številka 25 J ! I© XHV junij ?,¡)i v CENA 1.58 FUR 3 MALEGA MARATONA Predsedniku predstavili utrip tukajšnjega Zlati grb rečiškemu Ferdinandu Luknarju STRAN 7 STRAN 9 MOltWA ^ občila Oglasi Trgovlna |\ papirnica Bohač DU^IVIM Humi: .................oh I, ■ . J, Mn/ikjb l^L. ŠT. 58 33 660 Sprejemamo naročila za delovne zvezke in šolske potrebščine komitent Ljubljanske banke - mninosl obročnega i latevanje s karticami Karanta, Visa in MasterCard plačevanje s kartica do 12 obrokov. Enako veli Kvalitetni zvezki £4-60 Sokki nahrbtnik jgjtekle sezone do - 50 % POPUST ——V ... Vse ostali* šolske potrebščine pa nudimo po zelo ugodnih ceiTah. Obiščeta nas lahko od ponedeyka do potka od 8. do 13. ure In v soboto od 8. do 12. ure. Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Tretja stran Referendumi včeraj, danes, jutri Na nedavnem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši so se predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin pogovarjali o spremembah ustave na področju referendumske ureditve. Večina strank je dala soglasje k 35-odstotnemu kvorumu za veljavnost referendumov. Po novem bi lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, še vedno pa bi lahko državni zbor na lastno pobudo razpisal referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. V ustavo bi zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic zavrnitve zakonodaje. Med številnimi političnimi in strokovnimi odzivi na omenjeni predlog je vsekakor vredno pozornosti mnenje uglednega pravnika dr. Rajka Pirnata, ki spremembe referendumske ureditve podpira. To se mu zdi edina nujna sprememba ustave, ki bi po njegovem morala iti v smer določitve vprašanj oziroma področij, o katerih izvedba referenduma ne bi bila dovoljena. Manj primerna se mu zdi določitev kvoruma oziroma določitev udeležbe, ki bi bila potrebna za veljavnost referenduma, saj je to instrument, ki varuje manjšino v parlamentu, državni svet pa je mišljen kot instrument omejevanja oblasti. Referendumi so načeloma res najbolj demokratičen način izražanja volje ljudstva, toda dosedanja praksa v samostojni Sloveniji kaže, da so lahko tudi predmet politične manipulacije in, kar še bolj skrbi, da je mogoče referendumsko izraženo voljo ljudi tudi elegantno ignorirati. Takšen je primer (nedeljskega) delovnega časa prodajaln. Ko sva se na to temo pred kratkim pogovarjala z znancem, ki se poslovno ukvarja z računalništvom, mi je dejal, da bo mogoče že v bližnji prihodnosti s sodobno informacijsko tehnologijo referendume bistveno poenostaviti in poceniti. Glasovanje bo namreč mogoče izvesti ne več v fizični (papirnati), ampak v elektronski obliki. Na ta način bi lahko v prihodnje potekale tudi volitve. Seveda se bo to zgodilo le v primeru, če bo obstajala dovolj močna politična volja, ki je, žal, marsikdaj (tako kot v primeru nadomestnega bloka 6 TEŠ) skregana z ekonomsko in še kakšno logiko. Politiki pa se še kar ne morejo na-čuditi, zakaj jim javnost pripisuje tako nizko stopnjo zaupanja in ugleda. IZ VSEBINE: 25] ^_J Tema tedna: Spremembe referendumske ureditve kot omejevanje neposredne demokracije.....4 Projekt Letošč: Občani podpisovali soglasja za uporabo zemljišča.........................5 Gornji Grad: Komunala bo ukraden traktor nadomestila z drugim ............................. 5 Gornji Grad: Podražitev daljinskega ogrevanja brez soglasja svetnikov...................6 Občinski svet Nazarje: Matej Pečovnik v.d. direktorja JP Dom............7 Rovt pod Menino: Novi zvon prepeljali do cerkve sv. Gervazija in Protazija.....................12 Fidovo ofiranje: Dan odprtih vrat in predstavitev za medije .. 12 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 25, 22. junij 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 ID Tema tedna REFERENDUMSKE POBUDE Spremembe referendumske ureditve kot omejevanje neposredne demokracije Minilo je leto od superreferenduma. Na njem so volilni upravičenci zavrnili tri zakone, in sicer pokojninsko reformo, zakon o delu na črno in zakon o arhivih. Tudi aktualna vlada se je soočila z možnostjo referenduma proti ukrepom, ki jih je pripravila s ciljem izhoda iz krize. Referendum tako postaja »ovira« pri sprejemanju nujnih ukrepov, večkrat pa se je izkazalo, da je to le orodje za nabiranje političnih točk, saj je bila volja ljudstva izigrana. Trenutno poteka zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za vložitev predloga za začetek postopka za sprejem Zakona o osebni asistenci. POPLAVA REFERENDUMOV V kratkem obdobju samostojne države so bili volivci devetnajstkrat soočeni z referendumskim odločanjem. Lanskega junija so na super-referundumu odločali o dostopnosti do arhivov SDV, pokojninski reformi in preprečevanju dela na črno. Zadnja dva zakona je tedanja Pahorjeva vlada pripravila z namenom zajezitve gospodarske krize. Pokojninska reforma je padla zaradi vztrajanja pri upokojevanju pri 65-tih letih starosti ne glede na delovno dobo, zakon o preprečevanju dela na črno pa zaradi spornega člena o sosedski pomoči. Tedanja opozicija je bila zelo dejavna pri nesprejetju teh zakonov. Referendumski izid je pomenil enoletno mirovanje sprejemanja zakonov z enako vsebino. Sedanja vlada je podedovala nalogo izhoda iz krize, zato je bila prisiljena v izvajanje določenih ukrepov. Prvi v nizu je bil zakon o uravnoteženju javnih financ. Zdaj, ko omejitve sprejemanja zakonov ni več, je vlada pripravila zakon o delu na črno, pokojninska reforma pa je ena izmed prioritet, saj jo želijo spraviti pod streho do konca prihodnjega leta. OGROŽENO SPREJEMANJE UKREPOV Sprejetje teh reformnih ukrepov se je znašlo pod grožnjo referenduma s strani sindikatov javnega sek- stenci. Pobudo je dalo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. V društvu se zavzemajo za sprejetje zakona, ki bo uskladil našo zakonodajo z 19. členom Konvencije o pravicah hendikepiranih. Ta člen omogoča invalidom, da živijo v skupnosti in enako kot drugi odločajo o svojem življenju. (Foto: ML) torja. Z večino sindikatov je vlada dosegla dogovor, edino policijska sindikata sta uresničila grožnjo in najprej vložila pobudo za zbiranje podpisov za referendum o interventnih ukrepih. Zbiranje podpisov je potekalo do 3. junija. Konec maja sta omenjena sindikata vložila pobudo za razpis referenduma o zakonu o uravnoteženju javnih financ. Rok za zbiranje podpisov je bil postavljen od 25. maja do 28. junija. Podpisi se ne zbirajo, ker so vlada in sindikata dosegli dogovor, sindikata pa sta umaknila referendumsko pobudo. TUDI ZAKON O OSEBNI ASISTENCI MED PREDLOGI ZA REFERENDUM Mogoč je še en referendum, saj poteka zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za vložitev predloga za začetek postopka za sprejem Zakona o osebni asi- Podpis za podporo referendumu v naši dolini je mogoče oddati na upravni enoti in krajevnih uradih. Zbiranje podpisov za referendum o interventnih ukrepih ni bilo pretirano uspešno, saj je bilo na državni ravni zbranih nekaj manj kot 3.400 podpisov od potrebnih DRAGE »JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE« LE KOT ORODJE POLITIKOV Kljub temu da je referendum temelj neposredne demokracije, se je že večkrat izkazalo, da je to orodje za nabiranje političnih točk, saj se je nekajkrat odločalo o človekovih pravicah. Zgodilo se je tudi, da ni bila upoštevana volja ljudstva. Tako je na referendumu o odpiralnem času trgovin bilo odločeno, da morajo biti ob nedeljah zaprte, pa danes temu ni tako. Zadnji izvedeni referendum, na katerem so volivci zavrnili družinski zakonik, je davkoplačevalce stal 3,4 milijona evrov. Udeležilo se ga je dobrih 30 odstotkov volivcev. Aktualna oblast je prišla do spoznanja, da je sedanja referendumska zakonodaja ovira pri sprejemanju interventnih zakonov, velikokrat pa manjši delež volivcev sprejema pomembne odločitve, ki jih poslanci prelagajo na njih, zato se parlamentarne stranke strinjajo, da so nujne spremembe na tem področju. Po trenutno aktualnem predlogu bi od devetnajstih do sedaj izvedenih referendumov bilo veljavnih le osem. AKTUALNI PREDLOG REFERENDUMSKE ZAKONODAJE Predlog, ki ga usklajujejo parlamentarne stranke, predvideva, da bi referendum lahko razpisalo 40.000 volivcev in parlament v celoti. Drugi omejevalni kriterij pravi, da referenduma ne bi bilo mogoče razpisati o fiskalnih zakonih in zakonih, ki posegajo na področje človekovih pravic in mednarodnih pogodb. Tretji kriterij, ki pravi, da bi izid referenduma bil veljaven le, če bi se ga udeležilo vsaj 35 odstotkov volivcev, je trenutno največji kamen spotike. S tem kriterijem se ne strinjajo vse stranke. Aktualni predlog po mnenju stroke ne opredeljuje dovolj natančno fiskalnih zakonov, niti, kdaj zakon tako močno posega na področje človekovih pravic, da bi moral biti prepovedan ter ne opredeljuje mednarodnih pogodb. TEMELJ NEPOSREDNE DEMOKRACIJE Referendum je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in podajo svoj glas o referendumskem vprašanju. Poznamo več oblik referenduma; referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum in posvetovalni referendum. Ljudstvu daje možnost veta na predloženi zakon in možnost neposrednega odločanja o pomembnih zadevah. Tako izražena volja je obvezujoča za parlament in vlado. 40.000. Po podatkih iz Upravne enote Mozirje za referendum za zakon o osebni asistenci ni pretiranega navdušenja, saj podpisniki kapljajo posamezno. Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o uravnoteženju javnih financ je bilo ustavljeno zaradi dogovora med vlado in policijskima sindikatoma. Prav zaradi zlorab referendumov v politične namene se pravni strokovnjaki strinjajo, da so omejitve sicer potrebne, vendar je treba biti pri tem natančen in ne meglen. Vprašanje glede sprememb referendumske ureditve pa še vedno vidijo predvsem kot politično vprašanje. Roman Mežnar 4 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Aktualno PREDSTAVITEV PROJEKTA LETOŠČ Občani podpisovali soglasja za uporabo zemljišča Na predstavitvi projekta Letošč je soglasja za uporabo zemljišča podpisalo okoli šestdeset lastnikov zemljišč. (Foto: Benjamin Kanjir) V Mozirju je bila v športni dvorani 12. junija predstavitev projekta Letošč, v katerem je predvidena izgradnja novega vodovodnega sistema, tako primarnega voda kot sekundarnih. Zbrani so bili občani, lastniki zemljišč iz občine Mozirje, na katerih bo potekala predvidena gradnja. Ocenjena vrednost projekta znaša okoli 20 milijonov evrov. Sedanje vodovodno omrežje z vodnega zajetja Letošč je v veliki meri zastarelo. Veliko je izgub vode, ki je vse bolj dragoceno sred-sivo. Na mozirski Komunali d.o.o., ki upravlja z vodovodom, že dolga leta opozarjajo, da se bo potrebno lotiti celovite obnove oziroma gradnje novega sistema, ki bo v naslednjih desetletjih zagotavljal nemoteno oskrbo z vodo na območjih večih občin, v največji meri mozir-ske. Župani so zato pristopili k izvedbi projekta zamenjave cevi in povezave sistema Letošč z vodo- vodnim sistemom izvira Ljubije, ki oskrbuje del Šaleške doline. Zavoljo velikosti in pomena projekta za širšo javnost župani načrtujejo kandidaturo za evropska sredstva kohezijskih skladov. Prejeli bi lahko okoli 85 odstotkov sredstev, ostalo bi morali zagotoviti iz občinskih proračunov. Ob pripravljenem projektu bi bilo to mogoče najprej v dveh letih, zato je zelo pomembno, da postopki čim prej stečejo. Na Projektivnem biroju Velenje d.d. so pripravili okvirni na- črt, kje naj bi trasa vodovoda potekala. Lastnike zemljišč v občini Mozirje, na katerih bo gradnja, so zato povabili na skupno predstavitev v športno dvorano. Projekt je predstavil odgovorni projektant Andrej Božič. Prisotne je seznanil z načrti in odgovarjal na vprašanja posameznikov. Pridružil se mu je tudi župan Ivan Suhover-šnik, ki je občanom zagotovil, da bo veliko cevi položenih pod cestišči in pločniki, med gradnjo po zasebnih zemljiščih pa se bodo upoštevale tudi razmere na terenu in želje lastnikov. Odvetnik Božidar Blagovič je predstavil vsebino pogodb s soglasjem, ki naj bi jih lastniki podpisali. Zbrana soglasja vseh lastnikov zemljišč so namreč predpogoj za nadaljevanje projekta. Na predstavitvi jih je v prisotnosti notarja Marka Salmiča podpisalo okoli šestdeset izmed dobrih dvestotih, kolikor je vseh lastnikov. Benjamin Kanjir OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Komunala bo ukraden traktor nadomestila z drugim V lanskem novembru so na 11. redni seji gornjegrajski svetniki podali soglasje gornjegrajski Komunali za nakup rabljenega traktorja in mini bagra. V Komunali so nakup upravičili s tem, da bodo izvajali zimsko službo na območju Bočne, opravljali manjše izkope z bagrom in širili dejavnost s pomočjo teh delovnih sredstev. Zaradi mile zime traktorja za oranje niso pretirano potrebovali, so pa imeli v planu številna dela, za katerega bi traktor in prikolico sedaj uporabljali. Traktorska zgodba se je v Komunali zaključila prej kot v pol leta po nakupu, saj so jim 21. maja v zgodnjih jutranjih urah nepridipravi traktor, prikolico in nakladalne rampe ukradli ter podjetje s tem oškodovali za približno 30 tisočakov. Direktor podjetja Zdenko Purnat je na občinski svet ponovno podal prošnjo za soglasje za nakup rabljenega traktorja. Kot je svetnikom povedal, ukradene mehanizacije niso imeli zavarovane proti kraji, storilce oziroma mehanizacijo pa bo verjetno težko najti. »Zaradi na- torja do višine 25.000 evrov. Ostale priključke bodo na Komunali do-kupovali postopoma, glede na svoje zmožnosti. Z ozirom na to, da večina priključkov stane manj kot 10.000 evrov, za nabavo teh podjetje ni zavezano k pridobitvi soglasja občinskega sveta. Purnat je podal tudi poročilo o delovanju zimske službe. Zaradi malo snežnih padavin so bili stroški zimske službe v tej zimi manj kot 44.000 evrov, medtem ko so bili v pretekli zimi stroški kar 94.000 evrov. Občani na izvajanje zimske službe niso imeli pripomb, saj so v času sneženja v mesecu februarju izvajalci skrbno opravljali svoje delo. Štefka Sem Gornjegrajska Komunala bo sredstva za nakup rabljenega traktorja zagotovila sama, je povedal direktor Zdenko Purnat. (Foto: Štefka Sem) vedene kraje smo v podjetju doživeli hud udarec, katerega posledice se bodo še odrazile. Udarec bo še večji, če se podjetje ne bo zmožno ponovno opremiti za planirane dejavnosti,« je povedal Purnat. Komunala bo sredstva za nakup traktorja zagotovila sama, občinski svet pa je odobril nabavo trak- GORNJI GRAD Proslava ob občinskem in državnem prazniku V petek, 22. junija, bo v kulturnem domu v Gornjem Gradu proslava ob državnem in občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj. Letošnje leto bo podeljenih enajst občinskih priznanj ter dve Kocbekovi priznanji učencema, ki sta vseh devet let dosegala odličen učni uspeh. Najvišje priznanje, zlati grb občine bosta pre- jela Rudi Stakne in Silva Mlinar, grb občine bodo prejeli Klemen Petek, Feliks Žmavc (posthumno) in Marko Ročnik. Podeljena bodo tudi priznanja občine, katera bodo prejeli Turistično društvo Gornji Grad, Društvo upokojencev Gornji Grad, Jure Rojten, Tina Gutman, Nevenka Osovniker in Ferdo Remic. ŠS Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 5 Iz občin, Organizacije, Oglasi STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT NAZARJE Pred vselitvijo še zadnja dela na urejanju okolice Podjetje Gradiatim, investitor nove stanovanjsko poslovne stavbe v centru Nazarij v teh dneh izvaja še zadnja dela tako v notranjosti kot na zunanjosti objekta. Ta naj bi bil vseljiv konec tega meseca. Kot je povedal Peter Sevnik, di- GORNJI GRAD rektor Gradiatima, so v teh dneh v objektu polagali parket in nameščali še določeno notranjo opremo. Računajo, da bodo ključe prvim individualnim kupcem predali konec meseca. Hkrati s temi deli so izvajali tudi zunanjo ureditev ta- Podražitev daljinskega ogrevanja brez soglasja svetnikov Izvajalec javne službe daljinskega ogrevanja v občini Gornji Grad, podjetje Eko toplota iz Ljubljane je na seji odbora za gospodarstvo seznanil odbor o povišanju cen daljinskega ogrevanja, prav tako so bili o tem seznanjeni svetniki na zadnji seji. Čeprav so le-ti na prejšnji seji soglasno zavrnili podražitev, je to sedaj izvajalec lahko uveljavil brez njihovega soglasja. Temu je botrovala sprememba 7. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce. Na osnovi 7. člena se cene daljinskega ogrevanja odslej lahko spremenijo le zaradi spremembe cen vhodnih energentov, zato soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti ni več potrebno. 130-LETNICA PGD RECICA OB SAVINJI V nedeljo velika parada Rečiško prostovoljno gasilsko društvo v teh dneh praznuje 130 let svojega delovanja. Ob jubileju so že pripravili slavnostno sejo, na kateri so se med drugim oddolžili najbolj zaslužnim članom, ostalo dogajanje pa so bili prisiljeni odpovedati zaradi izjemno slabega vremena. Tako sedaj veliko parado pripravljajo v nedeljo, 24. junija, ob 18.30. Parada bo na pot krenila s šolskega parkirišča, veliko slavje, na katerem bodo člani PGD Reči- Urejanje okolice novega objekta v Nazarjah (Foto: Marija Lebar) Eko toplota je za uveljavitev nove cene s 1. julijem že pridobila soglasje pristojnega ministrstva. Izvajalec javne službe cen daljinskega ogrevanja ni spremenil že pet let, v zadnjih treh letih se je ener-gent (biomasa) podražil za 23 odstotkov. V primerjavi s kurilnim oljem, ki se je v tem času podražilo za 74 odstotkov, je ogrevanje na bi-omaso po mnenju izvajalca še vedno veliko cenejše. Za enodružinsko hišo je izvajalec daljinskega ogrevanja izračunal, da bodo od podražitve dalje položnice v povprečju višje za nekaj manj kot 20 evrov na mesec, kar pomeni 13-odstotno podražitev. Odjemalci bodo poleg julijskega obračuna prejeli dopis z obrazložitvijo in konkretnimi podatki. Štefka Sem ko okoli same zgradbe, kjer so položili asfalt, kot nekaterih delov komunalne infrastrukture. Sanirali so tudi cesto in površine, ki so bile v času gradnje zaradi del poškodovane. Nekaj stanovanj je še na voljo. Gre za različno velika stanovanja v sicer energetsko zelo varč- nem objektu v samem centru Nazarij, kljub temu pa z lepim razgledom na zelenje in gozd v okolici. V pritličju so prostori za poslovno dejavnost. V Gradiatimu načrtujejo tik zraven narejenega izgradnjo še enega podobnega objekta, za katerega so temelji že položeni. Marija Lebar ca ob Savinji prevzeli novo motorno brizgalno, bo na parkirišču pred občino oziroma gasilskim domom. Na slovesnosti bo slavnostni govornik minister za obrambo Aleš Hojs, za tem bodo gasilci merili svoje moči in znanje na drugi nočni gasilski tekmi za pokal občine. Seveda ne bo manjkal družabni del, ki ga bodo tudi tokrat, kot je med rečiškimi gasilci že navada, oblikovali člani ansambla Golte. Marija Šukalo Turistično društvo Rečica ob Savinji RJADA F ' , (srečanje slovenskih krajev s sramotilnim-stebrofn - prangerjem) * V' í Nedelja, 24, junija 2012, - : v- 5 ■ na parkirišču pred bbčinsko stavbo na pečici ob Savinji Program prireditve: l S f! 10.00: Slavnostno adprije Prangerjade 2012 (gost Suška banda) 10.30-14.00: Predstavitev prangerskih krajev (moderator Franci Podbrežnik) 15.00-18.00: Zabava z ansamblom GOLTE 6 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 C Iz občin SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE REČICA OB SAVINJI Zlati grb renskemu župniku Ferdinandu Luknarju Na Rečici ob Savinji so 17. junija s slavnostno sejo občinskega sveta obeležili praznik občine, sicer pa se v tem mesecu vrstijo različne športne, kulturne in zabavne prireditve, s katerimi Re-čičani slavijo občinski praznik. Podelili so zlati, dva srebrna in bronasti grb občine. Zlati grb je prejel rečiški župnik Ferdinand Luknar, srebrna Franc Matjaž in Jože Grudnik, bronasti grb pa je šel v roke Jožeta Štorgla. Županovo priznanje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji ob 130-letnici delovanja. Župan Vinko Jeraj je podelil priznanja tudi lanskoletnemu zlatemu maturantu Janu Potočniku in devetošolcem Pii Mariji Oblak, Živi Ju-rič, Moniki Kočar in Roku Punčuhu, ki so v vseh letih šolanja dosegali odlične uspehe. Župan je spregovoril o pridobitvah v občini. Izpostavil je dopolnilno kanalizacijsko omrežje Varpolje-Nizka-Spodnja Rečica. Za Trnovč-ki most s povezovalnimi cestami je izrazil upanje, da bodo letos končno začeli z gradnjo. V re-čiški občini se nadaljuje izvedba projekta izgradnja širokopasovnega omrežja Gošo, dokončano je odbojkarsko igrišče na mivki v kompleksu ŠD Mladost Rečica. V Predkrižniku je urejen novi most in sanirano cestišče. Po Jerajevem mnenju je še veliko projektov, ki so le črka na papirju, a se z njimi želijo prijaviti na razpise za pridobitev finančnih sredstev. Tako bodo na realizacijo počakali obnova hranilnice in trškega jedra z NAGRAJENCI OBČINE REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2012: Zlati grb občine je prejel župnik v župniji sv. Kancijana Ferdinand Luknar za pristno človečnost in nenehne skrbi za duhovno življenje ter ohranjanje sakralne dediščine. Srebrni grb občine je pripadel Jožetu Gru-dniku iz Spodnje Rečice za prispevek k razvoju in življenjskemu utripu občine in Francu Matjažu iz Spodnje Rečice za zasluge na področju gasilstva v občini. Prejemnik bronastega grba občine je Jože Štorgel iz Varpolj za graditev uspešnega športnega kolektiva v ŠD Gmajna in pomoč pri izgradnji športnih objektov ter odlično vodenje društva. Županovo priznanje je ob 130-letnici delovanja prejelo PGD Rečica ob Savinji za opravljeno delo, nesebično pomoč in prispevek k življenjskemu utripu v občini. Županova priznanja mladim so šla v roke zlatemu maturantu Janu Potočniku in učencem za odlične dosežke v vseh letih šolanja Pii Mariji Oblak, Roku Punčuhu, Moniki Kočar in Živi Jurič. vpadnicami ter ureditev Tavčarjevega dvora. »Vemo, da pri gradnjah ni šlo brez zapletov, slabe volje, pritožb pa tudi pohval. Lahko trdim, da smo se trudili v obojestransko zadovoljstvo,« je med drugim izpostavil župan Jeraj, pri tem pa poudaril, da jih v prihodnje čakajo zahtevne naloge Kulturni progam, ki je popestril nedeljsko slavnostno sejo, so oblikovali člani KUD Utrip, učenke Glasbene šole Nazarje in Mojca Bitenc. Marija Šukalo Nagrajenci občine Rečica ob Savinji, ki so s svojim delom zaznamovali utrip in delo v domačem kraju, in župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Šukalo) OBČINSKI SVET NAZARJE Matej Pečovnik vršilec dolžnosti direktorja JP Dom Na zadnji seji nazarskega občinskega sveta so imeli na dnevnem redu tudi nekatere kadrovske zadeve. Imenovali so uredniški odbor Vr-bovških novic, kot se bo poslej imenovalo glasilo občine Nazarje. Poleg tega so obravnavali rezultate javnega razpisa za imenovanje direktorja Javnega podjetja Dom Nazarje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v začetku maja razpisala prosto delovno mesto direktorja, ker sedanjemu direktorju s 30. junijem poteče mandat. Na razpis sta prispeli dve vlogi, vendar je formalnim razpisnim pogojem ustrezala le ena vloga. Komisija je vlogo preučila in predlagala občinskemu svetu razpravo in odločitev o primernosti prijavljenega kandidata. Matej Pečovnik je za vršilca dolžnosti direktorja imenovan za tri mesece. (Foto: Marija Lebar) Svetniki so imeli nekaj pomislekov zlasti glede smeri strokovne izobrazbe prijavljenega. Odločili so se za glasovanje, in sicer so predlagali tajno glasovanje. Za pravilno izvedbo so imenovali ustrezno komisijo, svetniki pa so se na glasovalnih lističih tajno opredelili glede kandidata. Glasovali so z devetimi glasovi proti in z dvema glasovoma zanj, tako da kandidat ni bil izbran. Ker JP Dom ne more poslovati brez vodstva, so sedanjega direktorja Mateja Pečovnika imenovali za vršilca dolžnosti direktorja. Imenovanje je za dobo treh mesecev. Delal bo po dosedanjih pogojih, v tem času bo komisija ponovila razpis za vodenje Doma Nazarje. Marija Lebar Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 7 Ljudje in dogodki, Organizacije EVROPSKO PRVENSTVO V GOZDARSKIH VEŠČINAH ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Domen Arnič član zmagovalne ekipe Dijak tretjega letnika srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, Domen Arnič z Ljubnega ob Savinji je bil že drugič med štirimi izbranci, ki so šolo in Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu v gozdarskih veščinah za dijake in študente. Letošnje tekmovanje je konec maja potekalo v Postojni, slovenski tekmovalci so si priborili prestižni naslov evropskih prvakov. Poleg tega, da se je Arnič okitil s tremi medaljami na prvenstvu, je tudi najboljši dijak v svojem letniku. V Arničevi družini je gozdarstvo že tradicija, oba Domnova dedka, njegov oče in brat so se podali na gozdarsko pot. Arnič se je tekmovanja udeležil že lani na Poljskem, letos je bil pritisk na tekmovalce zaradi domačega terena še toliko večji. »Priprave so bile dolge in naporne, pritisk in pričakovanja do nas tekmovalcev so bila zaradi tekmovanja na domačem terenu še večja, a nam je šlo vse zelo dobro od rok. Želeli smo si zmage, se zanjo trudili in uspelo nam je,« je povedal Arnič. »Kljub temu da smo na tekmovanju zastopali šolo, smo se pripravljali v prostem času in odreči smo se morali veliko stvarem, a je bilo vredno. To je bilo moje drugo in zadnje evropsko prvenstvo in vredno je bilo truda in odrekanja.« Domen Arnič je član zmagovalne ekipe na 11. evropskem prvenstvu v gozdarskih veščinah v Postojni. Poleg tega je tudi odličen učenec. (Foto: Štefka Sem) Tekmovanje je potekalo več dni, Arnič se je najbolje izkazal v poznavanju gozda, tam so fantje osvojili zmago. V praktičnem delu so dosegli drugo mesto, zaostali so le za avstrijsko ekipo, ki je bila skupno druga, tretji so bili Nor- vežani. Tehnične discipline na tekmovanju so bile menjavanje verige na motorni žagi in obračanje meča, žaganje dveh različno visokih in v nasprotno stran obrnjenih hlodov, precizni rez, zasek in podžagovanje ter kleščenje. Skupni seštevek obeh delov tekmovanja praktičnega in teoretičnega je med 64 tekmovalci iz 16 ekip prinesel zmago domačinom. Arniču je na tekmovanju veliko pomenila podpora domačih, njegov oče je tekmovanje spremljal dva dni, ostali družinski člani en dan. Tekmovanje so si organizirano ogledali tudi člani Društva lastnikov gozdov iz Gornjega Grada. Arnič je letos nastopil še na gozdarskem tekmovanju Alpe Adria v Avstriji, kjer je osvojil peto mesto med posamezniki in drugo v ekipnem delu, sodeloval je že tudi na tekmovanjih v Zgornji Savinjski dolini. Pred več kot dvajsetimi leti je Ljube-nec Janez Solar postal državni prvak na gozdarskem tekmovanju v takratni skupni državi Jugoslaviji, Domen Arnič mu je tokrat sledil na evropskem prestolu za dijake in študente in tako nadaljeval z odličnimi rezultati gozdarjev in lastnikov gozdov z našega območja na različnih gozdarskih tekmovanjih. Štefka Sem DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Prostovoljcem predali potrdila o opravljenem izobraževanju Nedavno so se na rednem sestanku zbrali tisti člani nazarskega društva upokojencev, ki so se lani priključili akciji Starejši za starejše. Sestanek je sklicala predsednica Vera Pečnik in skupaj s članico prostovoljko Zoro Štrucl za udeležence pripravila prijetno presenečenje; slovesno izročitev potrdil o opravljenem izobraževanju za prostovoljce. »V društvu smo se odločili, da vam, ki ste naš ponos, danes pripravimo majhno presenečenje kot skromno zahvalo za vse, kar ste v tem letu, od kar poteka naš projekt Starejši za starejše, naredili dobrega. Vedeti morate, kako hvaležni smo vam za ves trud, ki ste ga vložili v to akcijo. Pri tem je vaša pomoč neprecenljiva. Je brezplačna, zanjo morda včasih ne dobite niti besede zahvale. Naj se vam torej jaz zahvalim v svojem imenu, v imenu vseh, ki ste jih obiskali in jim pomagali, pa tudi v imenu županje Majde Podkrižnik in nazar-ske občine. Naše geslo je »Naj nihče ne ostane sam«,« je dejala predsednica Pečnikova. Na projektu dela v Nazarjah dvanajst prostovoljcev na terenu, dva pa na obdelavi podatkov in pošiljanju teh podatkov na zvezo društev upokojencev, od koder društvo dobi sredstva za delno pokrivanje materialnih stroškov v okviru pro- jekta. V tem letu so prostovoljci obiskali 300 starejših oseb v občini. Srečali so se z različnimi stiskami starejših. Pri tem je potrebna velika mera obzirnosti in diskretnosti. O tej temi je Vera Pečnik povedala: »Kar je treba, ostane med nami, sicer pa imamo tudi vsi podpisana prava etična pravila o tajnosti podatkov in sprejet Pravilnik o varovanju podatkov, ki ga je sprejel upravni odbor DU Nazarje. Zato še enkrat hvala za dobroto, srčnost, etiko in moralo in veliko, veliko srčne kulture in dobrote.« Vsakemu posameznemu prostovoljcu je stisnila roko, se mu še osebno zahvalila ter izročila potrdilo. Zahvalila se je tudi v imenu županje, ki je bila nujno zadržana in se je opravičila. Občina Nazarje je za prostovoljce prispevala knjižno darilo. Marija Lebar Predsednica društva Vera Pečnik (desno) se je prostovoljcem zahvalila in jim izročila potrdilo o opravljenem izobraževanju. (Foto: Marija Lebar) Hi Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Iz občin, Ljudje in dogodki OBISK PREDSEDNIKA TÜRKA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Predsedniku predstavili utrip tukajšnjega življenja V torek, 19. junija, se je v naši dolini na obisku mudil predsednik države dr. Danilo Türk. Nekoliko več časa je posvetil občini Solčava, ki je letos spomladi skupaj s šestimi finalistkami za najbolj prodorno občino v letu 2011 prejela nagrado Zlati kamen. Pred tem je obiskal tudi občini Ljubno in Luče. Na Ljubnem ob Savinji se je srečal s predstavniki občine in županom Franjem Naraločnikom. Po pozdravnih besedah župana je predsednik Türk povedal, da je tukaj na uradnem obisku že tretjič. Prvič je obiskal KLS, drugič ženske smučarske skoke in tokrat, ko si bo ogledal Fašunovo hišo in Flo-sarsko zbirko. »Sicer pa sem kvalificiran, da pridem na Ljubno, saj imam opravljen splavarski izpit,« je razkril predsednik. Predsednica Društva LAS Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodolnik mu je predstavila delovanje društva, na kar je gost me- Iz rok predsednika so čebelarji sprejeli ključ čebelarskega centra. zaščitnih oblekah. »Ko sem bil sam majhen, smo bili poleti otroci pri starem očetu, ki je imel čebele, večkrat deležni kakšnega pika. Nekoč je veljalo, da to pomaga k dvigu odpornosti,« se je spomnil Türk. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je izrazil zadovoljstvo nad novim čebelarskim vskimi občani, obiskal je namreč tamkajšnjo podružnično šolo, kjer so mu otroci pripravili kratek, a prikupen kulturni program. Sledil je ogled razstave Solčavsko skozi čas, po kateri je visokega gosta popeljal direktor Centra Rinka Marko Slapnik. Z velikim zanimanjem si je dr. Türk ogledal predstavitev izdelave polstenih izdelkov iz ovčje volne. Še posebej ga je zanimalo, ali tako izdelani copati in ostali izdelki kaj pripomorejo proti mrazu in če držijo vodo. Predsednik se je vpisal v knjigo gostov, nato si je ogledal Pred Fašunovo hišo so dr. Danila Turka sprejeli predstavniki občine, društva LAS in zavoda Savinja. mest, kolikor jih zagotavlja Eltras, je za pretežno kmetijsko solčavsko občino zelo dobrodošlih. S spremstvom se je nato predsednik srečal z najmlajšimi solča- še ostale prostore centra. Kasneje se je zadržal na kosilu in daljšem pogovoru z županom Alojzom Li-pnikom. Tekst in foto: Marija Lebar Visoki gost se je z zanimanjem pomudil pri predstavitvi polstenja ovčje volne. nil, da so LAS in projekti, ki se izvajajo z namenom razvoja podeželja, izrednega pomena, in sicer iz več razlogov; prispevajo k enakomernejšemu razvoju regij, na podeželju se odpirajo nova delovna mesta, s tem se ohranja poseljenost in zagotavlja samooskrba s hrano, je dejal. V Lučah so visokega gosta sprejeli župan Ciril Rosc in predstavniki občine. Tam je prisostvoval slovesnosti, ki so jo pripravili čebelarji SAŠA regije, učenci Osnovne šole Blaža Arniča in domače čebelarsko društvo. Predsednikovo pozornost sta zbudila dva mala čebelarčka v centrom in izpostavil skrb za čebele ob tako slabi medeni letini. Prisotne sta nagovorila še župan Ciril Rosc in predsednik ČD Anton Kumer, ki je svoj govor podal v klenem lučkem narečju. Preden si je predsednik ogledal čebelarski center, je slovesno predal ključ Antonu Kumru. V Igli so obiskovalce sprejeli predstavniki solčavske občine in župan Alojz Lipnik. Predsednika so popeljali na ogled Robanovega Kota. Na poti v Solčavo si je ogledal še podjetje Eltras, kjer so gostu predstavili svojo 30-letno tradicijo na področju transportne in skladiščne opreme. Okoli 25 delovnih Srečanje prijateljev Menine in ljubiteljev narave V ponedeljek, 25. junija, se bo na Menini planini odvijal 3. Dan Menine, ki se bo pričel ob 11. uri z mašo pri kapeli, ob 13. uri bo prisotne nagovorila Marjeta Keršič Svetel. Sledile bodo aktivnosti družabne in izobraževalne narave, med drugim razstave, vodeni sprehod po Menini, met gojzarja, pokanje z biči ... Udeleženci, ki se bodo na pot odpravili peš, bodo iz Gornjega Grada krenili ob 7. uri. Dan prej, v nedeljo, 24. junija, se bo letos prvič odvijala Noč Menine, ki se bo ob 20. uri pričela s predavanjem Svetlobno onesnaženje - ali bodo naši otroci še opazovali zvezde nad Menino planino? Andreja Moharja. Po predavanju bo organizirano opazovanje zvezd s teleskopi in pripovedovanje zgodb ob ognju. ŠS Savinjske novice št .2 5,22. junij 2012 Gospodarstvo, Organizacije LJUBLJANSKE MLEKARNE NAGRADILE PRIDELOVALCE MLEKA Najboljše mleko spet iz Zgornje Savinjske doline Boštjan Brinjovc (drugi z leve) in Zlata Rihter (v sredini) z vodstvom Ljubljanskih mlekarn (Fotodokumentacija LM) V okviru slovesnosti ob odprtju prenovljenega obrata za proizvodnjo trajnega mleka so v Ljubljanskih mlekarnah 14. junija pripravili razglasitev za najboljše dobavitelje mleka za lansko leto. Med dobitniki priznanj sta kar dva pridelovalca iz naših logov. Zlato priznanje je šlo kmetiji Zlate in Iva Rihterja iz Ti-roseka pri Gornjem Gradu, bron pa je pripadel Boštjanu Brinjovcu iz Brezja pri Mozirju. Rihterjevi, kjer se z živinorejo in pridelavo mleka ukvarja vsa družina, nosilka kmetijske dejavnosti je Zlata, so prestižno priznanje za najkvalitetnejše mleko osvojili že tretje leto zapovrstjo. Rihterje-va je pri tem povedala: »Tako priznanje nam pomeni veliko, še posebej, ker smo ga dobili že tretjič. Pomeni vzpodbudo in motivacijo, ki je glede na situacijo v kmetijstvu res potrebna. Cene mleka niso ugodne, zato je s kakovostnim mlekom mogoče vsaj nekoliko izravnati nesorazmerja in iztržiti za svoje mleko več.« Podelili so tudi priznanje za najvišje količine odprodanega mleka, kjer je bil rekorder z območja Novega mesta, ki je namolzel in od- prodal v enem letu več kot milijon litrov mleka. Podelitev se je odvijala v sklopu otvorilve prenovljenega obrata pridelave trajnih mlečnih izdelkov blagovne znamke Alpsko mleko, ki je v tem času praznovalo svojo 45-letnico. Čestitkam našim mlekarjem se je pridružil tudi direktor Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Andrej Presečnik. Ta je o problematiki odkupnih cen povedal: »Pri odkupnih cenah v Sloveniji lahko trdim, da so naše ponovno med najvišjimi. Cene, ki jih dosegajo »izvozniki«, so že nekaj mesecev nižje, kot bi jih dosegli pri naši zadrugi.« Po Presečnikovem mnenju trdni pogodbeni odnosi z Ljubljanskimi mlekarnami zagotavljajo stabilno prodajo mleka po primerljivih cenah na dolgi rok. »Naša skupna ocena je, da je in bo potrebno pravočasno ukrepati in se prilagajati tržnim razmeram, ker le na ta način lahko zagotovimo stabilen odkup in to je poleg primerne ali primerljive odkupne cene tudi za proizvajalca najpomembnejše,« je še dodal Presečnik. Marija Lebar PROSLAVA OB POČASTITVI DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU V NAZARJAH Praznik krajevne skupnosti je praznik vseh generacij S simpatičnim nastopom so se spominu na preteklost Nazarij poklonili tudi učenci OŠ Nazarje. (Foto: Tatiana Golob) Praznovanja v čast domačega kraja, kot je praznik krajevne skupnosti Nazarje, verjetno še najbolj cenijo starejši občani, katerim je spomin na vojno obdobje del njihovih življenjskih izkušenj. Zato je proslava, namenjena tako uporu proti okupatorju kot praznovanju domačega kraja, vsekakor priložnost, da se srečajo različne generacije krajanov in skupaj praznujejo. V Nazarjah je takšno srečanje potekalo v torek, 12. junija, na dan praznika v domu kulture. Slovesnost, na kateri so se s kulturnimi točkami predstavili tako upokojenci kot najmlajši šolarji, je bila namenjena proslavitvi pre- teklosti. To je ob svojem nagovoru poudarila Majda Krajner, predsednica nazarske krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje. Slavnostni govornik, predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik se je spomnil dogodkov med II. svetovno vojno, ko se je tudi naša dolina uprla okupatorju. Starejše je spomnil, mlade generacije pa opomnil, da so se tudi na območju sedanje občine Nazarje odvijale pomembne bitke za našo domovino. Na Čreti je 1. štajerski bataljon oktobra leta 1941 bojeval prvo bitko z nemškim okupatorjem, to je bil največji boj partizanov na Štajerskem v tem letu. Danes živimo v svobodni deželi, kjer ima kultura velik pomen, je še poudaril Pečovnik, pester program prireditve je njegove besede le še potrdil. Na odru so se predstavili Moški pevski zbor Društva upokojencev Mozirje pod vodstvom Antona Petka, sledil je nastop Zmaga Štiha na harmoniki in Bojana Ze-meta na saksofonu, oba sta profesorja na Glasbeni šoli Nazarje. S svojimi recitacijami se je predstavila tudi pesnica in recitatorka Ana Škotnik. S simpatičnim programom so se pod mentorstvom Manice Hudales predstavili učenci Osnovne šole Nazarje, zapele so članice i-zborčka, ki ga vodi zboro-vodkinja Katja Gruber. Proslava se je zaključila z nastopom ansambla harmonik iz glasbene šole, ki deluje pod vodstvom Zmaga Štiha. Tatiana Golob OBMOČMO ZOBUiEMJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje S-c v*ij5Kc- doliie Ho Tfflu ao, Mffllft TO 03 S39 26 ftft garc 061MO 5» VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO 28.6.2012 od 7. do 11 - ure v Osnovno šolo Gornji Grad. S seboj prines le osebni dokument s sliko. VABLJENI' 0 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Voščila, Oglasi #/ AKCIJA! J BAZE Ni TERM TOPOLŠfCA GARANCIJA NA LEPO VREME! To potetje vas vreme ne bo presenetilo. V primeru cfeija vam v Wellness centru Zala. podarimo kavo al; kepico sladoleda Akcija velja od 25.6. do 31.8.2012 Po 19 uri. plačate samo eno urno vstopnico, kj jo lahko koristite do konca obratovalnega časa - do 30.6.2013 POPUSTI ZA UPOKOJENCE. Upokojenci imajo ob delavnikih ob nakupu tri urne vstopnice za bazene -25% popust, (nameslc 7.7EUR samo 5.3EUR). Akcija velja do 31.7.2012 Petek. 22.6.2012 - POZDRAV POLETJU. Brezplačna kepica sladoleda za vse osnovnošolce in dijake. Zabava z DJ-jem. Zumba party. Sobola 30.6 ; MEXIC O VIKEMI■ l MARIAČ Mexico glasba v živo.Mexico hrana in pijača V -'Terme ■■' jopolšica 03 &96 31 00 t www.terme-topolsica.si li \L Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Novi zvon prepeljali do cerkve sv. Gervazija in Protazija Prebivalce Rovta pod Menino čaka to nedeljo velik praznik. S ponovitvijo blagoslovitve cerkve sv. Gervazija in Protazija ter blagoslovitvijo obnovljenega oltarja in novega zvona bodo uradno zaključili obnovo cerkve, v kateri je bilo zadnje bogoslužje pred davnimi 75 leti. Pri obnovi je sodelovalo kar 54 prebivalcev vasice, ki šteje sto ljudi. Teden dni pred blagoslovom novega zvona so le-tega na posebej narejenem vozu s skupnimi močmi prepeljali do cerkve, kar je bil za krajane velik dogodek. NOV ZVON Cerkev je edina v Sloveniji, ki je posvečena dvema mučencema; Gervaziju in Protazi-ju. Omenjenima svetnikoma se priporočajo za srečno košnjo in zoper mokrenje in krvavitev. Zgrajena je bila koncem 15. stoletja, prvič je omenjena leta 1631. Po obnovi leta 1868 je bila ponovno posvečena. Do leta 1788 je veljala za podružnično cerkev Gornjega Grada, odtlej spada v župnijo Šmartno ob Dreti. Osamljena cerkvica na hribu je skozi zgodovino doživljala težke čase. Služila je kot ovčji hlev, rs- j 4 ' 'AfcVv- *' - ■i? V ~ ; i ■ „ - * * . - ■. * ; -S* Vi •• itfisi ■<; \ »O £ Vaščani Rovta med potjo do cerkve sv. Gervazija in Protazija, kjer bo v nedeljo po dolgih 75 letih ponovno maša, zvon pa bo odslej vabil k bogoslužju. (Foto: Štefka Sem) leseni deli cerkve, razen oltarja, so bili uporablje- zloga so se v Rovtu odločili, da zvon, ki so ga leni za kurjavo. Po drugi svetovni vojni je bil zvon tos kupili, ne bo končal enake usode in so ga v odpeljan v Šmartno ob Dreti, ker so farne zvono- cerkev prepeljali po edini poti, ki poteka po fari, ve med vojno pobrali Nemci. Ravno iz tega ra- pa čeprav je bila pot zato precej težja. Dan odprtih vrat in predstavitev za medije Pretekli četrtek so pri Firštu v Logarski dolini pripravili predstavitev tematskega kompleksa Fidov gaj. Novo etnografsko-tu-ristično pridobitev so ustvarili domačini družine Firšt ob sodelovanju domačinov in partnerjev. Za to so pridobili tudi nepovratna sredstva za ohranjanje kulturne dediščine iz programa Leader. Dan pred godom svetega Vida so to večletno delo in ustvarjanje družine Firšt, Centra Rinka in nekaterih drugih ljudi ter organizacij predstavili za medije. Etnolog dr. Janez Bogataj je pritrdil, da je bogato ljudsko dediščino nujno in Fil ■ V ' T;".' P s Dr. Janez Bogataj (levo) in Jože Firšt pred ofersko bajto (Foto: Jože Miklavc) koristno ohranjati na način, kot to sta ob prižganem kurišču v ofer-znajo tu in v Solčavi. Tako Bogataj ski bajti izrazila priznanje družini kot direktor Rinke Marko Slapnik in še zlasti mlademu strokovnjaku rii s področja gostinstva in turizma, Janezu Firštu. Predstavili so življenje in delo solčavskega učenjaka in zdra-vilca Vida Strgarja - Fida, ki je živel skoraj skrivno življenje, devet let tudi v skalni votlini, v bližini katere je bila oferija s hišico in senikom, kar je obnovljeno, verodostojno ohranjeno za mladi rod. Fidov gaj - dediščina ljudske modrosti je tako še eden od uspešnih projektov, ki bo zaživel na Solčavskem. Z njim se prepletata dve zgodbi, dveh različnih življenjskih usod iz konca 19. in začetka 20. stoletja s slikovito oživitvijo takratnega obdobja. Gre za pomnik o izjemnem člo- Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Ljudje in dogodki, Organizacije OBNOVA OD 1998 Obnova cerkve se je pričela leta 1998, pred tem so vsako pomlad le zakrpali luknje v strehi. Žalostno obnove. A velika želja in močna vera krajanov sta prevladali in že avgusta istega leta so se pričela obnovitvena dela. Septembra so podrli ostrešje in Koliko sredstev so krajani vložili v obnovo, je po njihovih besedah že pozabljeno. Več je vreden ponos in zadovoljstvo, ki ga občutijo ob pogledu na lepo urejeno cerkev. Prav gotovo pa ni pozabljeno to, da je preko 50 ljudi na cerkvi opravilo preko 500 delovnih dni, prav tako so sami darovali kritino iz »šiklnov«. Za obnovo oltarja so prejeli državna sredstva, ostrešje je plačala Občina Nazarje, fasado in pleskanje notranjosti je financiralo kulturno ministrstvo. S skupnimi močmi in dobro voljo bodo lahko imeli po dolgih letih odslej mašo v cerkvi sv. Gervazija in Protazija prvo nedeljo po 19. juniju, ko godujeta omenjena svetnika. To nedeljo, ko jih bo obiskal celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, ki bo blagoslovil cerkev, bodo prebivalci Rovta prav gotovo zelo ponosni na svoje delo in na to, da so cerkev iztrgali propadu in pozabi. podobo stavbe s podrtim stropom in streho ter uničenimi zidovi in notranjostjo so se krajani Rovta odločili popraviti ter cerkvici vrniti nekdanji sijaj. V veliko podporo jim je bil takratni župnik Evgen Ketiš. Julija 1998 so se z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije dogovorili o obnovi, čeprav so bili v zavodu zaradi težke dostopnosti do cerkve skeptični glede popolne veku, njegovem znanju in delu, posebnežu Fidu, ob tem pa tudi za predstavitev najrevnejšega sloja podeželskih ljudi, oferjev. Po skoraj sedemdesetih letih je v Fidovem parku na ogled stara bajta, ob njej pa še cela paleta zanimivosti, posaditev zdravilnih rastlin in planinskega rastlinja, neokrnjen gozd, na novo posajen sadovnjak s starimi drevesnimi vrstami. Čebelnjak in stari panji, izvir pitne vode, previsna Fidova zijalka, številne nenavadne oblike drevesnih debel, znamenita podoba - lesena skulptu- jel Steletovo priznanje za izjemen trud in predanost. V obrazložitvi je bilo omenjeno, da so pobudo za obnovo prevzeli župljani sami. Pod strokovnim vodstvom celjske enote zavoda za kulturno dediščino je 54 faranov, pridružil pa se jim je tudi župnik, več kot 500 dni prenavljalo podirajoče zidove, skodlasto streho, v celoti so obnovili tudi notranjost in fasado. Obnovo so začeli z lastnimi rokami in sredstvi, pred koncem pa je del sredstev prispevala tudi dr- AKTIV KMETIC SOLČAVA žava. Obnova cerkve sv. Protazi-ja in Gervazija v Rovtu pod Menino je vzoren in uspešen primer obnove kulturnega spomenika, ne samo zaradi velike delovne vneme in požrtvovalnosti ter vere preprostega človeka, temveč in predvsem zato, ker je plod uspešnega sodelovanja krajanov s konservatorsko stroko. Vsa dela na objektu so bila opravljena po strokovnih izhodiščih in ob doslednem upoštevanju konservatorskih smernic. Štefka Sem Na zahodu Slovenije ga postavili na novo, potem so se lotili del v notranjosti, zunanjih zidov in obnove oltarja. Zadnja dela so opravili marca 2002, nato je obnova zastala za dobrih deset let. Dela se zaključujejo ob veliki podpori sedanjega župnika Ivana Šeliha. STELETOVO PRIZNANJE Leta 2000 je gradbeni odbor za prenovo cerkve kot edini doslej pre- Prof. dr. Janez Bogataj: »Slovenski turizem boleha na inovativnosti. Zelo vesel pa ugotavljam, da so Firštovi zelo atraktivni v smeri razvoja turizma na osnovi kulturne dediščine ter programa, ki je kulturi in naravi prijazen. Projekt Fidov gaj bo v prihodnosti omogočal profitno dejavnost.« (foto: JM) ra svetnika svetega Vida, izdelana v Rimu in ne nazadnje, dva lesena objekta oferske bajte s številnimi starimi predmeti ter preprosto urejeno učilnico za nabiranje novih modrosti. Naravoslovna učna pot bo dobrodošla za oglede šolski mladini, ekološko hortikulturnim društvom, naravovarstvenikom in turistom, ki bodo koristili prosti čas v sožitju z naravo. O slovesnosti ob odprtju Fidove-ga gaja bomo pisali v naslednji številki Savinjskih novic. Jože Miklavc Za letošnjo sicer tradicionalno ekskurzijo so si članice solčavskega aktiva Društva kmetic Zgornje Savinjske doline izbrale Tolminsko. Solčavanke so potovale skozi Poljansko dolino, mimo Cerknega vse do Mosta na Soči. Domačina sta jih za tem prepeljala preko hudičevega mostu. »Most se pne nad 60 m globoko sotesko, pa tudi nadaljnja cesta do 6 km oddaljene vasi Čadrg je bila dokaj adrenalinska,« je povedala članica aktiva Helena Krivec. V Čadrgu - vasica šteje 37 prebivalcev na petih kmetijah - jih je pričakala Marija Bončina, gospodinja na ekološki turistični kmetiji Pri Lovrču. Na kmetiji so si ogledale novi hlev za krave molznice, zgrajen leta 2011, ki je za kmetijo življenjska naložba. Pričakujejo, da bodo četrtino sredstev dobili po- vrnjenih iz evropskih skladov. Kredit za hlev odplačujejo delno tudi s pomočjo dohodka od turizma, saj imajo dva apartmaja za obiskovalce, ki pridejo na oddih v ta predel Triglavskega narodnega parka. Kmetija skupaj s še tremi drugimi ekološkimi pridelovalci mleko oddaja v skupno sirarno, ki so jo zgradili leta 2002. Gre za okoli 600 l mleka, iz katerega v sirarni kmetije same po točno določenem razporedu izdelujejo ekološki sir Tol-minc, pa tudi skuto. Sirarske izdelke tržijo kmetije nato vsaka zase. Solčavske izletnice so se mudile tudi v Logu pod Mangartom, nato pa se peljale preko prelaza Predel v Rabeljsko dolino. Domov so se vrnile zadovoljne in s številnimi novimi spoznanji, ki jih bodo lahko uporabile na svojih kmetijah. Marija Lebar Solčavanke so si ogledale sirarno na ekološki turistični kmetiji Pri Lovrču. 696 Savinjske novice št. 26, 29. junij 2012 Kultura, Nasveti 17. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V ZABAVNEM PROGRAMU Zgornjesavinjski godbeniki absolutni zmagovalci V Ormožu je 16. junija poteklo 17. tekmovanje slovenskih godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. V tekmovalnem programu se izvajajo skladbe zabavnega značaja, zaželena pa je vsaj ena skladba Vinka Štrucla oziroma Bojana Adamiča. Vsaka godba ima na razpolago za največ 15 minut programa. Zgornjesavinjski godbeniki pod vodstvom Tomaža Gučka so pripravili zanimiv program, ki so ga »pilili« zadnji mesec in pol. Kljub času matur, izpitov in ostalih obveznostih so godbeniki združili moči in kvalitetno naštudirali tekmovalne skladbe. Tekmovanje se je začelo s srečanjem orkestrov na ploščadi pred grajsko pristavo, kjer so zadonele tri koračnice v izvedbi vseh prisotnih godb. Tekmovalni koncert se je odvijal na ormoškem grajskem dvorišču. Godbe je po mednarodnih kriterijih ocenjevala strokovna žirija, ki sta jo sestavljala mag. Ivan Marin in mag. Nikolaj Žli-čar. Godba Zgornje Savinjske doline je v kategoriji nad 40 članov dosegla 95,5 odstotka vseh možnih točk, za kar je prejela zlato plaketo s pohvalo, obenem je za najvišje doseženo število toč prejela pokal Vinka Štrucla za absolutnega zmagovalca tekmovanja. Poleg mnogih zlatih priznanj iz Ormoža je to že tretji pokal, ki si ga je priigrala zgornjesavinj-ska godba, obenem pa dokaz, da uspeh potrju- je začrtano pot, kakor tudi zagon za doseganje visoko zastavljenih ciljev v bodoče. Matej Kranjc Godba Zgornje Savinjske doline je v kategoriji nad 40 članov dosegla 95,5 odstotka vseh možnih točk. (Fotodokumentacija GZSD) Gorski javor - drevo leta 2012 MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Na Zavodu za gozdove Slovenije že sedemnajsto leto zapored izbiramo drevo leta. S tem želimo seznaniti ljudi s pomembnimi, znanimi ali manj znanimi, zapostavljenimi, ogroženimi ali kako drugače zanimivimi samoniklimi drevesnimi vrstami ali posameznimi drevesi, ki rastejo v naših gozdovih. V letu 2012 smo za drevo leta izbrali gorski (ali beli) javor. Njegovo znanstveno ime je Acer pseudopla-tanus. Gorski javor je do 40 metrov visoka in do 2 metra debela avtohtona drevesna vrsta. Doseže starost do 500 let. Najraje raste na ze- Javor rebraš na licitacijah vrednih sortimentov lesa dosega najvišje cene že vrsto let. (Foto: MD) lo dobrih rastiščih, to je na globokih in svežih, najpogosteje apnenčastih tleh. Taka rastišča imenujemo kar »aceretalna«. V lesni zalogi gozdov ga ni veliko. V nazarskem območju je javorja okoli en odstotek skupne lesne zaloge. Kljub temu je zelo razširjen. Posamezno ali v manjših skupinah je prisoten skoraj v vseh naših gozdovih. Zato je splošno znan. Pri nas so lepi sestoji na Krašici. Gorski javor je pogosto tudi hi- šno drevo, saj njegove krepke korenine kljubujejo viharjem, mogočna krošnja pa zadržuje veter ter daje hladno senco. Veliko takih javorov je na območju Ljubnega. Sušnikov (tudi Suški) javor s svojimi 190 cm premera spada med najdebelejše gorske javorje v Sloveniji. Dosti za njim ne zaostaja Visočnikov javor, ki meri 166 cm. Gorski javor daje zelo uporaben in dragocen les. Javorovina se uporablja predvsem za notranjo opremo V preteklosti ni bilo kmetije brez javorove mize. Žal javoro-vino obožujejo tudi lesni črvi, drevo ogrožajo še vse številnejši škodljivci in bolezni. V zadnjih letih se širi javorov rak. Najbolj dragocen je javorov les posebne teksture, javor rebraš. Na licitacijah vrednih sortimentov dosega že vrsto let najvišje cene. Najvrednejši hlod na letošnji licitaciji je dosegel astronomsko ceno, skoraj 10.000 €/m3. Lastnik njegove vrednosti ni poznal, sam bi ga najverjetneje prodal za drva. Da je to vreden les, mu je povedal gozdar in mu predlagal, naj ga pošlje na licitacijo. Poleg javorja z rebrasto teksturo lesa imata zelo dragocen les tudi javor z ikrasto teksturo (javor ikraš) in javor s teksturo ptičjih oči (javor ptičar). Ne pričakuj sence od drevesa, včeraj zasajenega! Slovenski pregovor G41 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Zgodovina in narodopisje Domači zdravilci in njihovo ravnanje (4) C Piše: Aleksander Videčnik (Nasveti Vida Strgarja) ČRNA BIL Kačji ugriz zdravimo z žagano vodo iz te zeli. Proti glistam uporabljamo stolčeno seme pomešano z medom. Kot mazilo za težave v križu je dobro uživati mešanico semena, mire in popra kuhano na vinu. Proti bramorju in gobi uživaj zjutraj in zvečer stolčene korenine, pomešane z medom. Odlično mazilo proti izpuščajem je v maju nabrana zel in korenine zmešano z medom v laškem olju. Žgana voda iz korenin prežene kufra-sto (rdečkasto) barvo z obraza. Z vodo namočenih korenin ali s prahom iz zeli zacelimo vsako rano, na katero položimo flajšter (obkladek). DRUKALCE, RIGELCE (MARJETICE) Za lajšanje trebušnih težav pomaga uživanje lista kot solate. Rane poceli in omili bolečine polaganje svežega listja na rano boleče mesto. Krče v trebuhu pomiri čaj iz zeli in korenin, če ga pijemo zvečer pred spanjem. Če se moški udari na spolovilo, pomaga obkladek stolčenega listja. Če je kdo jetičen (da ga je skoz manj), naj uživa listje na tešče in zvečer. Težave otrok v grlu prežene posušena zel v prah stolčena, in to kot dodatek otroški hrani. Pri naduhi in izpadanju las pomaga čaj iz zeli in s koreninami vred. Voda, v kateri so namočene marjetice (samo cvetje), pospešuje tek, to sredstvo pospešuje tudi celjenje kostnih zlomov. Ta tekočina blagodejno deluje na trebuh in jetra. Ta tekočina pomaga tudi pri pekoči bolečini v prsih. GABEZ Uporabljamo ga za zdravljenje ran in kostnega zloma, tako za notranjo kot zunanjo rabo. Za čiščenje prs in pljuč (sluz) se kuha korenina na vinu, to pa pozdravi tudi bljuvanje krvi. Stolčeno korenino polagamo kot obliž na mesto kostnega zloma za hitrejše celjenje. Podplutbe poceli stolčeno listje s korenino vred. Razpokane ustnice zmehča v vodi kuhan gabez, potem, ko se s tem mažejo ustnice, to ponavljaj in vmes ustnice namaži z mastjo. Za čiščenje sluzi iz pljuč pij pogosto v vodi namočen gabez, to pa tudi blaži hudo žejo. ZLATA ROŽA Pospešuje uriniranje in menstruacijo. Pripravi se na vinu kuhana zel. Gosto kuhane stolčene korenine so odlično sredstvo za bule na ženskih prsih. Pepel zažganih korenin zmešan z medom je odlično sredstvo proti izpadanju las. NATRAS (DIVJI BOB) Za naglušne je dobro zmešati mleko mate- re 12 mesecev po porodu s sokom natrasa in kapati v ušesa. Proti golši je dobro vrat nam-titi obliž iz mešanice natrasovega soka, soli in ovnovega loja. Če se oči sprijemajo, jih je dobro s sokom natrasa rahlo zmivati. Proti glistam kuhamo na vinu natras in ga uživamo. Vročino in notranjo zapeko blažimo z na-trasom namočenim v vodo. Obkladki na glavi zdravijo zvonenje v glavi. Oteklino na delih telesa odpravimo z obkladki na vinu kuhanega natrasa. Proti griži se priporoča na vinu kuhan natrasov sok. VREDNIK (VREDNJAK) Pri izpuščajih jih izmivaj s čajem te rastline. Stare in gnile rane namaži s stolčeno rastlino in ji dodaj medu. Na vinu kuhan vrednik je dobro sredstvo za menstruacijske težave. Vrid preganjamo s kuhanim vrednikom pomešanim z medom. JETIČNIK (JETČNIK) Strgar to rastlino prav posebej hvali in meni, da se premalo ve o njej in se je ne ceni dovolj. Uporablja se tako pri ljudeh kot živini in je odlično sredstvo za celjenje ran. Svežo rastlino na drobno zrežeš in jo štiri dni namakaš v vinu. Iz te vode žgi žgano vodo, ta tekočina se ohrani leta dolgo. Običajno jo uživajo zjutraj. Drgnjenje senc na glavi je dobro za bistro glavo. Ob težkih porodih to tekočino vdihavaj. Proti vročini se je-tičnik stolče v prah in se z vodo pred spanjem jemlje. Rane dobro izperimo s to tekočino. Po kačjem ugrizu spiraj ranjeno mesto s to tekočino in popij zjutraj in zvečer vodo z namočenim jetič-nikom. Pri zlatenici tudi pomaga v prah stolčen jetičnik, namočen v vodi. Če nas muči vrtoglavica, dajemo na glavo dvakrat dnevno to tekočino. Lahek govor omogoči pitje te tekočine, in sicer zjutraj in zvečer. HABAT Pri vodenici pomaga čaj iz korenin. Črva na prstu odpravimo z obližem iz stolčenega listja rastline. Kuhano zeleno listje prežene fluse in zlatenico. Če želiš izprazniti želodec, kuhaj zeleno skorjo na vodi in to pij. Za boleče noge je dobra kopel iz listja kuhanega v soljeni vodi. Skuhane korenine na vodi pomagajo pri kašlju. Božjastnemu so polagali zeleno listje na okončine. Seveda ima Strgar v svojem zapisu še veliko tolmačenj o zdravilnih zeliščih, veliko njih je dokaj dobro narisal. V nadaljevanju bomo navedli še nekaj žavb, ki jih Fida svetuje. PRVA ŽAUBA ZA VRID Vzemi pest suhega vrednjaka zdrobljenega v prah, dodaj še pest dobro zribanega hrena, 1 unčo medu, 1 frakelj žganja, to vse dobro zmešaj in naj 48 ur stoji na toplem. Ko se ohladi, je-mlji po žlico zjutraj in zvečer. Za otroke ni primerno! DRUGA ŽAUBA ZA VRID (ZA OBLIŽ) Vzemi borovo smolo, dodaj raztopljeni vosek. Ko to zavre, ohladi, nato vlij v zmes pol frakelj-ca terpentina, pol frakeljca brinovega olja, 2 lota poprovega prahu, pa še 3 lote himbergove-ga (malininega) prahu (štupe), za 6 grošev gu-migalvan, za 6 grošev takamaha, to vse dobro zmešaj in naredi obliž na ženskem trebuhu (popku). Ozdravi matrnico in pospešuje rodnost in pripomore k pravočasni menstruaciji. BRINOVA ŽAUBA Se priporoča za trganje v rokah in nogah (flus) in za posledice vročinskih bolezni. Vzemi zelene brinjeve jagode in enako količino enoletnih vršičkov, slednje zreži, jagode pa stolči, dodaj dobro žganje, vse to postavi v zaprti steklenici preko noči v klet, potem dodaj neoprano maslo. To naj skupaj prevre, da žganje izpuhti. Iščemo stare fotografije Mimohod Sokolov ob otvoritvi sokolskega doma v Mozirju 27. julija 1934. Sliko nam je poslala Jožica Zakošek Aubreht iz Celja. Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 [15 ) Ljudje in dogodki, Kultura, Gospodarstvo FINALNI IZBOR MISTER SLOVENIJE Med najlepšo deseterico tudi Zgornjesavinjčan Nekdanji mister Marko Janko (levo), organizator Erik Ferfolja (v sredini) in finalist Gašper Tratnik Sredi junija je bil v enem izmed ljubljanskih klubov finalni izbor Mister Slovenije 2012. Na njem se je predstavilo deset kandidatov, med njimi tudi Gašper Tratnik iz Lačje vasi. Fantje so se predstavili v štirih izhodih, in sicer v oblačilih za prosti čas, športni opravi, kopalkah in elegantnih oblačilih. Žirija, ki ji je predsedovala modna poznavalka Manja Plešnar, je na koncu največ točk namenila Novomeščanoma Marku Šobotu, ki si je prislužil laskavi naslov mister Slovenije 2012 za mistra International, in Matjažu Kumlju, ki je hkrati tudi pevec skupine All 4 Play. Slednjega so ovenča- 15. PRANGERJANDA NA RECICI OB SAVINJI Sprehod skozi zgodovino krajev Člani rečiškega turističnega društva bodo v nedeljo gostitelji slovenskega srečanja krajev, ki imajo sramotilni steber pranger. Ti so se pojavljali od druge polovice 15. stoletja dalje, po navadi na trgih, kjer se je običajno zbralo največ ljudi. Uvedli so jih za kaznovanje za zagrešene tatvine, krivolo-ve ali raubšice, prešuštva in druge prestopke. Sedaj je ohranjenih še dvanajst sramotilnih stebrov po različnih krajih Slovenije. Pred desetletjem RAZSTAVA AKADEMSKEGA SLIKARJA VIKTORJA SESTA Na ogled postavljena umetnost upodobitve človeka li z naslovom mister Slovenije 2012 za mistra Universe. Zgornjesavinjčan Gašper Tratnik bo, kljub temu, da se ni zavihtel na prvo mesto, kot je to uspelo pred dvema letoma Mozirjanu Marku Janku, po besedah predstavnice organizatorja Nine Uršič verjetno ostal v manekenskih vodah. Po njenem mnenju je zelo karizmatična oseba, ki jo čaka obetavna mane-kenska pot, če se bo odločil zanjo. Prireditev je vodila Pia Pustovrh, izbor so popestrili pevca Alex Vo-lasko in Christine, skupina Game Over, plesalca Nika in Gašper ter stand up komik Ranko Babič. Marija Šukalo Ob prazniku krajevne skupnosti sta Občina Nazarje in tamkajšnje kulturno društvo pripravila razstavo akademskega slikarja Viktorja Šesta. Umetnika je predstavila umetnostna zgodovinarka Anama-rija Stibilj Šajn, ob slovesni otvoritvi razstave v Jakijevi hiši pa je zbrane nagovoril predsednik krajevne skupnosti Matej Pečovnik. Besede dobrodošlice je obiskovalcem razstave najprej izrekla predsednica kulturnega društva Vladka Planovšek, ki je hkrati z obžalovanjem opravičila zaradi bolezni odsotnega razstavljajo-čega slikarja. K nastopu je povabila flavtistki Manjo Pančur in Ni-ko Zgojznik, učenki Glasbene šole Nazarje. Ti sta skupaj s korepe-titorjem Tonijem Acmanom občinstvo popeljali v svet harmoničnih zvokov. Planovškova je besedo nato predala umetnostni zgodovinarki Stibilj Šajnovi, ki je dela umetnika Šesta predstavila skozi oči stro- ke. Povedala je, da Šestovo ustvarjanje temelji na risbi, dinamični črtni sledi, ki predstavlja sintetizirano bistvo njegovega upodobljenca. Umetnik je ob tem, po njenih besedah, popolnoma »vživet v svoje figuralne like, jim zaupa tudi osebne misli in poglede: paradoksalne, cinične, satirične, humorne in družbeno kritične, vselej pa pronicljive in sveže ter sporočilne za obče človeštvo.« Nad deli umetnika je bil navdušen tudi Matej Pečovnik. V nagovoru je izpostavil pestro dejavnost Galerije Nazarje, saj ta domači kraj kulturno bogati skozi vse leto, ne le ob praznovanjih. Vladki Planovšek se je zahvalil za trud, ki ga v domačo krajevno skupnost vlaga z organizacijo številnih razstav, krajanom pa je s tem ves čas ponujena kvalitetna kulturna poslastica. Slikarska dela Viktorja Šesta so na ogled razstavljena do 10. julija. Tatiana Golob in pol pa se je porodila ideja, da se kraji med seboj srečujejo in izmenjujejo izkušnje. Vsako leto je srečanje v drugem kraju. Na Rečici ob Savinji bo to potekalo prav v nedeljo, 24. junija, v dopoldanskem času. Dogodek bo slavnostno odprl župan Vinko Jeraj, za sprehod skozi zgodovino krajev in različna sojenja ob stebrih bo poskrbel Franci Podbrežnik. Ob zaključku srečanja se bodo obiskovalci lahko zabavali z ansamblom Golte. Marija Šukalo Po strokovni predstavitvi slikarja s strani umetnostne zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn je razstavo otvoril predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik. (Foto: Tatiana Golob) poŠta Slovenije Novi delovni časi poslovalnic od 2. julija V Pošti Slovenije bodo do 1. julija po vsej Sloveniji spremenili delovne čase poslovalnic. Novi delovni časi so določeni v urah, ki uporabnikom poštnih storitev praviloma najbolj ustrezajo, saj bodo pošte odprte v času, ko je obisk strank največji. Tako bodo poslovalnice na Rečici ob Savinji, v Lu-čah in Solčavi od 2. julija odprte od 8.00 do 10.30 in od 14.30 do 17.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 11.00. NN 16 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Kultura, Organizacije, Čestitke ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Z glasbo v vroče poletje Ob počastilvi praznika nazarske krajevne skupnosti je Glasbena šola Nazarje v dvorani doma kulture pripravila zaključni koncert svojih učencev. Ravnatelj Jernej Marin-šek je čestital vsem tistim nadarje- tom poslovila od učencev, njihovih staršev in vseh ostalih, ki cenijo klasično glasbo. Na njem so se predstavili tako začetniki v igranju kot učenci, ki se s svojim glasbilom spoznavajo že leta ter dosega- I i M t fl ^ ««t mW* & ti ispiiwi - Zmaga Štiha, nato pa sta koncert veličastno zaključila mladinski godalni orkester in mladinski pihalni orkester, oba pod taktirko dirigenta Stefana Garkova. Jernej Marinšek se je učiteljem, učencem in njihovim staršem zahvalil za trud, ki ga vlagajo v glasbo, učenje in promoviranje njihove šole. Povedal je, da ceni številne ure, ki jih učenci in starši vložijo v glasbo in na oder povabil tiste učence, ki so v tem šolskem letu dosegli vidne uspehe. Posebnega aplavza so bili tako deležni flavtistka Manja Vačovnik, violinistki Veronika Steiner in Nuša Bi-der, kitaristki Polona Lamprečnik in Nadja Jelšnik, harmonikar Nejc Kle-menšek ter citraš Oskar Roban. Nadarjenim učencem so čestitali na-zarska županja Majda Podkrižnik, re-čiški župan Vinko Jeraj in podžupan občine Mozirje Roman Čretnik. Vsi so ob tem izpostavili pomembno vlogo glasbene šole v promociji celotne Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob h rnk. t; - dh\ Najprej so vzdušje ogreli člani harmonikarskega ansambla. (Foto: Tatiana Golob) nim mladim glasbenikom, ki so se jo dobre uspehe na prireditvah tek- KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV na različnih tekmovanjih še posebej izkazali. Koncert je pripravila in povezovala Milanka Črešnik. GŠ Nazarje se je 7. junija za to šolsko leto z zaključnim koncer- movalnega značaja. Občinstvu so se poleg posameznikov predstavili tudi orkestri. Najprej so vzdušje ogreli člani harmonikarskega ansambla, ki deluje pod vodstvom Akcija za pomoč delovanja Zonzanija uspela Čestitka Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na oddelku za gradbeništvo, komunalna smer, Uti i ve rz c v L j u bi j a n i je i 1. 5. 2 012 pod mentorstvom Izred. prof. dr. Mamške Subit-Kovač opravil X*govor in diplomiral Arnold Oton Ciraj J in s tem pridobil nailv univerzitetni diplomirani I nien I r gr a dbe nlitva. Zagovor diplomskega dela z naslovom Stroškovni vidiki gradnje hov i it cerkva je h o misij a ocenila z oceno odlično - deset. K temu življenjskemu dogodku, ki veliko pomeni za diplomiranem rednega univerzitetnega študija, za našo družino io za cel d sorodstvo, mu od srca čestitamo; .hti to/ef, mann Marta, brat |;afc Maiej i /arflif-nlcn Nation Pslijo in h« i to Julijo Pal "5 * S : (O _ CD .<9 "C N cd > > "co £ 2 E en __O (D C % 2 C (O o -= £5 >n > p > (O o .b S c -O C CD o O (D > r > O CO C 0£l ££ oz £0 CO i Q) .CO^ (C lo^l t CO -- o — ra o £ -- E -O — CD iS -o > ~ tO (O s £ s- CO (O O) > -Q C/) 08z os oz £0 I g ivinjske novice št. 25, 22. junij 201^J 19 Šport, Črna kronika, Oglasi 7. KOLESARSKI VZPON NA GOLTE Najhitrejši Gregor Tekavec iz Velenja Turistično rekreacijski center Golte je v nedeljo organiziral 7. kolesarski vzpon na Golte. Udeleženci so se zbrali na startu pred upravnim centrom v Mozirju, kjer jim je pozdravne besede namenil župan Ivan Suhoveršnik. Pri tem jim je zaželel varno pot do cilja in srečno vrnitev v dolino. Kolesarji so se s skupnega štarta nato podali na šestnajst kilometrov dolgo pot, na kateri so premagali kar 1.047 metrov višinske razlike. Cilj je bil namreč pri Alpskem vrtu na Golteh. Pot, ki je bila delno tudi makadamska, je najhitreje premagal Gregor Tekavec iz Velenja. Najboljši v posameznih starostnih kategorijah so bili: Tilen Fin-kšt, Primož Lindič in Milivoj Papič. Med kolesarkami sta se v svojih starostnih kategorijah najbolje odrezali Špela Škrajnar in Urška Finkšt. Marija Šukalo Kolesarji so svoj vzpon pričeli pred upravnim centrom v Mozirju. (Foto: Marija Šukalo) 11. COLNARIC-ZUNTERJEV MEMORIAL Extrem Caffe do svoje prve lovorike Tradicionalni Colnarič-Zunterjev memorial v Varpoljah, ki ga v sklopu občinskega praznika vsa leta prireja Športno društvo Gmajna, je dobil novega zmagovalca. To je ekipa Ekstrem Caffe, ki jo sestavljajo mladi nogometni upi iz Mozirja in bližnje okolice. Ze na lanskem turnirju so bili blizu najboljšim, tokrat pa so z odločno igro posegli na sam vrh. Odločilna je bila tekma z Gornjim Gradom, ko so izenačili prav v zadnjih trenutkih srečanja, toda sreča spremlja hrabre in tokrat je bila na njihovi strani. Iz njihovih vrst prihaja tudi najboljši igralec turnirja, Prve tri ekipe: Extrem Caffe Mozirje, ŠD Gornji Grad, Simpl Cafe Bočna z županom Vinkom Jerajem (stoji desno) in organizatorjem (Foto: Cvetka Pukart) domačin Zan Kolar, pokal za najuspešnejšega vratarja pa je prejel Boško Zerovnik. Organizatorji so imeli velike težave s presenetljivo majhnim šte- vilom prijavljenih ekip, zato je padla odločitev, da turnir v prihodnje ne bo imel več denarnega sklada. S tem nameravajo pridobili predvsem na domačih ekipah, katerih kvaliteta nič ne zaostaja za šale-ško-celjskimi navezami, v kar so se gledalci in udeleženci lahko prepričali tudi na tem turnirju. Franjo Pukart Končni vrstni red: 1. Extrem Caffe Mozirje, 2. ŠD Gornji Grad, 3. Simpl Cafe Bočna, 4. Amigo Rečica ob Savinji, 5. Gmajna. Najstarejši slovenski rock festival Rock Otočec bo letos potekal od 27. junija do 1. julija. Ob reki Krki za gradom Otočec bo poleg številnih skupin nastopil tudi zgornje-savinjski band Up n' downs. Njihovi nastopi se vrstijo širom po Slo- veniji, v soboto igrajo z Big foot mamo v Komendi, na Rock Oto-čcu pa bodo nastopili na glavnem odru v četrtek, 28. junija. Letos je ta festival eden temeljnih projektov Evropske prestolnice kulture. Na njem bodo nastopile številne znane tuje in domače glasbene skupine. 20 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Šport, Ljudje in dogodki LIGA MALEGA NOGOMETA Športno društvo Lepa Njiva prvi prvak Lani septembra so člani Športnega društva Lepa Njiva pričeli z organizacijo nogometne lige za moške na domačem nogometnem igrišču, ki se je končala v soboto, 9. junija. V ligi je sodelovalo deset ekip iz Zgornje Savinjske doline in poskrbelo za ogromno atraktivnih akcij ter zanimivih dvobojev. Po osemnajstih krogih je na vrhu lestvice pristala domača ekipa ŠD Lepa Njiva, na drugem in tretjem mestu pa sta ji sledili ekipi Tesarstva Napotnik in Frizerstva Ma Style. Z nazivom najboljšega strelca se je okitil igralec prvouvrščene ekipe Roman Goltnik. Druga sezona lige se bo pričela jeseni, še prej pa bo društvo v začetku julija organiziralo turnir v malem nogometu, kjer prav tako ne bo manjkalo dobrih nogometnih predstav. Primož Vajdl Z zaključka lige malega nogometa v Lepi Njivi ŠPORTNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Leponjivčani že osmič na pot po domačem kraju Udeležencev pohoda znotraj meja Lepe Njive je vsako leto več. Prvo junijsko nedeljo je leponjivsko športno društvo organiziralo osmi tradicionalni pohod znotraj meja njihovega kraja. To je dogodek, ki vsako leto privabi lepo število ljudi, predvsem domačinov, ki se z dobro voljo odpravijo na večurno pot. Letošnji pohod je potekal po severni strani Lepe Njive, pohodniki pa so bili ob poti deležni večkratnega okrepčila s strani prijaznih domačinov. Posebnost leponjivskega pohoda je, da se vsako leto najbolj zvestim udeležencem v spomin podeli majica in mogoče je to ena motivacija, da se naslednje leto pohoda udeleži še več ljubiteljev dobre in prijetne hoje. Primož Vajdl Malo drugačen roditeljski sestanek v Vrtcu Mozirje Naš vrtec je vključen v projekt Živimo v naravi in z naravo. Pri načrtovanju ciljev in dejavnosti nas je vodila misel, da smo se od narave odtujili. Tega se premalo zavedamo in pozabljamo, da smo vsi del narave in da je naš pravi dom narava. Če hočemo pri otroku razviti spoštovanje do narave, se jo mora najprej zavedati. Nobene igrače, še tako kvalitetne in domiselne, ne morejo tako popolno stimulirati vseh čutov naenkrat, kot to mimogrede naredi narava. In ni trenutka v naravi, ki bi bil enak prejšnjemu ... Otrok je mali raziskovalec, tako zagret, da mu težko najdemo podobnega. Zato nujno potrebuje svobodo za svoje raziskovanje. Stvari, ki nimajo točno določenega namena, lahko otrok uporablja na tisoč načinov, npr. palice, kamenje, storže ... Otroci oddelkov medvedkov, muc, zajčkov in veveric so veliko časa preživeli v gozdu, kjer so ob gradnji gozdnih hišic ime- li možnost raziskovanja. Ob tem so si razvijali motorične sposobnosti, orientacijo v prostoru, zmožnost vidnega pomnjenja in opazovanja, mišljenja in logičnega povezovanja, sklepanja, pozornosti, slušnega, tipnega ter vidnega zaznavanja in domišljije. Nova znanja in izkušnje o naravi so pridobivali na igriv način. Zato smo se vzgojne delavke teh oddelkov odločile, da izvedemo roditeljski sestanek v naravi, saj so tudi otroci želeli pokazati gozdne hišice svojim staršem. Gozdni škrat je povabil otroke in njihove starše na škratov orientacijski pohod. Pot je bila označena s piktogrami, ki so jih otroci predhodno spoznali. V gozdu jih je počakal »gozdni škrat« in jim obljubil presenečenje, ki jih čaka po prehojeni poti in po opravljenih različnih nalogah. Otroci in starši so med potjo premagovali naravne ovire, razvijali socialne odno- se in se navajali na pravila lepega vedenja ter upoštevanja pravil. Preizkušali so se v metanju storžev skozi obroč, prepoznavali znano melodijo ob igranju na glavnik, muzicirali s sredstvi, ki so jih našli v gozdu, ob slikah prepoznavali znane pravljice, merili debeline dreves s priročnimi sredstvi, ustvarjali like s palicami, se igrali pantomimo, si poiskali »gozdna« pokrivala, očistili onesnaženo grmovje, naredili frotaž iz drevesne skorje in na koncu poiskali škrato-vo presenečenje. Vsi otroci, starši in vzgojiteljice oddelkov smo se strinjali, da je bilo druženje zelo zabavno in zanimivo. Irena Jeraj Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 21 Šport, Črna kronika, Oglasi LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Ponovno dobra bera zmagovalcev V nedeljo, 10. junija, se je na turističnih kmetijah Toman in Petek nad Novo Štifto odvijala druga lokostrelska tekma v tem mesecu. Kot prvo so tudi to organizirali v Lokostrelskem društvu Gornji Grad. Tekma je štela za slo- Med članicami goli lok je zmagala Tina Gutman, sestavljeni lok Dragica Tofaj Gutman. Prvo mesto je med člani ukrivljeni lok osvojil Franc Veršnik, Vojko Majko je bil drugi, drugi je bil s sestavljenim lokom Žare Krajnc, tretji Robert Franc i * w ' Siiliillii Tekma je štela za slovenski pokal. (Foto: Dušan Letnar) venski pokal. Med 74 tekmovalci iz 14 klubov so se zopet odlično odrezali domači lokostrelci, ki so v različnih kategorijah osvojili osem zmag ter številna druga in tretja mesta. prav tako Andrej Grudnik med mladinci. Anže Veršnik je zmagal med kadeti ukrivljeni lok. Med dečki ukrivljeni lok je drugo mesto osvojil Aljaž Veršnik, tretji je bil Jošt Pa- hovnik. Med mlajšimi sta v kategoriji ukrivljeni lok Jan Purnat in Ama-dej Podkrižnik osvojila prvo in drugo mesto. Štefka Sem Juvan. Med veterani sestavljeni lok je zmagal Florjan Florijančič, tretji je bil Ciril Potočnik, Vojko Colnar je v kategoriji goli lok osvojil drugo mesto. Mladinka Dolores Žerov-nik je zmagala v kategoriji goli lok, C R N A K R O N I K A • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Dobletina: 14. junija je oškodovanka iz Dobletine obvestila policiste, da je nekdo vlomil v njeno stanovanjsko hišo. Neznani storilec je pri vlomu iz notranjosti stanovanjske hiše odnesel zlatnino v vrednosti okoli 1.000 evrov in nato peš odšel v smeri Nazarij. • PROMETNA NESREČA S POBEGOM Radegunda: 16. junija ob 16. uri je na Policijsko postajo Mozirje poklical oškodovanec in sporočil, da mu je neznani voznik poškodoval njegovo parkirano vozilo na parkirnem prostoru pred gostilno Vid v Radegun-di. Neznanega voznika osebnega avtomobila volkswagen golf serija II ali volkswagen jetta serija II, modre barve, ali morebitne priče prometne nesreče policisti pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče javijo na policijsko postajo. • NAJDEN DIGITALNI FOTOAPARAT Mozirje: 16. junija je občan na razgledni točki panoramske ceste v Avstriji našel digitalni fotoaparat. Lastnik ga lahko z dokazilom o lastništvu prevzame na PP Mozirje. • MOTORIST PADEL PO CESTIŠČU Spodnja Rečica: 17. junija okoli pol osme ure zvečer je v Spodnji Rečici voznik motorja zaradi neprilagojene hitrosti v levem dolgem nepreglednem ovinku padel in drsel po cesti, nato pa še po makadamskem parkirnem prostoru. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je pri prometni nesreči dobil posebno hudo telesno poškodbo in bil po opravljeni operaciji v SB Celje odpeljan v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo mu bo izdan plačilni nalog, prav tako bo o prometni nesreči obveščeno pristojno državno tožilstvo. • PRIDRŽALI TUDI KOLESARJA V preteklem tednu so policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva voznika, in sicer enega voznika osebnega avtomobila in enega kolesarja. • KDO SO LASTNIKI ZASEŽENIH PREDMETOV? Na PP Mozirje so občanu pri hišni preiskavi zasegli predmete, za katere nimajo podatkov o lastnikih. V zvezi tega naprošajo občane, da se z dokazilom o lastništvo zglasijo na PP Mozirje, v kolikor predmete prepoznajo kot svoje. 22 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Zahvale, Informacije, Oglasi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. J.W. Goethe) V SPOMIN 20. junija bo minilo šest let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Vsi tvoji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! V SPOMIN 17. junija 2010 je minilo natanko 10 let, od kar nas je zapustil dragi mož in oče Franc PRAZNIK 29.12.1960 - 17.6.2002 Hvala vsem, ki obstojite ob njegovem grobu in se spominjate nanj. Žena Boža in hči Kristina z družino Feri Lainšček: Pesmi o Mišku in Belamiški Otroška pesniška zbirka Pesmi o Mišku in Belamiški, ki jo je napisal priznani slovenski pisatelj Feri Lain-šček, je letošnja nagrajenka desetni-ce 2012. Zbirka vsebuje deset pesmi o Mišku in Belamiški, njuni drugačnosti in ljubezni, ki so nadaljevanje ene najbolj iskanih slikanic zadnjega leta Mišek Miško in Belamiška. Pesmi pripovedujejo zgodbo o mišjem Romeu in Juliji, ki pobegneta v širni svet in se na poti do sreče pod zvezdnim nebom prepustita pestrim življenjskim zapletom. Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 I 706 Za razvedrilo Bi se naročili na dnevno izdajo Savinjskih novic, če bi vam jih pošiljali v tem formatu? Še v senci pri mirovanju je tekel znoj Če bo šlo s temperaturami tako naprej navzgor, bi tudi Mali maraton Mozirja lahko potekal vštric kolesarskemu vzponu na Golte V višinah je le hladneje. Saharski konec pomladi Turistični delavci si manejo roke. Ker so začetki poletij vsako leto bolj vroči, bodo spredsezonami začenjali aprila. Nepremo nesorazmerje Mož komaj stlači ženine kovčke v avto, ko se z družino odpravlja na dopust, in komentira: „Glede na količino moje prtljage, bi lahko kdo še pomislil, da bikinike nosim jaz." Razvnet in pregret Mozirjan: „Bolj je vroče, bolj si razgaljena, bolj si te želim." Nazarčanka: „Kaj potem čakaš?" „Ohladitve, da se mi bo ljubilo." Rešitev na vidiku Mož na plaži: „Kako je vroče! Kako je vroče!" Žena zagleda helikopter v zraku: „Ne obupuj. Glej, že pošiljajo ventilator!" Hugo Mušnik Potencialni akviziterski zmikavti Žena gre pogledat, kdo zvoni na vhodnih vratih. Ko se vrne, jo mož vpraša: „Kdo je bil?" „Nekdo prodaja čistilna sredstva." „Kakšen pa je bil?" „Tak bolj romskega videza." „Gotovo prodaja vanish (izginiti)." Pazljivo s kresi ob kresovanju. Izposoja z drugim imenom, pet črt, prva je k.... Solčavanka: „Kdaj mi boš vrnil tisoč evrov, ki si mi jih dolžan?" Ljubenčan: „Kakšnih tisoč evrov? Posodila si mi jih samo pet sto." „A to se spomniš, da bi mi jih vrnil, pa ne?" Kdo si je kriv Grki, Španci, Italijani in Slovenci bi se ne smeli spraševati drugega kot to, zakaj nismo mi tisti gospodarni Nemci. --------------- Plačujte davke, da bodo tisti v davčnih oazah na lahko shajali. NATANČNO, PRECIZNO IN ODGOVORNO Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic, je na Malem maratonu Mozirja nadvse skrbno pripenjal tekmovalno številko svoji boljši polovici Heleni Kotnik. Kdo drug bi mogoče svojo ženo raje malo zbodel, tako pa so lahko člani službe nujne medicinske pomoči ta čas v senci mirno zehali. Tudi kasneje so bili brezskrbni, saj je Helena polna kondicije in je imela maraton za malo malico. ZALJUBLJENI POGLEDI Ob srečanju predstavnikov medijev in »Fido-ve oferske družine« Firštovih so prišli do besede predvsem ustvarjalci nove »solčavske zgodbe« ter direktor Centra Rinka Marko Slapnik in etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Nekdo od »raziskovalnih« novinarjev je izvohal, da je tega lepega četrtka praznoval rojstni dan popularni Solčavski Mozirjan Marko. Čestitke so se vsule, »ta-mlada Firštovka« (Andreja Eržen) pa ga je le zaljubljeno pogledala, da je kar »švasalo«. Nekdo v bližini je celo pokašljal. ELIKSIR PROTI BABJI PUSOBI Na nedavnem sejmu, kjer so svoje bogate izkušnje, zelišča in razne zdravilne tinkture predstavljale zgornjesavinjske zeliščarke iz Mozirja, je poseben napoj ponujala Rezka Plaznik. Zanimivo, da je eliksir proti »babji pušobi« ponujala tudi moškim. No, proti glistam že, tiste 'rcneje za ženske pa je bolje preizkusiti kar na njih, je bilo razumeti strokovno obrazložitev. (241 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 Križanka, Informacije indijski oreh. anakardu mladenič ]z mahab-hara7e EVROPSKA MORSKA RIBA IZ DRUŽINE SLEDI ŽELATINAIZ MORSKIH ALG LJUDSKO IME ZA VRBO IVO AM. IGRALEC I MELI PLOŠČAT GLINAST ZIDAK BLAGAJNIŠKI BLOK TRIKOTNA PLOSKEV POJAVITEV. NAVZOČNOST kemijski simbol z* srebro ptica lue-da. mlsar STANJE UBITEGA strnišče POŽELENJE, STRAST DELEŽ, PARCELA POLDRAG KAMEN Črnilnik TRENING, VAOENJE Čarovnik NEKD. PLOŠClN-SKAMERA. (57,65 a) LISTEK Z NAPISOM, NALEPKA KDOR PRIDOBIVA PEPE L ALI PEPELIKO MIZARSKA DELOVNA MIZA LUDOLFOVO ŠTEVILO SL. PESNIK (ZAJCI KRMA ZA KONJE GR. OTOK v EGEJSKEM MORJU VRTINEC. SIFON cen enota obeh korej ZA POLTON ZVljAN TONA HRVAŠKA OPERNA PEVKA (MARIJANA) Z ZEMLJO POMEŠANI ODPADKI OD SEKANJA DRV VELIK PODOLGOVAT SOD ZA PREVAJANJE DALMATINSKO 1 IME VAJGL. IVO ZORAN RAD-MIlOVlC POSTOPEK. PRI KATEREM SE VREDNOTI znanje kandidata tatinska p t Ca Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. N Slovarček: AKAŽU - indijski oreh, anakarriij; POROLIT - ploščat glinast zidak; RADEV - hrvaška operna pevka (Marijana); v.___J Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PONATISK, OŽEMALKA, RAO, PORT, GORNJI, ŽE, GIDE, ASKET. EKSKURZ, KOSOVKA, KOLORADO, MENA. STA, ADAPTER, SAM, POMEN, VRAT, BARI, EMIL, POTLAČENEC, RECEPIS, UČENJAK, TRASANT, SARDELA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 I 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 22. junij ob 16.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Teniški turnir ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Proslava ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika - gost Aleksander Videčnik Sobota, 23. junij ob 8.00. Športno igrišče Gornji Grad 23. tradicionalni košarkarski maraton ob 9.00. Gornji Grad Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev ob 15.30. Travnato igrišče Gornji Grad 2. Dan nogometa v občini Gornji Grad ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Kulturni večer članov Društva upokojencev Gornji Grad ob 19.00. Cerkev sv. Petra v Bočni Koncert ljudskih pevk Pušeljc ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Kresn' ga - večer s stand up komiki ob 20.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) Gasilska veselica (igrajo Vagabundi) ob 20.30. Pobrežje Gasilska veselica (igra ansambel Dori) Nedelja, 24. junij ob 9.00. Rečica ob Savinji 15. Prangerjada ob 9.00. Travnato igrišče Gornji Grad Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad ob 10.00. Rovt pod Menino Blagoslov cerkve sv. Gervazija in Protazija ob 13.00. Nova Štifta Kmečke igre in zabava z ansamblom Zlatorog ob 15.00. Športni park Mozirje Turnir v odbojki na mivki ob 15.00. Radmirje Tekmovanje s staro gasilsko tehniko in veselica z Gamsi ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Razgovor z Viktorjem Pistotnikom ob 18.00. Rečica ob Savinji (izpred občine) Pohod kulTURA (Rečica-Borseka) ob 18.30. Rečica ob Savinji Velika gasilska parada ob 20.30. Rečica ob Savinji 2. nočno gasilsko tekmovanje in gasilski večer z ansamblom Golte ob 21.00. Mozirje Kresovanje ob dnevu državnosti ob 21.00. Borseka nad Rečico ob Savinji Kresovanje Ponedeljek, 25. junij ob 9.00. Strelišče pod Gradiščem (Gornji Grad) Strelsko tekmovanje posamezno in ekipno (MK) ob 10.00. Športni center Laze pri Kokarjah Srečanje veteranov vojne za Slovenijo ob 10.00. Športno igrišče Rečica ob Savinji Nogometna tekma stari - mladi ob 11.00. Planinski dom na Menini 3. Dan Menine - srečanje ljubiteljev narave ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Bralna uprizoritev Torek, 26. junij ob 16.00. Lokostrelsko vadišče Gornji Grad Dan odprtih vrat ob 17.00. Zdravstveni dom Gornji Grad Otvoritev kipa dr. Janka Raka Sreda, 27. junij ob 18.00. Gostišče Trobej Gornji Grad Predavanje Kako postreči gosta Četrtek, 28. junij ob 18.00. Gostišče Trobej Gornji Grad Predavanje Govorimo s telesom, rešujemo z mediacijo ob 20.00. OŠ Rečica ob Savinji Odmev z gora - srečanje mladih vokalnih skupin Slovenije Petek, 29. junij ob 18.00. Kraheljnovo (za kulturnim domom Mozirje) Kulturno-etnografska prireditev Košnja trave MORDA STE ISKALI PRAV TO OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam dve ovci in dva jagnjeta; gsm 070/744-516. Prodam bikca (sivo-rjav), starega tri mesece; gsm 041/942-169. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - m.t.; gsm 031/533-745. Kupim telice in 031/832-520. krave za zakol; gsm čiji (Antalya), za 8 dni (sep.-dec.2012); gsm 041/596-584. Prodam sveže mleko in skuto na ekološki kmetiji v Šmihelu; gsm 031/387-183. Prodam dve otroški postelji z jogijem, dim. 80x190; tel 03/583-15-01. DRUGO KUPIM Kupim rabljen otroški avtosedež; gsm 040/465-259. DELO - IŠČEM Iščem delo; tel. 03/584-44-28 - kličite od 19. do 21. ure. MEHANIZACIJA, STROJI IN OPREMA NEPREMIČNINE Prodam ročni paletni viličar jungheinrich 2.000 kg, kot nov; gsm 031/202-859. Prodam traktor zetor 4340, l. 1999; gsm 041/204-796. Kupim traktor zetor, IMT univerzal, tomo vin-kovič ali štore; 051/203-387. DRUGO - PRODAM Prodam bukova drva; gsm 041/836882. Prodam karto za 2 osebi za letovanje v Tur- Prodam parcelo ob okoninski strugi, 460 m2; 041/211-268. Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444769. Dvosobno stanovanje v Gornjem Gradu, 52 m2, odlično opremljeno, prodam; gsm 041/845-688. Oddajam hišico v termah Čatež, prosto v juniju, 1.-7.7. in 18.-31.8.2012 med počitnicami; gsm 070/813-812. a 709 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 A/ WHITE RABBIT -m oWoOfi -> www.belizajec.si mm šporm imm v ZQomesfim^i WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com C Voščila B/S/H/ Uresničene želje Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.0.0., Nazarje B05CH AND SIFMFNS HOME APP< !ANCFSC,ROUP Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012 I 27 STILSKI IZZIV -PO RESNIČNIH DOGODKIH, 7 DEL. Tokrat naj slike povedo svojo zgodbo ... Glavna igralka: Renata Jakop, Ljubno ob Savinji Stranske vloge: - Urška Zorin, frizerka, Frizerski studio HG - Natalija Plankl, viza-žistka - Nina Felicijan, stilist-ka, trgovina BazarR - čevlji trgovine Jurček Zgodba se nadaljuje z novimi glavnimi igralci in starimi stranskimi vlogami. V kolikor bi se kod glavni igralec/igralka preizkusili tudi vi, se hitro prijavite. NA NAZARJE ti kn m in občanom čestitamo o prijetno praznovanje niiva državnosti* ■ ^mv»1 iririiukl i vri in ji 28 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2012