Leto XXm., st. 2S8
UpravmJtvo: Liubliana. Puccmiiera aHca 5. Telefon k. 51-22. 51-23. 31-24
Inseratni oddelek: LjaDliana, Poconijera ulica 5 - reiefoo ta. 51-^2 do 51-26 Podružnica Nove mesto: Lrnblianska cesta 42
Računi: a Liubllansko pokrajino pn pokno-čekovnem avodu h. 17.749, za ostale kraje Italije Servtao Cona. Con Post. No 11-3118
Ljubljana, torek 16* mvvmhta 1943
Preis — Cena 1.— L
lzbi|> » s a k d a o razen ponedeljka
Naročnina znaša aeiefi« Lit 18.—^ n inoacaattvo ilcljn&ic • »Ponedeljskim Hf ttomm Lit 36.50.
Uttdoiitfo: LfrttfeNM. Puccini jera nlica Štev. 3. telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Neue harte Kampfe bei Dnjepropetrowsk
und Kriwoi Rog
Sowjetangriif aul der Krim zerschlagen — Verloren gegangene Ortschaften bei Kiew und Schitomir zuriickgewonnen — Bolsche-wistischer Handstreich aul Retschiza missgliickte — Drei Inseln im
Goli yon Fiume besetzt
Ans dem Fuhrerhauptquartier, 15. . Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Auf der Krim vvurden nordost-Jich Kertsch mehriach uiederholte feindliche Angriffe in harten Kampfen zerschlagen. Ostlich Perekop vernichteten Teile des rumani-schen Infanterieregiments 38. unter Fiihrung von Hauptmann Tabisa, im Angriff eine feindliche Granatwerferkompanie.
Am unteren Dnjepr stiessen deutsohe Gebirgsjager iiberraschend aus dem Briik-kenkopf Čherson vor. hrachten Gefangene lind Beute ein und \viesen Gegenstosse des Feindes ah.
Im grossen Dnjcprbogen traten die So-wjets mit starken Infanterie- und Pan-zerverbanden erneut zum Angriff an. Nach erbittertem Ringen \vurden hier Durch-bruchsversuche siidwestlich Dnjeprope-trovvsk und nordostlich Kriuoi Rog unter sehueren Verlusten des Feindes vereitelt. Nordlich der Stadt Kri\voi Rog \vnrde ein mit iiberlegenen Krafte o przielter feindli-ciier Einbrurh in unsere Front im G^geir-angriff abgefangen.
Bei diesen Kiimpfen, die in volier Starke anhalten, \vurden insgesamt 110 Sovvjet-panzer abgesehossen,
An der Drjeprfront \vnrde beiderseits Tscherkass.v iibcrgesetzter Feind iiber den Sfrrom miriiokgevvorfen.
Im Raum von Kiew und Schitomir iviir-den einige verloren gegangene Ortschaften vvieder genommen. Eine feindliche Kampf-gruppe \vurde zerschlagen. Unsere bei Schitomir kampfenden Truppen vvurden auf Stellungen vvestlich und nordv.estHch der Stadt zuriickgcnommen. Sudwestl;ch Go-mel gelang dem Feind narh tagelangen verlustreichen Kampfen ein Einbruch. Feindliche Kavallerie und Panzer versueh-te die Stadt Retschiza im Handstreich zu
nehmen. Sie wurden zusammengeschossen. Beiderseits Gomel scheiterten zahlreiche Angriffe der Sowjets.
Westlich Smolensk nahmen die Soujets unter Einsatz von zahlreichen Schiitzen-divisionen und starken Panzerkraften ihre Durchbruchsversuche wieder auf. In er-bitterten Kampfen wurden die in mehere-ren Wellen angreifenden feindl chen Krafte abgevviesen, ortlicbe Einbriiehe abge-riegelt und allein in diesem Frontahschnitl 56 feindliche Panzer abgeschossen.
Nordwestlich Smolensk liess die Iiampt-tatigkeit etwas nach.
Von der ubrigen Ostfront uerden nur iirtliche Angriffe des Feindes im Raume von Nevvel gemeldet. Die 12. und 17. Fiak-(livision der Luftwaffe haben durch ihren vorbildlichen Einsatz und ihr unermiidti-ches Eingreifen in dir Erdkarapfe an der Ssoschmiindung und im Dnjoprbogen he-trachtliehen Anteil an den hier erzielten A buehrerf olgen.
An der siiditalienischen Front herrschte gestern nur Artillerie- und Spithtruppta-tigkeit.
Im Golf von Fiume iandeten in Zusam-r.ienarbeit mit Verbjinden der Krlegsma-r;ne Truppen dos Heeres auf. den von Banden besetzten Insc?n Krk, Cherso und Lussino.
In energisehen Zupacken \vurde der feindliche Widerstand gebroehen und die Inseln besetzt. Zahlreiche Gefangene und Beute fielen in unsere Hand. Leichte See-streltkrafte braohten mehrere Fahrzeuge ir«rf, mit denen Teilc des Feindes zu ent-kommen versuehten.
Die Luftuaffe schoss iiber dem ostlichen Mittelmeer fiinf feindliche Flugzeuge ab.
Ein deutscher t*ntcrseel>ootjager versenkte in tier Agaeis ein feindliches Un-terseeboot und brachte Gefangene ejn.
Nove težke borbe pri Dnjepropetrovsku
in Krivem Rogu
Sovjetski napad na Krimu razbit — Izgubljeni kraji pri Kijevu in žitcuniru ponovno osvojeni — Boljševiški naskok na Rečico se je ponesrečil — Trije otoki v Reškem zalivu
zasedeni
Fiihrerjev glavni stan, 15. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na Krimu so bili severnovzhodno od Kerča v težkih bojih razbiti večkrat ponovljeni sovražnikovi napadi. Vzhodno od Perekcpa so uničili deli 38. rumunskega pehotnega polka pod vodstvom stotnika Tabise v napadu sovražno četo metalcev granat.
Ob spodnjem Dnjepru so nemški planinski lovci presenetljivo izpadli z mostišča pri Hersonu, privedli ujetnike in plen ter zavrnili sovražne protisunke.
V velikem Dnjeprovem kolenu so sovjetske čete znova napadle z močnimi pehotnimi in okiopnimi oddelki. Po ogorčenih bojih so bili tu z velikimi sovražnikovimi izgubami preprečeni poizkusi prodora južnozapadno od Dnjepropetrovska in severnovzhodno od Krivega Roga. Severno od mesta Krivi Rog je bil z nadmočnimi silami doseženi sovražnikov vdor v našo bojno črto zadržan s protinapadom.
Pri teh bojih, ki se z vso jakostjo še nadaljujejo, je bilo uničenih skupno 120 sovjetskih oklopnikov.
boje pri izlivu Soša in v Dnjeprovem kolenu imata 12. in 17. protiletalska divizija letalskega orožja precej zaslug pri doseženih obrambnih uspehih.
Na južnem itaijanskem bojišču jc bilo včeraj le topniško in izvidniško delevanje.
V Reškem zalivu so se v sodelovanju z oddelki vojne mornarice izkrcale čete suhozemske vojske na otokih Krku. Cresu' in Lušinu, ki so bili zasedeni od tolp. Z
Ljubljana na novi poti
Včeraj smo podrobno poročali o mogočnem protikomunističnem protestnem zborovanju, ki je bilo v nedeljo dopoldne V ljubljanskem Unionu. Mirno lahko rečemo, da bi slična protestna manifestacija pred nekaj meseci v Ljubljani še ne bila mogoča, vsaj ne v tako impozantaem obsegu in s tako prepričujočim potekom. Preveč je bila Ljubljana takrat še ustrahovana od komunistov i« njihovih pomagačev, še vse preveč je stala pod vplivom njih brezvestne propagande in vse preveč je na žalost bilo še vedno zaslepijencev, ki so zapirali oči pred kruto resnico. Dogodki po 8. septembru, po zlomu badoljevcev in njihovem izdajstvu, po pobratenju slovenskih komunistov z njimi, pa »o naposled odprli oči tudi onim, ki so poprej še omahovali in dvomili. Zverinski pokolji, ki so jih zagrešili komunistični krvniki in o katerih priha-' jajo na dan vedno strašne jše podrobnosti, so napolnili srca vseh pravih Slovencev z
energičnim posegom je bil zlomljen sovražni odpor ter so bili otoki zasedeni. V naše j žalostjo in gnevom ter jih navdali s spo-rote je padlo mnogo ujetnikov ter številen znanjem, da je napram komunizmu i^klja-
p!en. Lahke pomorske edinice so izsledile več vozil, s katerimi so skušali pobegniti oddelki sovražnika. *
Letalstvo je sestrelilo nad vzhodnim Sredozemskim morjem 5 scvražnih letal.
Nemški podmorniški lovec je potopil na Egejskem morju sovvažno podmornico in privedel ujetnike.
Udiarf2sst ssesKs&e
protiletalske obrambe
Berlin, 15. nov. DNB. Poizkus napada severnoameriška bombnikov na severnoza-
čena vsaka druga taktika, kakor nelzpros. na borba do njihovega uničenja
Pretekli teden je bil posvečen spominu vseh t&očev in tisočev Sloveneev in Slovenk, ki so kot junaki in mučenei padli za svoj narod pod bratomorllno komunistično roko. V velikih množicah se je teld ljubljansko pre5*ivalstvo zgrinjalo v cerkve k mašam zadušnicam. Pri teh s po minskih sv-čanostih pa se je poleg žalovanja zarpdi tolikih nepovračljivih žrtev in poleg hvaležnega spomina na nje, nabralo tudi toliko gneva in toliko odpora do komunističnih zločincev, da nrm v pietetaem okviru, ki so ga nudila cerkvena opravila, ni bilo naogo-
Na bojišču ob Dnjepru je bil na obeh j padno Nemčijo v opoldanskih urah 13. no- ^ dati daška. Zato je bilo'nedeljsko pro-^	— —	:......- vembra. javljen v vojnem poročilu dne 14. s tPStno zborovanjp
samo narekovano po
»I * r	V-. v O riM n : «•■• n l^tr- 1 - U	nM/v,	v, n	*
Govor deseilisočem pred dvorano vojskovodij
Alonzhcvo, 15. nov. DNB. Zgodovinski trg pred dvorano vojskovodij je doživel 14. novembra zopet veliki dan. Narviški junak, vrhovni poveijnik murmanskega bojišča generalni polkovnik Dieti, prvi nosilec hrastovih listov nemške vojske, je govoril deset tisočem, ki isc se zbrali na veliko narodnu zborovanje in ga navdušeno pozdravljali.
Po spominski svečanosti za padle je navdušena« pozdravljen in vedno znova prekinjan s pritrjevanjem izpregovoril generalu! polkovnik Dieti, ki je poudaril, da so se Žid je vsega sveta strnili, da preprečijo vzpon Velike Nemčije in tako dobijo vso Evropo v svojo oblast. Še nikoli v evropski zgodovini ni b:la volja za uničenje Nemčije tako brutalna kakor v tej vojni. Glede na boljševiške napovedi, da bosta kri in smrt postali načelo boljševiških armad in da bo 10 milijonov nemških strokovnih de lavcev moralo deset let opravljati v Sovjetski zvezi prisilno delo, ve nemški vojak da se Nemci borijo danes za bodočnost svojega naroda in da mora sedanje pokolenje izpolniti junaško nalogo, pred kakršno in v kakršni izmeri še ni bilo postavljeno nikoli v zgodovini.
Nemške vojake odlikujejo tudi v tej najtežji bitki materialna vera. zaupanje in trdna volja do zmage. Kot odgovorni častnik v dveh j ogromnih vojnah n kot vojaški poveljnik v bc- j jih za \Tarvik zamorem, je dejal general D:etl. ; vedao sam znova povzdigovati neomejeno spoštovanje do nemškega vojaka Nemški vojak ;ma nadmoč nad vsemi sovražnimi vojaki, predvsem boijševiskim;. Tem vojakom so v vsakem pogledu dorasli m napram njim velja i samo eno: končna zmaga.
Da prinaša totalna vojna ncudobnoi.fi in te žave, je samo po sebi umljivo, toda nemški narod tako odlično obvladuje ve!ike težave, da more opraviti tudi z majhnimi motnjai v življenju Izrecno poudariti na moram ogromne uspehe stranke v tej vojni, posebno v kra jih, prizadetih od bombnih napadov. Vojaki sc,-stranki hvaležni za njeno delo.
Generalni polkovnik Dieti je nato izrazil svoje največje spoštovanje do pomoči nemških žena in deklet. Nemško bojišče potrebuje zaradi stopnjevanja materialnih b;tk vedno več orožja .mumcije tn še več mož. Tu ne sme biti nikake mehkobe, nikakih o-bzirov. temveč zgolj trde potrebe vojne. Notranja vera v Fiihrerja, sveto prepričanje v enkratne naloge našega pokolenja in notranji duševni ogenj morajo dajati domovini moč, da premaga vse trdote težave vojne. Tudi boj za Narvik je bil dobljen s srci
Generalni polkovnik je končal: Fronta in domovina sta v tem odločilnem boju našega naroda nerazdruženo povezani. Proti zverinski voljj do uničevanja sovjetskih hord 'n proti sovraštvu anglo-saških demokratov in Židov se borita nemški vojak in nenriici narod zvesto zedinjena za zgradbo in evropski red.
Verujem v Fiihrerja Kolikor trša bo borba, tem bolj mu zaupam. Verujem v nemški narod, v njegovo usodo in v njegovo notranjo moč. Verujem v svoje vojake V usodni uri našega naroda ima domovina isto geslo kakor fronta: trdota in vera. Ta notranja moč bo prinesla našemu narodu zmago.
straneh Cerkasov sovražnik, ki je preko račil reko. vržen čez njo nazaj.
Na področju pri Kijevu in Žitomiru je bilo nekaj krajev ponovno osvobojenih. — Neka sovražnikova bojna skupina jc b:'a razbita. Naše pri Žitomiru boreče se čete so bile umaknjene na postojanke zapadno in severnozapadno od mesta. Južnozapadno od Gomla je po več dnevnih izgub polnih bejih uspel sovražniku vdor. Sovražna konjenica in akiopniki so poizkušali zavzeli v naskoku mesto Rečico, bili pa so z našim ognjem uničeni. Na obeh straneh Gomla so sc izjalovili številni sovjetski napadi.
Zapadno od Smolenska so sovjetske črte z uporabo številnih strelskih divizij in močnih oklopnih sil obnovile svoje poizkuse prodorov. V ogorčenih bo?fcah so bile v več valovih napadajoče sovražne sile zavrnjene. krajevni vdori zajezeni in je bilo zroi; na tem odseku bojišča seslreljenih 56 sovražnih oklopnikov.
Severnozapadno od Smnlemka so bori nekoliko popustili.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo 1? še o krajevnih sovražnikovih napadih na področju pri Nevelu. Vsled svojega zglednega obnašanja in neutrudrpga posega v
j nrvembra. se je izjalovil 0b energični nem ; ški protiletalski obrambi. Obrambni uspeli | je bil dosežen ob najugodnejš h vremenskih | pogojih. Ce je bilo možno uničiti po dos?. : danjih vesteh 29 sovražnikovih letal, večji i del štirimotorn h bombnikov, dokazuje to i prav tako vel:ko znanje in junaštvo nemških lovcev k: kor spretno taktiko in pozornost ostalih sil protiletalske obrambe na severnem nemškem obalnem področju, predvsem protiletalskega topništva vojne mornarice in letalstva, ki je imelo velik delež pr preprečenju sovražnikovega bombnega napada.
Poizkus ameriških bombnikov, da bi se s poletom preko morja izegnili nemški obrambi ali vsaj zmanjšali njen učinek, je prav tako zpodletel kakor poizkus, da bi vezali to nemško obr?mbo- ki se je toliko bojijo, na številen; močno zaščito svojih lovcev. Nemški lcvci tipov *Foche-Wulfs in ;Messerschmitt« ter rušile so neprestano
razpoloženju ljubljanskega prebivalstva.
Da je bilo res tako, je pokazala že sama ogromna udeležba na shodu. Velika uri ionska dvorana je bila prenatrpano polna, da niti niso mogli vsa v njo, ki so prišli, da bi izpričali svoje protikomunlstično miš. ijenje. Zbralo se je po svojih pripadnikih prav vse ljubljansko prebivalstvo brez razlike na stan in poklic. Videlo se je, kako je veliki in resni čas potisnil ob stran vsa nekdanja Interesna in miselska nasprotstva in Itako danes tudi večino ljubljanskega prebivalstva družita samo ena misel in volja: rešiti slovenski narod pred prepadom, v katerega ga peha in vleče proti narodni komunfzem. Poleg intelektualca je sedel ali stal delavec, poleg trgovca In obrtnika zasebni nameščenec. Precej je bjl0 žena in deklet, zlasti mnogo pa mladine iz vseh slojev. Bilo je to res pravo ljudsko zborovanje, spontano in zato tem mogočnejše in učinkovitejše. Osvežujoče in bodreče obe-
nad morjem sestrelili. Udarna nemška ob-r mba je tako ovirala ameriške bornbn ke pri napadu, da so utegnil' odvreči bombe zjolj raztreseno na različne kraje na se. vemozapadnem nemškem področju in sicer predvsem na obalo.
Nemčija stoji železno
Državni organizacijski vodja dr. Ley v Mannheimu
Mannheim. 15. nov. DNB. Življenjska volja težko prizadetega nemškega mesta se je zrcalila v nedeljo v Mannheimu, kjer se je zbralo pred starodavnim mann-heiskim gradom, ki so ga razrušili anglo-ameriškj barbari, nad 30.000 ljudi na sijajnem zborovanju. Osrednja točka je bil navdušen nagovor državnega organizacijskega vodje dr. Leya. ki je že prejšnji dan govoril delovnim sonarodnjakom na področju. ki je prav tako prizadet od letalskega terorja
»Val poplave z vzhoda bo uničen« je vzkliknil državni organizacijski vodja. — »Tudi naša letalska obramba postaja od meseca do meseca močnejša in uspešnejša. Tukaj v Mannheimu in v vseh ostalih bombardiranih mestih se potrjuje nedavno izrečena Fiihrerjev? beseda, da ?o sona-
rodnjaki. ki so bili oškodovani po bombnih napadih, avantgarda maščevanja«.
Ko je dr Lev ob razvalinah nekega razrušenega mestnega dela še enkrat poudaril, da ne bo Nemčija nikoli kapitulirala, mu je množica najživahnejše pritrjevala. »Bodite sigurni, da veljajo besede Adolfa Hitlerja, da ne bo nikoli izgubil živcev, za celokupno nemško vodstvo in tudi za ves nemški narod. Stranka je vzgojila naš narod k trdosti, ki pa nas danes usposablja, da vodimo življenjsko borbo proti besti-jalnemu nasprotniku. Lahko nas napadejo, kjer hočejo, mi se bomo borili in vzdržaM, dokler ne bo Nemčija dokončno svobodna Geslo tega mesta »Mannheim stoji železno« velja za celotni Reich. Nemčija stoji železno in vsa mesta tekmujejo med seboj, katero bo v zdržanju stalo na čelu.
Presenetljiv f?apafl m letališče srr* Nes
Berlin, 14. nov. DN B N i '.užr.em ital -janskem bojišču so v ]"tr-\-i zori 12. novembra startala ner. šk ; b -jn • let sir« k presenetljivemu napachi nn .sovražnikovo lovsko oporišče severnovzhodno oi \erbija. Nemška izvidniška letaka s. namr <j pri svojem stalnem opazovanai opaž la na tem razmeroma majhnem britanskem letališču vedno bolj številno skupino bojnih letal. Zaradi tega je bil že pred nekaj dnevi odrejen uničujoč napad na to letališče ter je bil tudi pripravljen, izveden pa je bil lahko šele sedaj, ker se prej m hotelo zboljšati vreme. Popolnoma jasno nebo je omogočilo nemškim letalcem, da so takoj spoznali za lovsko oporišče Britancev značilno okroglo letališče. Na njem je bilo
predvsem -b diagonalno potekajočem startnem prostoru razvrščenih tesno skupaj okrog 200 lovskih letal. Čeprav je sovražnikova protiletalska obramba poizkušala z zapornim pasom odriniti nemške v strmoglavnem in nizkem poletu napadajoče bojne letalce, ki sa j'h ščitile močne jate lovskih letal, so ti kljub temu zasJpali mesia. kjer so bila razpostavljena letala in letališke naprave, s točo zažigalnih in rušilnih bomb. Oel zadetkov v polno in zaradi drobcev eksplodirajočih bomb je bilo več sovražnih enemotornih in clvomotor-nih letal uničenih oziroma težko poškodovanih. Angleška lovska letala, ki so letela kot zaščita nad letališčem zaradi hitre izvedbe napada niso mogla napasti nemških bojnih letal oziroma se zaplesti v boje s spremljajočim; jih lovci. Vsa nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
m	m
Leningrajski red o eriporoua
Berlin. 12. nov. DNB. Preil kratkan je po ročal Reuterjev dopsn k iz V.ash n-tona, da sc mu v zanesljivih diplomatskih ameriških krogih sporočili, da bo načelo »brezpogojne predaje« uporabljeno tudi pr; F nsi-ii F nska je namreč prav tako zaveznica Nemčije kakor so ostale dežele, ki sodelujejo / Nemč jo To ves potrjuje tudi c.ddaja radijske postaje v Lenin gradu z dne 2. novembra t. i. pou naslovom ! »Moskovski sklep* m F nska« V tej oddaji je b lo rečeno, da iz sovjetsk h in ansie^ko-ame rških izjav iahko sklepamo da bodo nadaljevali vojno proti onim silam os. s katerimi so sedaj v vojnem stanju, dokler nc bodo te dr- : žave odložile svojega orožja in se brezpogojno i predale. To zadeva Finsko enako kakor ostale sile osi. Rečeno je bilo tudi. naj n hče ne po zabi, da jc bil med podpsovalci severnoameriški zunanji ministeT Hull ter da vse besedičenje o neki separatni vojni ne more več rešiti Mannerheima n Linkomiesa. Mannerheim sc mora brezpogojno predati
Iz nadaljnjih izvajanj leningra:skega radia je razvidno podobno kakor iz člankov, ki j;h je nedavno objavil Kuusinen v sovjetskem listu »Vojna in delavski razred«, da računajo na sevjetsk Stranj z boljševizacijo Finske Leningrajski govonrk jt dejal: Združeni narodi ne razumejo pod demokracijo režima oboževane-ga finskega maršala, to je demokracije, v kateri onemogočajo s pomočjo policije vsakršno organiziranje komun stov ali ostalih zastopnikov ideje o vladi ljudstva k zaradi tega ne morejo poslat: svojih zastopnikov v parlament in v ostale vladne ustanove Združeni narodi niti ne razumejo pod tem pojmom Tannerjeve

fesSjševigfra
> hadeglijevsko operacijo«
sr.c a'ne demokracije, temveč se bore zaveznici narod: za resnično demokracijo. S tem boljševiki sami priznavajo, da je zanje »resnična clcmokracija« isto kakor komunizem
Končno priporoča radio Len nerad Fincem, naj izvrše sam na sebi »badoglicvgko onera-čjo» ter da naj »uničijo s finskim orožjem v deželi vladajočo Mannerheimovo zločnsko tolpo« Istočasno pa prpominja'. da s tem Fin-ska nc sme upati na kake boljše pogoje. Obratno. govornik v radiju je izrecno dejal, »da to Finske ne more rešiti pred brezpogojno predajo. da pa to lahko reši čast finskega naroda!« Finska sc bo za te nasvete že primerno zahvalila.
napadaU ameriška letala^m jih deloma že j ležje mu je dajala zlasti mladina s svojim
borbenim temperamentom, mladina, ki se je postavila na čelo narodovega odpora proti komunističnemu uničevanju, ko se je zdelo, da je starejše pokolenje odpovedalo.
Poseben poudarek je dobilo zborovanj« z udeležbo šefa pokrajinske uprave g. generala R&pnika ln z njegovim govorom, naslovljenim na vse Slovence in Slovenke, posebej pa še na slovenske domobrance. Navrlušene ovacije, hI mu jih je prirejate množica, so pričaHe, kako visoko ceni prebivalstvo njegovo požrtvovalno prfeadeva-! nje za rešitev slovenskega naroda in kako ! trdno mu zaupa, pričale pa so tudi o volji, I sledltj njegovim navodilom in naročilom. S i pozornostjo in odobravanjem so sledili po-■ sliršalei njegovim besedam, ko je ugotovil, kako smo šele po velikodušni naklonjenosti : Nemčije in njenega Fiihrerja prišli v poio-J žaj, da aktivno sodelujemo pil oblikovanj*! svoje usode, in Itako smo šele z nastopom nemške vojske mogli odvrnit? pogubo, ki | nam je grozila zaradi izdajalske zveze badoljevcev s komunisti. Globoko so se vtisnile v srca poslušalcev njegove ugotovitve : o značaju sedanje orjaške borbe narodov preti svetovnemu židovstvu, ki ograža po svojih dveh ekstremnih sredstvih, po boljše, vizmu in plutokraciji, kakor vse drage evropske par ode tudi naš mali slovenski narod.
O prerojenem mišljenju In razpoloženju ljubljanskega prebivalstva je pričal „ poleg ogromne udeležbe tudi ves potek nedeljskega protestnega, zborovanja. Shod je stal v znamenju preloma k vsem omahovanjem in oklevanjem, v znamenju nepopustljive borbenosti. Pričali so o tem viharni aplavzi, s katerimi so zborovale! neprestano odobravajoče prekinjali govornike, v enaki meri pa tudi spontani medklici, ki so padali Iz množice tn dajali duška njenemu razpoloženju. Veljali so počastitvi žrtev, padlih po krivdi komunizma, in veljali so najostrejši obsodbi komunističnih zločincev in njihovih pomagačev, a tudi obsodbi in zasmehu onih, k| Iz spekulantstva ali bojazljivosti rinejo z glavo v pesek in se delajo, kakor da se Jih največja žaloigra na-
Basfcgtijeve zadrege
Stoekholm, 14. nov. DNB. Badoglio je osnoval »tehnično« vlado, v katerj je sam kot predsednik ter več državn h podtajm-kov. Ta izprememba je bila po Reuterjevi vesti izvedena, ker Sforza ni hotel stopit; v vlado.
Raffaele Piccardi, edini civilni minister Badoglijeve »vlade«, je odstopil in izjavil, da se je iz političnih vzrokov umaknil iz vlade.
Sovražna letala nad Sofijo
Sofija, 14. nov. DNB. V nedeljo so preletela sovražnikova letala Bolgarijo. Na Sofijo so bile vržene bombe, ki so ubile ln ranile nekaj meščanov, med njimi žene in otroke. Na skrajni periferiji je bilo uničenih budi nekaj hiš.
(Konec na Z. strani spodaj)
Eine grosse antikom-munistisehe Pro test-versammlung ln Lai-bach: ein Teil des
iibervoll besetzten Saales Im Hotel Union
Veliko protikomnni-stično zborovanje v Ljubljani: pogled nn del prenapoljnjene nnlonske velika dvorane
Naredba o izvrševanju sodstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje
»Služben list« šefi pokrajinske aj rava v Ljubljani oojavlja v st. Ul z One 13. novembra t. 1. naslednjo naredbo:
Na podstavi danih mi pooblastil odrejam:
čl. 1. Sodišča izdajajo sodbe »V imenu zakona«. Kazenske stvari, ki tečejo pri italijanskih vojaških sodišičh, preidejo na civilna sodišča.
Cl. 2. Z izjemo zadev, ki se odkažejo Posebnemu sodišču za javno varnost, ostane dosedanja pristojncet domačih sodišč v vseh civilnih in kazenskih stvareh nedotaknjena. Instance zunaj operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« odpadejo.
Cl. 3. 1. Kdor stori napad na telo ali življenje pripadnika nemške oborožene sile ali nemškega urada, se kaznuje s smrtjo. Prav tako se kaznuje, kdor stori nasilno dejanje proti nemški oboroženi sili, njenim napravam in ustanovam. V lažjih primerih se sme prisoditi kazen na prostosti.
2. V denarju in s kaznijo na prostosti, v hujših primerih pa s smrtjo, se kaznujejo: a) kazniva dejanja zoper varnost življenja in lastnine; b) kopčenje in skrivno kupčevanje. kakor tudi sleherno skupnosti škodljivo ravnanje; c) nemški državi sovražno udejstvovanje in pripomoč k temu; d) neupoštevanje ali ovranje oblastvenih ukrepov ;n odredb, kakcr tudi vsaka na-snova k temu; e) naklepno poškodovanje javnih ustanov in naprav (železnice, pošte, telefona itd.), kakor tudi vsakršna gospodarska sabotaža.
Cl. 4. Pri Vrhovnem komisarju na operacijskem ozemlju »Jadarnsko primorje« se radi zavarovanja javnega reda usta-
novi posebno sodišče. Imenuje se »Posebno sodišče za javno varnost«. Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« postavi predsednika in člane tega posebnega 9odišča. Proti odločbam Posebnega sodišča ni rednega pravnega sredstva. Postopek pred Posebnim sodiščem se uvede na predlog pristojnega višjega SS- in policijskega vodje. Ta obtožuje in zastepa obtožbo v kazenskih stvareh pred Posebnim sodiščem. Posebno sodišče ni vezano na zakone o postopanju. Izvesti mora postopek po prestem preudarku smotrno in uproščeno. Obtoženca je treba vselej zaslišati.
Cl. 5. Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« lahko sam od sebe ali pa na predlog pristojnega višjega SS- in policijskega vodje razveljavi odločbe sodišča ali ustavi tekoče postopke. Lahko odredi, da se postopek izvede pri določenem sodišču.
čl. 6. O pomilostitvah odloča Vrhovni komisar na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«.
Cl. 7. Vodja oddelka za pravosodje pri Vrhovnem komisarju na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« izda z odlokom potrebne izvršilne odredbe. Trst, 19. oktobra 1943.
Vrhovni komisar: Rainer s. r., Gauleiter in namestnik Reicha
* Objavljeno v uradnem listu »Verord-nungs- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operationszone .Adriatl-sches Kustenland'«, Trst, kos 2, z dne 26. oktobra 1943.
ci postavitvi nemških v pokrajinah
»Službeni list« šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja v št. 91 z dne 13. no. vembra t. I. naslednjo naredl>o:
Na podstavi danih mi pooblastil odrejam:
Cl. 1. 1. Za pokrajine na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« postavljam nemške svetovalce. 2. Naloga nemških svetovalcev je, da spravijo poslovanje celotne civilne javne oblasti v svojih pokrajinah v sklad z mojimi navodili.
Cl. 2. 1. Nemški svetovalec lahko odredi, da stopijo cdredbe in ukrepi prefek-tov, izdanj po italijanskih zakonih, zlasti po čl. 19. občinskega in deželnega zakona z dne 3. marca 1934, v veljavo šele z njegovo privolitvijo. 2. Nemški svetovalci so upravičeni izdajati prefektorn navodila, kolikor je to potrebno za enotno upravljanje in voditev operacijskega ozemlja »Jadransko primorje«. 3 Člen II. moje naredbe o izvrševanju javne oblasti z dne 1. oktobra 1943 se mora smiselno izvajati.
Cl. 3. 1. Naredbe in objave splošnega pomena, ki jih izdajajo prefekti v svojem
področju, se objavljajo v Službenem listu pokrajine. 2. v teh pokrajinskih Službenih listih ss morajo objavljati tudi naredbe ln razglasi, ki jih izdam jaz in ki se objavljajo v mojem Narcdbenem in uradnem listu, kolikor se nanašajo na posamezne pokrajine. Za vsebino in začetek veljavnosti mojih naredb je odločilna njihova objava v mojem Naredbenem in uradnem listu. 3. Pokrajinski službeni listi morajo izhajati v vseh deželnih jezikih. Po upravni poti se določi, kateri jeziki naj veljajo v posameznih pokrajinah za deželne jezike.
Cl. 4. Za izvrševanje te naredbe potrebne odredbe se izdajo po upravni poti.
Trst, 22. oktobra 1943.
Vrhovni konrsar: Rainer s. r., Gauleiter in namestnik Reicha
* Objavljeno v uradnem l:stu »Verord-nungs- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operationszone .Aciriati-sches Ktistenland«, Trst, kos 2. z dne 26. oktobra 1943.
Najresnejša kriza v zavemiškeiti t&hzm
Soor zaradi liban onske neodvisnosti
Berlin, 14. nov. DNB. Dploraatski dopisnik •»Transkontncnt Pressa« piše: Švedski i is t »Af-tonbladet« javlja iz Londona, da označujejo temkaj sedanjo krizo, ki jo je izzval Dc Gaulc s ivojim postopanjem v Libanonu, kot naj-resnejšo krizo, ki je izbruhnila med to vojno v zavezniškem taboru. Na en: stran; se opirajo Libanonci na sveta načela atlantske izjave, na drugi stiam pa je s krizo ogrožena vsa strategija zaveznikov na Bližnjem vzhodu. V Londonu se dobro zavedajo, da bi nepravilno postopanje z libanonsko vlado lahko izzvalo plam-teče upore v vsem arabskem svetu. V Londonu opozarjajo na dejstvo, da je francoski generalni guverner v Libanonu še zvečer pred aretacijo predsednika republike in članov vlade večerjal v britanskem poslaništvu v poslankom generalom Spearsom, da pa ni smatral za potrebno reči mu le besedo o ukrep:h. ki jih je bil takrat brez dvema že odredil. »Daily Herald« je mnenja, da De Gaulle namenoma ni obvestil Angležev, ker se je zavedal, da bodo njegovi ukrepi napravili Angležem velke težave,
Vsi londonski li&t; ostro napadajo De Gaulla in mu očitajo, da je delal na lastno pest. ne da bi vprašal Anglije, čeprav se je britanska vlada priključila francoski izjavi o neodvisnosti Libanona z dne 9. julija l. 1941 ter je s tem neposredno zainteresirana pri libanonskem ustavnem vprašanju. Poleg tega opozarjajo, da je vrhovni poveljnik zavezniških vojsk na Bližnjem vzhodu britanski general Wilson in da je britanska vlada tudi vsled tega zelo zainteresirana. da v teh pokrajinah ne nastanejo nemiri. Diplomatski dopisnik »Timesa« izreka 6vcio sodbo o De Gaullovih ukrepih takole: »Delovanje francoskih oblasti, ki je sledilo brez vsakršne prejšnje obvestitve ali razgovora z britanskimi silami, brez dvoma predstavlja za-
Ljubljana na novi peti
(Nadaljevanje s 1. strani)
šega naroda sploh ne tiče. Ostro je prišla do izraza nevolja nad onimi vzgojitelji, ki so v svoji zlobi ali v svoji mlačnostl ustvarjali med mladino ugodna tla za komunistične zapeljivce Pikri, a upravičeni očitki so se slišali na račun salonskih komunistov in pokvarjene gospode, ki dela tlako komu. nizmu in pripravlja pogubo lastnemu narodu. Vedno in vedno znova pa se je oglašala iz množice zahteva, naj se borba proti komunizmu s podvojeno silo nadaljuje in čim prej konča s popolnim iztrebljenjem te narodne nesreče.
Ljubljana je z nedeljsko protestno manifestacijo krenila na novo pot. Jasno je stopila v protikomunističnl narodni tabor in s tem začela popravljati greh, ki ga .je storila nad svojim narodom in katerega jI zdravo podeželje po pravita očita. Ni še spregledala vsa Ljubljana. Poleg izgubljencev in izkoreninjencev, v katerih spreobrnitev nI upati ln katere bo prej ali slej doletela zaslužena kazen, Je Se vedno mnogo zaslepljenih in Se več boječih in omahljivih. Novo vzdušje, ki zajema Ljubljano, bo vplivalo tudi na nje in jih pritegnilo v vrste T»rofikommt'st«*nl»i borcev. Ko bo tako ogromna večina ljubljanskega prebivalstva zbrana v enotnem narodnem taboru« »e bo Ljubljana spet po pravici nazivaJa
■ce Slovencev.
tiranje, ki je zbudilo ogorčenje v vsem ar?b-sko govorečem svetu od Egipta do Iraka.« še ostreje se izraža »Dailv Telegraph«, ki pravi, cla so degolističn: ukrepi dokaz za »zredno omejeno politično pojmovanje«. List piše, na' dalje: »Ta dogodek jc slab uvod v delovanje osvobodilnega odbora, ki se je sedaj preosno-val pod enotnim predsedstvom generala De Gaulla.« Po vesti »Un'ted Pressa« iz Bejruta britanski in ameriški poslanik nista priznala imenovanja novega državnega predsednika, ki ga je postavi! alžrski odbor, ter ne kaže, da bi imela namen, stopiti v stik z novo vla'!o. V angleškem poročilu javljajo, da sta dva člana po De Gaullp odstavljene libanonske vlade, ki sta doslej lahko ušla aretaciji, osnovala začasno vlado, ki se je nazvaia »neodvisna 1'ba nonska vlada«. Ta vlada vodi iz nekega tajnega glavnega stana vse posle in je že vse potrebno ukrenila, da bi lahko nadalje obstoja'a tudi v primeru, če bi bila oba nrnistra aretirana.
Ta poročila jasno kažejo, kol ko dragocenega britanskega političnega porcelana je zopet razbil temperamentni De Gaulle in kako jezni so v Londonu zaradi nehvaležnosti tesia varovanca, čigar podpora je včasih toliko stala. Britanci so od pričetka izbruha vojne vodili tako arabsko polivko, da so se delal- za prijatelje arabske neodvisnosti in celo navdušene za arabske združitvene težnje, pr tem pa so se skrbno izogibali sprejetju dokončnih sklepov. Degoliste je v Libanonu narodna \ lada pri jela za besedo, ko je ustavno popolnoma pra vilno hotela izvajati francoskobritansko obljubo o neodvisnosti. Alžirski odbor se je zaradi tega brez dvoma znašel v zelo težkem položaju, toda Britanc- bi bili. čc bi jih De Gaulle vprašal, gotovo našli kak ;zhod. s katerim bi zavlekli dokončno odloč tev, zaradi okornega De Gaullovega udarca pa so se znašli Angleži, kakor sami priznavajo pred nevarnim izbru horn arabskega nacionalizma in solidarnost-vseh Arabcev, ki resno ograža vse niihove postojanke na Bl:žnjem vzhodu Poizkušajo se rešiti na ta način, da so se odda iili od Dc Gaulla in se postavili v vlogo plemenitih zaščitnikov Arabcev. Koliko pa bodo Arabci temu njihovemu obnašanju verjeli, je seveda vprašanje, saj jih v vseh arabskih deželah poznajo kot okupatorje in izkoriščevalce.
Ta kriza v zavezniškem taboru ie predvsem zato mednarodno važna, ker je postal De Gaulle pred nekaj dnevi s sovjetsko podporo vodja v zavezniškem taborišču nahaiajočih se francoskih disidentov. Brez dvoma sr brez močne podpore, ki mu jo je dala njegova zveza z boljševiki, ne bi smel dovol'ti sličnega izzivanja Angležev, s katerimi, kakor se kaže, soglašajo v tem primeru tudi Američani. V tej luči dobiva spor za libanonsko neodvisnost resn'č" no značaj »najresne^e krize« v taboru zaveznikov, kakor mu to pripisujejo v Londonu.
Krvavi izgredi v Bejrutu
Stockholm, 15. nov. DNB. Reuter javlja, da je med ranjenci, ki so bili ranjeni zaradi strojnlčnega ognja ln pozneje od bajonetov, s katerimi so Senega'ci napadli pred angleškim poslaništvom zbrane Arab ce, tudi šest dijakov ameriškega vseučilišča v Bejrutu.
Bejrut je popolnoma cdrezan od ostalega sveta. Uvedena je bila najstrožja cen-
SScvenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Na pedstavi člena 1. razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 1, Službeni list št. 248/77 iz 1943, odrejam:
Cl. 1. Akademija znanosti ln umetnosti
v Ljubljani se imenuje »Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani«.
Cl. 2. Ta naredha stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, dne 10. novembra 1943.
šef pokrajinske uprave: Predsednik gen. Rupnik
%
Preureditev službe _ o protiletalski zaščiti
Na podstavi člena 1. razglasa Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju Jadransko primorje o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943. št. 1, Službeni list št. 248/77 iz 1943, odločam:
Pokrajinski odbor za protiletalsko zaščito. ustanovljen in imenovan z odločbo visokega komisarja z dne 26. avgusta 1941, št. 38, Službeni list št. 439/71 iz 1941 ter inšpektorat za protilatalsko zaščito pri pokrajinski upravi v Ljubljani se ukinjata.
Vsi posli protiletalske zaščite v pokrajini preidejo v pristojnost upravnika policije v Ljubljani, ki ima nalog, da predlaga nadaljnje ukrepe za ureditev te zaščite.	.	_ .
Ta odločba je izvršna takoj in se objavi v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, 10. novembra 1943.
šef pokrajinskee uprave;
Predsednik gen. Rupnik
zura Telefonski vodi so bili prekinjeni in brzojavna služba ustavljena. Oklopniki so zavzeli svoje postojanke na vseh važnih križsčih in mesto je pod popolnim vo:a-škim nadzorstvom. Vrata ameriške univerze no bila zaprta. Pred vseučiliščem pa-trclira ameriška vojaška garda. Neben dijak ne sme zapustiti vscučil škega poslopja od dneva zatvoritve vseuči'išča.
Nafias paša o dogodkih v Libanonu
Stockholm, 15. nov. DNB. Egiptski ministrski predsednik Nahas paša je p'd^l v nedeljo na strankinem kongre.su stranke Vafdi izjavo, da Egipt tako dolgo no bo miren, dokler se ne bodo vrn:li na svoja mesta predsednik libanonske republike in njegova vlada ter ne bo zrpet vzpostavljena narodna skupščina, ki »jo je v svobodnih volitvah libanonski narod izvolil in ki je edina pooblaščena, da govori v imenu ilbanonskega naroda*. Pol tični poKžaj v Libanonu je danes slabši kakor p'-ed svojevoljnimi in škodljivimi ukrepi, ki so b P. podvzeti proti zakoniti vladi. Eglptska v a-da je bila vložila energičen prrt^st in j-pozvala vse arabske vlade, naj S2 prid u-žijO' temu protestu.
Stockholm, 14. nov DNB. Tz Carigrada javljajo. da je general Catroux z letalom odlctcl v Bejrut, da bi v imenu disidentskega odbora cdredl potrebne ukrepe
Stockholm. 14. nov. DNB. V zvez- z libanonsko krizo piše londonski list »Observer«: »Red mora b:ti takoj vzpor-tavljen Če ni nikakega drugega izhoda, pa naj narede br tan-ske čete.
Madrid, 14 nov. DNB Sevemcamer ški tisk se obširno bavi z dogodki v Libanonu in zahteva uradno posredovanje Zedinjenih držav.
Fo odstavitvi Glraiada
Berlin, 15. nov. DNB. Nemška diplomatska korespondenca piše med dragim: Odstavitev Glrauda kot sopredsednlka alžr-skega odbora francoskih disidentov je dogodek daljnosežnega pomena. Z generalom Giraudom izginja poslednji eksponent ci e skupine francoskih gener:lov in poltikov v severni Afrik\ ki so 9. novembra 1. i&42 podprli ameriške izkrcevalne čete v upanju* da bodo s pomočjo Zedinjenih držav utegnil' braniti francoski prekomorski imperij proti angleškemu imperializmu. Izmed ostalih članov te skupine je admirala Dariana umorila Secret Servis, Bergcry ;e bil aretiran, Nogues ;n Chatel sta bila izgnana iz dežsie. Pqyruoton js prostovoljno odstopil. Degolizem sc je tako polastil končno onega dela oblest1 v Francoski se. verni Afriki, na katerega izvajanju n so zainteresirane anglo ameriške vojaške oblasti.
Giraud morda ne bi b:l tako naglo odstavljen, če ne bi b lo angleški politiki ■ uspelo, da si zagotovi podporo Moskve. | General de Gaulle je že zgodaj odprl Moskvi vrata k svojemu g banju. On -e danes šampion tiste sovjetske politike, ki upa da se bo z imenovanjem Višnskega v sredozemski odbor in z imenovanjem Bogomolo. va pri francoskem slž rskem odb:ru trdno zasidrala nc samo na Sredozemlju, temveč tudi v francoski matični zemlji. Brez dvoma je, da je moral G raud odstopiti pod pritiskom anglo-sovjetske fronte, ki ;o je tud: Hull v tej točki spoznal pri moskovskih razgovorih. Generl Giraud pa se je zasovražil v Moskvi predvsem tudi zaradi zadržanja r.apram poslancu Martyju, ki je komunštični agitator v Francoski sevenr Afriki. Marty je mor"l končno zapustiti Francosko severno Afriko in se podati v Moskvo.
S polifčnega vidika je torej odstavitev Girauda 'dentična z izločitvijo severr.o-ame-riškega vpliva v Francoski severni Afriki potom AnglMe in odstranitvijo poslednjih ovir, ki so bile na poti boljševjzaciji francoske severne Afrike.
Američani, ki so bili zasedli Francosko se verno Afriko, so bili tam politično Izpod-rinjeni. Severnoameriška politika, politika Roosevelta, Eisenhovvra in Murphyja je tam doživela odločilen poraz s katerim se okoriščata Anglija in Sovjetska zveza.
Množice časte spomin vseh žrtev komunizma
Žalna svečanost na pokopališču pri Sv. Križu — Pretresljiv nagovor škofa g. dr. Rozmana
Zmanjšanje krušnih obrokov v Alžiru
Vlchy, 14. nov. DNB. S takoj veljavnim odlokom francoskih oblasti so b'li v Alžiru znižan' dnevni obroki kruha; ta ukrep ;e bil sprejet po uradnih zatrdilih, da bi sedanje zaloge žita trajale lahko dalje ča-I sa.
Ljubljana, 15. novembra.
Včerajšnjo nedeljo popoldne so vozili nabito polni tramvaji proti pokopališču pri Sv. Križu. Mar so pokopavali kakega velikega moža? Ne, narod se je zgrinjal na pokopališče, da prisostvuje sponvnski svečanosti, da ob grobu pokojnega dr. Marka Natlačena počasti spomin vseh tistih, ki so bili ubiti od svojih krvnih bratov, komunističnih zločincev, in da moli za one, katerj so s svojo mučeniško krvjo napojili slovensko zemljo. Ljubljansko prebivalstvo, pripadniki vseh njegovih slojev in stanov, pristaši vseh bivših političnih skupin, vsi so se v izrednem številu in kljub deževnemu vremenu zbrali na posvečeni zemlji pokopališča.
Sredi rned množico se je dvigal z zelenjem obdan kamen iz črnega marmorja, na katerem se blesti zlati napis »Naš očka«, kamen na grobu dr. Natlačena. Tu je stala pokojnikova vdova s hčerko NeZi-co in sinom Tončkom. Tik pri grobu so nadalje bili šef pokrajinske uprave g. general Leon Rupnik s predstavniki uradov in korporacij, duhovščina s škofom g. dr. Gregorijem Rožmanom na čelu, zastopstvo domobrancev in drugi predstavniki, vse na okrog pa so se zgrinjale goste množice.
Spominska in žalna svečanost se je začela ob 15. Za uvod so pevci »Ljubljane«, katerim so se pridružili tudi nekateri pevci drugih zborov, zapelj p~d vodstvom g. dr. Dolinarja v srce segajočo nagrobnico »Človek glej ...« Knezoškof je nato cb asistenci duhovnikov opravil pred grobom molitve, bogo-slovci pa so zapeli molitev »Reši nas. gospod!« Ko je g. škof molil za pokoj duše dr. Natlačena ter drugih žrtev komunističnega morenja, so zbrano molili z njim vsi verniki.
škol dr. G. Rožman Slovencem
Spoštljivo je nato prisluhnila zbrana množica, ko jo je nagovoril visoki cerkveni dostojanstvenik. G. knezoškof je izvajal;
Ko smo se lani poslavljali od tega groba. v katerem čaka vstajenja truplo slovenskega mučenca dr. Marka Natlačena, smo čuli njegovo poslednje sporočilo, ki ga pešija od tam, kjer ni več zmot ne strasti, svojemu narodu. Culi smo tedaj dvojen opomin:
1.	»Narod, zavrni in odkloni od sebe brezbožni kemunizem, ki je največja nevarnost zale in za tvoj obstoj;
2.	narod, ostani živ, ne ubijaj samega sebe in ne izzivaj ukrepov, ki te merejo zadeti v tvoji življenjski sili.«
Morda lani tega ooomina niso vsi sprejeli dovolj resno, mislili so si, da vendar ni tolikšne nevarnosti v »osvobodilnem« gibanju, ki so ga gledali v lepši, a zlagani luči. Od tedaj je minilo leto. težko leto
—	ali more biti letos še kdo, ki ne bi živo čutil in se ne bi bil še prepričal, kako pravilno je bilo to poslednje sporočilo Na-tločenovo? Danes ni več dvomov, razblinila se ie koprena narodnega idealizma, ki je ovijali v zapeljivo gloriola Osvobc-ditno frčat-*. Sami so si sneli krinke z obrazov, vsi ki tvorijo in vodijo OF, komunisti, svobodomiGelni tabor in tako imenovani kristjani — vsi so prve dni oktobra slovesno izjavili, da ostanejo zvesti v enotnem gibanju komunistični partiji Slovenije. Tako poročajo prizadeti sami.
Vsem je terej zdaj jasno, da med OF ie kemunistična partijo ni več dejanske razlike, da .je cilj obema isti. Zal, lani del naroda ni poslušal opomina ob tem grobu. ni si ga vzel k srcu. Zsto pa stojimo po enem letu ob novih grobovih, ki j''m je število strahotno naraslo. In zakaj? Ali so ti grobovi prinesli tolikokrat, napovedano in obljubovsno svobodo? Ali so odprli vsaj pogled v novo lepšo bodočnost? Ti grobovi ne!
Brezbožni komunizem je pognal ljudstvo v pogin, ene v smrt, druge v revščino. Iz teh grobov življenje več ne bo vzklilo: ne iz tistih, ki jih je roka komunistov direktno odprla, re iz onih. ki jih ^ indirektno izkopala. Da. tudi oni grobovi tam v drugem kotu — koliko jih je
—	so delo komunistične OF! Zaradi njenega za narod pogubnega nastopanja so se bili odprli in vzeli va?e toliko močnih mladih življenj. Koliko idealnih, najboljših ljudi našega naroda je v grobovih širne naše zemlje, ljudi, ki bi jih narod v ■edanjosti in bodočnosti bridko potreboval. a ne bo jih več. Vsemogočni Bog naj njihove duše vzame k sebi. da v Njem dosežejo svoj cilj, počitek in večni mir.
Ti Raobovi dovclj uml.iivo oznanjajo, kam vodi brezbožni komunizem nared, ki se poda pod njegovo brezobzirno trdo vodstvo. Njegova pot je zaznamovana z grobovi «n ruševinami. Težko bo iz teh ruševin zgraditi nove domove — a življenj iz grobov obuditi nihče ne bo mogel do dne veroljnega vstajenja.
Iz teh grobov prihajajo vprašanja — mirno in resno prisluhnite, ne morete jih preslišati — vprašanja: Zakaj še vedno silite v smrt? Ali niso zadosti naše žrtve? Čemu jih še množite? Komu koristijo? Narcdu ne! Narod l>o izkrvavel, komu naj bodočnost naklanja svoje vence? Ostali bodo le še narodovi krvniki.
ljudje slovenski, streznite se vendar že, streznite sc vsi v tej skrajni stiski, v kateri je narod na tem. da pogine. Spo: znajte vsi, prav vsi, edino pravo pot, ki vodi narod od grobov k življenju, pot trdne vere do Boga, brez katere noben narod ne more postati velik in srečen, pot požrtvovalnega dela v medsebojnem^ spo-, razumu poštenju, pravičnosti m ljubezni, pot načelnega in vztrajnega odpora proti brezbožnemu komunizmu, ki je največji škodljivec, kar jih je kdaj slovenski narod napadlo.
Vi vsi pa, ki ste postali direktne ali in-direktne žrtve blodnega brezbožnega komunizma, počivajte v božjem miru. Vaš spomin bo toplo živel v naših pobožnih molitvah. Vi pa tam, kier morete v Bogu gledati našo bodočnost, prosite za vse Slovence brez izjeme, da vztrajamo neomah-
Der Laibacher Bischof dr. Rožman betet am Grabe des von den Ivommunisten er-mordeten Dr. Natlačen um alle Opfer des Kommunismus unter den Slo\vcnen.
škof g. dr. Rožman moli na groba dr.
Natlačena za vse žrtve komunisma med Slovenci
ljivo v resnici in pravici in da se vsi, ki so zablodili, spreobrnejo kmalu in popolnoma spreobrnejo. Potem bo kdaj zasijal srečni dan, ko bo Slovenec Slovencu v vsem pravi brat in narod narcdu spoštovan in ljub sosed. V tem vidimo oni trajni mir, ki si ga narodi sveta žele in po njem vzdihujej o.
Vsemogočni in usmiljeni Bog, daj po Mariji, naši Pomočnici, našemu ubogemu, zbeganemu narodu doživeti ta mir. Zaradi tolikega števila nedolžnih žrtev prizane^i našemu narodu, da ne bo po lastni krivdi in nespameti izginil s površin te lepe zemlje.
Vsem žrtvam, ki se jih dan rs pobožno spominjamo, daj večni pokoj in večna luč naj jim sveti! Amen.
Globoko so se dejmila pos!u."r.!cev škofove besede, namenjene vsem Slovencem. Kakor že ponovno v teh tež;-; h čas h ie ljubljanski vladika tudi to p t nastopil kot sodnik, ki kaže narodu pot iz r.es eče in stiske ter ga poziva k iztrezn enju in združitvi vseh, ki niso zapadli zlu in po-g-ubi. Z zaupanjem so ga poslušale množice in z gorečo željo, da b njegova n .-vodila upoštevali prav vs" Slovenci in s tem pripravili svojemu narodu srečnejšo bodočnost.
Z večno lepo in pretresljivo narodno žalostinko »Blagor mu« je bili končana spominska svečanost pri Sv. Križu. Bila je dostojen zaključek todr.a. po vočenega spominu vseh on;h. ki fo posredno ali neposredno padli po krivdi komunizma in ki jih je naš narod uvrstil med svoje junake in nvučenike.
fsstlk .sPrevsda"
n
Delitev krompirja na odrezek 3
Ker so prispele nove pošiljk? krompirja, se bo od 16. do £0. t. m. predajal po 1 kg krompirja tudi r. i odrezek »3«. Red prodaje — P° črko h — je isti. ko kor je bil objavljen 13. t. m. Osebe, ki so na odrezek »2 ki cm p t že .nabavile in 15., naj izkoristijo odrezek štev. »3« pri trgovcih do 20. t. m.
Poleg trgovcev, navedenih v objavi 13. t. m., bodo p: odajali krompir še naslednji trgovc : 1. delavsko konzumno društvo (Kongresni trg), Nabavijakia. zadruga drž. uslužbencev (Volnikov trg). Gregorc (Tyr_ šfva), Jela čin (Aškerčeva) in Kmetijska družba (Novi trg).

= Hrvatska državna banka. Po izvršeni spremembi zakona o Hrvatski državni banki je bda 7. t. m. v Zagreba prva redna skupščina hrvatske novčanične banke, na kateri jc bilo ugotovljeno, cla je de niska glavnica v celoti vpisana. Občni zbor je vod;a prelsednik zavoda dr. Dragutin Tcth, Ivi je poudaril, da ima Hrvat "ka aktivno plačilno bilsneo, ki sicer povzroča zaradi prevzema klim.k h dobn imetij naraščanje obtoka bankovcev, na drugi stiani pa vendar cmogo?a boljšo nabavo blaga iz inozemstva-, zlasti iz Nemčije. Občnemu zboru jo prisostvovalo 44 delničarjev, ki so zastopali 252 milijonov kun vplačane glavnice. Celotna vplačana glavnica znaša 300 milijonov. Kot r ana upravnega odbora sta bila od deln čarjev izvolj-iia dr. Ivo Belin, tajnik zagreb1-n-ze in Valdemar La-naček, profesor pravne fakultete hrvatske univerze. Te dni je hr.-atska dižo:vna banka objavila svoj izkaz o stanju ob koncu oktobra. iz katerega sledi, da se je obtok bankovcev povečal na 34.3 m lijarde kun nasproti 31.8 milijarde kun ob koncu septembra.
= Mleko in sir iz soje. V Bolgariji se je zelo povečalo pridelovanje soje, ki se po večini izvaža v Nemčijo. Soji so posvetili posebno pozornost tudi bolgarski kemiki, ki so napravili uspešne poskuse za pridobivanje umetnega mleka in sira iz soje. Hranlilnost takega umetnega mleka nič ne zainstaja za naravnim mlekom. Iz enega kilograma soje se lahko napravi šest do sedem litrov mleka, ki vsebuie 5 do lOo/o maščobe, torej več, kakor naravno mleko. Vsebina beljakovin se giblje med 35 do 45«/o. Sojinemu mleku manjka edino mlečni sladkor, ki ga vsebuje naravno mleko. Gospodarski strokovnjaki sedaj proučujejo možnosti za tehnično izkoriščanje novega postopka za izdelovanje umetnega mleka iz sira*
Pismo z Goriškega
Obiskovalci iz LfoUpse — Naraščajoč odpor proti m* bajričivu — Zažstjk š:Cckega potika — Bazne zanimivost}
Aiiadinska knjiga o Soncu in zvezdah
Ljudska knjigama v Ljubljani je izlala prvo slovensko mladinsko astronomsko knjigo z naslovom »Potovanje v vesolj-stvo«. Spisal jo je naš znani poljudni pisatelj in poznavalec neba Pavel Kunaver. Knjiga, ki jo krasi mnogo ilustracij, je izšla na 128 straneh, že zunanja lična oprema privabi mladega čitatelja,"da se poglobi v knjigo, ki mu razodeva skrivnosti neskončnega veseljstva v tako lepsm slogu, da človek komaj verjame, da je prel njim astronomska knjiga, namreč knjiga, o vedi, katere poilaga so težke matematične formule. Tistih 35 lepih slik pa nazorno izpopolnjuje besedilo in kaže tudi s te strani bralcu veličastno lepoto vsemirja.
Že v uvodu »Na pot« označuje pisatelj gls-vno smernico te knjige: podati naši mladini skrivnosti vsemirja in jo seznaniti z najlepšo vedo, s k rad ji co znanosti — kot jo je imenoval Flammarion. To je spisano v tako lepi obliki, da bo mlaiini, ki je bila dosedaj vajena veči lel mladinskih leposlovnih knjig, kar najbolj prijalo.
Pisec seznanja postopoma mladega bralca z vsemirjem in njegovimi čudesi. V poglavju »Bleda Luna sije«, se nam razo Jene jo skrivnosti našega najbližjega soseda,
mrtve Lune. Od tu nas popelje pisatelj naravnost k našemu Soncu in nas seznanja s pegami in drugimi strivnostmi, ki jih vsebuje za nas Zemljane Sonce. Po splošnem poglavju o našem osončju, se razodenejo bralcu cula Zemljinega najmanjšega bratca — Merkurja. Seznanimo se dalje z lepotico Venero, z njenimi čudnimi menami irr ozračjem. Končno nas popelje pisec mimo naše matere Zemlje, pri čemer se seznanimo z utrinki, s polarnim sijem in z meteorji. Precej dolgo se zamudimo pri poglavju »Na Mars«, kjer nam Kunaver krasno pripoveduje o planetu, ki nosi ime po rimskem bogu vojne. Na to se sreč;ano ša z repatico in asteroidi, v poglavju »Velikan in njegova družina« se nam predstavi najmočnejši otrok našega Sonca Jupiter z vsemi svojimi sateliti. V poglavju »Lepotec« se srečamo s Saturnom, kjer imamo priliko spoznati njegov skrivnostni obroč. Z zadnjimi tremi planeti se seznanimo v skupnem poglavju »Trije samotarji«. Ko zapustimo sončno družino, spoznamo v poglavju »Prepad« osnovne pojme, kakor jih zahteva razumevanje naslednjih poglavij iz stelarne astronomije. V poglavju »Zopet med velikani« spoznamo nepojmljivo velikost zvezd.,. Potem še izvemo kaj o grozotni vročini, ki vlada na zvezdah. V poglavju »Dvojčki! Trojčki! Cetvorčki!« se nam v lepi obliki razodevajo skrivnosti binarnih spremenljivih in novih zvezd. Po poglavjih, v katerih prikazuje pisec mla-
u— Tudi letos ne sme nobena slovenska
družina ostati brez knjižnega daru Vodnikove družbe!
u— Višji trg°vski tečaj v Ljubljani sprejema kot redne smšatelje-ice one dijake, dijakinje, ki so dovršili višje razrede srednje š"le ali pa redni Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje se vrši še nraknaclno. Prospekt na razpolsgo. — Trgovsko učilišče »Christofov učni zavode, Domobranska 15.
u— Angleški učbeniK prof. dr. j. Koi-nika je pravkar izšel in se dobi v knjigar. ni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelen-burgova 3.
u— Važno za vsakogar sed»j in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespon-'.ence, stenografije, jezikov strojepisja itd. Temeljit pouk se viši v specialnem tečaju. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Razposajene:« so zbirka nevsiljivih pesmic za ctroke, ki jih je spesn;l Cvetko Golar in učinkovito ilustriral Edo Der-žaj. Knjiga je pravkar izšla kot 5. zvezek »Police za male« pri Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
u— Nesreče. S hudo poškodovano levo roko so z Rakeka pripeljali v ljubljansko bolnišnico 8-letnega sina železniškega delavca Antona Milavca. Fantek je našel patrono in se tako dolgo igral z njo, da mu je eksplodirala v roki. 48-Ietni mizar Franc Oblak iz Ljubljane si je na stroju poškodoval prste na desnici. Antona Drob-niča, 31-letnega delavca iz Šmarja je prašič precej močno ugriznil v desnico. 6-let-nega posestnikovega sinčka Jožefa Glinška iz Sapa je na cesti podrl nek kolesar in mu prizadel poškodbe po vsem telesu. S stola je padel in si zlomil levico 7-lstni sin delavca Franc Končan iz Horjula. 17-letni aranžer Miro Kušar iz Ljubljane je padel z lestve in se potolkel po obrazu. Ponesrečenci te zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Iz Hrvatske
Nov slovaški poslanik pri hrvatski vladi.
Dosedanji poslanik Slovaške v Zagrebu Cieker je imenovan za poslanika v Madridu, za novega slovaškega poslanika v Zagrebu pa je imenovan dosedanji slovaški generalni konzul v Pragi Becka.
Novo vodstva zagrebškega gledališča. Dosedanji intendant Hrvatskega državnega gledališča prof. D. Zanko je bil imenovan za izrednega poslanika, za novega in-tendanta gledališke ustanove v Zagrebu pa je bil imenovan prof. Marko Soljačič. Obenem je bil imenovan za novega ravnatelja zagrebške drame dosedanji intendant osiješkega gledališča Tomislav Tan-hofer, za direktorja zagrebške opere pa dirigent in skladatelj Boris Papandopulo.
Imenovanje na medicinski fakulteti. Poglavnik je imenoval docenta na medicinski fakulteti v Zagrebu dr. Anteja Gardi Ičiča za izrednega proefscrja na okulist ičnem oddelku zagrebške univerze.
Najvišje dopustne cene za prevoz kuriva. Mestna občina v Zagrebu je določila najvišje dopustne cene za prevoz drv in premoga na področju zagrebškega mesta. Na ta način skuša mestno poglavarstvo v Zagrebu preprečiti oderuške cene za pTevoz goriva, ki je potrebno vsakemu gospodinjstvu.
Iz Trsta
Za podžupana v Trstu je b'l Imenovan na podlagi dekreta tržaškega prefekta Co-
cianija dr. Ettore Ccppola.
Smrt tržaškega glasbenika, v starosti 86 let je umrl v Trstu glasbeni učitelj in skladatelj Michele Chiesa. Zlož 1 je poleg drugih kompoz'cij tudi več operet- v Trstu pa so bile znane posebno njegove popevke.
živila za mesec november v Trstu. Za prvo polovico meseca novembra so dobili potrošniki v tržaškem mestu nasie.trj« Količine živil: po 1 kg testenin, 5 kg krompirja, 1 kg f žola, 1 kg graha, 2 de. olja 250 gramov sladkorja, 80 gramov paradižnikove mezge in po eno jajce. Poleg tega je prejel vsak potrošnik tudi pripadajočo lco!ič-;nc kruha v dosedanji izmeri.
Zimska pomoč v Trstu. Po odredbi prefekta tržaške province bodo delili najpotrebnejšim ljudskim slojem v Trstu v času od 15. decembra da 30. aprila po 10.000 obedov na dan. Skupne obednice bodo tam kakor doslej.
Začetek šolskega leta v Trstu. V ponedeljek, 15. novembra, so odrple tržaške učilnice svoja vrata za mladino, šele so
demu bralcu najčudovitejše vsemirske tvorbe, meglcnice, sledi še končno pegi a v je »Skrivnosti brezkončnega vesoljstva«, kjer imamo priliko seznaniti se z najmodernejšimi in najbolj čudovitimi dognanji astronomske znanosti. Zaradi večje uporabnosti knjige je priložen še kratek dodatek o ozvezdjih našega neba ln tablica o efeme-ridih planetov 1. 1943. (zakaj to ob koncu leta?).
Naš prvi mladinski spis iz astronomije je tudi strokovno na višku, zato je vsekako vre J en pozornosti. Opozoril bi samo na nekatere nedostatke.
Str. 34: Merkurjeva temperatura je cenjena nekoliko previsoko.
Str. 37: Pogrešamo opis najzanimivejša Venerine lastnosti, namreč te, da je — kakor domnevajo — ena njena polovica pogreznjena v večno temo, druga pa osvetljena.
Str. 62: Stavek: »Lahko si misliš, kam daleč ven v vesoljstvo hiti«, je malo pretiran, kajti tudi ob afeliju ima Halerjev komet Plutonovo oddaljenost.
Str. 67: če je že omenjena pri Jupitru teorija o njegovem ledenem obroču, bi bilo tuli umestno spregovoriti nekaj o nasprotni teoriji, ki uči, da je Jupiter še žareč in da se nahaja v mladostni dobi.
Pri Plutonu bi kazalo omeniti eno najzanimivejših Jeansovih hipotez o Plutono-vem ledenem oklepu. Po tej hipotezi v'dlmo na Plutonu le pomanjšani sliko Sonca.
Gorica, 12. novembra.
V zadnjem času smo deležni čedalje po gr 'ojših obiskov naših znancev iz Ljub Ijane. Mnogi prihajajo po dolgih letih io čitve k svojim sorodnikom, drugi spat obiskujejo kraje, kjer so prebili del svoj« službe, tretje prinaša predvsem radoved nest, premnogi pa so tudi špekulanti vsel vrst, ki bi si radi poiskali nov teren z£ svoje zaslužke. Skratka: tujski premet tudi v Gorici, enako kakor v Trstu, pra\ živahno razvija, tako da je marsikje težke dobiti prenočišče, dočim je ugodna luristi-čna konjunktura vplivala seveda tudi n-: cene v hotelih in restavracijah. Medten ko so Ljubljančani še pred dobrim tednoir hvalili tržaške in goriške gostilne zaraa raznih dobrot in nizke cene. ni več opa žiti na njihovih obrazih istega zadovolj stva sedaj, zlasti odkar so razni špeku lanti s svojimi nakupi dvignili cene skorc vsem predmetom v prosti prodaji.
Toda pustimo za sedaj to poglavje in se razglejrro raje spet nekoliko po naši lepi deželi, ki živi neko svoje, od mesta precej različno življenje. Po informacijah, ki prihajajo s podeželja je povsod red in mir. Ljudstvo si tudi ničesar bolj ne želi, kakor da bi nri tem tudi v bodoče ostalo. Vendar nekateri znaki kažejo, da zakrknjenih narodnih izkoreniniencev. ki si nadevajo plašč »osvoboditeljev« in s tem slepilom zavajajo ubogo ljudstvo, še niso dosegli trezni glasovi ogromne večine de-želanov in meščanov, ki odklanjajo njihovo nesrečo noseče razbojniško delovanje. Tako je na primer pri krivdi teh elementov nereda nekaterim krajem odvzeta možnost trgovanja in zaslužka, kar predstavlja seveda zelo hud udarec za revno prebivalstvo, kj je v zadnjih letih prav gospodarsko tako hudo trpelo. Spet se je pokazalo, da je vse delovanje teh razdiralnih sil naperjeno v prvi vrsti proti domačinom samim. Razumljivo je zato, če se ljudje razburjajo in obsojajo to nesmiselno delovanje temnih elementov, ki nikomur ne koristi, vsem pa neposredno škodi. Razumljivo je tudi. če si ljudstvo spričo tega želi zaščite, popolne in vsestranske zaščite oblasti, da se bo lahko mirno posvetilo svojemu delu in obnovi svoje dežele. Ker je teh treznih glasov od vseh strani čedalje več. ne dvomimo, da bo zmagala volja ljudstva, ne pa slepi nago ni brezebzirnih tol«vajev, ki hočejo tc iskreno in spontano voljo ljudstva streti.
Kakor je to poglavje eno izmed najbolj temnih poglavij v razvoju našega poštenega goriškega ljudstva, tako nas na drugi strani razveseljujejo glasovi o trdnem in odločnem prizadevanju vseh najboljših in najtreznejših sil na dežeii, da bi čimprej vzpostavili in obnovili domačo upravo. Veliko se je v tem pdgledu že storilo, a še veliko bo treba storiti, kajti premalo je povsod ljudi. Tudi naše ljudsko šolstvo se s požrtvovalnostjo in nesebičnim prizadevanjem domačinov povsod spet obnavlja v slovenskem jeziku. Ponekod so naši ljudje storili prav v tem pogledu prave čudeže. Pomagajo si z učnimi močmi in
začele s poukom ne samo v mestu, temveč tudi na periferiji.
Prodaja tobaka v Tratu. Tržaški prefekt je izdal odredbo, ki prepoveduje prodajo tobaka osebam, ki še niso dovršile 18 let, Do tobaka upravičeni kadilci dobe za nakup tobaka posebne izkaznice.
Iz Gorice
prefekt za goriško provinco. Visoki komisar za eper. področje Jadransko Primcr-je Gauleiter in Reichsstadthalter dr. Rainer je imenoval in umestil za načelnika prefektiure v Gorici grofa Marina Paceja.
Novi prefektovni komisar. Giof dr. Er-nest Dandini de Sylva je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil v svojstvu pre-fektovnega komisarja občine Gradiška ob Soči. Na njegovo mesto je bil imenovan gradiščanski meščan Marino di Bert.
Pričetek predavanj v goriškem bogoslovju. V goriškem bogoslovju so se pričela redna predavanja za bogoslovce goriške nadškofije ter združene tržaško-ko-perske škofije.
Str. 90: Sirijevo spreminjanje barv je dosedaj še neraziskano, kajti za časa Pli-neja je bil Sirij rdeče bane, seJaj pa je bele.
Zdi se mi, da bi bilo tudi dobro, če bi pisec dostavil posebno poglavje, kako opazujemo nebo. Nepoučen bralec, ki prečita to njigo, si bo le težko poiskal razna, v dodatku oznsčena ozvezdja. Tak študij astronomije je poloben študiju kemije brez poizkusov.
Vendar je treba knjigo hvaležno pozdraviti. Razjasnila bo naši mladini čuda vesoljstva in ji odprla pogled v neskončnost narave, v vsemirje.
Knjigo toplo priporočamo naši mladini, ki bo preko nje dobila trdne osnove za nadaljnje proučevanje lepe vele, ki se imenuje astronomija in ki daje mlademu Človeku čustvo skrivnosti, vzvišenosti in lepote življenja v vesodjstvu.	M. B.
Razstava slik Marijana Pliberška
V nedeljski številku je naš list predstavil občinstvu mladega akad. slikarja Marjana Pliberška, ki po uspešnem šolanju na Dunaju in v Floreici prireja svojo prvo razstavo v prostorih Obersnelove galerije. Razstava je bila odpria v nedeljo ob pol enajstih brez govorov in drugih ceremonij, in takoj so je vžlic skrajno slabemu vre-
učili, ki jih imajo na razpolago, toda to delo opravljajo s tolikšno vnemo in s tolikšnim idealizmom, da bj bili lahko za
zgled marsikatL mu zapečkarju v Ljubljani, zlasti tako zvani »narodni« inteligenci. ki vidi svoje delo za narod v tem, da poseda po gostilnah in besedici o »visoki politiki«, svojo vnemo za preprosto ljudstvo pa kažo kvečjemu s tem, da se raduje nad razdiralnim delom razbojniških skupin, l:i sejejo nered po deželi in brezvestno uničujejo z velikimi žrtvami in težkim delom pridobljeno narodno premoženje. Naša dežela pa to svoje premoženje visoko ceni in ga ljubosumno čuva. Najbolj zgovorno je to pokazala prav obnova ljudskešolskega pouka, ki je temelj ljudske izobrazbe.
Na Goriškem, kjer se je šosk: pouk že začel, pogrešajo naše šole primernih učil in bi bilo prav. ako bi se v tem pogledu
mprei kaj ukrenilo.
V ostalem je življenje tu normalno. Glede na sedanje prometne razmere je dotok deželanov v mesto kar precejšen, bil bi i>a gotovo večji, če bi ne biio toliko prometnih težav, ki ovira io reden promet zlasti v zimskem Č3^u. Zima je namreč letos že precej zgodaj pritisnila in burja je bila celo v Gorici iu in tam zelo močna.
Kadilci so bili doslej zelo prikrajšani. V zadnjem času pa se polagoma ureja tudi prodaja tobaka, ki je racionirana. Tobak lahko kupujejo ramo osebe, ki so prekoračile 18. leto in ki so vpisane v posebne sezname pri prodajalcih tobaka. Ženske niso izvzete iz teh seznamov. Prodajalci tobaka bodo preumali odgovarjajoče količine (po vpisu klientov) tedensko. Tako bo sedaj tudi kadilcem odleglo.
Kupčija z vinom je še vedno precej živahna. čeprav so cene tako briškemu kakor vipavskemu vinu v zadnjem času znatno poskočile. Goriški trg ie nenavadno dobro založen zlasti s sadjem, ki ga naši gostje kupujejo v velikih '--""^"»h.
Bel eSroict.
KOLEDAR
Torek, 16. novembra: Eimund, Otmar.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Pri belem konjičku. Kino Sloga: Valček s teboj. Kino Union: ženske niso angelčki. Kino Moste: Violanta.
RBzstava akad. slikarja Marijana Pl ber.
ška v galeriji Obersnel.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Ciril Metodova 43, Trhkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelen-burgova ulica 7.
ZATEMNITEV je stre-go obvezna od 18. dc 6. ure!
Repertoar
DRAMA
Torek. 16. nov., ob 16.30: Kavarnica. Red B.
Sreda, 17. nov., ob 16: KOvar»tvo in
ljubezen. Red Sreda.
«
C. Goidonl: »Kavarnie3«. Komedija ▼ treh dejanjih. Osebe: Ridclfo, kavarnar
—	Lipah, d:n Marzio — Cesar. Eugenio
—	Jan, Flaminio (Leander) — Raztresen, Plači da — Kraljeva, Vittoria — Rasber-gerjeva, Lisaura, Danilova, Pandolfo — P. Kovič, Trappola, Giovanni, Bertini; natakarji — Milčinski, Verdonik, Podgoršek, brivec — Gorinšek, stotnik — Brezigar, krčmar — Blaž. Režiser: J. Kovič. scenograf: inž. E. Franz.
OPERA
Torek, 16. nov.: Zaprto. Sreda, 37. nov., ob 16.: Orfej in Evridlka. Red A.
Četrtek, 18. nov., ob 16: Thais. Red Četrtek.
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 16. NOVEMBRA
9.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročia v nemščini in slovenščini. 12.20—• 1230: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo; igra radijski orkester, vodi dirigent Drago šijanec. 14.00—14.15: Poročila c nemšč:ni. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini la v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 19.00—19.30: Slovenske vojaške pesmi; prireditev slovenskih domobrancev. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; napoved sporeda za naslednji dan. 19.45—20.00: M?la medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Lepi glasovi. 21.00 do 21.40: Melodije in ritem. 21.40—22.00: Prenos iz Beograda. 22.00—22.10: Poročia v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč.
menu zbralo precejšnje število >rijateljev umetnosti, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno dc-lo. Kakor vodno ob takih prilikah, je bil med prvimi obiskovalci predsednik naše osrednje lrkcvno-umetnestne ustanove, Narodne galrije, g. dr. Fran Windischer, prišli so pa tudi nekateri starejši tovariši-umetniki in zastopniki tiska.
Marijan Pliberšek je izpolnil s svojim delom oba prostora Obersnelove galerije. Razstavlja 43 slik, ki so nastale v letih 1939—1943, torej sredi slikarjavega največjega razvoja, ki seveda še ni zaključen,
v letih iskanja in dozorevanja. To je seveda vtisnilo pečat vsej njegovi prvi razstavi in tako so na nji dela, ki kažejo zgodnejšo in najnovejšo stopnjo slikarjovega razvoja. Slike —po pretežni večini olja, razstavljenih pa je tudi nekaj grafičnih in risarskih primerov — kažejo Pliberška kot krajinarja (motivi iz Ljubljanske okolice, iz Florence i. dr.), kot slikarja tihožitij (posebej opozarjajo nase nekateri cvetlični motivi) in v manjši meri tudi kot por tre-tista. Uporablja zmerne barve, kakor je sploh umerjen v svojem slikarskem Izrazu; za vsemi njegovimi slikami čutimo rensni-čen oblikovalni talent, ki se že učinkovito razvija k višjim umetniškim smotrom.
Vsekako se je Marijan Pliberšek s i» razstavo simpatično predstavil in se uvrstil v mla lo gener"c'-o - loven\r odab-Ijajočih umetnikov.
*	Pionir nemških državnih železnic.
Nemški listi se spominjajo te dni Alberta Ganzenmullerja, državnega tajnika v ministrstvu za nemške žeelznice, ki ima ogromne zasluge za uspešno obratovanje nemških državnih železnic v sedanji vojni. Skoro ni večjega dogodka v sedanji vojni, pri katerem ne bi bil Ganzenmiiller osebno sodeloval. Ob izbruhu vojne s Sovjetsko unijo se je prostovoljno javil na bojišče, kjer so mu takoj poverili vodstvo glavne železniške direkcije na vzhodu v Poltavi. Njemu gre zasluga, da so muni-cijski vlaki za vzhodno bojišče dovažali potrebno strelivo na fronto. Leta 1942. je bil poverjen z vodstvom železniškega omrežja med Dnjeprom in Harkovom; tudi ob tej priliki je vložil vse svoje sile za uspehe v zimski ofenzivi. Pri izpraznievanju Kavkaza je bil dan in noč na delu. Izvršil je uspešno evakuacijo s pomočjo železnice v Doneški kotlini. Ko je svojo nalogo dovršil, se je že štiri dni po izdaji Bado-glijeve vlade znašel v Bologni, kjer je prevzel vodstvo in organizacijo železniškega omrežja v srednji Italiji. Ganzenmiiller je diplomiran inženjer šteje komaj 38 let ter izhaja iz kmetiške rodovine v okrožju Pasove. 2e od leta 1931. je član narodno socialistične stranke, takoj po svojih visokošolskih študijah leta 1932. pa je stopil v službo pri vodstvu nemških državnih železnic ter je bil zaposlen najprej v Mo-nakovu, potem pa v Inomostu do svojega odhoda na vzhodno bojišče.
*	Preiskovalna komisija v Vatikanu imenovana. Preiskavo o zadnjem bombardiranju Vatikana bo vodila posebna komisija, ki bo podvrgla analizi najprej drobce bomb, ki so zadele palačo vatikanskega guvernerja. Predsednik te komisije je kardinal Carnali. ki je deloma že zaslišal priče terorističnega napada na Vatikansko mesto.
*	Smrt ruskega velikega kneza Borisa v Parizu. V Parizu je umrl veliki knez Boli;;, nečak umorjenega carja Nikolaja II. Med prvo svetovno vojno je bil Boris Vladimirovič generalni major v ruski vojska in kozaški ataman. Leta 1919. se je v Genovi oženil z meščanko in je poslej živel stalno v Franciji
*	Profesor Srbšk odlikovan z Goetheje-vo kolajno. Fiihrer je podelil rednemu profesorju dunajske univerze dr. Srbiku cfc priliki 65-letnice rojstva Goethejevo kolajno za umetnost in znanost. Profesor Srbik je po stroki zgodovinar.
*	Ncrvf prefekt na Reki in novi izredni komisar za Sušak in Krk. Dr. Rainer je v svojstvu Visokega konrsarja za operacijsko področje »Jadransko Pri morje« imenoval za prefekta na Reki apelacijskega svetnika dr. Aleksandra Sp"latina, za podpre-fekta področja ki obsega Reko, Sušavc in Krk. pa je bil imenovan dr. špehar, ki je dobil posebno pooblastilo za upravljanje občin na Sušaku, Krku. v Bakru, Cabru in Kastvu.
*	Nemška dekleta iz Ukrajine na Stajer-sKem. Sredi prošlega tedna se je pripeljala
v Gradec skupina 43 nemških deklet iz Ukrajine. Dekleta potujejo že več mesecev širom Nemčije, kjer se seznanjajo z novi-zr.j kraj: ir. njihovimi običaji. Vsa ta dekleta se bodo po končanem potovanju vrnila zopet v vzhodne kraje V Gradcu bo sprejel gostje z Vzhoda tudi dr. Uiber-reither.
*	MoriJa na Korziki. Preko Pariza poročajo o silovitosti komunističnega nasilja, ki divja na Korziki z nezmanjšano divjo-sijo naprej. Posebno so izpostavljeni ko-m;mističnim napadom člani Doriotove
Ivan G&saJs f
Ljubljana, 15. novembra
Po skoro dveletni bolezni, ki jo je vdano prenašal, je v nedeljo umrl na kliniki v Ljubljani g. Ivan Gosak, zvaničnik finančne kontrole v pokoju. Zavratna bolezen je premagala žilavi organizem moža, ki je dopolnil šele 68. leto.
Pokojni je bil iz znane Gosakove družine, ki izvira iz ž;č pri Konjicah. Ze v zgod. nji mladosti je zapustil rojstno hišo in stopil v Trstu v službo finančne kontrole, kjer je ostal do konca prejšnje svetovne vojne. Preselil se je nato v bivšo Jugoslavijo in služboval do plebiscita na Koroškem, nato pa več let v Murski Soboti v Prekmurju. Po upokojitvi 1. 1926 je prišel v Ljubljano, kjer si je pred leti kupil v Trnovem skro- j men dom, kakršnega si je vedno želel in 1 za katerega je delal vse svoje življenje, i žal, mu ni bilo dano, da bi sadove svojega truda do'go užival.
Pokojni je vse svoje življenje posvetil delu. Službene dolžnosti je vedno opravljal vzorno, obenem pa je bil izredno skrben mož m oče svoji družini. Z vsem srcem je bil navezan na slovensko zemljo.
Za njim žalujejo vdova ga Justina in sin g. Zdravko, diplomirani pravnik in naš uredniški tovariš, ter številno sorodstvo. Pogreb pokojneoa bo v torek ob 16. popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mirno počiva v d mači zemlji! Užaloščenim svojcem izrekamo r.a še i skreno sočutle!
stranke, pa tudi člani Legije francoskih bojevnikov. Hišo odvetnika Leonzija so zažgali, šef milice Aifonsi in prof. Belloni pa sta bila kar na cesti linčana. Mnogim mladim dekletom so komunisti odrezali lase in kite. V kraju Sensara so divjaki pobesili na drevesa ob cesti vse člane neke družine, ki je bila znana po svojem narodnem prepričanju. Sodijo, da je bilo na Korziki zaradi komunističnega divjanja doslej že nad 1800 žrtev.
* Smrt zaradi vboda z žebljem. 221etni v Gradcu živeči mizar grške narodnosti urij Misoulis se je pred dnevi z žebljem ranil v levo roko. Rana se je zdela sami na sebi ne.lolžna, vendar se je kmalu pri-sadila in čeprav so mladeniča polsladi v bolnišnico, mu niso mogli pomagati, ker je bilo že prepozno in je umrl na tetanusu. Misoulis je bil v svoji ožji domovini znan boksar.
1% LjuMmtt®
u— Nova grobova. V Lukovici pri Ljubljani je v starosti 49 let preminil gostilničar g. Ivan Vreče k. K večnemu počitku so pokojnika spremili v ponedeljek popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. — V Borovnici je preminil, star komaj 23 let, g. Tone M a j a r o n. Za njim žalujejo mati, sestri, brata in drugo sorodstvo. Pogreb bo v torek dopoldne na farno pokopališče v Borovnici. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Velika izprememba vremena. Pretekli petek zjutraj je začel barometer naglo padati in nam je napovedoval skorajšnjo izpremembo vremena. Padal je od petka do nedelje zjutraj za celih 13 mm, namreč" od 767 na 754. V nedeljo pa je padel še za nadaljnja 2 mm. Posledica tako močnega padca, kakršnega redkokdaj zabeležimo, je bila seveda takoj očitna. Pritisnil je jug. ki je pobral poslednje krpe letošnjega prvega snega. Med tem ko smo prejšnja jutra imeli temperaturo pod ničlo, je toplomer v nedeljo zjutraj zabeležil 3.6° C.
V	presledkih je deževalo in narastle vode so kazale, da se je nad Ljubljano in nad prostrano okolico zlilo precej dežja. V nedeljo proti večeru je bilo nebo na zapadu strahotno zamreženo in zdaj pa zdaj so temnosivo ozračje presekali ostri bliski. Grmelo je in spet začelo deževati. Ko pa se je Ljubljana v ponedeljskem jutru dra-mila, je imela spet belega gosta; sneg je vnovič pobelil Ljubljano in okolico. Čeprav je padel na vlažna tla, je bil nalet tako gost in vztrajen, da se je bela odeja tudi še čez dan vzdržala. V ponedeljek zjutraj je toplomer zabeležil 0.4° C. Barometer se je jel polagoma spet dvigati, vendar je kljub temu snežilo dalje.
u— železniškim upokojencem se sporoča:
V	svrho prilagoditve razdel-tve premoga po režijski ceni količinam, ki jih je določil Pokrajinski svet korporacij in odobril Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, je g. direktor odobril razdelitev premoga pa režijski ceni žel. uslužbencem in upoko-jencem v naslednjih količinah; za eno osebo 900 kg premoga letno, za 2—3 o;ebe 1800 kg premoga letno, za 4—6 oseb 2030 kg premoga letno, za uradnike (oženjone) s 7 ali več člani rodbine 3000 kg premoga letno, za zvaničnike, služitelje in pomožno osebje (oženjene) s 7 ali več člani rolbne 2000 kg premoga letno. Radi navedenega mora biti v dobavnih knjižicah za kurivo točno navedeno število rodbinskih članov.
V	to svrho morajo predložiti vsi upokojenci dobavne knjižice za kurivo pristojnim edi-nicaim, istočasno, s tozadevno potrebnimi verodostojnimi izkazili, da bo mogoče vpisati v knjižico število rolbinskih članov.
• šef edinice je osebno odgovoren za točon vpis teh podatkov.
u— Bodite previdni z razstreliti. V zadnjem času se je ponovno pripetilo, da so bili otroci pa tudi odrasli poškodovani od preostalih bomb in podobnih vojnih predmetov, s katermi so ss nepazljivo igrali ali jih pa spravljali. Zato uprava pol.cije opozarja predvsem starše, da primerno pouče otroke, naj se s kakršnimi koli predmeti, ki so preostali izza vojne, ne igrajo, nego jih izroče najbližjim vojaškim ali varnostnim oblastem.
u— Slovensko planinsko društvo objavlja, da je preseiilo svoje dosedanje društvene prostore v hišo preko ceste, in sicar v prvo nadstropje v Ulici 3. maja št. 5 1.
u— Za počastitev Spomina tragično v službi ponesrečen ga pokojnega, našega dragega Ludvika Mlakarja, kontrolorja drž. železnic, k; jo je na najprimernejši način izkazalo osebje kurilnic in drž. železnic v Ljubljani z znatno denarno zbirko 4653 lir, katera je bila darovana najpotrebnejšim, se prisrčno zahvaljujemo. Za pokojnim bo ob 30. dnevu smrti, v sredo, dne 17. t. m., ob 7. uri v cerkvi Sv. Petra pri glavnem oltarju sv. maša zadušnica. — Družina Mlakar.
u— Sorodniki medicinca Ivana Plajha
vljudno prosijo gospo, ki se je dne 3. t. m. oglasila pri njih, da jih vnovič poišče, ali jim sporoči svoj naslov adi pa jim v našem uredništvu pusti pismeno poročilo o vsem, kar ve o imenovanem.
Lastniki steklenic Pellegrino pszor!
Ponovno Vam sporočamo, ter Vas opozarjamo, da so steklenice Pellegrina zakonito zaščitene in ste jih prejeli proti jamčevini le v posojilo. Vsled tega jih ne smete prodati ali polniti s podobno tekočino. Tukajšnja glavna zaloga ima natančen kartotečni popis imetnikov steklenic in poziva vse lastnike, da ji prazne steklenice proti povračilu položene jamčevine takoj vrnejo.
GLAVNA ZALOGA
S. PELLEGRINO
— LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 8
SPOR T
OJtiOBIŽ PO SVETU
Sredi novemnra smo bili vsako sezono v stiski za Jobro gradivo — taiko bd se lahko zagovarjali, če bi nas kdo prijemal za_ raai tega, ker je naš današnji drobiž, pod katerim smo »omenili objavljati vsaj zgo-šoeno kroniko o dogodkih vsake spoivne nedelje po svetu, precej prozoren in res skromen v pravem pomeuu beseae. Pa je pri vsem tem le najmanj naše krivde, da jc tako: Ze sezona sama —: kakor smo žs rekli — je bolj ali manj na prelomu med jesenjo in zimo ali med travnikom. in snegom, pa tudi bi cz tega je športno življenje v splošnem toliko poa vplivom vranjih ck>-gvdkov, ki ta čas pretresajo svet, da za povprečnega kronista res ne ostane bog ve koliKo izkupička. In slednjič — priznajmo to kar odkrito in na ves gias — so tudi razpoložljivi tehnični pripomočki premaio popolni, J a bi nam omogočili nemoteno zbiranje vsega, kar bi želeii piav mi. Pri tem mislimo predvsem na napovedovalca zagrebške oddajne postaje, iu je sicer tudi glede športa zgovoren in izčipan kakor malokdo, toia žal po glasu prešibak, da bi mu mogli slediti. Pri vsej rutini in dobri volji smo torej predsinočnjim nabrali le tehle nekaj najnovejših novic s športnih
terenov od drugod:
* • *
Najbolj delavni so bili zadnjo nedeljo v športu v Nemčiji. Največ izidov so gotovo zabeležili na nogometnih igriščih, saj je zdaj tamkaj v polnem razvoju prvenstveno tekmovanje, Iti prinaša spričo raznih neogibnih sprememb v moštvih skoraj že ne_ izoežna presenečenja. Preteklo neieljo so kar tri vodima mcatva »roizočarala« svoje prijatelje: nemški prvak Dresdner SC je izgubil proti enajstoriei iz Chemnitza z 1:3 ja z enako razliko je moral priznati premoč muAtva iz Bamberga. slavni I F C Niim.-. barg, med tem ko je stari prvak Schalke 04 po tesnem porazu 0:1 oddal obe točki ekipi Boi-uosie iz Dortmunda.
V	okrožju DoJnu-Alpenlanda se je ponovno uveljavil pokalni zmagovalec Vien-iLa, ki je odpravil moštvo Sportkluba z visokim rezultatom 5:0. Ostali izidi iz tega okrožja so bih: Rapki-.- C Wien 1:0, Fio-ridso.ier AC:Wacker „ i>, Austria-Mar-kers .o.i 3:1 in WCV-Aiu^«.eure (Steyr) 5:1. — V tabeli vodi še vedno FAC pred WAC.
Razen številnih spor enih nastopov na travnikih, v rokometu in hokeju s> imeli predvčerajšnjim v Berlinu že prvo pre-skušnjo — športniki na ledu. Pred 6.000 gleuaid so v ledni palači nastopili razni mojstri v umetnem drsenju, pa tuli dve moštvi v hokeju na ledu — končni izid tekme (7:1) kaže, da sta se mc-rila dva komaj enakovredna nasprotnika — sta zelo navdušili občinstvo.
V	Bruslju je bil oddan naslov boksarskega prvaka Evrope v težki kategoriji v dvoboju mel Belgijcem Kajioan Sysam in Švedom OiJeom Tandbergam. Flamec je v vseh 15 krogih pokazal več in je bil soglasno proglašen za zmagovalca po točkah.
Kar smo še slišali o športu predsinočnjim, po našem ne spada več med te vrstice, ker je vse samo krajevnega pomena. Skromni smo, zdaj mi športniki — prav zares!
Filmski pregled
Spodnje poročilo je bilo namenjeno za »Slovenski Narod«, iz tehničnih razlogov pa je moralo izostati in ga zato objavljamo šele danes. (Op. ur.)
Union: »Ženske niso angelčki« (Wien — Forst-Film). To je naslov, ki ženskam ne ugaja zelo, zato pa tem bolj moškim, a kljub temu ne bo v kinu primanjkovalo nežnega spola, kajti že radovednost... ah, da, saj od te človeške lastnosti živi filmska industrija. Motiv te sodobne filmske veseloigre je »vleči za nos« drug drugega na platnu in gledalce v kinu do zadnjega metra. Lahko bi tudi rekli, da je to film v filmu, kajti glavno vlogo igra poleg Mar-the Harell še filmski režiser (Axel v. Am-besser) in pa »režijska knjiga«. Zadeva izgleda spočetka kriminalna, potem pustolovska, a konča &e v poročnem uradu. Tako si namreč misli srečna nevesta v filmu in gledalci v kinu, ki si že natikajo ldobuke, toda Willi Forst je hotel drugače in je potegnil svoj film, nevesto in občinstvo še za nekaj metrov ... »Poročni urad« se namreč na povelje režiserja na mah razstavi in presenečena nevesta opazi, da se nahaja le v filmskem ateljeju. Marsikak angelček (ki ni angelček) bi bil presrečen a Marthe Harell. ki itak že »uživa to srečo«, si želi v filmu drugačne sreče, ki se ji tudi prav na koncu šele nasmehne, ko se izcimi iz pogodbe za nakup filmske ideje pogodba za vse življenje... — Zamisel in zgradba tega filma je prav svojevrstna. Znano je. da se loti Willi Forst le dobrih filmskih idej. Prav posrečeno je vpleteno filmsko czračje v vsakdanje življenje. Večji del filma se odigrava na luksuznem prekomorniku, konec pa v filmskem ateljeju.
Matica: »Pri belem konjičku« (»Tobis«). Tudi v t°m filmu je okolje malce filmsko
Tel.27-30 KINO SLOGA T*. 27-30 Moto: »Začetek prve ljubezni bil je valček s Teboj.« — Idila srečnega zakonskega življenja v prelepem glasbenem filmu
»VALČEK S TEBOJ«
V gl. vi.: operetna pevka Lizzi VVald-mtiller in Albert Matterstock. Režija; Hubert Marischka.
frINO IJNIOA	relefOD TZ-i 1
Najnovejše delo znamenitega režiserja Willija Forsta
Ženske niso angelski
V	gl. vlogah: Marthe Haroll, Axell v. Ambesser, Richard Romanovsky in
drugi odlični dunajski igralci. DANES, V NEDELJO, MATINEJA ODPADE!
Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri!
KLNO MATICA	Telefon 42-41
Zabavne dogodivščine mlade filmske igralke, ki se na svojo vlogo iz operete
Pri belem konjičku
pripravlja na povsem svojevrsten način
V	gl. vlogah: Leny Marenbach, Dorit
Kreisler, Kari Schonbock itd. Predstave ob nedeljah: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 uri.
nastrojeno, kajti glavna igralka, ki naj bi v svojem prihodnjem filmu igrala krčma-rico »Pri belem konjičku«, se hoče tako vživeti v svojo vlogo, da se vdinja pri pravi krčmarici »Pri belern konjičku« ob Wolfgangskem jezeru kot vajenka. Energična gospodinja jo preda v izšolanje elegantnemu plačilnemu (Kari Schonbock), kj ima sicer že zaročenko, a kljub temu rad vrže oko na kako drugo lepo žensko bitje. Tudi domači kapelnik se zagleda v brhko novo natakarico. Tako so podan; vsi pogoji za malo ljubosumja, malo komike in ko prične vse to gospodinji ž; presedati, obvesti zaročenca filmske igra ke, ki je tudi filmski igralec in ki naj b. igral »plačilnega«, se zadevica konča take da objavita dva parčka svojo zaroko. -Filmsko igralko — natakarico »Pri belem konjičku« podaja Leni Marenbach.
Sloea: »Valček s teboj« (Berlin-Film). Za »spremembo« je pa tu okolje gledali-ško-operetno in cel film operetno nastro-jen. Hubert Marischka je izrazit operetni režiser z dunajskim šarmom. S tem filmom je ustvaril elegantno filmsko opereto z neprisiljeno komiko in finim humorjem. — Mlad zakonski parček. Ona: slavna operetna diva, on: komponist »brez imena«, kajti njegova žena ga je zasenčila. Ona nastopa na odra pod svojim dekliškim imenom Brandt (Lizzi Waldmiil-ler) a njen mož se piše Hellmer (Albert Matterstock). »Zasenčenje« moža je šlo že tako daleč, da ga ljudje nazivajo: »gospod Brandt«. Diva hoče pomagati svojemu možu in zahtevati od gledališkega ravnatelja, da sprejme kako opereto njenega moža, toda gospod HelJmer je preponosen in pretrmast, da bi sprejel tako ponudbo. Ne mara pomoči svoje žene, njegovo delo mora samo prodreti. Na tihem je skom-poniral novo opereto in glavno vlogo je napisal prav za svojo ženo. Poprosi bivšega sošolca, slikarja Kenterja (Rudolf Platte). da vloži opereto pod svojim imenom pri nekem založništvu, ki išče novih talentov. Opereta je sprejeta in tudi takoj dalje oddana prav temu gledališču, pri katerem je angažirana Hellmerjeva žena. Kenter, ]ci ne pozna niti not, je pozvan v gledališče zaradi nekaterih malih sprememb. Nastanejo komični položaji, kako se izvleči iz zagate? Enkrat mu pomaga namišljena miška drugič si dene roko v obvezo, a kljub temu mora stopiti pred pult, da bi dirigiral, vsaj z levico. Srečno ?e mu zlomi taktirka, ko vendar pride pravi kapelnik, ki ga odreši. Končno premiera in opereta doživi prodoren uspeh. Kenter se klanja občinstvu. Hellmer pa divja za odrom. Slednjič pojasni Brand-tova svojemu »zavistnemu« možu, da je vedpia za ves trik. kajti že davno prej ji je »molčeča« sobarica (Lucie Englisch) izdala tajno njenega moža. Tako prejme končno vzradoščeni »premagani zmagovalec« venec iz rok svoje ljube ženice.
Tednik; Praga: sprejemi na Hradčanih. pro lektor dr. Frick in dr. Hacha, Fiihrer spejema v svojem glavnem stanu člane bolgarskega regentskega sveta princa Cirila in prof. Filova, mornariška šola, maršal Goring pri Letalcev, izmenjava ranjencev: sanitetna ladja je pripeljala izmenjane ranjence, podmornica z najdaljšo plovbo ?e je vrnila v ooporišče. Fiihrer odlikuje n mariške častnike in ponovno letaica stotnika Nowotnega, napad na otok Kos, vzhodna fronta: bitka tankov, obstreljevanje sovražnih tankov iz letal.
Mici Fugljevi v slovo
Z veseljem smo potrkali prijatelji na vrata Tvojega doma in presrčne čestitvli Tvoji sestri Meti po uspelem prvem nastopu na gledaliških deskah, se strinjali z zadovoljivo oceno in ji želeli najlepšega razmaha za bodoče dni.
Pogovarjali smo se o bližnji petnajsti obletnici smrti Tvojega očeta književnika Milana Puglja in povedali, da pripravljamo gradivo njegovemu imenu in delu v spomin.
Vprašali smo po Tvojem zdravstvenem stanju in se zanimali za vsako podrobnost v poteku bolezni. S tolažečo toplo besedo smo odbijali misli od dvomljivega upanja na okrevanje, da bi pregnali sence v srcu mame in sestre in prižgali nade na Tvoj povratek v zadovoljivem telesnem in duševnem razpoloženju.
Prinesii so Te v Tvoj dom s pojemajočimi utripi srca in edino željo, da bi Ti zastalo v objemu mame in sestre, ki sta Te spremljali z vso materinsko in sestrsko ljubeznijo na Tvoji kratki življenjski poti.
Med svetovno vojno je bilo težko za obstoj in Tvoj očka M;lan je igral v kinu klavir. Mati mu je ležala na mrtvaškem odru, njegova misel je bila pri njej; prsti so drseli po tipkah, po licih pa so polzele solze. Prišla je Tvoja mama m ga nadomestila. da je mogel k svoji mrtvi materi.
In snoči, ko si ležala prvo noč sama v tihi kapelici na Žalah, je biia Tvoja sestra Meta na gledališkem odru. Zadnje besede v njeni vlogi so bile: »življenje ima snrse! le dotlej, dokler je lepo,« odšla je za kulis" in se bridko razjokala.
Zdrznili so se ob smrtnem oglasu, ki nam je povedal, da si odbegnila iz tem-ne dni v lepoto večne zarje, kamor si sama želela v trpljenju in nihanju med življenjem in smrtjo.
Pred nami si mlada, cvetoča, vesela, nasmejana in taka nam ostaneš v spominu z vso nežno dekliško nvlobo, s katero si pn. tegniia k sebi prijateljski krog. Praznina ni nastala le v Tvojem domu, temveč tud'' v pisarni Pokojninskega zavoda, kjer Te -bodo pogrešale tovarišice in tovariši, kakor tudi predstojniki, ki so vedeli ceniti in oceniti Tvoje delo, Tvojo pridnost, lep in blag značaj. Vsepovsod obžalujejo, da si tako zgodaj omahnila, toda »življenje ima smisel le dotlej, dokler je lepo.« Zapustila s nas, ko je šla Tvoja mlada pot šele visokemu poletju nasproti.
Spokojno počivaj ob strani svojega očeta M lana, v naših srcih pa bo živel na Tebe svetel spomin.
*
K večnemu počitku je spremilo Mico Pug-ljevo mnogo ljudi z vseh krogov. Z bolestjo so se poslovili prijatelji, znaci in stanovski tovariš1. Slovo od pokojne je pričalo, kako priljubljena in spoštovana je bila mlada uradnica Pok. zavoda.
Mara Tavčarjeva.
w»

vlali oglasi
2222
PRIDNA DELAVKA
vajena kulmnia .-.:i
z vi.anja bonbonov f t-ii.ev v fn-arni. .- i ogl. odd. Ju r.i t v®mi«.
17-LETN'l FANT ž :li dobti mesto ko il.-lavec v delavnic r i ogl. o M. Jutra [►«! >;>••-1. ven«.
k Tja '3 >če 7.a Ponudbe rod .V -20453-1
p možni ('•mu Iv-
S/fUT) .J f
j
STROJ. MEHANIKA.
rerfektnega. vešče.a deli na stružnici, \ svrho popravil raznih strojev, i.ire tovarna šumi. Gra-cižče št. 9. 20280-1 a
ČEVLJ. POMOČNIK, dober delavec, za. novn dela. ee sprejme. Mesto stalno. Naslov v vreh posl. Jutra. .
20425-1»
KUHARICA
f? išče za takoj ali tudi rozneje k boljši družini 1 rez otrok, ki zna ku-Vati dobro domačo hra-i.o in ki je vajena vseh 1 išnih del. Nasiov v vseh I>oslovalnicah Jutra.
20475-1a
POSTRE2NTCO
za ver dan enkra' v tednu, v čem. Parmova 38. priti.
20447.^ OEVLJ POMOČNIKA za popravilo čevljev. sprej-nem takoj Plugom dobro! — v r-eh	-Tntrs.
20448-1» DOBRO FRIZERKO
71 samostojno delo. ?pT«:T.em I roti 7.p!o dob*-	nastop
I o doirovoni Kn=!ov v vpph Jn—i
GRADBENO PODJETJE
-r,re r7te s tikoJ5n Trn na^tepom "o? tožnkov. t<¥ar;pv in zi-•irjev za delo v T.hiNian*. "-viti sp f?jnr>re>. Naslov v v«ph -»vil ,T'ifri nod ^TVbra ihfs-	30471-1»
FirZERCKO PPMOCMCO mspreimom v stal-ro -diiTbn tnVni.	v
• -eh m^1 .Tntra.
DOBER ZASLUŽEK
."i nudi mn.-j^m n zer^kam r jirodajo se'on. predmeta. 1 rnierno za penzioniste. rev-: e -tndente. brezposelne itd. ;';ls!ov v vseh posl. Jutra.
•203fS.II
L:C1TEUA
\u-to>-<ra in populnom-i onož-iiega ncmSvine. iščem Kon-veroicija n jramaiik«. Po-nu ,b«- na ogl odd. Jutra, pod »Ti.-karu<i«	20178-3
fMMJŽ&lL a-
n:;i:zott metle
i:.•:.!.( a lopae. inela itd. .••bite |.r (Jof;«"iur-k: tv-zi. tile m -dva 29 in M i>t- va 9931 £
P()bt>u;) ZA KlbA.NJl
rep. Ivez.
lin
(Jn
sov« 29
-[»-i »r-kr
•i99J
KINO
za ot.-oke z fi.mi. srebrno zapestnico, masivno, ugoano prodam, čevljar. Bleiveisova 23 . 20473-6
ELHKTR. REŠO na 2 goriščl, moško in žensko uro, prodam. Naslov v upravi Jutra.
20442-6 PLAŠČ ZA KOLO
zamenjam. Cenj. ponudbe z navedbo na oglas, odd. Jutra pod »Predvojna guma«. 20446-6 NAKITNE PREDMETE uhane, obesek, moškp ln žensko uro. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dragocenosti*.
20443-6 BARŽLNAST PLAŠČ
lep. s kožuhovino, preprost vatlran paleto ter
preproge pogrinjalke prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kožu-ho^ina«.	20476-6
MOTORNO KOLO .'|00 <vm. v d"hren' ftaicira. ugodno rrodnm. Mire St. 3.
30461-6
ZIMSKO SUKNJO
-emnosivo 3 flaneiki m posteljo in jrojzericr 5t. pro-dsim. Ptms=-nayer.ieva 4-1 — desno	30456-6
ŠKORNJE 5t. 42. mai' reibl;ene. prodam. Groharjeva 7. v*. nr;fl.
?04R>6
ŠIVALNI STROJ
••Sinjrer«. krojaški — dobro ohr.m'en. T-M;;rr Hišnim — Pred " Sknfik, 1P 2^44-1-6
KRASNO LISICO, navadno, prodam zn, l-?0O lir. ns.iletov* 1 TTT. desno.
šivalni stroj
nov »Singeri pogrezljiv. firn nspre' in nam], ugodno prodam. Seme. Selendrivj r>.m.
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, pogrezl.i\ - prodam.
Uttljeva :}it. podpritl. ^ 1157-6
AVTO DK.W nov, prodam .Vaelov v vseh (osi. Jutro.	20454-6
POHIŠTVO izdelujemo po naročilu, poli-tiramc oprave in vsa popra-v" « Zorman .IfKip. Ureg 14.
>1455-6 OKlOI.^AL-DVOKOLO!
izlile nu /a darila . Mi-plavža, m deklico ti—9 leu iirod^im. Naslov v veeh posl. Juim.	20453-6
Ki_\V. HARMONIKO »Morescbi« z tovčegom. po-(»Inoma novo, 84 bucev in 2 regisJa. zelo ugodno nap'0-,;a z;iradi odpoto\-anja. Uglid iz' {»rijaznosti pri Sekavčnik Filip žcltzn.ii«. Rimska c. 19. '	30467-6
FOTO
Agfa-Solinar 1:3.5. prodam po ngoin: ceni J. Oražem — umetnine in »nlikvitete. Pra-iakova 8.	20470-6
ŠKORNJE iz čmeg& i»n.». št. 42, dobro ohranjene, ugodno prodam. — Vprašati brivnica Polinc. Ko-
pitarjeva 1.
20469-6
STEKLENICE
ra/.ri-: vrste, kufajemo. Dobro [ilačamol Na Vašo ieljo Jih [irovzamemo na iomu. B. Guštin. Voanikcv tre »t. 2.
J-318-M PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ku-puiemo B. Guštin, Vodnikov trR 2.	I-J24-M-7
ZELJNATE GLAVE •n repo za ribanje, kupu.e GoSioUa-.sks zveza. Bleivr.-sova '29.	1W33-7
OTROŠKE SNEŽKE ali škorenjčke št. 27. 28 ali 29, kupim. Maieš. Pod turnem 5 (poleg tivolskega gradu).. 20474-7
300 KG 2EL0DA kup m. Oglasiti se PoTanžks cest« 53.	20441-7
PARNI KOTEL 10 Atm.. malo rabljen, tkkoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. J-j tra fxxl »Kotel«. 20151-7
BLOK
štirih parcel za dvonad-stropnice v bližini glav. kolodvora v skupni površini 1700 kv. m. prodam po 650 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Tudi posamezno«.
20411-20
2 PARCELI
prodam za ffi.iOO .in 35.000 i i-, v lepi legi. Ponudbe na rgl. odd. Jn^ra pod »Ob periferiji«.	30444-20
nij
iT*f« f»
OPREMLJENO SOBO
sončno, s posebnim vhodom, ukoi oddam. Streliška 33-11.
30477-33 OPREMLJENO SOBO oddam taakoj solidni oeebi. Mestn trg 17-11. vrata 8.
30462-23
1 SOSTANOVALKO
in 2 gospoda, sprejmem n» brano. Naslov v vseh vos]. Jutra.	20164-28
Ui
SOBO S HRANO
išče boljša mirna gospa. Ponudbe pod iDoOrc. plača« na ogl odd. Jutra.	20440-25»
POZOR! POZOR!
Znanstvenik psiholog — Moder — se nahaja t Ljubljani. Trstenjakova ulica 1-1. levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnjost. Razloži vam astrološka ln hiro-mantska vprašanja. Pišite mu, alt pa se osebno Javite dnevno od 15.30 do 17. ure.
M.—336-37
POZOR, NAGRADA!
Izgub:l sem v petek popoldne od Glavne poŠte preko tn>-mostovja mimo mesarskih stolnic do Krekoveea t'<ra denarnico z mai" vfo*o denarja. ;7iazn:eo na ime Prat/?: F. r» raznimi dokumenta. Pro-im po-Steneja nojdit^ija. da vrne doVimente v upravi .Tirtra. n na rudo si lahko obdrži de nar.	smr-rr
PO9T0TVA Gospodično, k' jt r /srbtn-nem vlaki, nombla zve nahajališče v ojrl. o-id. Jutra.
GOSPO, ki «e je v netf* irooldne J?, t. m. oglasila v Motel-tevi 'ulici S prosim, da se zaradi nesporaztima ponovno oa-lsn.	2fM53-"?T
PES
se ie zatekrf n«. STkl^^evo certo S.	3^473-3?
čitaite fiaz!|i v o oglase „JUTRAW
tmss
f
ss
f
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni sin. brat, stric in svak, gospod
Tme Mafaron
v 28. letu starosti.
Pokopali ga bomo v torek 16. t. m. dopoldne na" farno pokopališče v Borovnici.
Borovnica, Ljubljana, 15. XI. 1943.
/AM JOCA MAMA. SESTRI, BKATA — in ostalo sorodstvo
Umrl nam je v 82. letu starosti naš piedragi, dobri oče, tast in dedek, gospod ,
J&žsS Jesenko
posestni]-; p. d. Jozelj, s Strnge Koroško
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 17. t. m. ob 144. uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu.
Ljubljana., 15. novembra 1&43.
Žalujoči: TONCA por. KOCUTAR, hči;
FRANC KOCUTAR, zet;
FRANCI, CIRIL, vnuka;
VIDA, vnukinja
Umri nam je naš ljubljeni očim. brat in stric, gospod
UIT SK0F
čevljarski ere&jster
Pogreb dragega pokojnika bo v to- fcj rek 16. t. m. ob uri popoldne z |j 2al — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Kamnik, Lesce,
dne 15. novembra 1943.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni mož. oče. sin. brat in svak
Ivan Vreček
gostilničar
dne 13. novembra 1943 v 49. letu starosti, ob %10. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega bo dne 15. novembra 1943 ob 15. uri iz hiše žalosti, Lukovca št. 16, na farno pokopališče. Lukovca, Ljubljana, 14. XL 1943.
RODBINA VREČEK in ostalo sorodstvo
Žalujoči estali


Po dolgem trpljenju je neizprosna smrt zaključila delovno življenje j našega dragega moža, očeta, brata, polbrata in strica, gospoda
L41CA
zvaničstfka fiisaneue kMtrole v pokoju
Umrl je v nedeljo 14. t. m. ob 15.35, star 68 let. Pokopali ga bomo v| torek 16. t. m. ob 16. popoldne iz kapele sv. Janeza na 2alah k Sv. Križu. Ljubljana, žice, Maribor, 14. novembra 1943.
Žalujoči: JUSTINA roj. BAVČER, žena; ZDRAVKO, sin; i s. REGTNA in s. IZABELA, sestri; JOSIP, brat;, .ANICA, ROZA, polsestri, ANTON, polbrat —j in drugo sorodstvo
.' -•--'■i-.'.
Uapiine du Vlaarier:
35
FRANCOZOV ZALIV
R o a« a n
Napotil se je k bregu, možje so krenili za njim. Tedaj je uganila, zakaj nihče izmed njih ne nosi jopiča, nihče klobuka; zakaj so bili zdaj sezuli čevlje in si jih z vrvico, ki so jo potegnili skozi zaponke, obesili okrog vratu.
Ozrla se je proti ladji, ki je tam v zalivu trzala za vezi; luč v višavi se je zibala po taktu hladnega vetra, med tem ko so možje na ladji ležali v globokem snu. Pomislila je na molčečne zlikovce, ki se bodo v temi usuli po brodu. Nobeno veslo ne bo zagrulilo v noči, še senca čelna se ne bo pokazala nikjer; a mokra roka bo segla z vode po verigi, na spodnjem jadru se bo odtisnila sled vlažne noge; premočene postave, k; skakajo na palubo; šušljanje, zadušen vzkrik.
Zgrozila se je, iz nobenega drugega vzroka kakor zato, ker je bila ženska. Z vode se je obrnil gor k nji: »Idite zdaj, obrnite se in pojd te.« Ubogala ga je in spet kolo-vratila po skalovju in halogah; nji za petami je kakor pes lazil mali Pierre Blanc. Po reki se ni ozirala, a vedela je: zdaj se vsi spuščajo v vodo !n plavajo proti ladii; veter je pihal od trenutka do trenutka močneje, oseka je valovala čedalje bolj silovi-
to. Vzdignila je obraz- in prav tedaj je jel z jugozahoda gosto in stalno liti dež.
XIII.
Sključena je ždela Dona v krmi malega čolna; dež ji je bobnal po ramenih, Pierre Blanc je v temi tipal za veslom. Mlaka kjer so ležale zasidrane ladje, je bila že v gibanju; bel in spen;"en se je razbijal val ob stopnicah nabrežja. Po kečah v bregu se ni nič ganilo. \ ,;ela sta bila prvi čoln, ki sta ga mogla zi- tka doseči. Pierre Blanc je veslal proti sredi preliva; kakor h.tro sta prišla venkaj, na odprti preliv, sta zadela ob polno moč vstajajočega vetra, ki je v spopadli z močno plimo povzročal kratko, a burno pljuskanje valov, da so se za. ganjali čez nizki rob čohiička. Dež je silovito razsajal, griči so izginjali. Dona v svoji tanki srajci je drgetala; brezup jo je prevzemal. Vpraševala se je- ali je mar ona kriva vsega tega, ali je ona pregr.ila srečo. Pa ne, da bi bila to zadnja pustolovščina »Mouette«, ki ni bila š:? nikoli, kadar je odplula, vozila ženske s seboj-
Opazovala je Pierra Blanca, ki je veslal na vse kriplje. Zdaj se ni več smejal, čez ramo je pogledoval proti vzhodu v prstani-šče. Bližala sta se mestecu Foweyu; ob na-> brežju je razločila skupino majhnih hiš, cerkveni zvonik se je dvigal nad njimi.
Vse podvzetje se je bilo mahoma izpremenilo v hude sanje, iz katerih ni bilo
prebujenja; in mali Pierre Blanc s svojim opičjim obrazom je bil del teh sanj.
NagnUa se je naprej, Pierre Blanc je za trenutek vzdignil vesla med tem ko se je čoln zibal v dolini med dvema valoma.
»Hišo bom sama našla,« je zatrdila, »morate me počakati v čolnu ob nabrežju.«
Nejeverno je spačil obraz, ona pa mu je prigovarjala iu ga prepričevala ter mu položila roko na koleno, rekoč: »Druge možnosti m.« In .nato: »Ako me čez pol ure ne bi bilo nazaj, od =5lajte neutegoma k ladji.«
Videti je bilo. kakor bi v glavi spet in spet obračal njene besede, potem je prikimal, nasmehnil se pa še vedno ni, ubog Pierre Blanc, ki ga ni bil še nihče videl resnega. Očitno je tudi njega prevzemal občutek, da je pustolovščina brezupna. Za-veslala sta tesno k obrežju, bleda luč svetilke iinn je ia<jala po obrazih. Voda j« valrvala okrog lestvice. Dona je vstala v krmi čolna in prijela za prečke. ,Ne poza-b te, Pierre Blanc,« mu je zabičila. »čakati me nikar — ne dalj kakor pol ure.« Naglo se je obrnila, da ne bi videla njegovega prepadenega. zmedenega obraza. Min -la je t*stih nekaj koč ki so stale proti cerkvi, in dospela do edine hi§e na pologu griča.
Za spodnjim oknom je gorela luč, skozi spuščene zavese je videla njen sij, ulica sama pa ?e bila prazna. Neodločno je sta-
la pod c knom in si dihala na premrle prste; zdelo se ji je, in ne šele zdaj, da je ta načrt, ta pot k Filipu Rashlevu, najbolj nesmiselni del vsega podvzetja. Gotovo bi šel tsko in tako kmalu spat, in potem jim ne bi delal preglavic. Dež se je šumž ulival po nji; še nikoli se ni bila čutila tako zapuščene, tako brez moči, tako nezmožne dejanja.
• Mahoma pa je začula. da se nad glavo odpira okno; v svojem strahu se je tesno prižela k zidu. Slišala je. kako je nekdo težko oprl r'" komolce na napuše in tehtno glasno zase: 1 '; nato ga je slišala, da iz-trkava pepel ;z pipe: delci pepela so ji padali na ramena; potem je vzdihnil in za-zehal. Iz notranjščine sobe je bilo slišati premikanje stola, in fist;, ki je bil premaknil stol. je neka; vprašal. Ta. ki je stal pri oknu. je odgovoril z glasom, ki ji je bil strahotno znan. Z jugozahoda močno pi" hi«, je rekel Godolphin »in napak je bilo, da n:ste priklenili ladje zf*va.j v zalivu, če bo to vreme če trajal:, baste imeli jutri sitnosti z njo.«
Vse je utihnilo. Dona je čutila, kako ji srce razbija pod rebri. Na Goiolphina ni bila več mislila, niti ne na to, da mu je Filip Rashley svak. Na Godolphina, ki je pred manj ko tednom dni pila v njegovi hiši čaj. Zdaj je stal tu, šest pedi nad njo, in ji stresal pepel iz svoje pipe na ramena.
Spomnila se je nore stave za njegovo lasuljo in si nato rekla, da je moral Francoz vedeti, da bo Godolphin nocoj pri Filipu Rashleyu v Foweyu. Imel je namen, da se obenem z ladjo polasti tudi lasulje.
Vkljub strahu in tesnobi se je sama pri sebi nehote nasmehnila, kajti, če je b'la kdaj kakšna bui^a veličastna, je bila ta, ko je človek takole tvegal življenje — za umazano lasuljo. Ljubila ga je zaradi tega še tem bolj; mimo tiste tihe razuraev. nosti v njegovem značaju, ki jo je že od kraja vlekla k njemu, ga je morala odlikovati tudi popolna ravnodušnost do tega, kar svet pravi o njem, in vratolomna drznost, ki je ni bilo moči ugnati.
Godolphin je še vedno slonel pri odprtem oknu, slikala ga je- kako je zdaj zehal, zdaj težko dihsl. Besede, ki j;h je bil pravkar izrekel, ji niso dale miru; njegova opomba o ladji in o tem, da bi jo utegnilo zanesti po reki navzgor. V glavi se ji je začela porajati misel, da je po tem takem doccla priporočljivo zvab;ti lastnika na ladjo; a v tem se je mahoma spet začul glas iz notranjosti sebe, in tisti mah se je okno zaprlo. Dona je mislila naglo, ne meneč se za nevarnost. vsa vrioglava norost te noči je obujala v nji staro, daveče čustvo vznesene radosti- ki ga je okušala pred meseci, ko je v vzvišenem preziranju do vseh čenč in ne baš malo okajena, popivala po Londonu.
gchrlftleiter - Ure ji'je: Davorin Ravljen.