Poštnina plačana v gotovini.
E
Naša mladina postaja vztrajnejša spričo klevet proti našim narodom, dnevno se porajajo novi delovni uspehi, kar vse dviga trdnost našega mladega rodu
ZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto V. Št. 14.
Ljubljana, 8. aprila 1949
Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din
PREDČASNA IZPOLNITEV ČETRTLETNEGA PLANA -NAJBOLJŠI ODGOVOR VSEM KLEVETNIKOM NAŠIH NARODOV
TAM je 4 dni pred rekom izpolnila plan
Živahno vrvenje, sklanjajoče postave, udarci kladiv, brnenje vrtalnih strojev je donelo okrog zadnjih kamionov, postavljenih na tračnice tekočega traku montaže.
»Tovariš Mehle, manjkajo mi vijaki!«
»Tovariš Mehle, kako naj to montiram?« in slično se je slišalo zdaj pri |em, zdaj pri onem kamionu. Neumorno ,e skakal Mehle zdaj od te, zdaj od one dtupine, povsod si ga videl. Tu je privi-lal vijake, tam je dajal nasvete, se sklanjal nad vgrajenim motorjem kamiona ali pa si kaj beležil. Tovariš Mehle je lik novega mojstra, med svojim delavstvom je zelo priljubljen. Z umazanimi rokami. v delovni obleki z zasukanimi rokavi se suče po ves dan med svojimi brigadami v montaži.
Kljub 40urnemu nepretrganemu delu 80 se mu bleščale oči v odkritosrčnem veselju, da so uspeli doseči postavljeno obveznost: »štiri dni pred rokom izvr-s‘li plan I. četrtletja.«
Nekaj kritičnih trenutkov je prestala Montaža v tem mesecu. Nekaterih delov v Primanjkovalo. Brigadp v mehanični oelaynici, karosernici, kalilnici so na signalizacijo povečale svoj tempo izdelave. Rezultati požrtvovalnega dela niso izostali. Deli so začeli prihajati v montažo, vendar z zakasnitvijo teden dni. Izgubo je bilo treba nadoknaditi.
Operativni šel montaže, Mehle Ivan, ni obupal, Sklical je sestanek. Na se-stanku brigadirjev in članov je iznesel kritično stanje.
»Tovariši, ali bomo izvršili plan tudi
ve mesec predčasno?« je zaključil govor.
»Bomo!« je bil soglasen odgovor. Sam 8e 1® javil kot prvi za neprekinjeno delo . , montaže zadnjega kamiona. Uspeh m. postal, saj se mu je pridružila vrsta mladih monterjev, po večini mladincev, jva tem sestanku se je priglasilo 16 mon-,erfev. Sledečega dne se je število povečalo že na 40 monterjev.
»Tako lahko mi je pri srcu, ko gledam dosežene uspehe. Najraje bi vriskal In pel,« pripoveduje Mehle v razgovoru.
lacije z Raituro, Gačnikom, Vinkovičem je montirala 50 ur nepretrgoma električno instalacijo na kamione. Brigade tapet-nikov s tovariši Stipetičem, Mavričem in Goričanom je junaško sledila električarjem.
Poslovodje in vodje oddelkov Žnidaršič, Cotič, Potočnik, Mavrič in Golob so v torek 22. marca krepko pritisnili z izdelavo kritičnih pločevinastih izdelkov. Tudi ostali mojstri montaže niso izostali, temveč so pridno pomagali montirati in s ključem v roki krepko posegali v borbo za pravočasno izpolnitev plana.
Preizkusni šoferji in kontrolorji v montaži: Bitenc, Dedič, Berdon, Hercog, Petek in Grušovnik so komaj dohitevali s preizkušanjem kamionov na poskusnih vožnjah.
Brigada Emeršič Jožeta s člani brigade Škrablom, Benkovičem, Šorijem in učencema Brenkom in Klampferjem je kljub težavnim vprašanjem nekaterih delov za montažo izvršila plan v soboto 26. ob 12, uri, Brigada, ki jo sestavljajo Sivec Alojz, Horn Ernest, Povh Anton, je svoja dela na opremi kabin častno opravila, vsa dela je pravočasno izvršila in omogočila s tem pravočasno montažo ka-■ mionov.
Brigade lakirnice so z vsem osebjem uspešno tekmovale v povečanem tempu, vse kamione so po preizkusnih vožnjah takoj obarvali in predali v skladišče. Lakirnica je svoj plan za I. četrtletje izpolnila v nedeljo 27. ob 13. uri.
Pogumno in požrtvovalno delo montažnih brigad in brigad ostalih oddelkov je bilo kronano z uspehom. V soboto 26. ob 16. uri je zdrčal s tekočega traka montaže zadnji kamion na preizkusno vožnjo. Plan I, četrtletja v letošnjem letu je po zaslugi požrtvovalnih brigad in posameznikov bil završen štiri dni pred rokom.
S tem uspehom je delovni kolektiv ponovno, krepko odgovoril vsem klevetam, naperjenim proti naši Partiji in njenemu vodstvu. Vsem omahljivcem in kle-
Brata Mehleta iz mariborske Tovarne avtomobilov
imam te moje fante, oni pa mene. ra«} ^napravijo, vsega so zmožni,« jih

delo z mladimi monterji ga je v 7'* za enega najpriljubljenejših še-
, P<*i£Varni-P'ansltyJ'1 2a tekmovanje in izpolnitev gade,	niso odrekle ostale bri-
Ssda m montažo elektroinsta-
vetnlkom pa naj bo uspeh TAM ponoven dokaz o realnosti našega petletnega plana. Uspehi kolektiva TAM v mesecih januarju, februarju in v marcu dokazujejo, kako delovni kolektiv TAM ljubi svojo Partijo in da ga z njegove poti v socializem ne odvrnejo tudi najbolj groba klevetanja proti naši Partiji $n njenemu vodstvu.	R.
DElt>Vm USPEHI OSTALIH SLOVEHSKIH PODJETIJ
dolžnost so v prvem
tovam-, Ua. *Indus< Ljubljana 111%, tovarna aSnJa Standard Kranj 115%. varna. >pSnja Slovenj grade c 100%, to-šmaratno^UnoTc. Tržič 103%, tovarna Žič 100^ % Hitiji 102%, »Triglav« Tr-1 Obutev,' t1?"vama čevljev Kranj 107%
k%Doto£^3^2%’ tOVarna k°VČ'
segli	LRS 5ta Pre-
ti4arna iTt;v,na?na Blasaik za 2%, in
na »Ljudske pravice« 1,2=5%. V
kovinski industriji so dosegle plan tovarna poljedelskega orodja »Muta« s 102%, Mariborska livarna s 106%, Tovarna kos in srpov Tržič s 121%, Tovarna. poljedelskega orodja Batuje s 130%. Predčasno je izpolnila svoj četrtletni plan tudi Tovarna volnenih izdelkov Majšperk.
V živilski stroki je pivovarna Union izpolnila plan že 15. marca, »Eta« Kamnik 28. februarja, pivovarna Laško 27. marca, tovarna marmelade »Bel-sad« Črnomelj 28. marca, tovarna likerjev in sadnih sokov Ajdovščina pa 31. marca.
5 dni pred rokom je slavila hidrocentrala F Mariborski otok svojo delovno zmago
Po uspelih poizkusih polne obremenitve generatorja hidrocentrale na Mariborskem otoku, je kolektiv elektrarne pet dni pred rokom dosegel novo zmago: kljub izredno nizki vodi in oviram, katere povzročajo avstrijske elektrarne na Dravi, je elektrarna Mariborski otok izpolnila četrtletni plan že 26. marca.
S 122,5% je Tovarna verig v Lescah izpolnila mesečno obveznost
Tovarna verig v Lescah je v marcu s 112,5% izpolnila mesečini proizvodni plan in s tem dohitela, kar je zamti dila prva dva meseca. Vse osebne ob veznosti so izvršili, plan prvega četrt let j a je v celoti dosežen s 104% — ko lektiv pa je odločen, da v tern letu doseže še večje zmage.
Tudi steklarna Rog. Slatina je med njimi
Delovne brigade, ki so bile formirane o januarju, so o kratkem času svojega dela pokazale, kako zelo so bile potrebne zlasti o steklobrusilnicah, da se je dvignila proizvodnja in izboljšala kakovost izdelkov. Imamo prime-re, ko posamezne brigade močno prednjačijo pred drugimi brigadami, kar dokazuje, da so brigade sestavljene iz zares zavednih, discipliniranih delavcev in delavk, ki so znani tudi po svoji sposobnosti. Posameznim brigadam je pa treba dati tudi potrebne pogoje za uveljavljenje, ker je pri delu s steklom zlasti vazna kakovostna, pri svinčenem steklu pa umetniška izdelava. Reprezentativne steklene izdelke izdeluje danes brigada tov. Vinka Karata z brigadirji Drimelj Ludvikom, Bercko Avgustom in drugimi. V izdelkih z gravurami se je odlično uveljavil mladinec tov. Dane Škerjanc, ki bo postal eden najboljših graverjev naše steklarne. —
Delovne brigade v steklarni, katerih je deset, pa dajejo od sebe vse svoje sile, saj lahko trdimo, da brigade ne izpolnjujejo le svojih dnevnih planov, ampak jih presegajo.
Četrtletni plan naše tovarne je bil izpolnjen dva dni pred rokom, zato mora in bo tudi letni plan pravočasno izvršen, čeprav je za ?.14 odstotka višji od lanskega.
BRIGADNI NAČIN DELA JE PRIPOMOGEL TOBAČNI TOVARNI V LJUBLJANI DO LETOŠNJIH USPEHOV
Tobačna tovarna v Ljubljani je izpolnila svoj proizvodni plan za marec in istočasno tudi četrtletni proizvodni plan 5 dni pred rokom. Prav tako je tudi januarski plan presegla za 6% in februarskega za 7%.
K temu, da je Tobačna tovarna presegla svoj plan pred rokom, so pripomogle predvsem delovne brigade. V brigade so se vsak dan bolj vključevali mladinci in mladinke, ki so tekmovali za IV. kongres LMS. Posebno pomemben prispevek za povečanje proizvodnje in izpolnitev proizvodnih nalog pred rokom, pa je dal tudi raeio-naJieator Julij Koman, ki je po vzgledu nekaterih drugih tobačnih tovarn v naši državi izboljšal delo strojev za izdelovanje cigaret iti s tem povečal njihovo zmogljivost za 10%.
Delavci centralne rudarske delavnice v Trbovljah bodo tekmovali med seboj in z radarskimi delavnicami v državi
Delovni kolektiv centralnih rudarskih delavnic je minuli teden na množičnem sestanku sprejel tekmovanje med obrati. Delavci vseh obratov bodo tekmovali med seboj, kdo bo najviše dosegel in presegel plan, znižal polno lastno ceno, imel največji odstotek normiranih del, znižal neopravičene izostanke itd.
Tekmovanje pa so -napovedali tudi centralnim rudarskim delavnicam v rudnikih Boru, Zenici, Kreki in Raši; trajalo bo od 1. aprila do 30, junija 1949.
Slovenski rudniki so bili med prvimi
Večina slovenskih rudnikov je predčasno izpolnila proizvodni plan za prvo letošnje četrtletje. Premogovnik Trbovlje je izpolnil četrtletni plan tri dni pred rokom, še prej kakor trboveljski rudnik, je izpolnil četrtletni
četrtletni plan kolektiv rudnika Št. Janž, svojo delovno zmago je slavil že 12 dni pred rokom. Premogovnik Kočevje zaradi zaostanka v januarju kljub preseganju planskih nalog v februarju in marcu ni povsem izpolnil
Nova izmena odhaja na delo
plan premogovnik Senovo, četrtletno plansko nalogo so nadalje izpolnili premogovniki: Liboje, Pečovnik in Kanižarica. rudnik Laško, Zagorje, Velenje in Zabukovca. Med vsemi slovenskimi premogovniki je prvi izpolnil
četrtletnega plana. Kolektiv premogovnika Hrastnik, ki je več mesecev zaostajal za planom, je v zadnjih mesecih dosegel lepe uspehe, k čemur je največ prispevala mladina.
Rudaril Iz Hude lame so usoešno zaključili prvo četrtletje
V novem letu 1949 s0 rudarji iz Hude jame z voljo stopili v podze-meljske rove na delo, za dosego in presego proizvodnega plana v tretjem letu petletke. Ko po prvem četrtletju pregledujejo dosežene uspehe, ugotavljajo, da trud ni bil zaman, da so rudarji 100% izpolnili plansko proizvodnjo. Posebna hvala gre mladinski številki, ki je v mesecu marcu največ prispevala, da so izpolnili plan s103.1%.
Naša mladina z vso pridnostjo pomaga pri jamskih nalogah, se udeležuje proizvodnih konferenc, študira in sodeluje v Osvobodilni fronti. Pri volitvah se je posebno izkazal tov. Pod-bevšek Peter II. iz mladinske številke.
V nedeljo 3. aprila je bila v Hudi jami konferenca rudarske mladine, na kateri je mladina iz rudnika Zabukovca, Pečovnik in Laško poročala o svojem delu in sprejela nove obveznosti.
Rudarji rudnika Trepča pozivajo k tekmovanju vse delovne kolektive rudarske industrije
V okviru prvomajskega tekmovanja in v počastitev 30 letnice Komunistične partije Jugoslavije, je delovni kolektiv rudnika in topilnice svinca Trepča pozval vse delovne kolektive rudarske industrije k tekmovanju za izpolnitev letnega proizvodnega plana pred rokom. Kolektivi bodo poleg tega tekmovali tudi v tem, kdo bo prej izvršil plan investicij, kdo bo izboljšal kakovost proizvodov, znižal normative za porabo materiala in delovne sile, znižal polno lastno ceno in uvedel na čim
več delovnih mestih delovne norme. Poleg tega predvideva tekmovanje tudi obveznosti za čim širšo in temeljitejšo uvedbo brigadnega načina dela, [zboljšanje zdravstvene in tehnične zaščite, izboljšanje delovne discipline in. strokovno usposabljanje delavcev.
Delovni kolektiv Trepča je pozval vse rudarske kolektive, da »voje kon-kratne. obveznosti v tem tekmovanju pošljejo zveznemu ministrstvu- za rudarstva do 12. aprila 1949.
Tudi kolektivi sirom vse naše države so uspešno izpolnili svoje planske naloge
Prav tako uspešno, kakor kolektivi v Ljudski republiki Sloveniji, so dosegli enake uspehe poj izpolnitvi četrtletnih proizvodnih planov tudi ostali kolektivi širom -po vsej naši državi ■;? vseh vrst in panog naše industrije, čeprav so pri svojem delu čestokrat naleteli prav tako na težave in ovire. Toda premostili so tudi te z dobro organizacijo dela, s tekmovanjem, z dnevnim izpolnjevanjem proizvodnih planov in dali našemu gospodarstvu še več železa, jekla, premoga, strojev, blaga in drugih predmetov
Tako je vsa zvezna prehrambena industrija izpolnila četrtletni plan že 24. marca. Četrtletni plan proizvodnje so izpolnila tudi podjetja zvezne industrije celuloze in papirja. Tovarne v Vevčah, Reki, Količevu, Radečah, Goričanah, Ceršaku, Tržiču, Mislinji in Sladkogorska tovarna so izpolnile plan pred rokom.
V trikotaži v Puli so izpolnili plan po vrednosti 8 dni pred rokom, po količini so ga dosegli že 25. marca. Med tekstilnimi tovarnami v LR Hrvatski so dosegli velike uspehe tekstilne tovarne, posebno pa tovarne za predelavo volne. Zagorska industrija volnenih tkanin v Za boku, je izpolnila svoj plan 8 dni pred rokom. Prva med njimi je bila tovarna »Kordun« v Karlovcu in tovarna klobukov v Galdovu. Od konfekcijskih podjetij je zasedla prvo me-
sto tovarna »Slavonija« v Osijeku, ki je svoj plan izpolnila že 23. marca, druga za njo pa »Domača tovarna perila«, ki je 2 dni za tem — 25. marca izpolnila prav tako svoj četrtletni plan-
Delovni kolektiv kovinarskega podjetja »Tito« v Skoplju, je izpolnil četrtletni plan 29. marca z 105%. Kljub temu, da so ostali več dni v marcu brez električnega toka, so ob dobrem vodstvu uprave podjetja in ob pomoči partijske in sindikalne organizacije premostili vse težave in ovire.
Rudarji Zenice so izkoristili izkušnje lanskega leta in že takoj v začetku izvedli proizvodna posvetovanja, izdelali četrtletni plan, ga razdelili na mesečne, 10 dnevne in dnevne plane in s proizvodnimi nalogami seznanili vsak odkop posebej. Zaradi takega načina dela so januarski proizvodni plan izpolnili s 100%, februarskega na s 102%, čeprav je bilo delovne sile za 9% manj, kakor so jo planirali.
Tudi številna zagrebška podjetja so znatno presegla svoje četrtletne proiz-vodne plane. Delovni kolektiv železni-skm delavnic in kurilnice v Zagrebu, ki. vel jata kot najboljša kolektiva v državi, sta uspešno izpolnila vse naloge. Četrtletni plan so železniške delavnice izpolnile s 102%. Plan so izpolnili tudi v oddelku za izdelavo potniških in tovornih vagonov.
Z večjo storilnostjo dela bomo dvignili življenjsko raven delovnih množic
S IV. kongresa Ljudske mladine Slovenije
Mlsdinska organizacija - trdna rezerva naše Partije
Te dni se po vseh gospodarskih podjetjih izvaja akcija globalnega popisa strojev in naprav, kategorizacija delovnih mest, izdelava planov delovne sile in uvedba progresivnih realnih delovnih norm. Namen te akcije je, da se ugotovijo stvarno potrebna denarna sredstva in potrebno število kvalificiranih delovnih moči za vsako podjetje z ozirom na proizvodni plan za leto 1949. Uspešna izvršitev teh nalog tvori osnovno izhodišče za dosledno borbo, povečanje storilnosti dela, za maksimalno izkoriščanje strojnih kapacitet, zaostruje borbo na notranji fronti, ki bo ustvarila vse pogoje za uspešno izvršitev planskih nalog in povečanje produktivnosti dela. Na ta način bodo ustvarjene vse možnosti, da bo za vsak, delavcu izplačan dinar, ustvarjena tudi primerna materialna vrednost v proizvodu, s čimer bo odpravljeno nesorazmerje med fondom plač in blagovnim fondom ter dvignjena življenjska raven delovnih množic.
Nedvomno je da bi težišče dela pri popisu strojnih naprav, planiranju delovnih mest in reviziji obstoječih norm moralo sloneti na delovnih kolektivih, partijskih in sindikalnih organizacijah, ki bi morali tesno sodelovati z vodstvi podjetij. Ugotavlja pa se, da so v mnogih primerih to delo vršile samo razne komisije, ki so bile poslane v podjetja, do-čim so vodstva podjetij in organizacije zavzele nezainteresiran in oportunističen odnos do tega dela. Res je, da so bili roki precej kratki, ne more pa to biti opravičilo. Kot dober primer nam lahko služijo tekstilne in na splošno živilske tovarne, najslabša je pa bila tovarna likerjev in sadnih sokov Ajdovščina in nekatera kemična ter usnjarska podjetja. V večini naših gospodarskih podjetij se je že v preteklem letu izvršila kategorizacija delovnih mest in uvedba tehničnih norm. Lahko trdimo, da je bil v mnogih primerih postavljen tudi pravilen kriterij. Vendar se vkljub temu ugotavlja, da se je po sedanji akciji fond plač marsikje znižal, dočim so se norme zvišale. Tako se je v tovarni perila Murska Sobota znižal plačilni fond za 15.2%, norme so se pa dvignile za 14.3%. Tekstilna.tovarna Vižmarje je znižala plačilni fond za 3%, dvignila pa norme za 8.5%. Predilnica Litija ima za 1.5% nižji fond, norme so se pa dvignile za 3.2%. Tiskanina Kranj beleži znižanje za 2.5%, storilnost dela se je pa dvignila za 10%. Industrija platnenih izdelkov je znižala plačilni fond za 1.3%, revizija pa je ugotovila, da se morajo zvišati norme za 13.9%. V tovarni nogavic Savlje se je ugotovilo, da je imela, do sedaj na podlagi planirane proizvodnje za leto 1949 prenizek plačilni fond za 10.3%, toda istočasno se je ugotovila tudi možnost dviga storilnosti dela, ker so se norme zvišale za 12%. Podoben primer so tudi združene tovarne svile Maribor, Tekstilindu« Kranj, tekstilna tovarna Medvode, tovarna klobukov Škofja Loka in druge. So pa bili tudi primeri, kjer se je ugotovilo, da je bilo delavstvo prenizko kategorizirano.
S korekturo obstoječih norm se je tudi v usnjarski industriji fond plač znatno znižal, oziroma se je zvišala storilnost dela. V usnjarnah znaša znižanje fonda od 1 do 1.3% od polne lastne cene za leto 1949. V usnjarni Standard so znašale preteklo leto dejanske mezde 5.9% polne lastne cene, dočim letos dosežejo samo 4.9%. Ta odstotek znižanja se je dosegel z zaostritvijo norm in to vkljub povečani umi mezdi po novi kategorizaciji. Slab primer je usnjarsko podjetje v Ljutomeru, kjer se je odstotek plač dvignil za 1.5%, kar pomeni, da se storilnost dela s povečanjem urne plače ni dvignila. Zaostriti se bo morala še borba za znižanje odstotka nameščenstva, ki dosega povprečje 9.5% in znižanje upravnih stroškov, ki obsegajo 3.5% polne lastne cene.
V podjetjih živilske industrije se je ugotovilo, da Slatina Radenci in Rogaška Slatina še vedno nimata izvršene kategorizacije delovnih mest, Povprečje doseganja norm je 106%, niso pa norme
še povsod postavljene tehnično na progresivni osnovi. V tej industriji je bilo tudi najslabše sodelovanje delovnih kolektivov in vodstev podjetij pri izvajanju nalog globalnega popisa strojev, ugotavljanju zmogljivosti, kategorizaciji itd. in se postavlja možnost, da obstajajo še marsikje skrite rezerve. Z vso odločnostjo je treba preusmeriti ta odnos, ki lahko privede do škodljivih posledic v dvigu plačilnega fonda, če se istočasno ne dviga storilnost dela. Poudariti je treba, da živilska industrija predstavlja močan faktor v zajamčeni preskrbi naših delovnih množic, posebno v pogledu maščob, kjer so dane velike možnosti v oovečanju proizvodnje. Treba pa je, da se uredi stalen dotok surovin, ki so domačega izvora, na primer oljna semena (buče, sončnice, oljna repica idr.), ječmen, sadje vseh vrst in podobno. To je konkretno naloga nas vseh, zlasti pa vaških aktivov, KLO-jev, KZ in OZKZ.
Kemična industrija na splošno beleži zelo visok odstotek nameščenstva, ki dosega tudi 30% v primeru z delavstvom. ■Delno je sicer opravičljiv ta visok odstotek, ker je tehnološki proces drugačen kot v drugih vejah industrije, vendar se pred delovne kolektive postavlja naloga, da v tem pogledu izvajajo stalno akcijo za znižanje upravnih stroškov, ki je obenem akcija za znižanje fonda plač.
Akcija popisa strojev in nove kategorizacije je bila do sedaj v glavnem izvedena.'V kolikor pri tem niso sodelovali delovni kolektivi podjetij in množične organizacije, je bil to popolnoma napačen in oportunističen odnos do nalog, ki so občedržavnega pomena. Dvig življenjske ravni delovnih množic ni stvar komisij in mogoče še vodstev podjetij. To je stvar vseli ljudskih množic nove Jugoslavije. Potrebno je, da takoj pristopimo k pravilnemu pojasnjevanju pomena vseh uredb in nalog delovnim kolektivom Ko bo delavstvo videlo, da gre tu konkretno za njegove koristi, bo gotovo pomagalo pri vseh teh nalogah. Le na ta način se bodo uspešno reševala vprašanja in težave, ki se bodo pojavljale v zvezi s kategorizacijo, normami in dviganju storilnosti dela.	B. S.
Tekmovanje med organizacijami Ljudske fronte bo okrepilo delavnost Fronte pri graditvi socializma
Zvezni odbor Ljudske fronte Jugoslavije je sklenil, da se med organizacijami Ljudske fronte nekaterih mest, posebno pa med nekaterimi okrajnimi organizacijami Ljudske fronte, organizira tekmovanje, ki naj okrepi delavnost Ljudske fronte pri graditvi socializma.
V ljudski republiki Sloveniji bodo medsebojno tekmovala mesta: Ljubljana, Maribor, Celje, Postojna in Jesenice. Izmed okrajev pa bodo tekmovali med seboj okraji: Sežana, Gorica, Kočevje in Radgona.
Poleg nalog, v katerih bo tekmovala vsaka od teh vrst tekmovalcev, bodo organizacije tekmovale tudi na ideološko-vzgojnem in agitacijskopolitičnem področju. Za i d e o loš ko vzgoj n o delo se bo zlasti upoštevalo število tečajev, predavanj, krožkov, bralnih skupin, število udeležencev, uspeh na teh tečajih, predavanjih, krožkih, bralnih skupinah in uspehi, katere bo dosegel vsak posameznik. Tekmovanje se je začelo 1. aprila tega leta.
FRONTOVSKI BRIGADI STA PRESEGLI ČETRTLETNI PLAN
Pri gozdnih delih podjetja »1. maj« v nikšičkem okraju delata dve frontovski brigadi. Obe brigadi sta presegli četrtletni plam sečnje jamskega lessa za 4%, plan železniških pragov pa za 82%. Mesečni plan na sečnji hlodovine sta obe brigadi presegli za 42%.
V	veliki Unionski dvorani se je začel 5, aprila popoldne IV. kongres Ljudske mladine Slovenije.
Kongres je odprl tovariš Janez Hočeva* in pozdravil številne navzoče goste: sekretarje Centralnega komiteja KPS tovariša Miho Marinka, člane Politbiroja CK KPS tov. Lidijo Šentjurc, tovariše Borisa Kraigherja, Staneta Kavčiča, Janeza Hribarja in Jožeta Potrča, člane vlade Ljudske republike Slovenije, Izvršnega odbora OF Slovenije, zastopnika Centralnega komiteja Ljudske mladine Milorada Pešiča, zastopnike JA general-lajtnanta Boža Božoviča, generalmajorja Boška Djuričkoviča, generalmajorja Petra Štanteta, pisatelja Luisa Adamiča, predstavnike Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, predstavnice glavnega odbora AFŽ in zastopnike mladinskih organizacij bratskih republik Srbije, Hrvat-ske, Bosne in Hercegovine, Makedonije, goriške in koroške mladine in zastopnike ostalih množičnih organizacij, kulturne delavce in ostale goste.
V	častno predsedstvo kongresa je bil ob navdušenem vzklikanju in dolgotrajnem ploskanju izvoljen Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Nato so izvolili v delovno predsedstvo najboljše funkcionarje mladinske organizacije ter udarnike in odlikovance iz vrst naše tovarniške mladine.
Po sprejetju pozdravne brzojavke maršalu Titu je pozdravil kongres sekretar Centralnega komiteja KPS tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal:
Izreden pomen tega kongresa ni samo v tem, da poteka v času, ko izpolnjujemo naloge tretjega planskega leta — pomen tega kongresa je tudi v tem, da je naša delovna mladina združena v enotni in čvrsti mladinski organizaciji. Ta enotna organizacija bo še nadalje dajala s svojim delom vsemu našemu delovnemu ljudstvu zgled in spodbudo pri izvrševanju velikih del graditve naše domovine. Naši »kritiki« si prav gotovo ne morejo predstavljati tega ogromnega elana, ki ga manifestirajo vse naše množice, še posebno pa ne tega, kako goreče ga manifestira naša mladina.
Spojitev SKOJ-a in Ljudske mladine je logična posleflica razvoja mladinske organizacije v teku trde in neizprosne narodnoosvobodilni: borbe, v borbi za gospodarsko obnovo in izgradnjo socializma v naši državi. Razvoj, kakršnega je napravila delovna mladina Jugoslavije, je logično terjal spojitev, saj danes vsa mladina z delom dokazuje, da je izgradnja socializma predpogoj za , lepšo in boljšo bodočnost vseh naših narodov.
Ako naši »kritiki« ne morejo vsega tega razumeti, naj bi vsaj ne zanikali samega dejstva našega obstoja, naših ustvaritev. Potrudili naj bi se razumeti to, zakaj je mogoče, da naši narodi s takim heroizmom gradijo socializem. Toda ne, njihova nesramna gonja ni naperjena samo proti našemu vodstvu, ona dobiva izraz globoke rnržnje, trudi se zamolčati in prikriti svelu vso veličino borbe, zmag in uspehov, ki so jih dosegli in za katere se danes bojujejo naši narodi pod vodstvom enotne in v mnogih težkih borbah preizkušene Komunistične partije Jugoslavije. Oni. skušajo zanikati izvojevane velike pridobitve, zanikati to našo vodilno silo, ki vodi naše narode na poti k izgradnji socializma. Zato so daleč od tega,, da bi hoteli proučevati razloge, zakaj je bil mogoč tak razvoj naših narodov, kakšne so sile naših narodov, kakšne so naše organizacije, naša Partija in naša borba. Ker tega nočejo, je zanje pač najbolj enostavno zanikati našo stvarnost sploh. Po nezaslišanih klevetah in lažeh sodeč, izgleda, da oni najbolj žele,, da bi se njihove trditve uresničile. Očividno žele to zato, da bi se pri lastnih množicah mogli izkopati iz zagate, v^ katero so zašli s to svojo gonjo laži in
psovk, ki ne more prepričati nikogar, ki pozna našo stvarnost. Toda te prilike ne bodo dočakali; čaka jih velika neprijetna stvar, kako objasniti razloge za to njihovo usodno napako, s katero so omogočili, da so se razbohotili vsi skriti in odkriti sovražniki miru in napredka. To gonjo so pograbili prikriti sovražniki in tisti, ki se sami res še niso osvobodili šovinizma in buržoaznega nacionalizma — dokaz zato je razkritje špijonske mreže v Bolgariji in brezvestna sredstva . zahrbtne borbe proti naši državi s strani Madžarske. S to gonjo so zaigrali na karte imperialistov, da ti v svojih deželah opravičujejo svoj vojno pripravljalni — atlantski pakt kot obrambno sredstvo pred dozdevno agresivnostjo Sovjetske
zveze.
Vsak pameten in politično razsoden človek mora priti do prepričanja, da ti nezaslišani napadi na osnovi resolucije Kominiormbiroja na naše vodstvo, in s tem naše narode, slabijo sile protiim-perialističnega tabora, spodbujajo in krepijo sovražnika in to v času, ko je potrebna čim večja enotnost v borbi proti vojnim hujskačem za mir in svobodo.
Kakor koli ta informbirojevska gonja strašno škoduje miru in socializmu v mednarodnem obsegu, kakor skuša oblatiti ugled nove Jugoslavije v svetu, rahljati naše notranje sile in gospodarsko ovirati graditev socializma pri nas, pa je ta kampanja v nekem pogledu za nas tudi koristna. Sili nas k nadaljnji budnosti, kritičnosti, utrjevanju naše zavesti in naše enotnosti, v kakršni se je na primer naša Partija utrjevala že dobršno desetletje. To bo brez dvoma v korist našim narodom, naši široki borbeni Ljudski fronti, to služi utrjevanju politične zavednosti naše mladine, krepitvi socialističnega patriotizma.
Iz tega sledi — če se samo na kratko pomudim pri aktualnih nalogah, pred katerimi je IV. kongres Ljudske mladine Slovenije — ena od bistvenih nalog: čim intenzivnejše delo mladinskih aktivistov na utrjevanju politične zavesti naše delovne mladine.
Sodeč po dosedanjih velikih naporih, ki jih je dala mladina pri izgradnji socializma, ni nobenega dvoma, da bi ta mladina ne izpolnila v letošnjem letu svojih dolžnosti, svojih obveznosti, ki si jih je zadala in prevzela pri gradnji novega Beograda, avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« in drugih velikih del.
Po pozdratvih ostalih gostov kongresa je o uspehih in problemih mladinske organizacije poročal sekretar CK LMS tovariš Jelo Gašperšič, V svojem govoru je poudaril porast mladinske organizacije, v kaitero je vključene 88% slovenske mladine. Poudaril je, da je bilo pred in po spojitvi SKOJ-a in LM sprejetih iz vrst članov 6121 mladincev in mladink
v članstvo KP in 4618 v kandidaturo, kar. govori, da je mladinska organizacija trdna rezerva naše Partije, Ko je govoril o delu mladinske organizacije pri izgradnji socializma, je dejal:
»Ljudska mladina Slovenije je dala mnogo svojih mladih sil za socialistično izgradnjo naše države. Stopnjujoč svetle tradicije iz NOp in borbe za obnovo, sc je zadolžila za izvajanje planskih nalog kot vsa mladina Jugoslavije. Že HI. kongres LMS je sprejel važne sklepe o nadaljnjem sodelovanju mladine na velikih delovnih akcijah. Tako je v letu 1947, sodelovalo na zveznih in republiških akcijah 22.700 mladincev in mladink ter 554 pionirjev. Na progi Šamac— Sarajevo, ob členovitih bregovih reke Bosne in naših gozdov, na Lijaku, Pesnici, pri gradnji Temper-livarne Titan, ceste Celje—Št. Peter so ponosno vihrale zastave slovenskih mladinskih brigad. Pionirji so poplavili krško polje, uničujoč koloradskega hrošča. V letu 1948. se je dvignilo 14.904 mladincev in mladink na mladinske zvezne, republiške in večje lokalne akcije. Na avtomobilski cesti Zagreb—Beograd, v Novem Beogradu, tovarni v Železniku, na progi Kučevo— Brodice v Srbiji, progi Nikšič-Titograd v Črni gori, pionirskem mestu v Zagrebu,
kombinatu v Borovu, na pionirski progi v Ljubljani — povsod tu so delale slovenske mladinske brigade, vile bratsko kolo z mladino ostalih narodov Jugoslavije v veselju nad svojimi zmagami. V letu 1948, je oživelo naše podeželje z graditvijo zadružnih domov, kjer je delalo 482 mladinskih delovnih enot s 13 tisoč 923 člani. Tam je mladina napravila 1,253.488 prostovoljnih delovnih ur. Mladina se je vključila v lokalne akcije, od katerih so zlasti pomembne gradnja zbir nega kanala, Dolenjske ceste in Proge V. kongresa v Ljubljani, Novi I-ož, gimnazija v Ravnah itd. Od svojega BI. kongresa pa do danes je dala LMS za zmago socializma v naši državi, za neodvisnost svoje domovine 18,735.236 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 234,190.450 din. Tem rezultatom mislim, da ni potreben še poseben komeintar, saj so delovni podvigi ljudske mladine znani ne samo pri nas, temveč tudi v širokem svetu. Ti veliki kamni, ki jih je Ljudska mladina de danes vzidala v zgradbo socializma pri nas, najbolj zgovorno pričajo, kako naša mladina sledi vodstvu Partije in kako globok je njen patriotizem.
Potem je omenil tov. Gašperšič, da je odšlo v tem razdobju 13.976 mladincev in mladink v industrijo.
»Proizvodne brigade in številke,« je dejal, »so morale prestati svoj ognjeni krst in dokazati svojo življenjsko sposobnost. Pogosti so bili pojavi, da so razni razbijaški socialdemokratski elementi počenjali vsemogoče, da bi diskretitirali brigade. V začetku tudi ni bilo pravilnega razumevanja s strani uprav, podjetij, ali bolje rečeno, posameznih strokovnjakov, kakor tudi nekaterih sindikalnih funkcionarjev. No, brigade in številke so pokazale svojo življenjsko sposobnost, saj prekoračujejo norme povprečno za 20 do 25 odstotkov. Marsikje je ta način dela vplival na preseganje plana podjetja. Brigade so vzbudile zanimanje strokovnjakov, vplivale celo na pregrupacijo strojev, pritegnile mnogo starejših delavcev in pomagale pri razširitvi tega sistema dela med njimi.
Prav z brigadnim sistemom dela je mladinska organizacija obogatila vsebino dela delavske mladine, ki je po vseh rezultatih najboljši del Ljudske mladine Slovenije. Iz vrst naše delavske mladine, ki dela v rovih pod zemljo, pri marti-novih pečeh, za tekstilnimi stroji in drugod, je izšlo mnogo udarnikov. Samo v letu 1948. in januarja 1949 je bilo proglašenih 1118 udarnikov.
Kvalifikacija delavske mladine je izredno važno vprašanje. V letu 1949. obiskuje razne strokovne tečaje 2034 delavske mladine.«
Potem je govoril o socialistični zavesti delavske mladine, ki pa ji je treba nuditi širšo politično podlago kot do sedaj in ji preko tečajev in najboljših delavcev nuditi »»rokovno vzgojo.
»Za izboljšanje dela mladinske organizacije na vasi je bilo v zimi 1947-1948 organiziranih 246 kmečkih tečajev, ki jih je posečalo 3628 mladincev, Lahko rečemo, da se je 70 odstotkov te mladine spoznalo z razpravo tov. Kardelja o zadružništvu. Kmetijskih tečajev s popolnejšim programom je letos skupno z Ljudsko prosveto in ostalimi organizacijami osnovanih 474, poseča pa jih 10.650 kmečke mladine. Mladinska organizacija je dosegla uspehe v pritegovanju mladine v kmetijski zadruge, vanje je vključila 27.520 mladine, Dosti je je šlo na razne zadružne in kmetijske tečaje, prav tako se 1615 mladincev in mladink navaja v vodstvih zadrug.«
Nato je govoril o nalogah mladine na vasi, ki jih je nakazal XII. plenum CK LMJ, potem pa je govoril o vzgojnem delu med mladino. Omenil je napredek mladine v pogledu študija po enotnem programu CK LMJ in o kulturnoprosvet-nem delu mladine.
Referatu je sledila diskusija, nato pa je govoril sekretar CK LMS tov. Hočevar o političnem delu in ideološki izgradnji mladine. Med drugim je dejal, da bo mladina z vsemi silami pomagala, da bomo trdno zabetonirali temelje naši socialistični domovini.
Jakob Gruden je živel med nami in i i žioel. Kaj se io pravi? No, tako, da ■e hodil mimo našega življenja kakor ib robu prepada. V prepad se ni hotel oo gnati, o življenje, ki ga mi dandanes živimo, tudi ne. In zakaj da ne? ker je bil uradnik Jakob Gruden pokopal človeka o sebi.
Kadar je po cesti korakala mladin-ika delovna brigada z vihrajočimi za-rtaoami in so fantje peli, se je zaničlji-Ijioo obrnil proč od oknu in dejal:
»Železnice gredo gradil? Ojej, ojej, tako državo bo vrag vzel! Kdaj je še kdo videl fantke in punčke železnice letati?«
ln se je bal in tresel za to državo, naglo si je nataknil jopič in odvihral na cesto, da bi se's kom razgovoril, da bi pregnal strah za to državo, cla bi nekako zaustavil vse te brigade, ki so kakor pojoč vihar odvihrale mimo njega državo podirat, kakor je bil prepričan v svoji veliki skrbi za državo.
Pomlad je že sedela na drevju, sonce se je paslo na nebu in ose je bilo, kakor je treba za ta letni čas. Nobenega pametnega človeka ni srečal, le sinek Polde se mu je pripodil nasproti in mu že od daleč zaklical veselo, kakor da je našel kepo zlata:
»S prihodnjo brigado tudi jaz odrinem!«
Jakob Gruden bi najraje kar na cesti obračunal s svojim sinom, toda poba se je že ojel za vrsto mladih ljudi, ki so spet od nekod privihrali, in je veselo pomahal očetu.
V prsih ga je tiščalo od tegobe, ker je z grozo občutil, kako da ni nekaj prav z njim in sinom, in si je mislil: »Vidiš, jaz se za državo tresem, ta
Tone Seliškar:
Uradnik Jakob Gruden je dohitel svojo družino
pa nič, še vesel je, ker je tako neumen!<
Šel je skozi nasad, pa ni videl pomladi. Čemeren je bil, nataknjen in je razmišljal, kako bo z domačimi ta soet uredit, da reši držaoo. Strogo in uradno je pozval družino o svojo sobo: ženo, sina, ki^smo ga že na cesti srečali, potlej še mlajšega sina in poročeno hčerko, ki je prišla z dojenčkom o naročju. Fanta sta se muzala za njegovim hrbtom in se dregala, mati jima je z očmi žugala, zunaj pa je spet igrala muzika, in ker je bilo stanovanje pritlično, so se videle lopate, ki so korakale mimo oken. No, lopate niso korakale, korakali so mladi ljudje, ki so jih nosili. Jakob Gruden se je zdrznil in spregovoril svečano:
»Jaz, Jakob Gruden, državni uradnik, delam v prvi vrsti in samo za držaoo. Mimogrede in samo mimogrede sem tudi član Osvobodilne fronte. Zato Dem, kako se državo pelje: železnice železničarjem, stavbe zidarjem, ceste cestarjem, uradi uradnikom, gospodinjstvo ženam, šole šolarjeml Poklic je soet a stvar. Vse samo za poklic! — je moje življenjsko geslo. Svet stoji že nekaj tisoč let: še nikoli niso otroci zidali mostov, ne ženske, ne uradniki...«
Vrata so se iznenada odprla in vstopila je soseda veselo in srečno, kakor da se ji je kaj radostnega pripetilo.
»Ali motim?« je vprašala, ko je videla ose tako svečano zbrane.
»Prav ničit so vsi hkrati vzkliknili veselo, da je nekdo prekinil predavanje, ki je dišalo po aktih in pisarniški
tinti. »Kar med nas sedilt
»Saj bom prav kratka!« je žgolela soseda. »Tule sem vam prinesla delovni načrt naše frontne brigade. Danes popoldne bomo šli prvikrat kopat temelj za otroške jasli! Zbirališče ob štirih popoldne pred rajonsko pisarno.«
Jakob Gruden je požrl slino, debelo je gledal po soojih ljudeh in je uprl oči v svojo ženo.
»Reza, jaz ti rečem —,« je nameraval reči, toda žena Reza je objela sosedo okoli pasu in dejala:
»Šle bomo, kajpak, le kam z otrokom tačas?<
»Bo pa Jožek popazil nanj!« je odločila hčerka.
»Nemogoče, naš pionirski odred gre popoldne sadno drevje čistit!« de najmlajši.
»Ah, če je tako, boš pa Jakob, ti, oaroal otroka/« je rekla žena Reza odločno. »Ti nimaš nobenih obveznosti! Tako je, stvar je kar lepourejena/«
Jakob Gruden je bil užaljen v dno duše. Vsi so zapustili sobo, v kuhinji so se veselo razgovarjali in^ smejali, kajpak, ne očetu, le zato pač, ker je pomlad zunaj in ker bodo popoldne zunaj nekje izven teh zidov, ki se jih drži plesen in starikavost.. Toda Grudnu se je zdelo, da se njemu, državnemu uradniku smejijo, da se mu zalo smeji ves svet,-da, zdelo se mu je, da ga zapušča družina, da ga zapušča država, za katero je vendarle vse storil, kar mu je služba velevala. A kaj mu je velevalo srce? Ah, srce mu je tinta požrla!
Plaval je v svoji uradniški tinti, sr-
ce se mu je o njej utapljalo in mu ni moglo ničesar velevati, in ko je tako gledal iz svoje uradniške linte svojo državo, je videl to svojo državo samo v svoji pisarni, ki je bila tri metre široka in štiri metre dolga. Sveta okoli sebe ni videl. Videl ga je,^ toda ker je bilo to življenjedeset tisoč metrov dolgo in deset tisoč metrov široko, sc ga je zbal in je hodil ob njem le kakor ob prepadu.
Nikamor se ni ganil. Strmel je predse in je bil žalosten ter zapuščen. Komaj cla je opazil, kako je popoldne enkrat stopila njegova žena o sobo. Bila je razigrana, mnogo let mlajša se mu je zdela.
»Če bo zajokal, pa mu claj mleka!« mu je rekla veselo. »Večerjali bomo danes malo kasneje!«
In že je ni bilo več. Tudi zdaj ni nič rekel. Obšlo ga je neznansko otož-je in ko so kmalu zatem ženske pojoč šle po cesti na delo, se mu je resnično zdelo, da mora biti tamkaj med njimi nekaj Desetega, lepšega kot pri njem in v njegovem srcu. Občutil je, da seje vsa njegova družina nekam dvignila, koder je on nič več ne more dohajati. Vsa ulica, vsi znanci so mu uhajali v la čudni soet, o katerega sam še ni stopil.
Tedaj je dete zajokalo Dal mu je piti mleka. Zanesi pa, da je zdajle ov sam varuhinja, pestunja, da mati tega otroka, njegova, Jakoba Grudrta hči. lopato vihti, da bo potem ia otrok shranjen o svetli, sončni sobi, kjer bo še mnogo drugih takih otrok, ga je spet pahnila o še večjo pobitost. Sese-
del se je na stol, d z el je legitimacijo Osvobodilne fronte o roke, kjer je bilo zapisano, da redno plačuje članarino. 1 oda skozi vse to se mu je kakor pri-blisk zagvozdila misel:
»Njegoo prijatelj Bernik je padel kot talec, ker je bil član Osvobodilne fronte..., njegoo sosed je umrl v taborišču, ker je delal za Fronto...» In dalje in dalje je razgrinjal misel: »Njegoo tovariš iz pisarne ima zlato značko za prostovoljno delo, ker dela za Fronto...«
In tako se mu iz vsega tega razrašča iz okna pisarne podoba države. V državnem uradniku se nekaj trga, lomi, lušči in v srcu se mu prične prebujati človek. Človek v uradniku trka, kliče, hoče na plan; dolga, dolga leta je bi} zaprt. Skoraj bi se bil zadušil v tinti. Uradnik Jakob Gruden se lušči v čiv veka. Ta človek ni več mrk in čemeren. In ker postaja človek, ne more biti več sam. Uradnik ne pogine, če Je sam. človek pa brez človeka pogine-. .
Že je vstal, da bi šel med svoje, k se razigrano smejejo n kuhinji zdajle-ko so se vrnili z dela. Pa si je °jjrnL jopič, izmuzne se na ulico in hodi hodi in vedno bolj mu je polno sr -Čuti pomlad, čuti oeseli utrip nooeg oelikega življenja.	, nrP
Ko se naslednji dan spet dogoo ' da bo varoval otroka, se š/rofco smeje kot se že leta in leta ni n
hl »Nemoteče, sem v frontni brigadi, danes popoldne pričnemo v	,
Žena in otroci obslrme Potem o
čutijo, kako so seJa*reZi " !r°kO’ na isti široki cesti- ki pelje o smo lepo ™Venje. Mob gruden jm zadnji, zadnji hip dohitel.
Prvi racionalizatorp In novatorji clektrozvez
Udarniki, novatorji in racionalizatorji prvoborci za izboljšanje učinka dela
Zaradi naglega razvoja našega gospodarstva stalno narašča telegraisko-tele-fonski promet in sedanje naprave za ta porast komaj še zadostujejo. Ker za enkrat nesoramerja med zmogljivostjo naprav in prometom ni mogoče izravnati z nabavami iz inozemstva, naša indu-
Tudi izrabljen star material naši tehniki še izkoristijo. Tov, Pečar Ignac, tehnik direkcije PTT, je dal pobudo za izdelovanje kabelskih končnikov iz izrabljenega starega materiala z racionalno izrabo predelanih kabelskih spojk. Na ta način je pri vsakem končniku prihranil 1000 dinarjev. Dosedanji prihranek znaša že 100.000 din.
Z novimi enostavnimi pripravami prihranijo tehniki in mehaniki elektrozvez dragocene devize in zboljšujejo promet. Tov. Štamcar Emil, mehanik telegrafa v Ljubljani, je sestavil pripravo, tov. Popovič iz TT delavnic pa polavtomatski stroj za izdelavo srebrnih kontaktov za avtomatske telefonske centrale. Ker smo do sedaj te kontakte uvažali iz ino-
č	eemstva, pomeni izum
»tamcar Emil, racionalizator in odlikovanec medalje dela precejšen prihranek III. reda pri dela	'	~
deviz. Tov. Weiss Jože, mehanik visokofrekvenčne centrale v Ljubljani, je s posebno pripravo za štetje omogočil, da lahko dva daljnopisnika delata na enem priključku; tov. Vedam Silvester, glavni mehanik centrale, pa je sestavil pripravo za preizkušanje vseh vrst elektronk in tako prihranil letno 100.000 dinar jv na potrošnji elektronk in zboljšanju prometa.
Vsa ta in podobna dela ter izumi, s katerimi se tehniki in mehaniki elektrozvez borijo za vsakdanje izpolnjevanje in preseganje plana, pa niso našla pravega priznanja. S prehodom PTT stroke na gospodarski način poslovanja, ko bo ustvarjen tudi sklad vodstva, pa bo omogočeno tudi to.
Partija in Osvobodilna fronta sta razgibala tudi tekmovalni polet tehnikov in
strija elektrozvez pa je šele ▼ razvoju, s® tehniki elektrozvez dan za dnem bo-ril°, da prilagodijo obstoječe naprave Porastu prometa. Tekmovanje med po-sa®ezniki in kolektivi, dobro organizira® vzdrževalna služba, čim večja hi-irost in kvaliteta v manipulaciji ter stal-n® tehnična izpopolnjevanja in zboljšanja linij in naprav so edini možni načini borbe proti preobremenitvi.
Z navidez malenkostnimi spremembami v napravah prihranijo tehniki tisoče dinarjev in za precej odstotkov zboljšajo Promet.
Tako je velik medkrajevni telefonski Promet med Kranjem in drugimi industrijskimi središči v določenih urah presegel zmogljivost linij in naprav, Tov. Pogačar loilan, glavni mehanik Gorenjske avtomatske skupine, je Preuredil telefonske naprave v centrali v Kranju in jim dodal momente, ki omogo-ca'°< da se centrala •shko vključi v zasedene zveze in usmeri ‘°k medkrajevnih Pogovorov, tako da imajo važni razgovori prednost pred drugimi. S tem je bilo odpravljeno čakanje na proste številke gospodarsko važnih naročnikov.
Števci so v telefonskem prometu važ-na naprava, ker av-
omatsko štejejo tra- Vedam Silvester in Weis Jože v visokofrekvenčni centrali. anJe pogovorov. Vsi Slednji je tudi odlikovanec z medaljo dela III. reda. VecJi kraji na Go-
znnjskem so povezani z avtomatsko tektonsko mrežo, ki se stika v centrali, fa centrala je štela pogovore s števci, ki niso bili izdelani za štetje po conah paše mreže in so tako z netočnim štetjem občutno zmanjševali dohodke telefonskega prometa. Tov. Pogačar Milan je z vztrajnim delom — večinoma ponoči, da ne bi oviral prometa — iznajdljivo preuredil neuporabne števce, kar je pri Prav nizkih stroških predelave dalo okoli m>.000 dinarjev letnega zvišanja telefon-
mehanikov elektrozvez in usmerjata njih ustvarjalnost, zato je prav, da tudi stroka elektrozvez pred HI, kongresom Ljudske ironte proglaša svoje prve novatorje in racionalizatorje.
Prav je, da bodo tov, Pečar, Vedam, Weiss in Štamcar proglašeni za racionalizatorje, tov. Popovič Milan za novator-ja* tov. Pogačar Milan pa za novatorja in racionalizatorja in tako dobili končno priznanje.
Prav in potrebno pa bo tudi, da jih uprava primerno nagradi.
Uvedba norm - največja pridobitev PTT stroke
Ob prehodu na načrtno delo v na-enr gospodarstvu, je bilo treba tudi Postno stroko postaviti na nove teme-Je. Predvsem je bilo treba rešiti vpra-TU1J° delovnih norm, ki imajo v plan-Kem gospodarstvu izreden pomen.
Poštna stroka je imela prej tako Vane delovne enote, s katerimi so ccnjevali zaposlenost PTT usluzben-eVi „ Toda te delovne enote niso bile Pravične, ker so upoštevale zgolj pro-r v z vknjiženimi pošiljkami (pripo-i^PPhai' pismi, paketi, nakaznicami 1 a'L niso pa zajemale vsega dela' pošte, st ■] l94U leta je poštna uprava po-slu“k delovne normo za notranjo nik °’ ne upoštevajo samo vknjiže-ga • P°§iljk, temveč tudi vse delo, ki pošta z navadnimi pošiljkami. ja e. norme so časovne norme, ki za-deloej0. Vse delo s pošiljkami v vseh dohofdi fazah; pri sprejemu, odpravi, dosta^ in izda ji oziroma pripravi za
l;ovneta 1948. so bile postavljene deje bg 9orme tudi za dostavo. S tem nih	rešen problem delov-
nost; v m v PTT službi. Zaradi poseb-
ba
n<>rn?0?'ov,anj|u pošte je bila uved-nobeni - j 1Zrcdno težavna, saj skoraj poštno dni0zemski upravi ni uspelo PTT nor m ° normirati. Tako so se za Sovjetske -i Zilnimale že poštne uprave rije in šviCg6ze’ Češkoslovaške, Bolga-Danes j,!"
nih
večin
v poštni službi normira-a Poslov, tako da dela že vseh PTT uslužbencev po
okrog 85%' nonuah,
no razdelu^ '6 pošta dosegla pravil produkt;,, ,	,, dela in neprestan- dvig
tvorijo	uslužbencev; normi
vanje tpr ' do ,° osnovo za fekmo-nslužbencev ^ siste'mizacijo in oceni
lje: iznannPr.aTa, J® Sla še korak da-postala ndmintetratzvne ustanove ji
reč samostojno gospodarsko podjetje. Menda prvo gospodarsko podjetje te vrste na svetu sploh.
S prehodom na gospodarsko podjetje, je pošta uvedla poenoteno knjigovodstvo ter lahko na ta način določi stroške za vsako vrsto pošiljk in postavi realno tarifo za svoje usluge-Vso kalkulacijo stroškov navezuje na norma-minute. To je velik napredek, ker so se doslej naše tarife postavljale brez realnih osnov, g primerjavo s tarifami v drugih državah-
Poštna uprava ima v načrtu tudi uvedbo mehaniziranega dela. Zlasti bo to prišlo v poštev na kolodvorskih in večjih poštah, kjer bodo ročni vozički zamenjani z akumulatorskimi s prikolico ; uvedle se bodo tudi mehanizirane naprave za nakladanje in razkladanje vreč za zavoje.
Napredni duh časa je zajel tudi pošto. Bil pa je že skrajni čas, saj je bilo opaziti zadnja leta pred vojno neko zastalost ter je bil očali ek, da je pisemska pošta ostala na isti stopnji kot za časa Marije Terezije, več ali manj upravičen. Z močno Partijo in z množicami organiziranimi v Fronti se je šele pojavila tista moč, ki povsod ruši in odpravlja klavrno dediščino preteklosti in daje tudi ustvarjalnim silam pri PTT zvezah možnost in priložnost, da se krepko uveljavljajo.
Veliki napori delovnih ljudi v izpolnjevanju nalog, ki jih je pred nas postavil V. kongres KPJ, se vsak dan jasno odražajo v našem življenju. Lian na dan slišimo, kako naši udarniki, novatorji in racionalizatorji, naši najboljši delavci v domačih delavnicah proizvajajo nove stroje, nove strojne dele, ki so bili še pred nedavnim le monopol močnih industrijskih držav, kako dvigajo storilnost dela in široko izkoriščajo zmogljivost strojev. Ta borba pa je vsak dan bolj trda, njihovi napori se vedno bolj poglabljajo. Vedno znova iščejo nove oblike za izboljšanje dela, saj vedo, da mora biti njihovo delo zgled vsem ostalim delavcem.
Zborovanje udarnikov, novatorje v in racionalizatorjev takstilnih delavcev z Gorenjske, ki je bilo v nedeljo v Kranju v tovarni »Inteks«, naj bi pred II. kongresom tekstilnih delavcev Zveze sindikatov Jugoslavije, pred 30 letnico KPJ in sindikatov, prineslo rezultate dela in izkušnje najboljših delavcev pri izpolnjevanju planskih nalog. Posvetovanja so se udeležili zastopniki sindikalnih organizacij tekstilnih tovarn, ministrstva za delo, okrajnih organizacij in zastopniki zadružnikov.
O delovnih uspehih, ki so jih dosegla podjetja tekstilne industrije lani in v prvem četrtljetju letošnjega leta, je govoril predsednik Republiškega odbora tov. Zupan. Omenil je, da se je v zadnjih 'dveh letih udarništvo, nova-torstvo in racionalizatorstvo v tekstilni industriji zelo dvignilo. V letu 1948 so imeli še enkrat več udarnikov kot v 1. 1947. Le slaba evidenca in nepravilno, birokratsko ravnanje nekaterih organov na ministrstvu za delo je zakrivilo, da ni bilo proglašenih še več udarnikov. Tako niso proglasili za udarnico delavko Vrtačnik Julko iz tovarne »In-teks« v Kranju, ki je delala na šestih statvah in povprečno presegala tehnično normo za 9.98% ter izkoriščala zmogljivost strojev 85.81%; tudi pred-
Rudari’ v Zabukovci Bsuešno izooieiuieio svate naloge
Skozi vse lansko leto so rudarji Zabukovce in Liboj, od tekmovanja do tekmovanja, uspešno premagovali težave, ki so jih spremljale pri izpolnjevanju njihovih planskih nalog, posebno še, ker so bili delovni pogoji rudarjev zaradi nevarnosti metana in vročine v nekaterih številkah zelo težki. Planske naloge so izpolnili prvi v Sloveniji in zaradi tega prejeli prehodno zastavo CO ZSS in nagrado ministrstva za rudarstvo v znesku 110.000 dinarjev.
Tudi letos so v prvih mesecih izpolnili svoje naloge. Tekmovanje z rudnikom Ivanec v Srbiji jih je vzpodbudilo k še bolj aktivnemu delu. V nedeljo so sklicali množični sestanek, na katerem so sprejeli nove obveznosti. Sklenil so, da bodo izpolnili mesečni plan za marec s 102°/o, dvignili kakovost za 5%, izvršili v celoti priprave za delo v rudniku in normirali 60% vseh del, ki se dajo normirati. Mladinske številke že od februarja tekmujejo z mladino rudnika Liboje, v počastitev IV. kongresa LMS in so veliko pripomogli, da je bil plan v februarju izpolnjen s 104%,
Na proizvodnih sestankih, katere sklicujejo vsako drugo sredo, se pogovorijo o napakah in sprejemajo predloge za zboljšave, ki jih predlagajo delavci. Predlogi so vedno pogostejši, posebno ker jih uprava podjetja upošteva in, kolikor so izvedljivi, tudi uresniči. Kako važne so proizvodne konference in kako se maščuje vsaka, tudi najmanjša malomarnost in nepazljivost s strani članstva, pa nam kaže primer strelnih mojstrov, ki so ves mesec razstreljevali kamenje z milnici jo za razstreljevanje premoga, česar uprava podjetja ni vedela in je na to tudi niso pravočasno opozorili, da bi lahko planirala večjo količino porabe municije. Zaradi tega je v tem mesecu resno ogrožena izpolnitev planskih nalog, posebno ker zaradi metana ne morejo uporabljati za premog municije za razstreljevanje kamenja. Že pri prvem poizkusu je med razstreljevanjem nastal ogenj. Temu je bila kriva sindikalna podružnica, ki ni s strelnimi mojstri dalj časa sklicala nobenega sestanka, da bi se o tem pogovorili.
S tečaji za učne kopače in kopače pa postopoma usposabljajo nov kader mladih kopačev. Sedanji tečaj obiskuje 18 mladincev. Mladinske številke, med katerimi sta najboljši 2. in 5., in kjer najviše presegajo norme, kažejo, da mladina dobro dela in da je mladinsko vodstvo v stalni povezavi s Partijo in sindikatom. Njihovi uspehi so zganili tudi starejše in dostikrat se sliši tudi godrnjanje: »Od teh pa se že ne damo premagati.« Alojz Ribič, ki dela na mladinski številki, presega normo za 28% in je tudi nosilec medalje dela. Med starejšimi kopači se slišijo vsak dan nova in nova. imena najboljših. Mladini nočejo prepustiti prvega mesta, saj so vendar bolj izkušeni in bolj odporni. Imena rudarjev, kakor so Karel Močivnik, ki je že šestič udarnik in presega normo za 34%, petkratna udarnika Franc Maroh in Vinko Zajc, katerih norme se gibljejo med 31 in 34%, ter Karel Potočnik, ki je kakor vsi ostali tudi nosilec dela reda IH. stopnje, so svetal vzor vsem delavcem, posebno še mladini.
Tudi na udarnike niso pozabili, proglašajo jih vsak mesec. Tako so ta mesec imeli veliko nepotrebnega dela, ker so nove tehnične norme morali preračunavati na stare, po krivdi direkcije, ki jim kljub večkratnim prošnjam ni poslala predpisov o proglaševanju udarnikov po novih tehničnih normah.
loga brigade Jugovič Milke niso odobrili, čeprav je presegala tehnično normo za 5% in dosegla izkoriščanje kapacitete prstenčnih strojev 92.5%. Govoril je tudi o zboljšanju kakovosti dela. V tovarni »»Tekstilindus« so dali najboljši brigadi, ki se je odlikovala v kakovosti dela. naziv brigada odličnega blaga. Ta naziv so pozneje osvojile še druge tekstilne tovarne.
Z uvedbo tehničnih norm so dvignili storilnost dela in izboljšali kakovost izdelkov. Nedvomno pa je, da morajo tudi uprave podjetij kot sindikalne organizacije skrbeti,, da bodo delavci na vseh delovnih mestih uvedli tehnične norme, da jih bodo delavcem pravilno tolmačili, ker bo le tako zagotovljen uspeh v proizvodnji. Udarniki, novatorji in racionalizatorji pa morajo s svojim delovnim zgledom pritegniti še druge delavce, da bodo pripomogli h krepitvi vrednosti denarja in da plačilni fond ne bo presegal fonda proizvodnje. —
V razgovoru so udarniki nakazali tudi nekatere težave, ki jih še danes spremljajo pri delu. Uprava podjetja v »Tekstilindusu« je na primer od delavcev zahtevala, da predložijo za predloge tehničnih izboljšav natačno izdelane načrte, čeprav dobro vedo, da delavci sami, brez pomoči tehnikov, takih načrtov ne morejo predložiti. Ob ponovnih zahtevah delavcev, da bi njihove predloge uresničili, jim je uprava podjetja sporočila, da bodo novotarije in izboljšave izvedli tako ali tako nemški strokovnjaki. Tako so bili delavci prisiljeni, da so zaradi nerazumevanja uprave podjetja uresničili načrt nekega novatorja kar sami, brez pomoči in vednosti uprave, in tako pri-štedili nad 60.000 din. Uprava podjetja, ki se s tem ni strinjala, ni hotela dotičnega delavca proglasiti niti za udarnika. —Tako nepravilno ravnanje uprave podjetja je treba odpraviti in tudi poiskati vzroke, zakaj odklanjajo
napore, ki jih naši delavci vlagajo pri delu za izgradnjo socializma in naše boljše bodočnosti.
Ponekod pa delavcem ua birokratski način ovirajo strokovno izpopolnjevanje. V predilnici in tkalnici v Škofji Loki je uprava sama določila, kaj se bo mladina učila v krožku Ljudske tehnike. Ko so proti volji uprave podjetja hoteli organizirati tečaj za strugarje, jim uprava ni hotela dati na razpolago za to potrebne stružnice.
Nasprotno pa v nekaterih podjetjih dosegajo udarniki, novatorji in racionalizatorji velike uspehe prav zaradi tega, ker uprave podjetja kot sindikalne in partijske organizacije posvečajo vso skrb tem našim najboljšim delavcem. Delavci v Tržiču so iz starega materiala izdelali rezkalni stroj, ki je po kakovosti celo boljši od tistih, ki smo jih doslej uvažali iz inozemstva.
Delavka Videti? Terezija iz predilnice v Tržiču je predlagala, da bi udarniki na tem zborovanju sprejeli tudi sklep, da bodo vzgajali nove delavce, ki prihajajo v industrijo, in jih učili tistih metod dela, ki se jih poslužujejo sami. Udarniki so na zborovanju ta sklep sprejeli in se zavezali, da hočejo zgraditi in izučiti te mlade delavce novega socialističnega dela.
Zborovanje udarnikov v Kranju je prineslo tekstilnim delavcem z Gorenjske novih izkušenj, ki jih bodo s pridom uporabljali pri svojem delu. Čeprav so udarniki govorili o uspehih, bi bilo zborovanje lahko še boljše, če OS Kranj ne bi prepustil vsega dela Republiškemu odboru tekstilnih delavcev, ki seveda ne pozna tako dobro problematike kot OS. Sama diskusija bi lahko bila še uspešnejša, če bi predsedstvo zborovanja zadržalo številne pozdravne govore in omogočilo širšo diskusijo udarnikom, da bi se na zborovanju še bolj obogatili z izkušnjami raznih kolektivov.
Uspehi udarnikov, novaioriev in racionalizatoriev v mariborski,Splošni4
Naši udarniki, junaki dela, ra nori alizatorji ter novatorji, ki so sledili klicu Osvobodilne fronte pod vodstvom naše slavne Komunistične partije s tovarišem Titom na čelu, so dosegli med II. in 111. kongresom Ljudske fronte zares lepe uspehe. Dejstvo, da je bilo v »Splošni« med tem časom proglašenih. 165 udarnikov, 13 racionalizatorjev, 3 novatorji in eden izumitelj in da so prihranili s svojimi izumi in izboljšavami skupno okrog 800-000 dinarjev, dokazuje, da so ti tovariši razumeli svoje naloge pri izgradnji socializma in vložil; vse sile za to, da se osamosvojimo tujine.
Tov. Rešnjak Radovan, ki je že leta 1942 delal na terenu za Osvobodilno fronto in zaradi tega bil preganjan od okupatorja, je danes na čelu vseh ra-cioinalizatorjev v tovarni. Njegovi izumi in izboljšave, kj jih nenehoma predlaga, so že ogromno pripomogli za izboljšanje in olajšanje dela in mnojgo prihranili na času, kakor tudi
Rešnjak Radovan
na materialu. Vrtalna priprava, ki jo sedaj obdeluje, je novatorskega značaja, ki bo pomembna posebno za serijska dela. Z njo bomo prihranili na času, na boljši in hitrejši izdelavi posameznih objektov ter prihranili materiala letno za okrog 1 milijon dinarjev. Tudi miza za predrisanje bo po njegovi zaslugi kmalu prišla kot koristna priprava v naše delavnice. Tovariš Rešnjak pa se ukvarja še z drugimi manjšimi izboljšavami.
Tudi tov. Vizjak iz mehanične delavnice je izdelal strojček za točkar-jenje, s katerim bodo odslej lahko delali niže kvalificirani delavci hitrejše in bolj kvalitetno. Tov. Kamenik Franc, ki ji© izumitelj, je izumil univerzalni stroj za avtogeno varjenje, ki je velikanskega pomena za našo industrijo. Neprestano pa si še prizadeva, kako bi z raznimi predlogi še izboljšal način dela na nekaterih delovnih mestih Njegov izum — nove vrste univerzalni stroj — so že pregledali naš; najboljši strokovnjaki ter je ocenjen kot zelo pomemben.
Kot dober član Osvobodilne fronte je tov. Lozinšek Andrej — desetkratni udarnik. On presega normo tudi za 50% in še več. Z veselim obrazom prihaja na delo, saj se zaveda, da s svojim velikim delom koristi naši skupnosti. Toda tovariš Lozinšek ni samo desetkratni udarnik, temveč tudi racionalizator. Predlagal je izdelavo okretne mizice pri sekalnem stroju,
kar bo prav tako skrajšalo izdelovalni čas. Naša skladiščnika tov. Bordon in Stupar, ki sta zaradi vsakdanjega opravka z vrtalnimi 6troji dognala, da so stari priključki na gumijastih zračnih ceveh neracionalni in povzročajo mnogo nepotrebnih obratov pri nameščanju na stroje, sta izdelala nove priključke, pri katerih prihranimo na materialu in na času letno okrog 37.000 dinarjev.
Velikanskega pomena je novatorstvo tov. Hedžeta. Izdelal je pri zakovičar-skih pečeh novo rešetko za gretje zakovic, s čimer prihrani letno 468000 dinarjev. Najmlajši racionalizator je mladinec tov. Fabjan Ernest. Kot udarnik in brigadir vodi pri delu najboljšo brigado. V njegovem prostem času ga vidiš ali na sestanku mladinskega aktiva ali pa pri strokovnih knjigah-Svoj časten naslov racionalizatorja si je pridobil pri izdelavi nove okretnice na prevoznih tirih. Prej so morale premeščati tirno pot kar po štiri do tri delovne moči, medtem ko sedaj novo okretnioo lahko eden sam v veliko krajšem času okrene.
Imamo še neka j radon ali zator jev, uovatorjev ter udarnikov, n. pr. trikratnega udarnika tov. Černe ja Franca, večkratnega udarnika Tnmpeja Ivana, Weissa Ivana, Golinova, Novaka Franca ter racionalizatorja in udarnika Ghegoriča Franca in še mnogo drugih- To so naš:	pravi graditelji so-
cializma. ki s sadovi svojega dala razbijajo klevete vseh tistih, katerim naši hitri koraki v socializem nišo všeč.
Kritika o frančiškanski menzi v Mariboru nekdaj in danes
Decembra lanskega leta smo poročali i skrajno slabih razmerah v frančiškanski deilavsko-uslužbenski restavraciji št, 2 v Mariboru. Takrat so še dnevno delili poleg običajnih še posebne bloke za hrano, kar je precej zaviralo poslovanje, Jedila pa so bila enolična, slabo kuhana in čestokrat mrzla, mize uma-zatoe, po kotih pa se je nemoteno bohotila pajčevina.
Kritika o teh nerodnostih pa ni ostala brez odmeva. Danes sta se spremenili tako notranjost restavracije kakor tudi hrana, ki je okusna ter primemo servirana.
Seveda je k tem spremembam — poleg kritike — največ prispeval novi upravnik, ki se je temeljito zavzel za menzo. Tako danes med abonenti ni več nikogar, ki bi še kritiziral njeno poslovanje in postrežbo, kajti ta delavsko-uslužbenska restavracija je lahko za zgled, kako more in mora biti urejena menza pod pravilnim vodstvom in da lahko našemu delovnemu človeku, ki gradi socializem, nudi vse, kar je pač na razpolago.	Mi-Ho
Vsem okrajnim in krajevnim svetom ZSS
Pozivamo vas, da zberete podatke o sklepanju pismenih individualnih ali kolektivnih pogodb za delo z delavci v vaših podjetjih ter da te podatke pošljete najkasneje do 15. aprila t. 1. Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije.
Predsedstvo Glavnega odbora ZSS
Z občnega zbora OS-a Ljubljana
Z revizijo norm, delovnih mest in polnim izkoriščanjem strojev bomo dvignili življenjsko raven
V	veliki dvorani Doma sindikatov je bil 2. in 3. aprila občni zbor OS Ljubljane. Iz poročil tovariša predsednika in referentov po posameznih sektorjih je razvidno, da so delovni kolektivi v območju OS Ljubljana dosegli od lanskega občnega zbora pa do danes pri izpolnjevanju planskih nalog velike uspehe. Posebno se to odraža v predčasnem izpolnjevanju plana in stalnem dviganju storilnosti dela.
Tovariš predsednik je v svojem referatu navedel stvarne rezultate kolektivov v tekmovanju za I. kongres ES J in V. kongres KPJ, ko je članstvo s svojim zavestnim in pojačanim delom premagalo težave drugega planskega leta in odgovorilo na nepričakovano, neutemeljeno resolucijo Inform-biroja tako, da je 68% kolektivov izpolnilo plan do Dneva republike. Tako so vsi večji kolektivi v območju OS Ljubljane presegli planske naloge kljub napaki, da se sindikalne podružnice v večini podjetij niso od prvih dni planskega leta borile za dnevno izpolnjevanje nalog, kar je imelo za posledico velik napor in nadurno delo ob koncu leta. ■
V	letošnjem letu so kolektivi v veliki meri to napako odpravili. Kot izredno uspešen način stalnega socialističnega tekmovanja se je pokazalo postavljanje notranjih planov na podlagi individualnih obveznosti. Najbolje so postavili plan v tovarni Hribar, kjer je kolektiv kljub pomanjkanju materiala presegel plan prvega četrtletja. Temu zgledu in še dveh tekstilnih podjetij v Ljubljani, kjer so si delavci prav tako postavili notranji plan, bodo morala slediti tudi podjetja ostalih strok, če bodo hotela napore, ki bi jih sicer čakali ob koncu leta za izpolnitev plana, porazdeliti sorazmerno na vse leto.
Druga napaka, ki jo bodo morali kolektivi odpraviti, če bodo hoteli uspešno izkoristiti izkušnje preteklega leta, pa so napačno postavljene norme v nekaterih podjetjih,' zlasti v usnjarski in konfekcijski industriji. Predsednik OS Ljubljane je navedel le nekaj primerov, po katerih lahko ugotovimo, da čevljarji in delavci v konfekciji presegajo norme za 100 in še več odstotkov. Na tak način imajo delavci ogromne plače, do 10.000 din. Vsekakor to minira blagovne fonde, istočasno pa tudi vpliva na obtok denarja. S tako tarifno politiko prav gotovo ne bomo dvignili življenjske ravni, temveč bodo poedinci, ki zaslužijo zaradi nepravilnih norm preveč, dvigali na trgu cene in s tem škodovali delavcem in nameščencem, ki so pravilno plača-ni po uredbi. Nadalje je predsednik kritiziral nepravilno razdeljevanje delovne moči po posameznih delovnih mestih. Tako je, če vzamemo le en primer, v kurilnici šiška zaposlen v modelni mizami strokovnjak, ki bi s svojo visoko kvalifikacijo mnogo _ več koristil Litostroju kot pa kurilnici šiška, kjer ni takega dela, da bi bila potrebna njegova strokovna kvalifikacija. Z revizijo norm, delovnih mest in polnim izkoriščanjem strojev bomo dvignili življenjsko raven in še uspešneje izpolnjevali gospodarske _ naloge in s tem pripomogli k graditvi socializma.
Ob koncu svojega referata je pojasnil delegatom, kako potrebna je aktj-vizacija članov sindikatov v frontnih organizacijah. Ker se prav na podeželju veliki kmečki špekulanti in proti-Ijudska duhovščina pioslužujejo različnih načinov, da bi pridobili na svojo stran delovnega kmeta, je težišče dela članov sindikatov na terenu prav razkrinkav-r.jp teh elementov, s čimer bodo člani si iTkata neposredo pomagali naši nbla<ti in socialistični preti’ razbi vasi. Upravni odbori m vsa
sindikalna vodstva bodo morala temu vprašanju posvečati še več pozornosti m sistematičn i delu ti, da hudo člani sindikata postali gonilna sila pri izpolnjevanju vseh nalog Ljudske fronte.
Referatom je sledila diskusija, katere so se sicer udeležili Številni d vic gati, a je Pila v nekaterih primerih preveč načelna iv. :;ist> nekateri tovariši i/ podružnic in KOS razpravljali pretežno o stvarnih izkušnjah hi težavah pri njihovem debi.
Delegat s tovarne Litostroja je poročal, da si je kolektiv te tovarne zadal velike obveznosti za delo na vasi ter je napovedal v tej akciji tudi tekmovanje ostalim kolektivom. Člani Litostroja bodo organizirali vse leto delovne in kulturne ekipe, ki bodo odhajale v vasi, kajti prav dobro se zavedajo, da mora vzporedno z njimi — industrijskimi delavci — korakati v socializem tudi naš delovni kmet. Kritiziral je slabo ustmeno in nazorno agitacijo v svojem kolektivu, kjer so posvečali vse premalo pozornosti popularizaciji udarnikov in novatorjev.
Tov. Koritnik Anton je poudaril velik uspeh Tovarne nogavic v Savljah, kjer so si delavci postavili' notranji plan, 7,6% višji od letnega plana ter so kljub pomanjkanju materiala presegli plan prvega četrtletja za 5%. Vsak delavec ima na svojem delovnem mestu diagram, s katerega je razvidna njegova vsakodnevna naloga in vsakodnevni učinek njegovega dela.
Tov. RemSkar Jože iz podružnice kovinarjev »Karoserija« je na občnem zboru poročal, kako izdelujejo delavci v tem kolektivu vrsto novih proizvodov, za katere smo bili še do nedavnega vezani na uvoz. Na naših strojih, iz našega materiala — novi izdelki — temu cilju slede racionalizatorji i'n številni' delavci »Karoserije«, ki z raznimi predlogi izboljšujejo in izpopolnjujejo proizvodnjo.
K diskusiji' se je prijavil tudi sekretar Mestnega komiteja KP tovariš Matija Malešič, ki je opozoril zlasti na neresnične klevete raznih radio-p os ta j držav ljudske demokracije, ki skušajo z najpodlejšimi lažmi o pakti-ranju naše države z imperialisti', doseči to, kar niso mogli z zaviranjem na gospodarskem polju, na katero so naši delavci odgovorili s pojačanim delovnim poletom.
V nadaljevanju svojega govora je omenil, kako je pred tednom dni radio Moskva naštel poleg vseh »napak«, ki jih je »zagrešila« KPJ od 1941. leta tudi’ to, da je bila ena najbolj »grobih« ta, ko so v Ljubljani ustanovili organizacijo OF. Zato moramo dokazati, je dejal tov. Malešič, kaj je to OF. Prav sindikati morajo nuditi' frontnim organizacijam več pomoči, kajti večkrat se opaža, da manjka na terenih najbolj revolucionarne sile — delavcev in nameščencev. Slednji član sindikata se mora zavedati, da bi brez aktivnega sodelovanja najrevolucionannejših množic v Ljudski' fronti, ta organizacija izgubila svoj pomen.
Ob koncu je pozval delegate občnega zbora, da se takoj začno pripravljati na proslavo 1. maja in to ne samo lia parado, temveč tudi z delom v svojih kolektivih, ki' bo d ali o tej proslavi pravo vsebino. Zares dostojno praznovanje praznika dela bo najboljša demonstracija proti vsem tistim, ki ovirajo našo izgradnjo socializma.
Po diskusiji je občni zbor sprejel sklepe po vseh sektorjih dela naših sindikalnih forumov, izpolnitev katerih bo pripomogla k še večjim uspehom kolektivov v območju OS-a Ljubljana, tako v delu v proizvodnji, pri kultur-no-prosvetnem udejstvovanju, pri' zaščiti dela, pri fizkulturi in Ljudski tehniki.
Najvažnejša naloga v letošnjem^ letu je borba za znižanje stroškov državne uprave in pocenitev administracije. Ta borba pomeni dejansko izvajanje sklepov V. kongresa KPJ za nadaljnjo okrepitev in izgradnjo ljudske oblasti. Tov. Kardelj je na V. kongresu dejal, da je treba odslej posvetiti veliko več pozornosti državni upravi in vsestranski štednji v državnem aparatu, kar bomo dosegli predvsem, če bomo vodili računa o vsakem delovnem rpestu in stalno skrbeli za dvig administracije in če bomo odpravljali birokracijo. Pomen tega je še posebno važen v tretjem planskem letu, ko se pred naše delavce postavlja osnovna naloga: še večji delovni polet in razvoj lastnih ustvarjalnih sil za izpolnitev planskih nalog v 1.1949. Borbo za znižanje stroškov drž. uprave moramo razvijati v smeri reševanja osnovnih elementov, ki sestavljajo vprašanje organizacije in dela upravnega aparata in od katerih je odvisen tudi uspeh borbe za znižanje stroškov v državnem aparatu. To pomeni:
1.	reševati vprašanja podrobne organizacije upravnega aparata;
2.	izvesti temeljito sistemizacijo delovnih mest;
3.	razviti vsestransko borbo za čuvanje in štednjo ljudske imovine v državni upravi.
Povezujoč vse te naloge v en sam sistem in z njihovim reševanjem, rešujemo dve osnovni nalogi __ socialističnega
upravnega aparata: vprašanje organizacije in dela državne uprave sploh in kon-
kretno vprašanje pocenitve naše administracije.
Sistemizacija delovnih mest v upravnem aparatu je eno najvažnejših vprašanj borbe za znižanje stroškov državne uprave. Naloga sistemizacije je ureditev potrebnega števila dlovnih mest in določitev stroke in položaja za vsako organizacijsko enoto. Sistemizacija rešuje vprašanje organizacije dela, način vodstva in stil dela v državni upravi in postaja najmočnejše orožje v borbi za pocenitev državne uprave. Delo za sistemizacijo v državnem aparatu se je začelo že v letu 1948, in sicer z reševanjem organizacijskih vprašanj, z izvajanjem podrobne organizacije dela kot pogoja za uspešno sistemizacijo.. Sistemizacijo je treba izvajati z borbo za reševanje vseh ostalih vprašanj, ki se nanašajo na delo upravnega aparata in odnosa uslužbencev do dela, z borbo za temeljito proučitev vsakega delovnega mesta, za pravilen razpored kadrov, z borbo za napredek organizacije dela, z racionalizacijo dela in dviga delovnega učinka uslužbencev, za njihov strokovni in ideološki dvig, za krepitev delovne discipline in novega odnosa do dela. Tako pri delu za sistemizacijo odpravljamo napake, ki so se kazale v tem, da so sistemizacijo razumevali kot administrativno mero organiza-cijsko-tehničnega značaja. Razumeti in izvajati jo je treba kot vprašanje stila dela in načina vodstva v upravnem aparatu in hkrati kot vprašanje borbe za pocenitev državnega aparata.
Dosedanje izkušnje pri delu za sistemizacijo so pokazale, da je marsikje še
Najvažnejša naloga državno administrativnih in pravosodnih ustanov - znižanje stroškov
Z LASTNIMI SILAMI GRADIMO SOCIALIZEM
Rudarji to topilci svinca Mežica -Žerjav so uspešno začeli tretje plansko leto. V januarju in februarju so plan dosegli in presegli m tudi za marec pravijo:	Do sedaj srno 15%
čez! Mežiški rudarji so torej nad planom s svojo proizvodnjo in to pomeni za naše gospodarstvo mnogo. Pomeni pa tudi, da se ti vztrajni borci za plan zavedajo, da z lastnimi silami gradimo našo težko industrijo.
Znižanju polne lastne cene so posvetili vso pozornost. In kako bodo dosegli znižanje?
O tem so se pogovorili v nedeljo na skupnem posvetovanju uorave in sindikalne podružnice. Ugotovili so, da bi v borbi za dosego proizvodnje kakor tudi boljše kakovosti lahko dosegli še večje uspehe, če bi bila vsa delovna sila v rudniku in v topilnici pravilno bolj razporejena, — če bi posvetili vso pozornost vozičkom, vrtalnemu orodju in strojnim napravam sploh, da bodo zdržale dotlej, dokler si sami ne ustvarimo novih. Tovariši iz jamskih obratov so kritizirali, da povečava proizvodne stroške pomanjkanje kretnic. Ker postavljajo . tračnice brez vodomernic, jih morajo cesto popravljati, kar jemlje čas in denar. Tudi vozički na osmem obzorju zaradi neprimernih tračnic iztirjajo,
kar ovira nemoten prevoz. Udeleženci konference so opozorili, da so pri raiztreljevanju zaposleni večinoma novinci, ki zaradi neznanja po nepotrebnem trošijo razstrelivo, dočim bi pri pravilnem ravnanju e tem materialom, lahko znatno znižali proizvodne stroške.
Najbolj pa bodo rudarji in topilci svinca znižali proizvodne stroške s tehnološkim izboljšanjem Rotacije. S prestavitvijo cinkovega filtra bodo dnevno prihranili 2 dnini, to je 8.600 dinarjev mesečno; cim bodo montirali verižni podajalnik, bodo prihranili 1 dnino — 3.200 dinarjev mesečno; z izpraznitvijo čistilnega bazena bodo pridobili' okrog 6 ton svinčenega in cinkovega koncentrata; z reorganizacijo vodstva zunanjih del bodo prihranili mesečno 2.400 din, z odpravo nedeljskega obratovanja separacije 11.700 dinarjev na mesec, z dograditvijo skladišča za reagente mesečno 1.400 dinarjev, vrh vsega bodo pa se preprečili raztresanje reagentov. Za odpravo nedeljskega obratovanja separacije je treba, da jama redno izvaža izkopnino in da na Neuburgerju zgradijo rezervne bunkerje. S tem bi odpadel tudi zastoj v žičnikih, kjer zdaj večkrat čakajo na izkopnino. Pred izbiralnico bi bilo treba zgraditi
še en čistilni bazen. Na ta način bi lahko izmenoma izprazajevali in preprečili odtok materiala v Mežo.
V	topilnici pa je uujio potrebno postaviti novo peč, ki bo predelovala toliko materiala, kolikor st ga doslej predelovali dve peči. Na ta način bodo prihranili 12- ljudi in 60.000 dinarjev na mesec. Ker bo na nori peči proizvodni proces mnogo hitrejši, bodo porabili manj koksa in s tem prihranili 70.00 dinarjev mesečno.
Gbratovodje bodo morali etrože paziti na potrošnjo olj to masti za stroje in to potrošnjo normirati.
Poleg omenjenega, so še marsikaj predlagali za znižanje polne lastne cene. Posebno važen je sklep, da bodo obratovodje v soglasju in sodelovanju s partijsko in sindikalno organizacijo ustanovili po posameznih obratih lastne komisije za znižanje polne lastne cene in te bodo obveščale glavno komisijo za znižanje polne lastne cene pri podjetju o svojih uspehih.
V	borbi za znižanje polne lastne cene se bo kolektiv kar najbolj naslonil na predloge delavcev. Zato bodo organizirali pogostejše sestanke sindikalnih skupin, na katerih bodo individualno razpravljali s posamezniki, da pr| zniževanju polne lastne cene tudi kakovost ne bo trpela.
zmiulemo
Tako pa ne
proizvodnih stroškov
Ko sta sindikalna podružnica in uprava rudnika Mežica opozarjali na važnost znižanja PLC, sta pa vedno in povsod poudarjali, da znižanje stroškov ne sme iti nikoli na breme plač delavcev in nameščencev, ki so določene z uredbami vlade FLRJ. Da so vsi pododbori in obraji znali o letu 1948 pravilno prikazovati pomen znižanja PLC, je dokaz tudi o tem, da je plan znižanja bil presežen za nekaj odstotkov. Vendar o dokončnem znižanju PLC ne moremo govoriti nikoli, ker se vedno odpirajo nove možnosti. Na poti o socializem vedno pogosteje mehaniziramo naše rudnike in podjetja, in pri tem nastajajo obratne izboljšave. k'i včasih pomembno posežejo v PLC. O osem tem je obravnaval rudniški in sindikalni aktiv in prevzel nase odgovornost za sprejete sklepe.
Pododbori in skupine so to svojo naloge prevzele kot častno obveznost, obratooodstva pa po svoji liniji nalogo, da kontrolirajo sprejete sklepe. Ob zadnjem izplačilu mezd v gradbenem oddelku našega rudnika pa je med osem članstvom nastalo nemalo začudenje, ko je vsak ugotovil, da ni prejel takega zaslužka, kakor mu ga predpisuje uredba. Razumljivo je, da se je članstvo obrnilo na pododbor z vprašanjem, zakaj se jim je nenadoma zmanjšala plača. Odborniki, pododbora, ki so sami s kislim obrazom prejemali svojo plačo, jim razumljivo niso mogli dati nikakega odgovora. Tudi njim ni bilo ničesar znanega o kakem znižanju plač. Stvar je po daljši poti prišla v razpravo na seji upravnega odbora sindikalne podružnice. Naslednji dan so ugotovili, da je gradbeni oddelek samovoljno, o svrlio »znižanja PLC s, odtrgal 5—7 odstotkov od plače vsakemu delavcu. Na vprašanje, kako so prišli do takih zaključkov, so odgovorili, da tako delajo tudi pri gradbenem podjetju »Konstruktor« o Mariboru in da se je stvar ^obnesla«.
Naše delovno ljudstvo pozdravlja samoiniciativnost, ker so se s tem že rešila številna vprašanja v naših podjetjih. Marsikatero delovno mesto se je po zaslugi samoiniciativnosti tega ali onega tovariša mehaniziralo in je s tem sprostilo delovne moči, da so bile lahko premeščene drugam To je znižanje PLC. To je pot o socializem. Vedno in povsod so bili sindikalni aktivisti tisti, ki so bili duša tem samo-
iniciativnim akcijam. Pran tako skrbi za reševanje takih problemov partijska organizacija, ki tudi o našem rudniku prihaja vedno bolj na čelo naših rudarjevo kot avantgarda delovnega razreda. Zniževati PLC na račun realnih zaslužkov naših delavcev in nameščencev pa ni samo protizakonito, ampak je prav tako nesocialističen način, doseči uspeh v zniževanju PLC. In to mora upoštevati tehnik oddelka tov. Bore Vinko kakor tudi odgovorni vodje v oddelku, ki naj se v bodoče o vprašanju znižanja PLC posvetuj z j j s svojimi sindikalnimi aktivi, ki j’m bodo nedvomno pravilno svetovali.	Z L.
STEKLARNA HRASTNIK IZPOLNILA ČETRTLETNI PLAN S 102 "A
Delovni kolektiv Steklarne Hrastnik je letos na podlagi' lanskoletnih izkušenj še z večjo skrbjo pristopil k izpolnjevanju planskih nalog. Skozi vse tri mesece so naloge, ki so jim bile po planu določene, kljub raznim težavam, častno izpolnjevali.
V tem letu so postavili tudi že 90% tehničnih norm in tako dvignili storilnost dela. Najboljši delavec je Anton Silur, ki tudi novo tehnično normo visoko presega. Pri stroju za izdelavo kozarcev za vlaganje je pravi mojster. Izkazal se je tudi Miha Komad, saj «0 njegovi proizvodi' po kakovosti v tovarni najboljši.
še pred 1. majem pa bodo letos prvič proglasili najboljše delavca za udarnike.
Občni zbor Krajevnega odbora sindikata grafične Industrije v Ljubljani
vrsta odvilnih delovnih mest, da posamezni uslužbenci na svojih delovnih mestih niso povsem zaposleni, dočim ponekod nekateri oddelki nimajo najpotrebnejšega kadra. Prav tako niso redki primeri, da so naši strokovni kadri zaposleni na drugih mestih, kakor pa so strokovno usposobljeni, na primer geometer ali pravnik opravlja administrativne posle itd., druge pa zopet neplansko premeščajo z enega dela na drugo. Pri sistemizaciji je treba opozarjati tudi na nepravilnosti v izvajanju predpisov o plačah in nagrajevanju uslužbencev, ki imajo ponekod višje položaje in plače, kot jim gredo, ponekod pa izvajajo uredbo na škodo uslužbencev, kar nikakor ni vzpodbuda za strokovno usposabljanje in prizadevanje pri delu.
V borbi za štednjo je treba predvsem štediti s pisarniškim materialom, papirjem, svinčniki, črnilom itd., čuvati inventar, stroje, štediti s kurjavo in razsvetljavo ter bolj sistematično in pravilneje razporejati material, voditi evidenco in nadzorstvo nad potrošnjo ter določiti norme za potrošnjo materiala.^
Pri tej važni nalogi za znižanje stroškov državne uprave so sindikalne organizacije pokazale veliko aktivnost in niso redki primeri, ko so posamezni uslužbenci m pomožno osebje po ustanovah sami popravili inventar m druge predmete in s tem znatno prispevali k znižanju stroškov. Dogajalo pa se je tudi, da so bile sindikalne organizacije,brezbrižne do tega vprašanja, zato bodo morale v bodoče prav vse sindikalne organizacije skrbeti za čim večjo pocenitev državne uprave in administracije in krepiti naš socialistični državni aparat. To je najvažnejša naloga, ki jo postavlja pred državno upravo in sindikalne organizacije naše najvišje državno vodstvo in Partija.
20. marca 1949 je bil v dvorani »Grafike« redni občni zbor krajevnega odbora sindikatov grafične industrije v Ljubljani. Na občnih zborih podružnic so bili izbrani 104 delegati, na občni zbor na jih je prišlo samo 69. To je vsekakor dokaz, da podružnice pri volitvah delegatov niso izbirale najboljših, na jvestnejših, im najzavedtiejših članov. Malomaren odnos delegatov cIo volitev je pokazalo še to, da je 1.6 delegatov odšlo z občnega zbora še pred zaključkom volitev.
KOS tov. Pelicon je podal kratko, vendar nazorno analizo političnega in ekonomskega življenja doma in zunaj države.
Nato je obdelal delo podružnic in krajevnega odbora po posameznih sektorjih dela.
Prj izpolnjevanju planskih nalog v njihovi industriji pa so se pokazale razne napake, ki kažejo na premajhno delavnost sindikalnih aktivistov v pogledu politične vzgoje delavstva. Najznačilnejše napake so se zgodile na primer pri organizaciji tekmovanja v tiskarni »Ljudske pravice«, ki je zaradi tega izpadla iz zveznega in republiškega tekmovanja, dalje prj prevedbi uslužbencev, pri proglašanju udarnikov in racionalizatorjev itd. Prav pri diskusiji o teh problemih pa se je pokazalo nepravilno gledanje delegatov, ki so večinoma pristopili k reševanju problemov pralcticistično.
Govorili so tudi o uvedbi brigadne-ga sistema dela, kateremu dela posebne težave artiklska proizvodnja, kar je povzročilo na primer v kartonažni tovarni padec proizvodnje pri prehodu od briga dne ga k artiklskemu delu. Delegat slavne direkcije je pojasnil, da v tem primeru ni bilo brigadno delo pravilno" postavljeno. Prav tako ovira raznovrstnost grafičnega dela dosledno uvajanje norm, čeprav kaže poročilo, da so bile norme v zadnjem letu že realnejše. Potrebna je tudi povezava z delavci grafične stroke v drugih republikah, da bi se prenašale njihove izkušnje tudi na naša podjetja. > Zagrebu je na primer uspelo normirati litografsko risanje, kar bi se dalo uvesti tudi pri na,s.'Vendar pa se še vedno pojavljajo v nekaterih podjetjih težnje, da bi se norme postavljale le po povprečni storilnosti delavca, lake norme seveda ne morejo bit; realne.
Za svoje delo v proizvodnji sta dobili medaljo dela tov. Korbar Angela in Inglič Antonija iz podjetja »Kar-
ton«, poleg tega pa je bilo v teku leta proglašenih 74 delavcev za udarnike. Diskusija pa je pokazala, da imajo ▼ mnogih primerih uprave podjetij napačen odnos do udarnikov, sicer se ne bi pripetilo, kakor se je v tiskarni »Ljudske pravice« in tiskarni »Slov. poročevalca«, da so morali čakati delavci z izpolnjenimi pogoji po p<* ir ta, da jim je bil priznan naslov udarnika. Pri podjetju »Mepa« v Mariboru pa čaka delavstvo še danes, kdaj mu bo izplačana nagrada 23.000 din, ki mu je bila nakazana za dosežene uspehe lanskoletnega prvomajskega tekmovanja. Taka zavlačevanja kažejo na nepravilen odnos do socialističnega tekmovanja in ubijajo pri delavstvu delovni polet. Zato je dolžnost sindikalnih funkcionarjev, da strogo pazijo na take pojave. Prav tako pa morajo tudi paziti, da ne bodo predlagani za udarnike delavci, ki niso izpolnili potrebnih pogojev, kar je pojav v drugih podružnicah.
Kakor se zavlačuje proglase vanj e udarnikov, se zavlačuje često tudi pro-glaševanje racionalizatorjev in novatorjev. Ugotovljeni so dalje primeri, da proglašeni racionalizatorji niso dobili vseh dobrin, ki jim jamči zakon.
Tudi sorazmerno nizka delovna disciplina, ki se kaže predvsem v velikem odstotku obolenj, dokazuje, da sindikalni odbori grafičnih podružnic le vse premalo prikazujejo važnost dela in ga ne osvetlijo dovolj z ideološko politične strani, zato nima delavstvo več pravega odnosa do dela, kar se kaže še prav posebno v težnjah nekaterih podjetij, da si ustvarjajo de-lovne_ rezerve in v padcu kakovosti grafičnih proizvodov.
Prav zato pa je potrebno, da se odbori sindikalnih podružnic posvetijo predvsem ideološko-politični vzgoji delavstva, biti morajo pri svojem delu spretni in se ne smejo zanašati na uspehe raznih šablonskih in birokrati čni h načinov organizacije, posvetiti morajo vse svoje sile agit-kolektivom po podjetjih in se zavedati; da ideološko politično delo ni samo naloga kulturno - prosvetnega referenta io njegove komisije, temveč temeljna naloga prav vseh sindikalnih funkcionarjev. šele če bodo sindikalni funkcionarji tako pojmovali svoje naloga« bomo imeli jamstvo, da se bo ideolo-ško-politična raven grafičnega delavstva dvignila, kar ho imelo uspehe tudi v proizvodnji1.
vid n® P. 8-
Občni zbor KOS-ov državnih administrativnih in pravosodnih ustanov v Ljubljani in Mariboru
Tudi sindikati v administrativnih ustanovah se morajo resno pripraviti na to, kako bi dvignil i storilnost dela, zmanjšali upravne stroške ter tako prispevali svoj delež za izgradnjo socializma. Na občnem zboru administrativnih in pravosodnih uslužbencev v Ljubljani so ugotovili dobre uspehe v kulturno prosvetnem in fizkul-tiirnem delu, dočim pa pri delu za sistemizacijo za izboljšanje dela in plače, še niso prebrodili začetnih težav, zaradi česar so bili uspehi dokaj skromni.
V diskusiji je tov. Malej seznanil občni zbor s prvimi uspehi r.rigaduega načina dela na ministrstvu za indu-
tudi
stri jo in rudarstvo. Opozorili |n.jj na pomanjkljivosti v delu sindircam Skupin.
Na občnem zboru državnih strativnih in pravosodnih usiuzbe v Mariboru so med drugim razp _ lja.lx -tudi o znižanju stroškov or/avu uprave kot o najvažnejši nalogU J■ je že nakazal V. kongres KPJ-za pocenitev uprave mora “obV, ritko vsestranske borbe za orga^ •	_
sko okrepitev in nadaljnji raz ,.Lycnj šega upravnega aparata ▼	‘ ev0#
upravni aparat, kakršen je .	^
jem bistvu in vlogi, ki jo ima P n gradnji države.
Topilnica rudnika Mežica je presegla trimesečni plan
KULTURA IN PROSVETA
Med številnimi obrati rudnika svinca v Mežici zavzema eno najvažnejših mest topilnica. Za metalna rudarska podjetja je topilnica tisti obrat, preko katerega pridemo do končnega proizvoda — metala. Dočim rudar v premogovniku odkoplje premog, ki se v separaciji le še opere in sortira, rudar v metalnem rudniku v jami ne pride do gotovega proizvoda in prc-mnogo-krat v kamnu, katerega izkoplje, ne vidi rudinine, ki je vsa preraščena s kamenjem. Kemični procesi v flotaciji, kjer se loči ruda od kamenja, šele omogočijo zadnjo fazo delovnega procesa — topljenje. Plan dela v mežiškem rudniku ne določa samo tonažo izkopanega rudnega kamenja ~~ izkopnine, ampak določa tudi odstotek rude, ki jo mora to kamenje vsebovati. Kot rezultat tega ima tudi flotatiija svoj plan, koliko mora znašati izplen koncentratov iz izkopnine. Na podlagi koncentratov pa dobi topilnica svoj plan proizvodnje svinca.
Topilnica rudnikov v Mežici je star nemehaniziran obrat, za katerega je v letošnjem planu kapitalne izgradnje določena popolna preureditev in mehanizacija. Vendar tudi pod pogoji, kakršni so kot dediščina preteklosti prišli v ljudsko laist. izpolnjujejo na-loge našega plana. Kako zastarele eo vse naprave v topilnici, nam potrjuje dejstvo, da je treba vsako ploščo 8 .j?Ca, preden pride v vagon na želež-mski postaji, dvigniti 1? krat. Poklicne bolezni, ki izhajajo iz zastarelih na-Prav, pa tudi iz prehranbenih težkoč, zavirajo delovni polet, ki bi bil v danih razmerah boljši. Pa tudi pod pogoji, ki so, topilci častno izpolnjujejo planske naloge tretjega leta naše petletke. Prvo četrtletje je topilnica iz-
polnila plan surovega svinca 106%, rafiniranega pa s 111.5%. Nestrokovnjak bi trdil, da je nemogoče izpolniti plan rafiniranega svinca višje kot pa surovega. Pa je vendar mogoče. Skrbno in vestno delo topilcev, pretopil-cev in vlivarjev blokov, rodijo tak uspeh. Plan surovega svinca določa to-nažo pa tudi odstotek odpadkov, ki ga bo imel svinec, ko pride v rabinati jo. V kolikor pa topilci na ognjiščih tope vestnejše, da izgori večji del žvepla in izpuhti večji odstotek ostalih rudnih primesi, vsebujejo nato surovi Moki tudi manj nečistoče in več čistega svinca se natoči v rafinatijske kalupe. Tako je mogoče v odstotkih doseči boljši uspeh v rafiniranemu svincu, kot v surovem.
Na izkušnjah lanskoletnih uspehov in napak je letos prva naloga enakomerno odvijanje plana. Januarski plan je bil dosežen v surovem svincu 10Q%, v rafiniranem 100.2%, februarja v surovem 104.5%, rafiniranem 1.07.2%. Rezultati marcu pa pomenijo triumf doseženega dela po osvoboditvi, še nikoli v zgodovini topilnico ni bila dosežena taka proizvodnost in je bil plan v surovem svincu dosežen s 115%. v rafiniranem pa s 125.7%.	1
Te suhe številke pomenijo mnogo. Ne samo mnogo truda in naporov, znoja in skrbi naših najboljših tovarišev — Koležnik Martina, Lakner Ferda, Kerta Silvestra, Špeh Ivana in še mnogo drugih, kakor tudi tehničnega osebja ing. Uršič Franca, Gnvej-šek Antona in mladega upravuika-komunista Makuc Stanka. Te suhe številke presege plana so ponoven odgovor klevetnikom naše Partije in tovariša Tita in so hkrati močan vir deviz za uspešno izvršitev nalog našega petletnega platna,	L. Z.
Ob 81 letnici rojstva Maksima Gorkega
Maksim Gorki, s svojim rojstnim imenom Aleksej Maksimovič Peškov, je bil rojen 16. marca (po novem koledarju 28. marca) leta 1868. v Nižjem Novgorodu, ki je bil leta 1932. njemu v čast prekrščen v Gorki.
Maksim Gorki je bil sin obrtnika-barvarja, ki pa je umrl že 1. 1872, s čimer se je začela za mladega Maksima težka življenjska pot. Komaj 9 let
Ekenomiia Tovarne alimrniia skrbi za šzbolgšanie prehrane delavcev
Na prostorih, kjer so tisoči Slovencev trpeli pod gestapovskim škornjem, *e širi danes lepo urejena ekonomija To-arne glinice in aluminija v Strnišču pri 'uju. V prostorih gradu, kjer se je šo-P,rd okupator, se nahajajo lepo urejeni stanovanjski in upravni prostori tovarniške ekonomije.
Po pobegu fašistične drhali je naša 'judska oblast dodelila grad, z gospodarskimi poslopji, upravi tovarne. Prostori so se nahajali v slabem stanju, gospo-
»‘““j"! s'-’*’!-”-’ j c pri iraKiorism, irenuteK za tem te darstvo je bilo brez vsakega orodja, brez zopet na drugem koncu pri živini. K
živine. Upravniku tov. Selanu Alojzu je c/ln' -----------” •	• • ■	-	-	-
bila poverjena odgovorna naloga. Kot star aktivist se je svoje naloge dobro zavedal. S požrtvovalnostjo je kmalu dvignil opustošeno gospodarstvo. Naba-, Je živino, uredil hleve, popravil opu-stosene prostore in obdelal zemljišča, f-konomija je zelo obširna, saj ima 142 inu0v orne zemlje, poleg tega pa še u ua travnikov in 345 ha gozdov.
. Na ekonomiji redijo danes za potrebe uelavsko-nameščenskih menz in potrebe delavstva 30 glav goveje živine, okrog ?00 perutnine in 154 prašičev. Tudi svojo vrtnarijo imajo, katera bo letos krila vse potrebe delavstva tovarne in Gradisa. V urejenih toplih gredah se bujno razvija zelenjava. V lepili svinjakih gojijo mlade prašiče. Ekonomija mora v letošnjem letu vzgojiti okrog 300 prašičev za potrebe delavstva, preostanek Pa bo dodeljen državnim posestvom.
... Ner se zaradi dotoka nove delovne *?. v podjetja izpopolnjuje tudi ekono-t ‘la> zato postajajo hlevi premajhni, j ‘°? je predvidena gradnja novih mo-rn,h hlevov, v katerih bodo imeli pro-
i 0ra za približno 80 glav goveje živine _	,	,_____j_
n . ~0 svinj. Za krmljenje svinj skrbi industrijski magazin. Tako zalaga eko-g .na Vidovič Terezija. Skrbno pazi na nomija industrijski magazin z jajci, zele-*oje številne »varovance*. Pred priho- njavo, krompirjem in ostalimi proizvodi. m na ekonomijo je polnih 6 let garala	r.
pri raznih kulakih, s sedanjo službo je zadovoljna in svoje delo opravlja z velikim veseljem.
Pri ogromnem kupu repe stojijo Mišič Pavla, Škvorc Julčka in Kolar Erna. Pridne roke urno režejo belo repo za krmljenje svinj. Vesele so in na vprašanje, kaj delajo, šegavo odgovarjajo, da se uče kuhati, nakar se bodo možile. Velik je obseg dela na ekonomiji. Skrbnega ekonoma Selana vidiš povsod. Zdaj je pri traktoristu, trenutek za tem je že
,	______ ljub
50% zasedbi predvidenega števila delavcev na ekonomiji, opravljajo vsa dela pravočasno. Mladi traktorist veselo podi svoj traktor po obsežni njivi poleg ekonomije. Dolga vrsta delavčev, ki so prišli iz tovarne na prostovoljno delo, se sklanja in odbira kamenje ter grabi grušč z zoranih njiv. Skoraj 85% se odzivajo delavci iz tovarne na prostovoljno delo na ekonomiji. Zavedajo se, kakšno važnost zavzema ekonomija za njihovo prehrano. Trud, ki ga vlagajo najboljši delavci na ekonomiji kot so vrtnar Brodnik Ivan, ki se je pred kratkim vrnil iz inozemstva v domovino, Lah Terezija, Živkovič Franc, Klasinc Terezija, Lizi Anton, Kaisisberger Marija in ostali, se odraža že v preskrbi delavstva.
V lepo urejeni jedilnici dobiš poceni izdatno kosilo in tudi kozarček vina za potrebo. V urejenih oskrbovanih stanovanjih, ki jih imajo delavci brezplačno, sejim nudi pošteno zaslužen počitek po težkem delu. Na ekonomiji uvajajo norme. Pri krmljenju svinj presegajo pridne delavke normo za 35%. Za ostala dela pa se norme pripravljajo.
Razni viški se oddajajo v prodajo v
star se je tudi učil za risarja, od koder pa je ušel, postal kuharček na parniku, nato lovec ptic-pevk, postal spet risar cerkvenih slik, od tam odšel in bil ladijski kuharski pomočnik. Takrat je začel pisati. Vstopil je nato v službo prodajalca svetih podob, ves čas pridno bral in študirla, postal pekovski pomočnik in navezal stike z revolucionarnimi študenti, bil pa v sebi ves razkrojen, tako da je 1. 1887, poizkusil samomor in po ozdravljenju postal železniški čuvaj, nato pa tehtničar. L. 1889., ko -je potoval skozi Tulo in Moskvo domov, so ga obdolžili nihilizma in ga zaprli. Takrat se je tudi seznanil z marksisti. Iz zaporov Se je jel potikat; malodane po vsej Rusiji, bil med potjo težak, pristaniški delavec, bosjak, krošnjar, spoznal je ogromno število ljudi, delavcev, potepuhov, siromakov in drugih. T eta 1892. pa je časopis »Kavkaz« objavil njegovo povest »Makar Cudra«, ki jo imamo tudi v slovenščini v prevodu I. Vouka.
Ko sta leta 1898 izšli dve knjigi njegovih povesti in skic, sta doživeli tako velik uspeh, da Gorki ni postal mahoma slaven v Rusiji, temveč tud; izven nje, L. 1902. je že bila uprizorjena njegova drama »Na dnu« v Umetniškem gledališču Stanislavskega, ki je imela tako prepričevalno moč in tako resnično življenjskosta, da je vlada prepovedala uprizoritev v provinci, kajti v tem času se je Gorki že navezal na levico socialno demokratske stranke (boljševiške), katero je vodil Lenin. Sodeloval je pri revoluciji 1. 1905, bil aretiran in zaprt, toda kmalu izpuščen na pritisk napredne svetovne javnosti. L. 1906. se je umaknil iz Rusije, odpotoval v Ameriko in se končno naselil na otoku Capri. Leta 1913. se je vrnil v svojo domovino in je v revoluciji 1917. igral pomembno vlogo. Leta 1924. je zaradi bolezni spet odpotoval na Capri, od koder pa se je za svojo šestdesetletnico vrnil v Sovjetsko zvezo, kjer je doživel tako veličasten sprejem, kakor morda še noben pisatelj na svetu. Vključil se je v javno življenje, kar pa ni bilo všeč notranjim sovražnikom Sovjetske zveze, predvsem trockistom, ki so pospešili njegovo smrt 18. junija 1936.
Njegovo delo je velikansko. Od prvih črtic, skic in povesti, preko dram »Na dnu«. »Otroci sonca« itd. do romanov:	»Foma Gozd jejev«, »Mati«,
»Spores«, »Spicelj«. »Poletje«, »Arta-monovi«, »Trije ljudje« itd., itd. pa do spominov »Detinstvo«, »Med tujimi ljudmi« in »Moje univerze« ter do njegovih člankov, esejev, razprav itd., itd. — je rastla njegova umetniška sila do tiste veličine, ki jo je izrazil v svojem »človeku«, k-jer pravi: »Vse je v človeku — vse je za človeka« in: »Tako stopa človek-puntar skozi tegobni mrak življenjskih ugank — naprej, više, zmeraj naprej in zmeraj više!« Tu je iz polnega srca zapel svojo vero v socialistično borbo, v socialistično človečnost in v tostranost.
Tako se je Gorki postavil ob stran ne le svojim predhodnikom Tolstoju, Dostojevskemu, Puškinu. Leskovu, Čehovu in drugim, temveč tudi ostalim velikim svetovnim umetnikom — obenem pa postavil temelje, na katerih zdaj raste in se razcveta socialistični realizem.
Katica Hrvafska ob HO letnici
Leta 1836 je Ljudevit Gaj o :Danici ilirski« predlagal, vaj se ustanovi društvo, ki bi izdajalo knjige o narodnem jeziku. Istega leta je hrvatski sabor postavil sklep o usUmoovtvi takega društva, vendar je bilo treba počakati, da bo ta sklep potrjen. Potrdila pa ni bilo. Narodne zavesti pa ni bilo mogoče potlačiti, zato so se začele ustanavljati narodne čitalnice, ki niso po-irebovale nikakršnih dovoljenj, ker so jih ustanavljale kar uprave mest same.
Prva taka čitalnica je bila ustanovljena v Varaždinu, druga v Karlovcu, tretja pa v Zagrebu, vse v letu 1838. Njim so sledila druga mesta o Ervat-ski in Slavoniji, ki so začela smatrati zagrebško čitalnico za svojo centralo, ki je tudi sama razširila svoj delokrog, ustanovila Narodno gledališče. Gospodarsko društvo, muzej itd. in leta 1839
sklenila, da se poleg teh institucij v njenem okviru ustanovi Matica ilirska, ki naj izdaja »koristne knjige v ilirskem jeziku na občinske stroške«. Ker za to ni bilo potrebno nikakršno posebno dovoljenje, so izbrali Ljudevita Gaja, da sestavi pravila. Ker ta pravila niso bila potrjena, so leta 1842, ko se stvar ni nikamor premaknila, ustanovili glavnico za izdajanje knjig z naslovom i>Matica ilirska«. Ta fond v okviru čitalnice ni potreboval pravil, pač pa mu je bil postavljen poseben odbor s predsednikom Ljudevitom Gajem. Leta 1830 je Matica ilirska postala samostojna, leta 1874 pa je spremenila ime d »Matico hrvatsko*. 3. februarja 1948 pa je naša vlada s posebnim aktom dovolila Matici hrvatski vse njeno deloonje, obenem pa razširitev njenega delokroga po vsem ozemlju naše nove Jugoslavije.
Kahsne knjige nam bo dala letos Državna založba Slovenije
Proč s takšno nekulturnostjo
v naši zdravstveni ustanovi
jettjj! kulturnem poslovanju v naših pod-cei rt ln ustanovah se je doslej že preda Sovorilo, pa tudi pisalo. Kljub temu, vili v tem pogledu marsikje napra-vSemZe velik korak naprej in pometli z svoj"1’ *i so mislili, da smejo stresati Pa $ nevoljo nad vsakomur po mili volji, b0 ^e vendar najdemo primere, ki jih liajo- 1 PovsO'd tam, kjer se še pojav-Vseml\kier 6 takšnimi ostanki niso po-- _ obračunali, odločno izkoreniniti.
Ed
v p®11, takšnih primerov se je dogodil eueljek popoldne v Šlajmerjevem tb-	kirurgiji v ordinaciji tovariša
ki a Košaka, kjer zdravniška se-o*čen )e dodeljena pri .delu,, na za-pravjja vsekakor nekulturen način od-zdrarvniM^oiente, ki se zatekajo po smo čakaj; Pomoč. Tako je ta dan, ko ®topila tud,tla PrežMd, med drugimi pri-Zaradi boleV°kr°S 60 let stara ženica, zdravniško ClIX na prstu se je zatekla po bujoči zdrafomoi; v to ordinacijo. Služ-kljub svoji Z^k dr, Mirko Košak jo je dolžnosti, kjZaposlenosti, zavedajoč se riško in '7 • 1° ima kot zdravnik, tova-Vostjo sprejele. zdravniško potrpežljivo da gori p - J.n uudil potrebno pomoč.
y roke zdrahi1, ko ie potem Prišla šc ln je ta r,= Vm,s,ki sestrj v tej ordinaciji t ovil a, da .Podlagi, bolniškega lista ugodijo, kamor"’19 c-, prišIa v pravo ordi-da bi zdravn -j6 kl a napotena! Namesto Verjetno zaral^ ®estra ženicL ki se je zatekla v To ®tarostl Povsem nevede tovariški način1"	na dostojen in
bencu, ki j *oit se spodobi usluž-delovnemu fLfc v socialistični državi Jo »pregrešila«. Prasnila, v čem se * ,e z111* nanjo vso svojo
grobost, jezo in nekulturnost, ki s e ji je kaj malo prilegala:
Ta primer zdravniške sestre v kirur-' giji -Šlajmerjevega doma je še posebno kričeč. Prvič zato, ker se je dogodil v zdravstveni ustanovi, ki je namenjena delovnim ljudem, kjer bi morali biti kulturnost in obzirnost do bolnikov še posebno na višku, drugič pa tudi zato, ker se takšen oblasten in gospodovalen nastop zdravniške sestre prav nič ne sklada z vso hvalevredno uslužnostjo zdravnika in ubija njegovo avtoriteto. Zato zasluži ta primer nekulturnega ponašanja zdravniške sestre vso grajo, sindikalno podružnico v tej ustanovi pa opozarja, da z ljudmi, ki se še ne zavedajo, kakšni morajo biti njihovi odnosi do delovnih ljudi — posebno pa še do bolnikov — temeljito obračuna.
Še ena o tem, kako vrednoti medicinska sestra odgovornost *■ zdravniškega poklica
V bodoče bodo morali zdravniki na Državnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani poleg svojega zdravniškega dela sami opravljati tudi administrativno delo asistentke, če bo ta zbolela!
Takšno stališče je namreč po hrupnem razpravljanju zavzela medicinska sestra v ponedeljek popoldne v sobi št. 7 na Državnem zavodu za socialno z a v a rovanje, Miklošičeva cesta 20, ko je zaznala, da bo treba nadomeščati eno izmed obolelih medicinskih sester-
Državna založba Slovenije bo v letošnjem letu izdala najprej tretjo knjigo Jurčiča, ki bo prinesla »Grad Ro-jinjec, »Kloštrskega Žolnirja« in »Desetega brata«. Nato izide druga knjiga Kersnika s »Cjklamnom« in »Agitatorjem«. V tisku je tudj že delo Dragotina Ketteje, druga knjiga Srečka Kosovela pa bo zaključni del ustvaritev tega prezgodaj umrlega pesnika. Vsebovala bo njegove članke, prozo in nedovršene stvari. Za tem izide prvi del Tavčarjevih spisov, na kar bomo dobili tretjo knjigo Kersnika.
Iz svetovne literature izide prvi del novel Antona Čehova, izbrane povesiti Vladimira Korolenka, Gogoljeve »Mrtve duše« in Saltakova-Ščedrina »Gosjio-Aa Golovljovi«, Balzacov roman »sa-grinova koža«, Flaubertova »Sentimentalna vzgoja«, W. M. Thackerava roman »Hemiry Esmond« in Plutarhovo »Življenje velikih Rimljanov«.
Med slovenskimi novostmi bosta letos izšla dva romana Miška Kranjca: »Pisarna«, roman o stari oblasti, in »Pod zvezdo«, roman ljudske oblasti, Juša Kozaka »Lesena žlica«, drugi del, dnevnik iz narodno-osvobodllne borbe od Edvarda Kocbeka, Franceta Bevka »Novele« — in morda še katero drugo delo.
Za stopetdesetletmco rojstva Puškina bodo letos izšle tri knjijge in sicer: njegove pesmi, njegova proza, kakor: »Belkinove povesti«, »Dobrovski«, »Pikova dama«, »Zamorec Petra Velikega« itd., in njegova dramatika, ki bo vsebovala »Borisa Godunova«, »Skopega viteza«, Male tragedije«, »Mozarta in SaTierija«, »Kamnitega gosta« in »Gostijo v času kuge«.
Od jugoslovanskih pisateljev bo poleg »Albuma o Prešernu« in državne jubilejne izdaje Prešernovih pesmi izšel roman »V registraturi« od Antona Kovačiča, Stankovičev roman »Nečista kri« in Mažuraničeva’ pesnitev »Smrt Smail-age čengiča« z izčrpnim uvodom lirvatskega vseučiliškega profesorja dr. Antona Bar a ca.
Založba bo tudj nadaljevala z zbirko »Klasje« in e »Prirodozna ust veno
knjižnico«, v kateri bo izšlo Danvino-vo »Potovanje na ladji Beagle«, Ilešiče va »Geografija Sovjetske zveze«, dr. M. Zeieva »Človek na oceanu«, dr B, Škerlja »Razvoj človeka« in Marcela Prenamta »Biologija in marksizem«.
Poleg vsega tega bo izšel še roman T. Caldwellove »Dinastija smrti«, roman sovjetskega pisatelja Bubenova »Bela breza« Šestakov »Kratki pregled zgodovine ZSSR«, Kotnikov »Sl o venski-ruski slovar«, Gončarova »Pedagogika«, Medinskega »Zgodovina pedagogike« in Marenka razprava »O družinski vzgoji«.
Tako na>m Državna založba Slovenije pripravlja bogato žetev, ki bo delovnemu ljudstvu tešila glad po kulturnemu izživljanju in kulturnemu napredovanju
Gospodarski zemljepis FLRJ
Ministrstvo za znanost in kulturo v naši zvezni vladi je te dijj imenovalo uredniško komisijo za izdajo knjige »Ekonomska geografija FNRJ« ki je __ namenjena prav vsakomur, ki hoče spoznati gospodarstvo svoje domovine, posebej pa še študentom, ki bodo iz knjige črpali potrebno znanje.
Knjiga bo prevedena tudi v tuje jezike, da se bo inozemstvo spoznalo z resničnim stanjem v naši državi. Imela pa bo čez 700 strani teksta na velikem formatu in nad 100 raznih ilustracij. Razdeljena bo v več delov, ki bodo obravnavali geografski prikaz prirodnih pogojev in prebivalstva naše države, prilike v bivši Jugoslaviji, tedanje proizvajalne odnose Jn stopnjo izkoriščevanja prirodnih bogastev, socialno _ ekonomsko strukturo FNRJ in življenjsko raven prebivalstva, vprašanja proizvodnje in izmenjavanja dobrin, razvoj poljedelstva, posebej pa ho še podana ekonomska geografija vsake posamezne republike.
Na knjigj delajo naš; največji stro- * kovnjaki, učenjaki, vodje gospodarskega življenja, geografi, ekonomisti, agronomi, inženirji itd. Knjigd ho pri pravljena za tisk konec septembra.
Naše gledališče
ANTON INGOLIČ: LIK0F
Naš pisatelj Anton Ingolič, ki je znan že po svojih romanih, kakor Lukarji. Na splavih. Vinski vrh itd. — pa tudi po svojih novelah, je letos končal novo delo, dramo »Likoic, ki je imela .svojo krstno predstavo 8. t. m. v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Sicer to ni njegov dramski prvenec, saj je z dramatiko začel že leta 1934, ko je napisal igro »Zgrešena pota«, ki je bila igrana v Mestnem gledališču v Ptuju, igro »Mlatilnica« ki rešuje problem borbe med lastniki mlatilnic in delavci, ki streme za tem, da mlatilnica preide v zadružno last igro »Krapi« kjer raz-krinkuje malomeščansko življenje stare Jugoslavije in še nekaj mladinskih iger. od katerih je režiser lutkovnega gledališča Šorn priredil eno za lutkovni oder in se uprizarja v Ljubljani.
Nova Ingoličeva drama obdeluje problem zadružnega hotenja v novi Jugoslaviji po osvoboditvi. Popisuje borbo prejšnjih izkoriščevalcev z delovnim ljudstvom na gospodarskem področju. V zadružno gibanje in v zadružne odbore se špekulativno vrivajo reakcionarni elementi, da bi sami postali voditelji tega gibanja in da bi ga odvrnili od socialističnega zanosa. V tem okviru se tvorijo značaji in dobiva drama svoj zagon. Drama bo izšla tudi v tisku in takrat bomo o njej natančno poročali. Za sedaj naj govori avtor sam, ki pravi o svoji drami:
»V njej gre za očiščenje zadrug od raznih saboterskih, spekulantskih in egoističnih elementov, ki nimajo s pravo zadružno mislijo ničesar skupnega. Ti maloštevilni elementi izrabljajo zadrugo za dosego svojih, skupnosti škodljivih političnih in o-sebnih smotrov. Drama ima namen prikazati poleg teh elementov še zadružnike bivše dolgoletne viničarje, kako se počasi usmerjajo v novo življenje. Prikazati hoče njihovo rast. V drami gre tudi za odkrivanje zločina. ki je bil storjen med okupacijo. Poleg tega sem v »Likofu« poskušal prikazati življenje in vzdušje v naših vingradniških zadrugah.«
Komedija A. S. Gribojedeva: »GORJE PAMETNEMU«
ki jo bo v začetku aprila igrala ljubljanska Drame, ie pravkar izšla turi Državni založbi Slovenije v prevodu Josipa Vidmarja z opombami Mileta Klopčiča. Gribojedov je bil rojen 4. januarje 1795 v Moskvi in ,ie bil ubit v Teheranu 30. junija 1829. Tako ie slovenski prevod izšel za 120 letnico njegove smrti. Pesnik ie poleg Puškina začetnik ruskega realizma. Njegova komedija »Gorje pametnemu« pa spada med naj večje tovrstne ustvaritve sveta.
'WKMK£E[M
»Na svoji zemlji« je v Beogradu gledalo 160.453 ljudi
Še preden je prispel prvi slovenski umetniški film v Beograd, je časopisje pisalo o uspehih, ki jih je dosegel povsod, kjer so ga predvajali. Prebivalstvo je z radovednostjo čakalo, kdaj se bo moglo samo prepričati o njegovi vrednosti. Toda že dejstvo samo, da je film delo, ki je nastalo^ iz lastnih moči in z lastnimi tehničnimi sredstvi, je bilo pomembno, saj kaj takega pred vojno si še sanjati ne bi upali.
Potem ko je Beograd videl prve domače celovečerne iilme, je prišel na vrsto tudi film »Na svoji zemlji«. In to v dveh največjih kinematografskih dvoranah — »Beograd« in »Jadran«. Prve predstave v obeh dvoranah so se začele dne 21. februarja. »Politika« je kmalu zapisala: »Po petih dnevih je v stalno napolnjenih dvoranah gledalo iilm 31.850 oseb,«
V kinu »Beograd« je film gledalo 107 tisoč 233 ljudi in to v enem mesecu, ko so film predvajali. V kinu »Jadran« je prav tako po enem mesecu predvajanja gledalo film 53.720 oseb — skupaj 160 tisoč 453 gledalcev. Tako številna udeležba je bila le pri najboliših filmih. Že sama udeležba je dokaz, da je film dober, kajti vsak udeleženec je v glavnem izrazil svoje zadovoljstvo.
Splošno prepričanje je. da je »Triglav-Silm« sposoben ustvarjati še nadaljnja privlačna dela.
KOLARČEVA LJUDSKA UNIVERZA V BEOGRADU
bo letošnje leto poleg svoje založniške delavnosti, predavani, muzikalnih in drugih prireditev, ki jih bo imela v svojih prostorih organizirala svoja predavanja tudi na drugih ljudskih univerzah v svo-ii republiki — pa tudi v vseh večjih industrijskih središčih in kmetijskih delovnih zadrugah in to iz prirodoslovna, iz socialistične gradnje, sociali,stične preoh-razbe naše vasi. industrializacije, elektrifikacije naše države itd. Pripomnimo, da vsa predavanja Kolarčeve ljudske univerze izidejo tiskana - za letos se predvideva po ena brošura tedensko.
Komite! za podeljevanje Stalinskih nagrad
Komitet za podeljevanje Stalinskih nagrad ca področju umetnosti in književnosti je dokončal svoje delo. Kakor ie izjavil književnik Nikolaj Tihcmov, ie Komitet pretehtal okrog 400 predlogov za nagrajde, Letos ie bilo prav posebno zastopano slikarstvo, drama, proza in poezija — bilo pa ie predloženih Judi veliko del z gledališkega področja, iz arhitekture in kinematografije.
Šiba se je zaobrnila
Nedavno smo brali, kako so bolgarske obmejne oblasti nečloveško postopale z našimi obmejnimi organi, kako so s pretepanjem, mučenjem, s psovkami in žalitvami naših državnih voditeljev hotele prisiliti naše državljane, da bi le-ti prav tako psovali tiste naše ljudi, ki so nas, to se pravi narode Jugoslavije, popeljali skozi naj hujše čase naše zgodovine do zmage. Bolgarski tisk in radio sta z vedno večjo klevetniške kampanjo obrekovala in z najostudnejšimi lažmi obmetavala herojsko Partijo in njene voditelje, in to na način, kakršnega zgodovina odnosov dveh držav — in to zavezniških in prijateljskih držav! — ne pozna.. Kako daleč, do meje brezumnosti, gre ta klevetniška gonja, ki črpa svoje blato laži in obrekovanja iz resolucije Informbiroja in iz člankov glasila In-formbiroja ter iz klevetniške zakladnice moskovskega radia, nam priča dejstvo, da so v Bolgariji proglasili našega največjega pisatelja Ivana Cankarja za reakcionarja in prepovedali v Bolgariji uprizarjati njegove drame. Pa še dalje! Bolgarski pisatelji, ki so bili vse do zadnjega (in v resnici so še vedno in bodo!) navdušeni in iskreni prijatelji jugoslovanskih književnikov, so bili prisiljeni podpisati resolucijo proti jugoslovanskim pisateljem, katere en člen se glasi:
»Ko bo tudi na književni fronti razkrinkana antisovjetska klika Titovcev, bodo razkrinkani tisti jugoslovanski pisatelji, ki ji pomagajo v njenem izdajstvu do mednarodnega delavskega gibanja.«
Mi vemo, da kulturni ljudje, kot so bolgarski pisatelji, tega niso napisali, ampak so bili prisiljeni podpisati resolucijo, ki so jo v generalštabu kle-v Eniške gonje proti »Titovcem«, napisali tisti bolgarski voditelji, ki napišejo vse, kar Informbiro v svoji brezmejni gonji proti naši Partiji in naši socialistični državi zahteva od njih. Okrutnost, podlost in nečloveško sovraštvo, ki ga hoče Informbiro razplamteti med partijami demokratičnih držav do naše Partije in do njenih voditeljev, vzbuja celo v taboru imperialistov prezir in posmeh, kajti takih metod so se prvikrat v zgodovini diplomacije posluževala vodstva najbolj reakcionarnih kapitalističnih strank na svetu — Hitlerjevi nacisti in Mussolinijevi fašisti. Delavci vsega
sveta se zgražajo vpričo take blazne klevetniške gonje proti Partiji, ki je bila v drugi svetovni vojni najsvetlejši vzgled borbene revolucionarnosti, herojstva in vs.»jh tistih vrlin, s katerimi je v osrčju zasužnjene Evrope od vseh evropskih narodov najviše in najuspešneje dvignila plamen upora.
Toda vsaka šiba ima dva konca! Prav v teh dneh se dogaja v Bolgariji tisto, kar nam očitajo, da se pri nas godi. Mnogo tistih bolgarskih partijskih najvišjih funkcionarjev, ki so bili znani nasprotniki iskrenega bol-garsko-jugoslovanskega sporazuma, so pred kratkim aretirali — ker so bili v vohunski službi imperialističnih držav. Med aretiranimi je tudi Trajčo Kostov, član Politbiroja bolgarske KP, prvi podpredsednik bolgarske vlade in odgovorni funkcionar za gospodarstvo. Aretirani visoki partijski funkcionarji so bili zagrizeni nasprotniki Titove Jugoslavije in eni od organizatorjev obrekovalne kampanje proti naši Partiji in njenemu vodstvu.
Odkritje vohunske mreže v Bolgariji, v katero so zapleteni visoki partijski in državni funkcionarji, dokazuje, da je bila pravilna trditev voditeljev nove Jugoslavije, da je obreko-valna gonja proti Komunistični partiji Jugoslavije najtesneje povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih držav in z njihovimi osvajalnimi načrti. Dalje nepravilna politična linija Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije v tem vprašanju samo koristi tej vohunski dejavnosti in pomaga raznim sovražnikom delavskega gibanja in socializma, da lahko svoje škodljivo in vohunsko delo zakrinkajo z navideznim prijateljstvom do Sovjetske zveze, oziroma z bednimi napadi na našo državo in njeno graditev socializma.
Vse to je jasen dokaz, da so klevetniki, ki so psovali.šestnajst milijonov jugoslovanskih državljanov s »Titovo kliko«, oznanjevali take gnusne laži z velikanskim hrupom zato, da zakrinkajo svojo vohunsko dejavnost in svoje izdajstvo nad mednarodnim delavskim gibanjem. Visoki bolgarski partijski funkcionarji, ki so nas hoteli učiti pravilne poti inarksizina-lenini-zma, so se razkrinkali kot špekulanti z marksizmom-leninizmom. Šiba, s katero so nas tepli, tepe zdaj tiste, ki so jo vihteli.
Demokratične množice vsega sveta obsoiaio podpis atlantskega pakta
V začetku tega tedna je deset evropskih držav, skupno s Kanado i'n ZDA podpisalo v Washingtonu s e vero-atlantski pakt, ki predstavlja orožje za pripravljanje novega nasilja. Memorandum, katerega je nekaj dni pred podpisom pakta poslala vlada Sovjetske zveze vladam ZDA, Anglije, Francije, Belgije, Holandske, Luxemburga in Kanade, ko je še enkrat opozorila, da je severoatlantski pakt v nasprotju z načeli in cilji' Organizacije združenih narodov in da je v svojem bistvu naperjen proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, je našel povsod po svetu silen odmev.
Pariški demokratični listi so v zvezi s tem objavili obširne komentarje in pišejo, da atlantski* pakt ne jamči za mednarodno varnost v primeru nasilja, ampak si prizadeva-, da se obnovi vojna industrija v zaipadni Nemčiji. Francoski oblastniki, ki so na vse to mirno pristali', so s tem dokazali, da se niso ničesar naučili v preteklosti, ko je francosko ljudstvo postalo žrtev
Hitlerjevega nasilja. Tudi' švedski in belgijski listi po vrsti ugotavljajo, da so bili z memorandumom vlade Sovjetske zveze ponovno razkrinkani hujskači nove vojne in da pošta ja ta pakt orodje odkritega nasilja proti Sovjetski zvezi. Na enak način je pakt obsodila tudi' avstrijska javnost, pa tudi ostali, napredni tisk Holandske, Italije, Anglije in drugih.
Neglede na vse to, kako so demokratične množice v teh državah sprejele vest o podpisu severoatlautskega pakta in neglede na memorandum vlade Sovjetske zveze, pa so ministri za zunanje zadeve držav podpisnic atlantskega pakta, ko so se sestali v W.ashingtonu, zavrnili memorandum vlade Sovjetske zveze in izjavili svetohlinsko, da je atlantski pakt, ki ga nameravajo podpisati, obrambnega značaja in v skladu s sklepi Organizacije združenih narodov. Pri tem pa so obšli' vse tiste jasne točke sovjetskega memoranduma, ki’ razkrinkujejo njihove itaperialistične namere. Ne-
Svetevni kongres pristašev mira v Parizu bo odločen odgovor podpisnikom atlantskega pakta
Organizacijski odbor svetovnega kongresa pristašev miru, ki naj bi pripravil kongres v Parizu, je prejel doslej od raznih množičnih organizacij iz vseh delov sveta v imenu 500 milijonov ljudi izjave, v katerih te organizacije izjavljajo, da bodo poslale na kongres svoje predstavnike. V 24 državah so doslej že ustanovili odbore za udeležbo na kongresu. V Angliji se širi gibanje, ki ima za cilj, da podpre kongres pristašev miru. Tako so delegati rudarskih, strojnih in tiskarskih delavcev na svoji partijski konferenci sklenili, da bodo v tovarnah pripravili velike manifestacije za mir.
Podobno gibanje se širi tudi v Franciji, kjer so Zveza republikanske mladine Francije, Športna zveza, Sindikat rudarjev in drugi sindikati sklenili, da bodo poslali svoje predstavnike na kongres, Francoska mladina pa poleg tega prireja po vsej Franciji tudi mitinge za ohranitev miru.
Nemški organizacijski odbor je razposlal prebivalcem v vseh okupacijskih conah poziv, v katerem poziva nemško ljudstvo, da podpre mednarodno gibanje za mir. Poleg mladinske sekcije italijanske Generalne konfederacije dela so se izjavili, da bodo na kongresu sodelovali tudi avstralski študentje, Zveza žena Luxemburga, Mednarodni center za mir v Švici in druge organizacije. * v
razpoloženje demokratičnih množic je prišlo še posebno do izraza v Italiji, kjer je zavzelo takšen obseg, dia je italijanski minister za notranje zadeve Scelba napovedal najostrejše ukrepe proti vsem naprednim italijanskim silam, posebno pa še proti KP Italiji, ki se najbolj upira, da bi bila Italija članica tega pakta. Zato je bil italijanski minister prvi, ki se je že poslu-žil določb tega pakta in zagrozil, da bo italijanska policija nastopila z orožjem proti' vsem, ki se bodo upirali temu paktu in naročil demokristjanskim organizacijam, da z vsemi sredstvi zadušijo nezadovoljstvo italijanskega ljudstva proti temu paktu.
V skladu s temi napovedmi patroli-rajo po Rimu povečani odredi policije
v popolni bojni opremi, stražijo vse dohode k ameriškemu poslaništvu in razganjajo množice demonstrantov.
Vest, da je italijanski zunanji' minister Sfo-rca ob priliki podpisa atlantskega pakta zahteval, da bi tudi Španija pristopila k atlantskemu paktu, je izzvalo še posebno ogorčenje tned italijanskimi demokratičnimi množicami. Vsi italijanski demokratični listi ugotavljajo, da je zunanji minister Storža to zahteval prav na podlagi nedavnega obiska državnega podtajnika Au-reottija v Francovi prestolnici. Socialistični Jist »Avanti* piše, da se je s to zahtevo pač najbolj razkrinkal napadalni značaj tega ameriškega pakta, ki je naperjen proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije.
Toda kljub vsem policijskim ukrepom italijanske delovne množice, posebno pa italijanski protifašisti še naprej izražajo svoje ogorčenje, po ulicah Rima pa se širijo letaki, M pozivajo vlado in zahtevajo od nje, da ohrani mir in neodvisnost. Zlasti italijanske žene so odločno nastopile proti priključitvi k paktu, ko so poslale pismo predsedniku Trumanu, v katerem pravijo:
»Me, italijanske žene nočemo vojne, čeprav bo morda jutri' italijanski minister podpisal ta pakt v imenu vlade, nikakor pa ne v imenu ljudstva. Me odločno zahtevamo: Proč s paktom! Boj vojnim hujskačem!«
e
^FIZKULTURA
Razpis množičnega nogometnega tekmovanja
v LR Sloveniji
GO ZSS v sporazumu s Telovadno zvezo Slovenije in Nogometno zvezo Slovenije razpisuje množično tekmovanje v nogometu za fizkulturne aktive sindikalnih podružnic in aktivov mladinske organizacije na vasi.
Tekmovanje ima namen, množično vključiti' čim večje število delavcev in nameščencev ter kmečke mladine v redno in sistematično fizkulturno aktivnost ter v organizirano tekmovanje. S tem načinom tekmovanja se daje možnost poživitve fizkulturnih aktivov v vseh ustanovah, tovarnah in vaseh, istočasno pa se daje možnost vsem tistim, ki še niso vključeni v telovadna in športna društva in nimajo še pogojev za kvalitetno izživljanje v fiz-kulturi, organizirano tekmovati.
Prijave moštev za tekmovanje morajo poslati sindikalne podružnice in
mladinski' aktivi na vasi na okrajne telovadne odbore do 10. aprila 1949. Okrajni telovadni odbori pa jih. pošljejo do 15. aprila 1949 Nogometnim poverjeništvom NZS.
Tekmovanje se začne 24. apr. 1949.
Tekmovanje se vrši po enojnem sistemu na točke v okviru pripadajočega okrajnega telovadnega odbora. V primeru. da je v enem okraju več kot 8 moštev za tekmovanje, se moštva v okraju oziroma mestu razdelijo na grupe po teritorialnih principih z največ osmimi moštvi' v eni grupi.
Tekmuje se za pokal GO ZSS in ga prejme zmagovalec množičnega nogometnega tekmovanja. — Zmagovalca vzhodne in zapadne cone pa prejmeta za nagrado kompl. nogometno opremo.
Glavni odbor Zveze sindikatov za Slovenijo
ZA GRADNJO NOVIH FIZKULTURNIH OBJEKTOV BODO SINDIKALNE ORGANIZACIJE PRIPOMOGLE K RAZVOJU FIZKULTURE MED DELAVSTVOM
fizkultura je pri nas sestavni del splošne kulture in postaja iz dneva v dan vse uolj last širokih delovnih množic.
Po osvoboditvi je po zaslugi ljudske oblasti, ki daje vsa razpoložljiva sredstva na razpolago, fizkultura v množičnosti in kvaliteti zelo narasla. Zveza sindikatov Slovenije pa je z velikimi investicijami podprla gradnje fizkulturnih objektov in naprav ter jim nudila pomoč v nabavi telovadnega orodja in rekvizitov, a čimer je bistveno izboljšala njihovo materialno bazo.
Kakor na drugih področjih družbenega in gospodarskega življenja, tako so bili v letu 1948 tudi na področju fizkulturne gradbene dejavnosti doseženi prav lepi uspehi, čeprav so' se ponekod pojavile navidezno nepremostljive težave in ovire, ki pa so bile z dobro voljo in samoiniciativo večinoma od-
Plan investicij GO ZSS je bil v preteklem letu namenjen v prvi vrsti za gradnje v industrijskih centrih. V letu 1J48 30 bilo adaptiranih, novozgrajenih, popravljenih ali deloma dograjenih 65 fizkulturnih objektov v vrednosti skoraj treh milijonov dinarjev.
Veliko so pripomogli k razvoju telovadne organizacije rekviziti in telovadno orodje, ki so ga prejeli fizkulturni aktivi v vrednosti čez milijon dinarjev.
Športna društva in aktivi so gradili razna igrišča, smučarske postaje, skakalnice, stadione itd. Na tem mestu, pa moramo pohvaliti primer iz Krope, kjer so fizkultur-niki samoiniciativno začeli z gradnjo bazena ter ga bodo letošnjo leto. s pomočjo sindikalne organizacije dogradili.
Gradilo se je tudi 7 stadionov, od katerih pa ni bil niti eden dograjen, predvsem zaradi pomanjkanja tehničnih priprav. V letošnjem letu se bodo gradili tudi novi stadioni na Primorskem.
Poleg uspehov v lanskem letu pa sp se dogajale tudi napake, ki. jih bo treba letos z vso odločnostjo odpraviti.
rn_ 1___ a1.a4aw1 , v, ^ 11» n 1 r, $ c
stopili k delu. Nasprotno na so nekateri brez vsakega čuta odgovornosti hoteli razmetavati z investicijami za nepomembne stvari.
Vsem sindikalnim svetom v Sloveniji
Dne 10. aprila 1949 bo v Ljubljani pri GO ZSS posvet z vsemi
fizkul turnimi referenti sindikalnih svetov.
Posvet se začne ob 10. uri v mali dvorani Doma sindikatov, I. nadstropje, Miklošičeva cesta 22, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Izgradnja fizkulturnih objektov.
2.	Naloge za dosego množičnosti v fizkulturi v letu 1949.
3.	Športna tekmovanja sindikatov v
letu 1949,
4.	Razno.
Vse te pomankljivosti. neuspehi in napake nam morajo biti v letošnj'em letu v pouk in je naša osnovna naloga plan gradenj v celoti izpolniti in s tem dati delovnemu ljudstvu možnost za udejstvovanje v fizkulturi.
Nahajamo se v tretjem letu per.totke, v katerem bo morala tudi naša fizkultura odigrati veliko vlogo. V letošnjem letu bo fizkultura razpolagala z investicijami v znesku 20 milijonov dinarjev, s katerimi bomo lahko zgradili nove številne stadione, igrišča, smučarske skakalnice, strelišča ter popravili in adaptirali večje število fizkulturnih domov. Gradila se bosta tudi dva nova fizkul turna doma. v Kranju in Trbovljah m plavalna bazena v Kropi in Novem mestu. Večjo pomoč pa bodo dbili za gradnjo objektov republiškega pomena, kot za gradnjo strelišča v Ljubljani. Mariboru in Celju ter vzpenjače na Pohorju. Kot vidimo, je plan zelo obširen ter se bo treba potruditi. da ga bomo v celoti Izpolnili. Skrbeti pa bo treba, da bodo vsa lažja dela opravljena s prostovoljnim delom.
Kako skrbe sindikati za vzgojo
fizkulturnega kadra
Medtem ko je bila fizkultura prej dostopna v glavnem le meščanom, je v naši ljudski državi dobila drug pomen, postavljena je v službo delovnega človeka. S flzkulturo se usposabljamo tudi za uspešno premago. vanje naporov, ki jih zahteva Izpolnjevanje gospodarskih nalog. Nešteto Imamo primerov, da so dobri fizkulturnlki tudi udarniki pri delu, novator.il In raclonallzatorjl. vedno pa marljivi delavci v poklicu.
Posebno pozornost posvečajo vzgoji fizkulturnega kadra v zadnjem času sindikalne organizacije. To nam dokazujejo številni tečaji, ki jih prlrbjajo sindikalni sveti skupaj z okrajnimi telovadnimi odbori. Tak tečaj za vodnike telovadnih društev vaških in sindikalnih aktivov so Je začel tudi v Novem mestu. Ta tečaj obiskuje ?5 tovarišev In tovarišic fz raznih podjetij in ustanov v okraju. Iz tega tečaja bodo dobila telovadna društva dobre vodnike mladinskih vrst ln tudi delo v fizkulturnih aktivih po sindikalnih podružnicah se bo nedvomno bolje razvijalo. Tečajniki so že v samem začetku pokazali veliko volje do dela ln prepričani smo, da bo uspeh tečaja zadovoljiv.
Tečaj je materialno podprl GO ZSS, od. delek za flzkulturo. ki Ima v programa v letošnjem letu Izvesti po vseh okrajih takšne tečaje, ki so z ozirom na porast fizkulturnih organizacli in pomanjkanje kadra, nujno potrebni.
Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar — Uredništvo (telefon 45-38) Miklošičeva 22-11, in uprava (telef. 49-70) Masarykova 14-11 v Ljubljani — Izhaja vsak petek, — Mesečna naročnina 12 din. — Štev ček. položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.

Obisk v zadrugi
Izstopili smo iz vagonov. Prijetno spomladansko sonce je že zmagalo jutranji hlad. Mladina iz zadruge nas je že čakala. Stiski rok, nekj toplih besed in že si postanemo znanci.
Na hišah pri kolodvoru so bile parole, zelenje, zastave. »Danes so pri nas volitve v odbore OF,< nam razlagajo mladi zadrugarji.
Domača mladina nas spremlja do zadruge, kjer nas na dvorišču že pričakuje kopica otrok in nekaj odraslih zadružnikov. Dve zadružnici, praznično oblečeni, opazujeta naš živžav z zadovoljnim obrazom. Vse, od dvorišča, na katerem so zloženi kupi pravkar obtesanih tramov, pripravljenih za novo stavbo, poslopje, ki je okrašeno z zastavo in smrečjem, do nasmejanih obrazov otrok in starejših zadružnikov, vse je privlačno, kot bi v vse te ljudi, v vso pokrajino dahnil novi, sveži čas.
Zadružniki so želeli, da bi jih s harmoniko in pesmijo spremili do volišča, na kar seveda takoj pristanemo.
Navzoči zadružniki so bili maloštevilni, kajti precej jih pomaga na voliščih in sodeluje v votivnih komisijah.
»Dajmo, pohitimo! Zadružniki tekmujejo za čimprejšnjo izvedbo volitev!« je slišati glasen poziv. Pred hišo se naglo zbere množica. Harmonikarja zaigrata. Sprevcd, na katerega čelu se vijeta zastavi, krene po beti cesti proti volišču v vasi...
*
»Lepa polja!« pomislim nehote na glas.
»Da, lepa so zares! Vidite, vse to polje je zdaj naše, zadružno,« je soseda na levi poprijela za moje besede.
»Pa drugače? Kako kaj živite v zadrugi?«
»Tako no, kako bi človek dejal?« razmišlja zadružnica svoj odgovor. — »Brez truda tudi uspehov ni. Še je tu in tam kakšna pomanjkljivost, vendar
pa 'lahko rečem, da gremo hitro naprej. Skraja je bilo najbolj težko. Nekateri trdnejši kmetje so nas lani še čudno gledati, češ: »Kaj boste vi, reve, vseh skupaj vas ni za pošten za-grabek.« Zdaj se pa počasi le zbirajo krog nas!« se je razgovorila.
»Seveda, ko so jih tako hujskati proti zadrugi, najbolj pa samostan,« se je pridružila razgovoru druga zadružnica.
»Veste, patrom še danes ne gre v glavo, da so res ob zemljo, ki je zdaj zadružna. Zato tudi niso za nas. Nagajajo, kjer nam le morejo,« je potrdila njene besede še druga zadružnica.
»Saj še nikdar niso bili za nas. Sami sebe smo goljufali, ko smo verjeli,« je nadaljevala prva. »Zaman se danes delajo lepe. Jaz jim ne bom verjela nikdar več. Vse njihove pridige mi ne bodo obudile ubitega moža.«
Vzdihnila je in se potem z jezo obrnila proti mračnemu samostanskemu obzidju, ki je prihuljeno čepelo pod vznožjem hriba. »Ko so ga beli odpeljali od doma, setp molila in prosila boga, naj ga reši. Ob meni je jokalo še šest nepreskrbljenih otrok, šla sem tudi v samostan. Jaz, reva neumna, sem prosila tiste, ki so sami želeli mojo nesrečo. Rekli so mi posmehljivo, naj mi še zdaj pomaga »rdeča pomoč«. Mp|a so beti umoriti, mene pa so odpeljali v 'ljubljanske zapore. Otroci so ostati sami doma. Takrat se je v meni raztrgalo vse.«
Z glasom, v katerem je trepetal grenak spomin na tisti krvavi čas, je pripovedovala, kako je takrat kriknilo iz njene razbičane duše pravo spoznanje in kako je iz tega spoznanja po osvoboditvi med prvimi vstopila v obdelovalno zadrugo.
»Samo, da smo že enkrat sami svoji. Vse ostalo si bomo že uredili,« je ženica na levi dokončala njeno izpoved.
»To že! Samo, ko bi bil moj mož živ,« se je prva spet razžalostila.
»Manjka ga, manjka in še marsikoga drugega zraven!« je povzela besedo spet druga. »Mnogo jih je pri nas padlo za svobodo. V zadrugi se to zelo pozna. Lani se je marsikdo ponorčeval, češ, glejte jih, ljudi iz plevel-nate zadruge. Samo nekaj moških je v zadrugi, vse drugo smo same ženske. Tudi izkušenj nam manjka, saj smo se mali kmetje in bajtarji vse življenje ubijali največ samo po samostanskih njivah.«
To je zgodovina vsega tega kraja, zgodovina težkih in krvavih borb za svobodo. V teh borbah je samostan stal vedno proti njim, ker se Je borba teh zatiranih ljudi križala z njegovimi pohlepnimi interesi, skrbno zakritimi z navidezno skrbjo za vero in cerkev. Šele po osvoboditvi se je ta krvoses ljudstva poražen skrčil za samostansko obzidje, v svoj temačni kot. Bivše samostanske njive, polja in gozdovi so postali last ljudstva, last zadruge. Na teh poljih, prepojenih z znojem in krvjo delovnih ljudi, je začelo rasti novo življenje.
Toda ta razbiti sovražnik še skuša stezati svoje grabežljive lovke po stiski dolini. Prav zadnje dni pred volitvami v odbore OF se je po vaseh naenkrat razširila čudna vest, ki sicer ni imela ne repa in glave, a so se nekateri, sicer redki posamezniki, vendarle plašili ob njej. Bilo je takole: V svetli, predpomladni noči se je nekje na nočnem nebu utrnila zvezda. Tega nedolžnega, povsem običajnega naravnega dogodka se je stiska reakcija, z učenimi patri na čelu, seveda, hop! takoj poslužila za svoje namene. Po vseh vaseh so razvpiti, da to ni bil zvezdni utrinek, temveč — atomska bomba, ki so jo Amerikanci vrgli na zemljo, da bi prestrašili našo „ ljudsko oblast. Toda ta ponos reakcije nad »močjo« njenih zaveznikov je kaj kmalu in klavrno splahnil. Ljudje so se namreč tej »strašni novici« nasmejali, reakcionarji pa so se spet enkrat pošteno osmešili.
O vseh teh stvareh smo se razgovar-jali na poti na volišče in pri tem zaostali za ostalim sprevodom, ki je, gnan od veselega razpoloženja in vedre pesmi, htiel že daleč pred nami. Tudi zadružnici sta ob pripovedovanju o »atomski bombi« in porazu reakcije postati dobre volje^
»Pa ostali kmetje, kako sodijo o zadrugi zdaj?«
»Še pred nekaj meseci se nekaterim Skoraj nisem smela pokazati pred oči. Tako so biti hudi na nas, zadružnike. Od novega leta sem pa že nekoliko drugače gledajo na nas. Ena družina se nam je te dni že pridružila. 1 udi drugi se zanimajo za zadrugo. Precej pa je takih kmetov, ki pravijo: »Saj bom tudi jaz vstopil, počakal bom pa vendarle, kaj bodo še ostati storiti. Ko se vam bodo pridružili drugi, se bom tudi jaz!«
V ostalih krajih Slovenije se je v zadnjih dveh mesecih ustanovilo že več desetin novih obdelovalnih zadrug,« jima pojasnjujem.
»Torej je le res, kar sem slišala,« se je razveselila žena s črno ruto. Stežka zatajevan nasmeh mi pove, da je njena preprosta duša vesela teh dogodkov, ki ji potrjujejo, da je takrat, ko še je odločila za zadrugo, stopila na pravo pot.
' »Seveda je res, saj drugače biti ne more,« jo je podprla še druga zadružnica in se skoraj zasmejala.
»Mi smo bili v naši dolini pa le med prvimi, ki so prav ocenili novi čas. Pa so nas nekateri gledati tako postrani, kot bi jim novem kaj hudega prizadejali.«	_	\
S temi ponosnimi občutki sta ženi-zadružnici stopiti tudi na volišče in glasovati za OF. za nadaljnji razvoj zadružnega življenja na vasi.
Zunaj, pred voliščem, pa je medtem rajala in prepevala mladina iz mesta ih vasi, združena v Titovem kolu ter privabljala k volišču še ostale vaščane.
Po volitvah nam je sekretarka za
družne mladine razkazala zadružno gospodarstvo. Morda se človeku, ki je vajen gledati le naše nove, sodobne tovarne — velikane, zazdi na prvi pogled ta zadruga skromna, preprosta. Toda, ko si jo ogleda podrobneje, primerja pri tem to in ono ter opazuje zadružnike, dobi povsem drugačen vtis. V začetku je imela na primer zadruga samo enega konja, šest glav goveje živine, sedem prašičev, skoraj nič orodja in nobenega traktorja. Sedaj pa je v lepo urejenih hlevih že nad 100 prašičev, 46 glav goveje živine in 4 konji. Zadruga poseduje že dva traktorja in ostale stroje, ima svojo mehanično delavnico, v bližini pa je že pod streho nov, moderen svinjak, v katerem bo že to leto 200 prašičev. Zadružniki so se že dokopali do izkušenj in boljše organizacije dela. Med njimi se krepi tekmovanje. Hlevska brigada je pred kratkim napovedala tekmovanje poljski brigadi. Vse to dovolj razločno priča o naglem, zmagovitem razvoju zadruge in o zadružnih ljudeh, polnih samozavestnega ustvarjalnega poleta.	_	.
Na popoldanski prireditvi je bil® dvorana polna ljudi, zlasti še mladine. Pionirčkom in pionirkam, ki jim. Je mladina iz mesta prinesla knjige, risani ce in še mnogo drugih koristnih stvari, so od veselja in presenečenja zažarela tička, njihove matere so se zadovoljno smehljale.	.
»Mama, glej, kaj sem dobil,« je K?" z odra na glas zaklical in kazal daril pionirček Mirko. Vsi ljudje v dvoran so se 7, njim vred sproščeno zasmeja •
Ko smo' odhajali na vlak, se ^ mrak že zgrinjal na pokrajino. MUJ so dremala zadružna polja, y .P2* jgj. so pod zvezdnatim nebom sanjali S ' Toda že jutri ob zori bo to sp’ c . zemljo spet začelo dramiti b traktorjev, ki bodo zarezali vaI1-J° ^niki de za spomladansko setev, za^. c\. bodo nadaljevali z uresničevanjem c 1 jev, za katere so to nedelio glasova na volišču, s svojim piti novi čas., naš cas, socializem