur, v drugem 18 in v tretjem, kjer so se učili tudi latinščine, 20 ur na teden. Leta 1805. je izdala vlada obširen studijski načrt za takozvano nemško šolstvo, namreč za trivialne, glavne in realne šole. Trivialne vaške šole so imele učni jezik slovenščino, le če je kak deček hotel iti študirat, ga je učitelj posebej učil tudi nemščine. V kranjskem okraju je 1. 1804. samo Preddvor še-le imel svojo šolo.
Dekan Sluga pa ni bil zadovoljen samo z deško tro-razrednico, ampak je prosil že leta 1805. oblastva, da naj se ustanovi v Kranju tudi dekliška šola, v kateri se bodo deklice poleg drugih predmetov učile ročnih del. Škofovski generalni vikar Jurij Gollmayer je kot poročevalec vladi toplo priporočil Slugove nasvete in je pristavil, da ima okolica Kranja in sploh Gorenjska toliko izrednih talentov, da jih v ljubljansko gimnazijo niti vzeti ne morejo, in da je tedaj Kranj prav pravi kraj, kjer naj bi se ustanovila ne le popolna glavna šola, ampak tudi gimnazija.
Ali glede šolskega poslopja je bila v Kranju revščina. Stara šola pri cerkvi se je rušila, denarja za novo poslopje ni bilo. Sluga je vender začel delati za zidanje nove šole potrebne priprave. Dobil je najprej prostor, namreč hišo beneficijata Feliksa Celi k a rja, katero je odstopila bratovščina sv. Reš-njega Telesa. Leta 1808. je okrožni urad dovolil, sezidati novo šolsko poslopje po smrti Celikarjevi. Meseca julija leta 1808. so podrli staro šolo pri cerkvi za sedanjim vodnjakom in zraven nje stoječo mežnarijo, oziroma beneficijatovo hišo, svet planirali, starino prodali za 220 gld. in kamenje porabili za zidanje nove sedanje ljudske šole v Kranju. Zidarski mojster Lipuš je napravil proračun na 8311 gld. 20 kr. Kamenje so lomili na Farovški Loki, streho pa pokrili s šinteljni. Za šolo so porabili od 1. 1808. začasno zopet kapucinsko poslopje, obiskovalo jo je 140 otrok.
Komaj je bila nova šola dozidana, je pa zadela njo in vse mesto grozna nesreča. Dne 18. maja leta 1811. je pogorelo mesto z vasema Huje in Klanec. Od ravnokar zgrajenega šolskega poslopja so ostale samo osmojene stene. Ker je bila revščina v mestu neizmerna, je trajalo pet let, da so začeli popravljati šolo. Pogorel je bil tudi stari kapucinski samostan in končani sta bili obe šolski sobi v njem. Šola se je sedaj morala potikati po privatnih stanovanjih, dokler ni dobila 1.1816. novih primernih prostorov. (Dalju prih }
Cerkev na Šmarjetini Gori pri Kranju.
(Spisal Frančišek Pokorn.)
Ko je pod rimskim cesarjem Dioklecijanom v drugi polovici tretjega stoletja po mnogem mučeništvu naposled padla glava blage device -Margaiite iz Antijohije pod krutim rabeljnovim mečem, se je njeno češčenje začelo povsod med kristijani razširjati Tudi med Slovenci je bila sv. Marjeta kmalu znana. Ob času križarskih vojska je zaslulo njeno ime po Kranjskem tako, da so njej na čast jeli graditi po mnogih krajih cerkve, katerih imamo samo v ljubljanski škofiji sezidanih II župnih in 25 podružnih. Sv. Marjeta je nekdaj bila češčena tudi v podružnici šmartinskc župnije na Šmarjetini Gori poleg Kranja. Cerkev leži v razvalinah, le zvonik njen, pokrit s slabo streho, še nemo štrli proti nebu.
Pričetek cerkvice na Šmarjetini Gori nam ni znan, vendar pa nam listine') povedo, da je bila že od starih časov sezidana ondi, a le malo obiskana. Da bi se njeno obiskovanje poživilo in pobožnost do sv. Marjete pomnožila med ljudstvom, zato je tedanji šmartinski župnik Henrik Gorjanski (de Goryach) dne 10. avgusta 1. 1342. ustanovil beneficij in založil glavnico, da je mogel stalni kapelan sv. Marjete od tega živeti in cerkvi služiti. Najbrže je bila s tem dana podlaga kapelaniji šmartinske župnije. Nastavljati tega kapelana so imeli pravico šmartinski župniki, katerim je bil podložen na Šmarjetini Gori tudi posestnik h. št. 7., kakor nam kažejo zapisniki») iz poznejše dobe.
Cerkvica ni bila velika, a vendar tolika, da je vstrezala potrebam, kakor se še more posneti iz razvalin. Imela je tri altarje: glavni oltar sv. Marjete, na evangeljski strani sv. Elizabete, na listovi strani pa sv. Katarine, tedaj ravno onih svetnic, ki jih še dandanes Slovenci na Kranjskem zelo časte kot pomočnice,
') Izvestja muzejskega društva I. str. 30. ») Šmartinski farni arhiv.
in sicer: prvo zoper hudo uro in točo, drugo zoper bolezni, tretjo pa za pravi um in pamet. Dohodkov cerkvica ni imela posebnih, zato pa tudi ni čudo, da je s časom zelo opešala, zlasti za dobe luteranstva po Kranjskem. Trije kopuni in nekaj obrestij od malo posojila, to so bili vsi letni dohodki. Ko je 1. 1631.») koncem avgusta škol Rajnald Škrlič (Scarlichi) obiskal to cerkev, je bila v njej taka zanemarjenost, da je moral vizitator odrediti mnogo popravil. Da bi se ji zopet pridobili pobožni častilci in obiskovalci, dobili so leta 1648.1) za njo iz Rima sv. odpustke. Takrat je bila cerkvica najbrže kaj prenovljena ali pa so vpeljali v njej kako pobožnost. Znano je namreč, da se je v tej dobi uvedlo v šmartinski župniji mnogo pobožnostij in procesij. Tudi na Šmarjetino Goro je vsako leto na dan patrocinija, 12. julija, prišlo v procesiji z banderi obilo ljudstva iz cele župnije šmartinske, kakor kažejo zapisniki v župnem arhivu.
Akoravno se je cerkveno življenje v 17. stoletju in pozneje zelo povzdignilo v šmartinski župniji, kar je cerkvam bilo v korist v gmotnem oziru, vendar pa osamljeni cerkvici na Šmarjetini Gori to ni mnogo koristilo, zlasti zato ne, ker je ljudstvo sosedno božjepotno cerkev sv. Jošta mnogo bolj obiskavalo radi sv. stopnic, kakor pa sv. Marjeto. Ni čudo tedaj, da je v 18. stoletju šmarjetina cerkev vedno bolj Delala, tako da je za časa cesarja Jožefa II. bila že v popolnem propadu. Vse je bilo oslabelo v njej, zato se je mislilo na to, da bi se opustila. Posebno je pa tiščal na to z vso silo tedanji šmartinski župnik in dekan jožcfinec Janez Krstnik Rode, kateri tudi sv. Joštu ni bil prijazen.
Inventar šmarjetine cerkver'), ki ga je dne 18. decembra leta 1789. poleg župnika Rodeta in ključarjev Gašperja Stareta
») Vizitacijski zapisnik v knezoškofijskem arhivu ljubljanskem in »Izvestja muzejskega društva« VII. str. 55. št. 11.
*) Ljubljanski kapiteljski arhiv exh. 32. Y. ,33. ■) Kami arhiv v Šmartinu.
in Antona Sušnika podpisal pri cerkvenih računih tudi okrajni in cerkvenoračunski komisar Hubert grof Barbo, nam kaže žalostni položaj te cerkve. Cerkveno posestvo, obstoječe v lJ/4 kmetije z dvema njivama, je bilo cenjeno na samo 75 renskih. Posestnik te kmetije se je pri prostovoljni podvržbi cerkvi zavezal dajati od tega en renski goldinar na leto. V gotovini je imela cerkev takrat 31 renskih 36 '/4 kr. ter eno obligacijo v znesku 50 renskih. Keliha sta bila dva posrebrena: eden je tehtal 14 \L lota, drugi pa 30 lotov, ter je bil cenjen prvi na tri in pol renske, drugi pa na 15 renskih. Cerkvena obleka je bila slaba, perilo zanemarjeno, druga oprava zelo zapuščena; cenjeno je bilo skupaj na šest renskih in 12 kr. Trije altarji, cenjeni vsi skupaj na 30 kr., so bili tako propadli, da je v opazki zaznamovano, da so le še za drva rabljivi. Omara je bila mežnarjeva lastnina. Svetilnica pred velikim altarjem je bila vredna 14 kr., masni zvončki 20 kr. Cerkveno zidovje brez oboka ni imelo nobene vrednosti. Razpadlo je bilo že zelo in ni bilo več vredno poprave, zlasti zato ne, ker je stalo na odročnem kraju. Ceikev je imela v zvoniku dva zvona. Večji je tehtal osem stotov ter so ga cenili na 200 renskih, a je bil vbit, manjši, cenjen na 105 renskih, je tehtal samo tri stote. Vsa vrednost premoženja je znašala torej okroglih 488 renskih, kar kaže, kako na slabem je bila šmarjetska cerkev koncem 18. stoletja. Zato je prišel po ljubeznivem posredovanju šinar-tinskega župnika Rodeta cesarski ukaz, da naj se cerkev zapre in opusti. Sosedne vasi: Zabukovjc, Javornik, Pševo, Struževo, Okroglo itd., so se temu uprle ter so prosile za njen obstanek z utemeljenimi razlogi, na katere se je na višjem mestu tudi oziralo. Kmalu je bilo ustreženo prosilcem. Ko pa se je dne IO. junija leta 1795. Stražišče, nahujskano od župnika Rodeta, temu uprlo, ostala je podpisana smrtna obsodba šmar-jetske cerkve za stalno.
Ko so leta 1796. Okrogljanci kupili zgoraj omenjeni še dobri zvon za 202 renska za svojo cerkev, ostalo vrednostno imetje pa spravili v Šmartin, prepustilo se je zidovje razpadu.
Dandanes je podrti dom sv. Margarete znan le še v ljudski pravljici, ki nam pove, da se je cerkev s Smarjetine Gore vsled ljudske nehvaležnosti pridričala tja v Srednjo Vas v šentjurski župniji.
Mali zapiski.
Spisi profesorja Simona Katarja v »Iavestjih Muzejskega društva sa Kranjsko*. C. kr. konservator Simon Rutar, ki je umrl v Ljubljani 3. maja leta 1903, ta marljivi preiskovalec naše zgodovine, jeden glavnih podpornikov »Muzejskega društva za Kranjsko«, je priobčil v »Izvestjih« nastopne spise: 1892. Sv. Križ vipavski, str. 126. — 1893. Gradišče in gomile na Gori sv. Magdalene v Smariji, str. 1. — 1893. Slovensko-nemška in nemško-slovenska starinoslovska terminologija, str. 7.
— 1893. Iz vatikanskega arhiva, ste 240. — 1893. Poročila iz Italije, str. 75. — 1893. Poročila z Grškega, str. 152. — 1893. Starinske najdbe na Magdalenski Gori, str. 207. — 1893. Razkopavanje na Magdalenski Gori, str. 252. — 1894. Grobišče pri Sv. Luciji blizu Tolmina, str. 1. -
1894. Prazgodovinske najdbe na Kranjskem, str. 78. — 1894. Letošnja izkopavanja na Grškem, str. 112. — 1894. Rimska cesta iz Navporta v Emono str. 161. — 1894. Razkopavanje po liosni, str. 163. — 1895. Claudia Celeia, str. 169. — '895. Završniška gospoščina na Krasu, str. 213. -•
1895. Prazgodvinske izkopine na Dolenjskem, str. 205. — 1895. Nove najdbe okoli koloseja v Rimu, str. 206. — 1895. Prazgodovinska raz-kopavanja pri Brezju, str. 259. — 1895. Olimpijske igre oživljene! str. 260.
— 1895. Meščanska bolnica v Ljubljani, str. 261. — 1895. Slovenski plemiči Nagerschigg, str. 261. — 1896. Starinske najdbe, str. 46. — 1896. Prazgodovinske izkopine, str. 242. — 1898. Prazgodovinske izkopine pri Toplicah na Dolenjskem, str. 102. — 1898. Odkod ime Horjul? str. 105.
— 1899. Prazgodovinske izkopine na Dolenjskem, str. 35. — 1900. Ajdovski zid pri Vrhniki, str. 55.
A. Koblar.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« Natiunili J lilmmikovi muledniki v l.juMiani.