gospodarske, obrtniške m narodne f haiaj° vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold F po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. fi v • V . < - s-T p . • •. ..-<, ÍV- ŽLrlS.-,- Ljubljani v sredo 29. septembra 1875. O b S e g : Razglas živinorejcem Pogled v deželno in orejsko na Slapu Preiskave mošta na dalje. O zboljšanji planinskega gospodarstva. (Dalje.) sanje in odgovor o pravici ribštva Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Vpra- kraj pa bodeš lep in lepa t Zakaj so se kristijanski Slovani vzdignili zoper Turka Le 1 gold. 60 Mnogovrstne novice. Naši dopi Novicar Gospodarske stvari i Razglas živinorejcem. I' C. kr. kmetijska družba Kranjska bode zopet po poti dražbe prodajala iz državne subvencije nakupljena goveda, in sicer: * , 4. dne prihodnjega meseca dopoldne ob un v Kranj i Belanskega in Pincgavskega plemena bike krave in telice ; \ ; ^ 18. dne prihodnjega meseca dopoldne ob 9. uri pa v Postojni plemena Muriškega. Ë Pri dražbi se bode nastavila Ie polovica tište cene za katero je družba živino kupila ; dobi jo pa ta 9 kdor za njo največ dá, proti temu, da jo koj plača, in da se zaveže, kupljeno živinče najmanj dve leti v naši deželi za pleme rabiti ; zato se ne pušča noben tujec k dražbi. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske wt v Ljubljani 23. septembra 1875. učence ali goste, kateri le v posebnih časih šolo obisku jejo, na primer: ob času zasajanja novih Vinogradov ob času obrezovanja trt, ob trgatvi itd. f Učence f in vrste sprejema deželni odbor po predlaganju šolskega vodje; izvanredne učence sprejema pa vodstvo samo. Do vžitka deželnih štipendij imajo edino le Kranj ci pravico; kdo sme privatne štipendije vživati, to dolocijo ustanovitelji sami pri ustanovljenji štipendij. Vsak pro-sitelj za deželno štipendijo mora svoji prošnji sledeče priloge dodati: a) krstni list v star : dokaz, da je vsaj 16 let spričalo župnika svoje fare o lepi obnaši spričalo z dobrim vspehom dovršene ljudske ali kake viio šole; d) pismo starišev ali oskrbnika, da je njihova volja in želja, da se mládenec vzame v šolo, in da bodo stroške za njegovo obleko in šolske potrebščine plače-vali ; e) zdravniško spričalo, da je zdrav in krepke postave, in f) spričalo uboštva. Plačujoči notranji in redni vnanji učenci morajo svoje prošnje z istimi prilogami podpreti, le ubožnega lista ni treba. Pogled Ker se deželno vino- in sadjerejsko šolo na Slapu. novembra letošnjega leta začne drugi tečaj dveletne deželne vino - in sadjerejske šole na Slapu, ter so tudi pogoji, pod katerimi se mla- denci v to ne le za Vipavsko dolino, marveč za vso deželo tako važno šolo sprejemajo, po časnikih že na znanjeni, podajamo tukaj še posnetek z ustanovnih pravil in pa hisnega reda imenovane šole. Posnetek z ustanove šole. Namen deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu je: mládenče v umni vinoreji, kletarstvu 9 sadje- Učenci vodstvu brez posebnih prilog vrste, to je, gostje izrocijo svoje prošnje Deželne štipendij privatne istega zneska so za hrano , stanovanj drug posteljno perilo učila po 120 gold, na leto, kakor tudi 9 poduk kakor knjige, papii itd 1. vrste; vsa potrebna pa vsak redni notranj neplačujoči učenec iz lastnega plača. Redni plačujoči notranji učenci (uč gaj za hrano in stanovanj vrste) plačajo v šolsko bla po 120 gold, na leto, m 3icer naprej po 10 gold.; razen tega pa plača še vsak po 20 gold, šolnine na leto in sicer naprej v polletnih zneskih po 10 gold tudi životno ak perilo, vse Vse knjige, papir itd. kakor stroške učnih izletov itd. plača sara Redni ali vsakdanji vnanji učenci > to je 9 učenci 3. r.eJ1 > sviioreji, zelenjadoreji, čebeloreji in splošnem kme- vrste plačujejo po 20 gold, šolnine, in sicer naprej v hjstvu podučevati in praktično uriti, da postanejo dobri polletnih zneskih po 10 gold., vse šolske potrebščine S°8podarji v imenovanih razdelkih kmetijstva. Sola stoji pod nadzorstvom deželnega odbora za se, kakor tudi stroške za izlete itd. plačajo tudi sami. ^posredno vodstvo je izročeno šolskemu vodji enem tudi prvi učitelj šole. ? > ki Gostje to , je, učenci 4. vrste plačajo u gold, za 10 gold, za 6 mesecev, 20 gold, za celo leto. . Podučuje se v slovenskem jeziku; poduk je teoretičen in praktičen; učenci imajo obilo prilike, z gold. Je mesece 9 o. Učenci se delijo v 4 vrste, namrec: 1) v je teoretičen m praktičen; ucenci imajo obuo pruiKe, z Teliae notranje učence, ki vživajo deželne ali pa druge všemi deli v gospodarstvu se seznaniti ter jih tudi (razen Platne stipendije; oni imajo v šoli hrano in stano- težkih, katera najeti delavci opravJjajo) lastnoročno iz- v redne notranje plačujoče učence, kateri vrševati. Pri teoretičnem kakor tudi pri praktičnem >je 'majo isto tako v šoli hrano in stanovanje; 3) v redne poduku jemlje se vedno ozir na razmere tistih krajev **anje učence, kateri v šoli nimajo ne hrane, ne sta- iz katerih so učenci domá. kovaní ja ; ampak v druzih hišah ? v izvanredne Poduk rednih učencev traje dve leti. Solsko leto se prične 1. novembra, končá pa zadnjega oktobra. Počitnice imajo učenci o véiiki noči, in sicer 12 dni. Obžalujem pa, da tudi iz drugih krajev se prô iskava mosta s pravo zaznambo trt ne razglaša. kair __:_____i^u___: ~ u „ ~ i____4.„i.? . Konec vsacega leta je preskusnja iz predmetov glavni namen teh preiskav je ta, da konstatirajo vr preteklega leta. Pri preskusnji prvega leta se ne dadó hunec dobrote, katero morejo doseči posamezna p|Q spričala, ampak V se po preskušnji druzega leta. Ťeoretični poduk oběh let je razdeljen v tečaje ali semestre : v dva zimska in dva poletna, skih tečajih podučuje se po 3 L pa tudi po dan, v letnih po do menna trt in pa, da polajšajo določiti vinorejcu pravi čas trgatve. Al da bi trgatev posamesnih plemen, kedar dozo-pu o , p» tuui pu rt aie u« rijo, se lože vršila, treba bi bilo, da bi se trte v ho-ure. Učni predmeti pa so: ljem redu sadile, to je preje zrele ne mešale s poznitnî zim- ure na Veronauk, nadaljevanje predmetov ljudske šole (čitanje, Zato so preiskave mošta gotovo pripravno sredstvo računstvo I'ttUUUaiV U , spisje , UOUKJftl J , T1UV1VJ« , ttlWVHlQVTV) ».MV/IV/ sadjereja, sviloreja, sadenje zelenjave, neorganska in noreje nemški jezik), vinoreja, kletarstvo, vinorejcem pojasniti in izpričati važnost take umne i vi- organska kemija, prvine iz fizike, čebeloreja, splošno kmetijstvo, zemljemerstvo, geometrično risanje, posoda-rija, pletenje košev. Posïietek iz liišnega reda. Novomesto 21. septembra 1875. Anton Ogulin. zboljšanji planinskega gospodarstva. Vsak notranji učenec mora pri vstopu v šolo Poročilo predstojnika podružnice Bohinjske Jan. Mesar ja. sledečo obleko seboj prinesti : 3 spodnje hlače, 4 srajce, pare nogovic ali nožnih para moćnih navadni zavratni ruti rut vsaj rut za nos vsaj obrisalnice crevljev ; nož, 1 vilice, 1 žlico y glavnika ) krtačo za obleko, drugi dve pa za obutek. Koj po vstopu si morajo pa učenci v se vsak sledečo obleko na lastne stroške omisliti, in sicer tudi redni vnanji učenci: hlače in 1 flajdo iz debelega platna za rabo pri delu na polji in v kleti 7 sukneno bluzo s šolskim 1 na vratnik prišitim znamenjem » suknene zelenopaspoli- rane dolge hlače ? njem ) crno zavratnico sukneno kapico s šolskim zname veliko iz cehovskoga ali in učenci v praznični obleki v domačo cerkev mezlanastega sukna narejeno zimsko suknjo s šolskim znamenjem. Vse to za nedelje in praznike ter za druge posebne prilike. Ob nedeljah in praznikih morajo vsi redni božji službi hoditi, kamor jih vincarvodi; pa tudi med letom po napeljevanji srenjskega duhovnega gospoda vse druge dolžnosti spolnovati, ki jih katoliška cerkev prepisuje. prostih urah se ne sme brez dovoljenja vincarja nobeden notranjih učencev iz hiše oddaljiti. Ako kak učenec zbolí, plačajo vse stroške bolezni njegovi stariši. To pa veljá za manj se bo- lezni ako je bolezen huda, si mora bolnik ali na domu starišev ali pa v bolnišnici pomoci iskati. Kdor se kakega velicega prestopka hišnega reda krivega stori, ter vkljub trikratnega posvarjenja vodje ne poboljša j se po izrečenem ukazu deželnega odbora brez daljnega prizanašanja iz šole izključi. Preiskave mošta nadalje. * Rezultat moje današnje preiskave mošta je sledeč Imenovanj grozdj Sladkorj Kisline 0 pri visnjevem pri lipni . pri kraljevini pri skelini Burgundskem 0 Dospěli ste lip in kralj 19-1 18 17-3 16 pro mille 9*5 15-3 8-8 10-5 skoro do vr- hunca sladkorja, katerega ste zmožni, kajti že dosegla je kralj pro mille. Drug 18-1 % sladkorj y 8-4 1872 pa kisline plemena ga bodejo še gotovo pridobila pri tako ugodnem vremenu, kateremu samo nekoliko dežja primanjkuje, kajti večina višnjevih piemen, in posebno zelenika ne bode v se kmalu dozorele *) Obžalujemo, da nam je to poročilo došlo še zadnj do dopoldne, ko je bil list že natisnjen Vred (Dalje.) Posebni poduk 0 tem, kako se sir pravilno in hat posnet ta-le gl u dalj Po opombl , VAC OC JO V IVUiiUi VjVjíJ * 00 V cil u Včti mleka od bolne živine ali že skisanega mleka, je pri da krbovati ima, je imel v kratko popadek: se je v kotel čez vse varovati že šel pogovor z vednim ozirom bolj na mast sir pred vsem na sirišče, katero je nekako duša vsega sirjenja enako kakor kvas pri peki kruha. Dasiravno za sirišče dobro služi tudi kozličji želodec, mora se vendar za finši sir vedno le pred vsem priporočevati koža četrteg lodca (sirišnika) tacega te let ki še sesá in še druge trdne hrane vživalo ni. > taki koži je tista kvasilna moč, katera po kemični poti mléko, kolikor je dozdaj skušeno, najbolj gotovo, najbolj prav in najbolj enakomerno po vsem kotlů v od-loČenem času zgosti ali podairi ; ali z drugimi besedami rečeno: kvasilna moč te kože po vsem dozdaj poskušalo, m pomešano sirne dele, ki se v mléku v > kar stanu nahajajo, v jbolje sredstvo , katero z mlekom aztopljenem . in sicer v topljen stan premeni takem času in tako prav, kakor za dobro sirarijo naj bolj služi. Za sirjenje naj se odloči vselej le koža zdra vega želodca. Gotovše in čedniše 9 da se rabi sama koža brez tište skute , ki jo pri zaklaném teletu v četrtem želodcu najdeš; to skuto vrzi proč, kožo pa brez pranj m oljenja do suhega dobro obriši y j dobro posuši in na suhem kraji hrani do porabe pihni Ne i koliko na dimu biti jej nič ne škoduj t še bolj zavarovana. Pri porabi je vosti svetovati da voli zoper molj< veče goto se vsako sirjenje primerni koščeki od več kožic odrežejo ter denejo namakati brez kakih pri apoji drugih primešav v vodo ali v čisto siratko, katera pravi gorkoti v gotovem času s kvasilno močjo kože bolj manj, če seje več ali manj kože namakati dalo. Te tako napojene tekočine se more dobro precejene brez že lodene kože v mléko na primerno stopinjo gorkote (25, 26 do 27 stop. R.) segreto z vednim ozirom na njeno (katero izurjeni in skrbni sirar prej poskusi) in v pri-meri z močjo in množino mleka toliko v kotel vliti z mlekom dobro pomešati da se v 20 do 40 minutab vsiri, če jej sicer tudi vse prav ni ugodno. Kdaj treba za kako stopinjo več ali manj mléko segreti, kdaj z mocnějším ali slabejšim sirišéem vmesiti> to mora umni sirar vselej sproti primerjati in presoje' 15a* vati ne le po množini, temuč tudi po moči mleka tero tolstej oo, »au jo v ouucm v l crncuu i stranéh nabrano. Tako ima tedaj skrbni v deževj A VJ A in iz senčne paše slaběji, ako je v suhem vremenu in na asprotii solnčnatj tudi vsak1 dan svoje studije, da po vsem zadostuje svojemu p pri katerem ga zadenejo še posebno težave, če mu ma lomarm gakisan tudi njegovo živinorejci nezdravo mleko, ali pa zdravo v nega satja iščejo, in dobro plačujejo, da ga potem ali posodah nosijo, kar po pravici s sirom vred v panjeve nastavljajo ali pa v škatlje devljejo! evoljo vzdiguj Res Je sicer, da si tudi čebelar, kateri le navadne go je mleko podsirjeno, je misliti na to, da se panjave ima, več ali manj praznega satja lahko prihrani ŽOjitek vbijati opravlj i (tako primerno tak recimo J masi) počasno začne in tudi lahko porabi; v se veliko lože stori to tisti če drobljevati. To delo se ugodno belar y da se žmitek polagoma razreže \ y i J ibi mui c*, ivat i / âii vi Ci vy iv xx v« ^ mi j vw v a m a m v axj v* xj j w ševanje, da je neko dolžnost pri njem opustil y da g* namreč ni že koj v kotlu z zadostnim gretjem krotil, in lože storil, ga pozneje v tlačilnice morebiti tudi vse premalo sti- njove ima. skal; i v w «V v/A AA \/ X tx W L V/ T V/ KJ A. M V « tV ^ T V J V MIXJLJ V I V A U KJ U/Ul J V prihranil in v svojem času porabil. To bo pa veliko če nove y ne pa ? V ce stare Kranjske pa asproti pa manjši ali iz nekoliko posnetega mleka narejeni hleb, ravno zato, ker je majhen in slabši pri vrenji, ne razsaja toliko, če tudi je malo manj zapečen in stisnjen, kakor je velikemu treba. Zato se Tomin- V. M 1 fcj J> J VA J T VU« VIVM. M ^ v m in Bovčanom, ki neradi veliko grejej in na- vadno premalo stiskajo, manjši ali iz apol posnetega Kakor prazne, ravno tako si čebelar tudi z medo m n a p o 1 n j e n e satove lože prihrani, in tudi lože porabi, če nove Kranjske panjeve ima, ker mu ni treba druzega storiti, kakor to, da polne satove iz panjev mleka narejeni hlehci, zlasti kar se tiče rednega vrenja in terpežnosti sira, vselej boljše obnesejo, kakor pa ve- vzdigne in jih potem y ko Je že čebele od njih ometal v prazne panjeve postavi in te panjeve dobro y zamaši y liki druge pri katerih se posebno če kaka huda vročina ali da mu godne okolišcine pritisnej > pomanjkljivost zimo kak in če mrčes hoče va-nje ne tudi pride. Tako si méd > čez , 111 lAUOC , IUU.I se V^CZi ^FilllVU.llJC puioijc In to mu zopet v mnogih primerljejih kaj čez prihodnje poletje ohrani. njih ravnanja večkrat na veliko škodo pokaž p (Dalje prihodojič.) hodi. Na prav Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. primer: V jeseni imaš nekatere lepe drujce kateri imajo dobre mlade matice; rad bi jih za pleme obdržal, pa so prelahki, da bi zamogli čez zimo obstati. Daj vsakemu toliko medú v satovji, da ga bo imel čez zimo zadosti dva uMVAwobi , tO je, uuuoi v t«iJ\ ci iij v joooui uu^ga, ali še več z medom napolnjenih satov, katere si iz tistih panjev vzel, ki si jih podrl, ali pa iz tistih, kateri imajo v jeseni še več medú, kakor ga za zimo sami za-se potrebujejo. Tukaj imam zopet lepo priložnost, memogredé po- obesi v tak panj v jeseni enega, y Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) IV. vedati, kako svoje plemenjake oskrbljujem Vse prazno satje se lahko za prihodnje potrebe ni treba bati, da bi jim y da se mi čez zimo živeža p ri- prihrani, ker je na satnike ali pa v romčeke prilep- manj kovalo. Dam namreč najprej vsakemu pleme- njaku toliko z medom bolj ali manj napolnjenih satov pa zopet čebelarju rnnogokrat prav pride, ce lep ega vvwviJMijvt muv^viuMu " > ^aiwvj vu lijctau iuuau ci uicuuiu MUij au íuaiiij unij^iiiii isatv/vj se vé da ne prestarega ali črvivega kolikor mislim, da bo eden ali drugi do spomladi ži- --JJ- prihranjenega ima. Kaj hitro ti, u** ťmmvf ^i** roji napredujejo, če jih namesti v prazne panjeve v na priliko prvi veža potřeboval. Te satove pa obesim v panj tako-le: Koj za zadnjo koncnico, katero navadno odpiram kedar satje vsadiš ali vgrebeš, in če že dzierzonizirane panjeve kaj čebele ogledujem, pustim kake ali zarezice imaš in sam roje delaš. se boš sam čudil, kako hitro se prazne, da nič satov va nje ne položim (imam namrec bodo plemenjaki, katerim si, bodi-si prve ali druge sam za-se panjeve številke III. z romčeki r°je vzel ki se v za- si r OpOmOgli, ako juu uamoaw tiotiii ocvcvv, jvoittšitš îoaiue puJàJL&uajuy , V i*ii wciLVZiiw p» uucoii Jim za narejene roje s čebelami in zalego vred od- poln sat,v in potem druge satove, kolikor jih je jim namesti tistih satov, katere rezice pokladajo) v ali £Â X UXXXVJ^/XVX j XvX OU V zarezico pa obesim en vzel > praznih, pa že dodelanih satov nazaj daš naj so larii aa satnike ali v romčeke delani! Kolikokrat čebe- po: treba. Čebele se na zimo bolj v sredo panjev skupaj stisnejo in ugnjezdijo, kjer je tudi najbolj toplo actbiiijvc; cín v iuuLiviOivc; i ivviinujnaii oiioiicju in ugujezuiju , iijcr je luui iiajuuij lu^iu , 1H posebno če je v ajdovem cvetji dobra paša, praz- potem se, kakor jim je treba, od sata do sata za y médom pomikajo. Kedarkoli se tedaj hočem pozimi več lUvuuJLU jjuJLuiikajvt JLXVUMI IXUXÍ o^ž tguaj uuvvm gurnuli Y Wj —- aui ou ^ prepričati: ali so čebele s potrebno hrano še preskrb- ših časih na dan ker so postave za rabo rek itd. prišle v noveL skuša Avstrijska vlada že od 1. J uig^/liuaii • «1A OU VWMUAU P j/wtl u LL\J JUJLMUV »V/ JJIVOJCHU' OIU V>d01U Ud \JL€*Lly OaUOCI «LJL V Oil 1J O IVCk V 1C4U.CH UU 1, Jfi^N Ijene ali ne, mi ni druzega potreba, kakor da zadnje novo postavo za ribštvo na svetio spraviti in sèm končnice »uuviin^o, eno za drugo, kolikor morem, tiho odpiram, tje ou uc^a^a uouuv»to j da čebel ne begam, in tako koj vidim, ali je zadnji sat izgotovljene nove postave še nimamo, čeravno ter tjè so nekatere dežele že osnovale tako postavo } še z medom založen ali ne. Dokler je v tem satu še potřebovali. je živo méd sem brez vse skrbi kedar pa vidim, da so čebele tem mislimo XlltšU, Ovili KIL V Otž OJVi Ml J J\CUai UOt ViUiUij UCV au VjUUCiO U buUi LUlulIlUU , ua ou že ta sat obsedle, in da tudi v tem satu ni več kaj sanje na gotovih podlagah. prida medu, potem vzamem drug z medom napolnjeni _ da smo rešili gori stavljeno vpra sat, m ga v zgodi, če ali zarezico potisnem, kar se lahko tudi panju nič ne premikam ali da bi ga celó iz ulnjaka jemal. Ako mi čebele tudi iz tega sata med zdaj dam panju še Politične »tvari. zime pa še ni konec, no f ) pojedó, drugi sat v 2. ali 3. zarezico, in tako delam tako dolgo dokler čebel iz zime ne spravim; kajti pozimi je veliko bolje méd v satovji čebelam pokladati, kakor pa čistega ali izcejenega. Ce se pozimi čebelam čisti med klade to veliko manj izdá, ker ga čebele že Zakaj so se kristjanski Slovani vzđignili zoper Turka. > takrat, kedar ga v satje prenašajo, polovico povžijejo, zraven tega je pa • • - • ft • • v T 1 v 1 v • v • ízcejeni méd pozimi za čebele še posebno, ce se nic iz- Iz spomenice, katero so Ercegovinski ustajniki v Metkoviću 12. dne t. m. izročili poverjenikom evropejskih vlad. Ker to pismo na drobno svetu razodeva vzroke upora Ercegovincev in Bosnjakov zoper Turško gospod- leteti ne morejo, tudi škodljiv, ker jih tako razpenja, stvo > bode gotovo našim bralcem po godu ) da da celó popokajo ali pa vsaj panj navadno zeló oma- imenovane spomenice glavne stvari naznanimo. Jim iz žejo in onesnažijo (Dal. prih.) Narodno-gospodarske stvari. Vprašanje in odgovor o pravici ribštva 77 Novicam" je došlo sledeče vprašanje : Kako stojí z ribiškimi pravicami in kdo Spomenica glasi se tako: ^^ „Slavno evropejsko poslanstvo! Ze čez štiri sto- letja tužna in siromaška raja, kristijani Ercegovine, zdihujejo v žalosti in nadlogah, tlačeni od Turškega barbarstva, a vendar jim krščanske in izobražene velike vlade evropejske niso še enega pogleda milosrčnosti pokazale. Ker tacih stisek in nadlog žalostna raja ni mogla dalje prenašati, zato je sedaj skupno přijela za stoji vico ribe loviti?" ima pra- ) ki se mora orožje, da se reši grozovitega barbarstva ne samo v gr eh, temuč tudi v sramoto šteti celi Evropi, katera trpi, da tako barbarstvo tlači in pre- Ribštvo razpaďa v 2 vrsti: ena zapopada ribe v ganja slavjanski narod v Ercegovini. Slišali smo Na to vprašanje odgovorimo sledeče: r ib nikih (bajerjih), druga ribe v potocib in reka h. gospodje, da t Ker mislimo, da gori stavljeno vprašanje le na drugo reve in muke, in preiskavat ste poslani od svojih vladarjev gledat naše 7 zakaj smo zgrabili za vrsto meri, zato odgovarjamo na to. Pravica do ribštva v rekah in potocih orozje Mi sicer mislimo, da ne bi treba bilo dokazo- bila ska pravica imenuje latinski „regale". izprva vati Vam Turških grozovitosti, ker gotovo vsak izmed predpravica vladarjev, zato se ta vladar- Vas jih pozna; vendar Vam jih moramo nekoliko opisati. VUM ^/JIMI ? IVI4I V ULI V«4 VtJ V JlVf JLi U UL, JL J ) L V ^ ^ IV • T tC ÏH smislu je 1. Začnimo pri agah! Ce nesrečni kmet, ki nima za doljno Avstrijo cesar Rudolf II. dal postavo za ri- lastnega zemljišča, od age (turškega posestnika) vzame biče rožnika 1583. leta. nekoliko zemlje v najem (štant), mora jo gnojiti 7 obse- obče je dandanes pravica ribštva v potocih in jati in obdelati, mora pa agi tudi najmanj polovico pri-rekah v rokah tistih bivših zemljiških (gruntnih) go- delka dati. Kedar pa pride aga s hlapci po pridelke 7 kjer teče reka ali potok, ako ni kdo drug po (kar se godi tri ali štirikrat na sposk služnosti ali po zastaranji te pravice dosegel, ali vice od nje kupil ali v najem vzel. Zato se nesme v obče in zápor ribiška pravica v potocih in rekah z zemljiško lastnino te pra- preživiti hlapce in konje njegove, če leto), mora ubogi kmet ne, čaka ga palica Turčiji kar drugod nikjer ni na svetu zmešati (ukaz notranje-avstrijske gubernije od 24. sve- daje se desetina v .najem (štant), najemniki pa, v čana 1790). \>c*jlic% JL « u\jj Ljublj aniCl in Grâdâsici y licm j^/i ina^j uu^w viu o xmoaiuii uiuuumx^ KjjLL c*j\j uvjoguuv v* w imajo ribiško pravico: križanska komenda menda za 24 setkrat višo, kakor bi jo pobirati smeli. Raja daj na priliko dogovoru s Turškimi uradniki, pobirajo desetino de ribčev, Ljubljansko škofijstvo za 2 ribiča, in menda ; v se drugi. in plača], če ne, te tožim! Vrh vsega tega, spoštovani gospodje, vedite 7 Po tem takem tedaj ne sme nihče brez dovoljenja da raja mora še davek in druge davščine od te lastnika ribiške pravice ali najemnika te pravice zemlje plačevati. (Vsi davki celó ubozega kmeta v rekah in potocih rib ali rakov loviti. Zato gori na« znašajo 30 do 40 zlatov (cekinov), pa tudi 80 do 100 vedeni ukaz od 24. svečana leta 1790 veleva ljudstvo na leto.) podučiti, da ne misli, da ima pravico do ribštva pesest- nik, Živino, od katere se davek plačuje, š tej ej o če reka ali potok teče skozi zemljišče njegovo ali samovoljno brez vsega reda. Turku ne štejejo njegove poleg zemljišča njegovega. Veljá namreč mnenje, da so lastniki ribiške pravice to lastnino dosegli roso" i. vou , tO je , uct ou aoi'uju rvaj kakem drugem bremenu dosegii. Iz vsega tega je razvidno, da pravice ribštva se- titulo ono da so za njo kaj dali, plačali ali jo po živine; če pa ima kristijan 10 glav živine, 30: za vse to mora revni kmet aei še za travo pla naštejejo mu Je . čati 7 ga sodi? agi če ne, ga toži pri aliji (turškem alija ! sodniku), in kdo - -_0„ 0__________, „„ r_______ _______________________ Ako je kak kristijan od Turka poklican gajo v starodavne čase nazaj kakor pravica lov- pred sodbo ali če kristijan toži Turka, pa nima dveb stva , in da so izprva bile predpravice vladarjev. Ker pa so razmere časa marsikaj v lastninskih pra- vicah premenile ker podloštva desetine in tlake ni Tur kov za priči, zgubi tožbo in čaka ga še zapor Turki silo ma jemljejo nam naša dekleta naše žene 7 in jih turčijo ? to je i nečistosti ž njimi ug*' •a;0# Tako se je zgodilo lani celó neki Avstrijski pod- *U .' • » «-T ftfAlnn ložnici v Stolcu. Ako kak kriatijan priča zoper kakega Tur-xj'na, nesrečneš ne bode videl več tretjega solnca. Turki sramotijo in skrunijo naše duhovne * Trij Mnogovrstne novice,. najveći zvonovi zdaj na svetu. Zvonová r vi na Ruskem sta dobila paše cerkve, naše zvonové, podobě in vse nam je svetega. t y kar kojake Mi plačujemo turškemu caru davek in vsa-nesrečne stroške, a nikakega zavoda za ljudsko Pekingu v Kini in v Mosk zdaj njima enakega tovariša v Koloniji. To je tisti velikanski zvon, ki ga je nemški cesar iz privojsko-vanih topov vliti dal in se zato „cesarski zvon" ime- nuje. Ker kembelj ni prav visel 0miko nimamo; mi nimamo 0jahoma zapade glavo. šol ? če pa jih kdo zahteva časa ni dal od sebe, Čeravno y , zato zvon dolgo izprva ga zvonilo i 10. Ce je kako delo na carskih cestah, delati ^ra samo kristijanski raja in to do dni daleč od 36, pozneje pa celó 57 mož. Zvon vaga čez 541 centov kembelj sam pa 15 centov. Na Ruskem delajo mnoga skrivna društva na bise svoje y in dni mora delati brez kruha in plače ; prekucijo socialnega reda in l^ivauwijv oi/uaiucga i cuit , iu VDôJjavu u jlu u u i Po poročilu državnega zavetnika Sihareva so ta T u r k o mv pa vsega tega treba ni. e je kaka potreba kónj za převoz živeža Tur komunizm dr 11. gki oblasti stva raztegnj na 37 gubernij ; mladež je gla kon ) koj SO beriči v vasi, katere morajo seljaki tingent te anarhične propagande, katera delà ustmeno preživiti ; ti beriči silijo na vse zgodaj konje in ljudi na 15- do 20dnevno potovanje brez živeža in plače. 12. Katero pravico hočete, da imamo pri turški sod-fljji, ki je sestavijena iz divjih Turkov in pa samo dveh kristjanov, katera dva morata s silo podpisati z unimi tudi smrt nedolžnemu kristijanu. 13. po jih gentib, pa tudi po brošurah in pisih Kratkočasnica. Le gold. 60 fer. pa bodeš lep in lepa! Dohtar Fr. Lengil je iznašel brezov balsam Ce kristijan, poklican na delo ali na vožnjo o katerem apotekar Filip Neustein na Dunaji y y ki s konji, dá vedeti, da ne more zavoljo opravkov svojih prodaja ta balsam, trdi, da čez noč dobiš po obrazu ali kake bolezni, brž beriči prideró, ki ga homa ubijejo ali do smrti mučijo. zgrabijo, ma- lepo in belo kožo, če si si zvečer obraz ali pa tudi 14. Ce turčin prinese kako tožbo sodniji y brž druge dele namazal s tem balsamom. On da Je resena; ce pa jo prinese kristijan, čakati mora do konca sveta ) ali pa mora sodnika podkupiti, da ima desetkrát praví, brezovina ali brezov sok, ki teče iz breze, Če si deblo od nekdaj za najizvrstnejše lepotílo njeno navrtal, je že znano več stroškov, kakor je cela pravda vredna. tako ? 15. dr. Lengil pa je na kemični poti brezovino skor čudeže delà na obrazih : grbe prenaredil, da Varnosti pri Turkih nobene nimamo. (Sporne- in brazgotine po kozáh odpravi, staro kožo predela v nica našteva nekatere grozovite đogodbe, ki kažejo, da kri- mlado da , ua je ucvot iu ^lau-ivt» , uupavi pcgc , iuotxo iu prhljaje, rdeče nosove itd. Na kratko rečeno: če si grd bela in gladka stijan pred JTurkom ni od danes do jutri varen.) odpravi pege luske in 16. e pride aga v deželo, prva mu je beseda ali grda v obrazu, kupi si ta balsam, pa boš lep in sramotiti križ, cerkve, oltarje, svece itd. 17. Sila turška nima ni konca ne kraja. (Tu zopet lepa, krajc., da se bodeš čudil in vse to za gold. 60 bo našteta nekatera divjaška djanja.) kajti toliko in ne več veljá flaška tega balsama 18. Uprave (administracije) na Turškem ni. uradniki imajo zeló majhno čenjati vsakovrstne jim je drago. Turki píačo, zato Ker so prisiljeni po- nepostavnosti, silovitosti in kar sicer s popisom vred, kako se rabi ta čudovita brezovina. Mi še nismo skusili tega mirakeljna, to pa vemo gotovo koristi, če ne brezovino, vsaj gotovo da obrazu onega, kdor se maže s to ? žepu apotekarjevemu. 19. da jim lože kristijana obsoditi zarad a «./• i Ul ivi y ući j i lil j \j IUI.U i\i luiijuiiu uuguuiu «iui u\ kake nepostavnosti, obravnavajo vse v turškem jeziku ga kristijan ne razume, in tako delajo z njim, kar se Naši dopisi jim poljubi. Gorici 19. sept Kralja bomo imeli prihodnjo zimo v Gorici! Grof Chambord, vojv. Bordeaux-ski 20. 100 oralov močvirnega sveta so nekemu seljaku (Henrik V.), pride stanovat v tukajšnje Bockmannovo poslopje na Dunajski cesti (nekdanje Zémljaršče). Grof Ch. je pri nas dobro znan, simpaten gospod; še zdaj (kmetu) nedavno s silo vzeli in med sabo razdelili. Slavna in spoštovana gospoda ! Taka sila, tako barbarstvo turško je prisililo rajo, da so přijeli za orožje, ga vidim, kako je v mlajših letih jezdaril po naših spre-in da branijo svoje svetinje in pravice. Mi smo přijeli hajališčih; vidim ga pri raznih legitimistovskih pogrebih na tukajšnji Kostanjevici. Kostanjevica je francoskim pre- našim krvopivcem ; al mi za orožje, da se branimo pred prvi nismo napadli Turka, ampak Turek je napadel nas. (Zdaj navaja spomenica, kako so Turki začeli ropati sela in gnanstvu." Uni pot staršim Bourbonom in njihovi stranki „St. Denis v ) ko .Ie malo manjkalo, da ni jih požigati, starce in otroke moriti, prodrli v cerkve in oltarje rik V. kralj postal, gledali smo že v duhu, kako bodo razbili, zvonové razbili in v vodo zagnali; kakor volkovi so trupla njegove rodo vine svečano prepeljavali od tod v ropali žito, méd, maslo, posekali tobak in Pariz. Takrat se nismo nadejali, da pride sloveČi za- Grof Ch. cez vasi planili pokosili žito itd.) stopnik čistega legitimisma semkaj stanovat. Slavna in spoštovana gospoda! Evropa je do danes je bival v našem mestu, přišedši s Karolom X. 7 od vrgla s prestola mnogo omikanih kraljev, cesarjev in 1836 do 1844. Odšla je kraljeva rodovina od nas po knezov, barbara Turčina pa še danes drži na prestolu ! smrti vojv. Angoulemskega jun. omenjenega leta). Slavna in spoštovana gospoda! Pod bičem turškim Skor vse naše cerkve se ponašajo z dragocenimi darovi visokorodnih francoskih pregnancev. Iz baldahina (nebá) nad prestolom Karola X. imamo narejene mašne plajše. smo, a ne zivma! y da ne moremo in nočemo živeti. Ljudje Ako nam nočete pomagati, prisiliti nas ne morete _ se vrnemo v robstvo. Turškemu obetanju ne verjamemo Krasno procesno nebó v Véliki cerkvi je delo grof več, poroštva vaša, katera nam dajate, prepričani smo, Chambord-ove sestre, pozneje vojvodinje Parmske itd. itd. da pred Turkom niso vredna piškavega oreha. Setno svobodo, pravico in popolno svobodo! turske roke nočemo." Mi ho- Živi v Bralcem našim, ki nimajo ____v_____~ več ko 30 let, naj povem, da Karol X. je umri v grof Coronini evem gradu na Cin-grofu, vojv. Angoulemski pa v grof Strassoldi-evem po-slopji na trgu (malega) sv. Antona. (Poslednjega veli ča n ski pogreb 8. junija 1844 je popisal našega slavnega dr, Etb. Henr. Costa-e oče, tačas uradnik v Gorici. *) To in mnogo druzega mi prihaja na misel zdaj, ko ima priti spet k nam grof Ch. Pa tudi naši mestni ubogi se ga gotovo veselé, saj spomin „francoskih kraljev" še živi med njimi, kar jih je iz prejšnjega časa. Dobro došel tedaj, grof Chambord ! — Misel misel rodi. Od kralja naj prestopim k cesarju — k našemu cesarju. Tržaški „Osservatore" nam je prinesel te dni celo vrsto milodarov, ki jih cesar Franc Jožef naklonil šestim vašem naše dežele. Posamesni zneski so po 100—500 gold., skup 2200 gold. Podarjen je denar za razne potrebe , za cerkve, farovž, zvon, šolo, vodnjak in za pogorelce. Slava cesarju! — Novoimenovani konservatorjizgodovinskihstarin v naši deželi so grof Fr. Coronini (dež. glavar), Anton Klodič (dež. šolski nadzornik) in (advokat) P. dr. Bizzaro. — Přetekli četrtek, 23. dne t. m., je bil novi Tržaški škof mons. Dobřila tukaj; přišel se je poklonit svojemu metropolitu, našemu prevzv. knezo-nadškofu. — S očka voda je že spe lj ana po mestu. (Magistrat je namreč najel Ritterjev vodotok v Stračicah za 10 let). Tu pa tam so zdaj prav lični vodovláki (pumpe). Svetilnični stebri so ob enem pumpe. Posebno lep je umetni vodo-met vmestnem vrtu. Vrt je najlepši kinč našega mesta; vsako mesto se ne more s takim ponašati. — V en-dim a je odprta; že ta teden so trgali po nekaterih krajih, prihodnji pa bo prav za pravo sv. Mihel po vinogradih gospodaril. Vendima bo vkljub toči in bolezni veliko obilniša ko lanska; da bi pa tudi cena prav nizka bila, o tem ni nič slišati. V Brdih, kjer so po stari navadi prvo „rebulo" za poskušnjo (za tujce) že napravili, prodajajo jo po 14 gold, kvinč (60 bokalov). Prave cene pa se nima novo vino. — To je „qui pro quo", to! Preteklo nedeljo (19. t.) je nastala tepežnja med 3 kanonirji in 4 delavci; vojaki so potegnili ven sablje in civilisti so morali bežati. Vojaki dirjajo za njimi. Po nesreći je šel ravno memo nek delavec Á. S.; vojaki, misleč, da je on eden unih 4, začeli so ga tleči insekati, da leži zdaj nevarno bolan v bolnišnici.— Nek vojak je gledal včeraj čez tukajšnji Sočki most, ali, naslonivši se (znabiti pijan) prevec čez zagrajo, omahne in pade kakih 8—10 sežnjev globoko v Sočo, začne pa lepo plavati in s pomočjo nekih ljudi, ki so bili tam blizo, priplava srečno do brega in se reši. Udaril se je pa vendar še precej. - Iz Trsla 26. sept. = **) — Kaj neki pomeni danes to, da zvonovi veselo pojó po vseh cerkvah? — kaj neki druzega, kot vmestenje našega novega škofa prečastitega gosp. dr. Juri j a Dobr i le, ki se je slo-vesno vršilo. Ob 8y2 je v procesiji iz cerkve sv. Antona starega izstopil ves kapitel in gre v škofijo po svojega vladiko ter se ž njim vrne zopet v cerkev sv. Antona, odkodar se po kratki molitvi slovesná procesija ob 9. uri prične proti sv. Justu tako-le: Za sv. križem nesli so 11 cerkvenih bander, za temi prišli so očetje kapucini, za njimi pa 57duhovnov; za korarji v zadnji vrsti med dvema kanonikoma bili so milostljivi škof z mitro na glavi in pastoralom v roči. Brž za njimi sta šla dr. Angeli, župan Tržaški, in baron Pino, cesarski namestnik; prav tako so bile zastopane vse druge cesarske, deželne in mestne uradnije in naroda vseh vrst toliko, da je bil sprevod res veličasten. Na obrazu vsacega bralo se je veselje, da je škofija dobila takega moža za svojega višega pastirja. Stařeji ljudje poznajo gospoda škofa že od 1842. leta, ko so bili za kaplana *) Sicer je pa še mnogo druzih visokih oseb pokopanih na Kost., ktere so umrle v druzih mestih. Pis. **) Obljuba jako draga. Vred. in učitelja veronauka pri sv. Antonu novem v Trstu potem rektor v semenišču in leta 1854 župnik pri Svy Justu, od koder so leta 1858 za škofa prišli v Poreč* kjer so bili velecenjen in priljubljen vsacemu pošte' njaku. Slava jim! — Zdaj pa še kaj druzega. Te dnj seje po naši okolici trgate v začela; vina bo velika in dobrega. — Poslopje mestnega magistrata bo skorai dovršeno, pa čudno ! vseda se ravno na sredi, in tako naprej pojde, utegne se še popolnoma vsesti. Zvon, ki visiv nekem stolpu podobném iz srede palače izzidanem zidu (terrazza), je že 18. avgusta, na rojstni dan cesarjev, prvokrat zapel. — Šole so se v mestu zopet začele in kmalu začnó se tudi okolične. V mestu se je vpeljalo 5 razredov, v okolici pa se ni prav nič storilo. Ňadejali smo se, da bo vendar vlada kaj sto- rila — in če druzega ne — vsaj vsemu slovenskemu svetu jako neljubega Bonin-a odpravila. Al žalibog! do danes še nič gotovega ne vemo, če prav to človeče se od dne do dne narodu bolj pristuduje, in ker silno laško propagando na zemlji slovenski delà, s tem narodnim pravicam v obraz bije, omiki šolske mladine pa hudo škoduje, ker proti didaktično pedagogičnim načelom ljudskih šol tuji jezik domaćinom vsiluje. Lahko bi već dogodeb povedal, kako stariše na limanice lovi da v 3. laški razred svoje dečke pošiljajo, kjer pa zarad neznanstva laščine zaostajajo in veselje do šole zgubijo. Znano je še druzih brklarij Boni novih toliko, da po pravici smemo interpelacijo staviti do častitih gospodov Kl odi ča in Raj ako vi ča: ali je na korist ljudski šoli na čisto slovenski zemlji, da tuji jezik zvonec nosi in je vrh tega ta zvonec še v tacih rokah, kakor so Boninove? Zato „videant consules, ne quid detri-menti capiat res publica!" Iz Maribora 22. sept. — Jako pomenljiv je bil 19. dan t. m., ko je politično katoliško društvo pod pred-sedstvom grofa Brandis-a obhajalo svojo obletnico. Okoli 300 udov in gostov bilo je pričujočih, med katerimi je bil tudi prečastiti knezoškof Lavantinski, v tej skup-ščini, v kateri so se tehtne reči obravnavale v nemškem in slovenskem jeziku. Velik vtisek je naredil govor mlađega kneza Alojzija Lichtensteina o socialnih zadevah današnjega časa ; izvrstno je razpravljal v slovenskem jeziku gosp. kanonik Kosar o ustaji na Tur-škem v kristijanskem, slovanském in Avstrijskem oziru; za njim je govoril baron Reyer o potrebi o zedinjenji katoliških moči in napravi enega velikega katoliško-političnega društva za spodnjo Štajarsko po izgledu gornje-avstrijskega društva; deželni odbornik g. Herma n je isti predmet razpravljal vrlo lepo po domaće v slovenskem jeziku; konečno je še besedo poprijel g. kaplan B r g 1 e z in tudi z odlično slovensko besedo tehtno spodbijal nelojalni predlog poslanca Seidl-na v neki prejšnji skupščini nemčurskih liberalcev, ki na-svetuje personalno unijo Ogerske z Avstrijo. Omeniti moramo še blagih besedi gospođa knezoškofa Lavantin-skega, ki je svojo radost razodel nad današnjim zboro-vanjem pa tudi odkritosrčno grajal mnoge, ki bi bili imeli danes pričujoči biti, pa so se odlikovali — s svojo nenazočnostjo. Taki zbori, kakor je današnji bil, imajo gotovo neizmeren vpliv na to, da se kugi današnjega brezverskega liberalizma krepak kordon stavi. ij lz Vipave 24. sept. rj. — Sprejmite drage „Novice" nekoliko vrstic o svečanosti, ki jo je prelepa Vipavska dolina obhajala 19. dne t. m., ko so prečastiti gospod dekan Jurij Grabrijan po preteku 50 let duhovnega pastirstva peli zlato maso. Kdor gospoda dekana osebno pozna, gotovo mi pritrdi, da niso častila-komni in da vsacemu svojemu gostu najprvo povejo, da niso prijatelj komplimentov ; zato so tudi hoteli svojo zlato maso le na tihem brez posebne slovesnosti obha- jati. se Toda prijatelji in častivci njihovi so prosili redka ta slovesnost obhajala s tako častjo y y naj ka- zopet nazaj v farovž. Opoldne je přisel zlatomašnika počaatit tudi okrajni glavar gosp. Globočnik. Med obe- fcorsne e v resnici vredna. In res se je ta svečanost dom dobili so gospod zlatomašnik 8 telegramov od raz l^vrstno sijajno vršila. Naj jo kolikor mogoče ob krat- nih prijateljev in nad 16 drugih dopisov. Napivale so fcem popisem se lepe in navdušeue zdravice, kar je kazalo da WW »V^vi lu UWT VAVIUWUW <* vi. 4L m ▼ 4Lv\j y ju aa^CHVI J M Ci j6 Ko so že tri dni pred omenjeno nedeljo lepo vbrani zlatomašnik občespoštovan, občeljubljen. Proti večeru gonovi Vipavske farne cerkve in njenih podružnic na- razšla se je vesela družba. — In tako je zopet sijajno anili Vipavski dolini bodočo slovesnost, se v soboto popoldan spremeni ves Vipavski trg v delavnico, da se ^podobno olišpa za prihodnji dan. Mládenči postavljajo jepe maje, naredé iz zeljenave tri slavoloke, podobne pričala ta slovesnost, kako poštenjaki znajo častiti može, ki skrbijo za dušni in telesni blagor človeške družbe. Svojega popisa pa ne morem bolje končati kakor z be- jepe **««.«v.jvu«,« a ».«»v.vuv, sedami, ki jih govori pesmica, on omu ju mcu uucuuu vÍsokim vratam, popravljajo pota in jih posipljejo s pes- lično tiskano razdelili gostom na čast našemu nepre dfiklice na nleteio vence. leosaio slavoloke z na- p.finliivfiirm nčfit.n. v zadniî kitici takn-I« aa crlaaAČo . ki smo jo med obedom kom pisi deklice pa pletejo vence, lepšajo slavoloke z na- cenljivemu očetu, v zadnji kitici tako-le se glaseča: in cvetlicami. Vsak gleda, da kaj primore tej popoldne začne se razlegati po glovesnosti. Ob y2 ^ dolini mogočen stre!. Zvečer je trg bil prostovoljno in prav očusno razsvntljen in ob 8. uri so prišli pevci s gvetilnicami pred farovž, spremljani od mnogega občin-gtva. Pod vodstvom ne&danjega tukajšnjega učitelja Hribarja se je petje odlikovalo tako zvečer pred farov-žem, kakor drugi dan pri slovesní maši in pri obedu. Jled petjem zvečer so se zlatomašniku poklonile vse Kdo bi preštel Vaša vsa blaga delà Bog večni saj v knjigi jih zlati ima. Radostno spoznava dolina jih cela, In cesar, in majka Slovenija vsa, Jezerokrat danes doni naj Vam slava. Ah! Bog Vas ohrani premnogo še let! višava Nebeski Vam venec pa plete V rajském tam vrtu, kjer večni je cvet. Sturije. (Javna zahvala.) Podpisani se slavni odlične in veljavne osebe Vipavskega trga; z ginjenim kmetijski družbi, katera je tukajšnji ljudski šoli prav grčem sprejemajo jih zlatomašnik nepričakovajoč take lepo zbirko vrtnarskega in sadjerejskega orodja inven-časti. S tem končala se je slovesnost v sa boto. tarično podariti blagovolila, v imenu šolskega sveta in nedeljo zgodaj zjutraj že zbudili so možnarji počiva- vse tukajšnje občine presrčno zahvaljuje. Bog blago-íoče Vipavce. Komaj se dobro zdáni, že začne priha- slovi si. družbo za tako lepi dar! 4 i« i • j _ x_____u -j.___i • i.:___i, u: u: i — a ~ „ —x tt. __________vi _ jati ljudstvo od vseh strani, kajti vsak bi bil rad navzoč pri tej lepi slovesnosti. Proti 10. uri pridejo zastave s évojimi zastopniki pred farovž, čitalniska, šolarska in tudi cerkvena. Deset parov belo oblečenih deklic čaka zlatomašnika, da bi mu potresale kakor družice pota s y VA, M MX W U VW^iW ui^AkV* v**. v»u* w J-r w VW W M ÍÁ JiiJUUI^UUV» \yUVAHI| V WViJ J V J./V/ÍÍUI, UUUU VUUI l cvetlicami in ga spremile pred altar božji. Prišlo je nas obrnjena na boj išče v Bosni in Ercegovini, in to Vodstvo onorazredne šole v Šturiji 19. sept. 1875 Mati ja Rant, učitelj. Višnje gore. (Brzojavno postajo) imamo zdaj tudi mi ? odprla se je 23. dne t. m. Ljubljane. Čedalje bolj je pozornost tudi pri tudi obilo duhovščine od blizo in gospoda dekana, daleč, med ki so zlatomašniku ćastitali njimi dva tem več, ker nezaslišane grozovitosti počenjajo Turki s tej slo- vesnosti. Ob 10. uri naznani mogočno streljanje in ve ličastno zvonenje, da se ima slovesnost priceti Vse kristijanskimi Slovani, ki pa vkljub temu se junaško borijo za „ krst častni in svobodo zlato". milovani od v * OCl vsakega, kateremu le iskrica človeštva še v srcu bije. vprte so zdaj le na farovška vrata, kjer se zdaj in zdaj — (Darovi za kristjanske ubežnike iz Bosne in Er- imajo prikazati zlatomašnik. Vrsta duhovnikov v cegovine na Avstrijsko zemljo): Dr. J. Muršec 10 gold. cerkvenem oblacilu se prikaže, za njimi pa zlatomašnik. V rokah nesó ovenčani pacifikalni križ in } Ruedl kaplan župnik gold., imenitno palico s šopkom suhih cvetlic, ki jo jim je mila G. Beg nj ah poklonil nekdanji njih kaplan g. Primož Peterlin, katero je ) vrnivši se iz Jeruzalema t v spomin zlate gold, gold. 5 gold., J. P., kaplan 2 gold. Haric, duhovni pomoČnik ? f 7 1 gold. ? Lopič Ljud- ) Mina Stefè 1 gold., Anton Jakšin v mase na lašč v Kani Galileji vrezal. (In ravno ta palica s šopkom Srčna zahvala! Prosimo pa: dajte, dajte 7 v se (Iz seje drugi ! odbora 25. in 27. septembra.) ima lep pomen. Pred 50 leti namreč so častiti zlato- Ustanovna pravila vino- in sadjerejske šole na Slapu mašnik kot krepak novomašnik nesli šopek brez pod- je deželni odbor sklenil v „Novicah" skrajšano objaviti pore a danes čez 50 let treba je šopku palice 7 treba da se po deželi bolj na tanko izvé osnova te šole. podpore.) Ko se prikažejo zlatomašnik na farovškem Dopis deželne vlade , da v deželnem zboru sklenjena pragu, pozdravi jih moški zbor in zápoje jim lepo pesem postava o podučevanji slovenskega jezika na Ljub- m . 1 n km <-k x i u a ri ' v^afvrltiattltark^ tn rv\ /> rl v\a<-i arvi wtta I in nnlrí vinn 1 in ť\ î ^afni ann i a Ui I v*n rrnn ni a ttrrnf ___ Zlatomašnik bod' pozdravljen". In med petjem zvo- ljanski realki ni potrjena, je bil na znanje vzet. nenjem in streljanjem prične se procesija ali boljši re- želni odbor je pritrdil, da se učiteljska služba v Pre-čeno, triumfada gibati proti cerkvi. Naprej vibrajo za- dvoru nad Kranjem poděli učitelju Antonu Cjrmanu, stave, za njimi prepevajo pevci, potem potresajo belo- na Trati učitelju Janezu Dolinarju, v Cemšeniku uiw tu , ack ujiuji [JL i^uu v CLJ yj povu j yuti^ui ^/unooaju uoiu ua xi.au uontij u uaut un uvwwuu u»««« *♦ »u au aelega mnogo let. — Po slovesni sv. maši gre procesija se obrnila na c. kr. nadsodnijo v Gradec in na c. kr. finančno direkcijo v Ljubljani zarad rabe slovenskega jezika v občevanji s slovenskim ljudstvom, naznani se dotičnim občinam. — Na dopis deželne vlade, da finančno Novicar iz domaćih in ptujih dežel. ______ _ _ ________________ lz Dunaja. — Delegacija Ogerska obravnava pro ministerstvo nikakor več kot 175.000 golď. letne sub- račun akupnega državnega gospodarstva za leto 1876 mm* ^ « m 1 â TTT m m /V n i r* IT IA X i\ 1-r rt n ITT I A TT I I AH řH I* 1 rl /^i O 11 r\ %rv A 1 I ^ vencije iz državnega zaklada ne dovoli Kranjskemu Av8trijska pa caka sklepov Ogerskih > da jih zemljišno - odveznemu zakladu je večina deželnega odbora sklenila v tem smislu sprejeti pogodbo z vlado. Od g. Val. Krisperja je deželni odbor kupil po-aestvo (Thiergarten) blizo Ljubljane za napravo silno potrebne nove nori šm ce y da se že sredi oktobra 4611 gold. Potrdi ali premeni. Predlog, ki ste ga v obravnavo přejeli 0d ministerstva, kaže potrebščin 93 milijonov 348.704 od katerih (po 70%) spada na Avstrijo 65 miliiOQOv 344.093. na Ogersko (po 30%) pa le 28 milijonov ; m odpre podružnica za mirne blazne. (40 gospodićin se je v pripravnico učiteljsko) v Ljubljani letos vpisalo. Ker je po priliki llkrat ženskih kot moških na svetu, utegnejo sčasoma učite- Predsednik Avstrijske delegacije Schmerlia» • V J _________________ ___I__) 1 _ • 1 _ • • Q je v svojem začetnem govoru rekel, da sila več Je pntno rala Ercegovce in Bošnjake k ustaji ter s tem prip0 ženskih kot moškiJa na svetu, utegnejo sčasoma uóite- zna* upravičenje upora, — ""^ j p«, se ljice spodriniti še učitelje iz ljudskih šol. Živila kon- j? dal 0 iztočni pohtiki interpelovati po svojem Ijub- grof Andrassy pa se V se kurencij a ! Da Tagblatt u in Bambergova tako imenovana Ijencu nadškofu Haynaldu, je na prazno interpelacijo >> y vidi slovenska pratika" sta si po vsem brat in sestra se iz tega, da raztrgana mu služi — za zavitke. (Hilzerjevi zvonovi) v St. Petru zdaj že vsi pojó. Razsodba ljudi, izvzemši zagrizene nemčurje, je v krátkém ta: „Lepšega in bolj vbranega zvonenja, kakor to, na Kranjskem še ni in Samassa bi ga tudi ne bil vlil po vsem dal tudi prazen odgovor, iz katerega je bilo le to samo grof Andrassy še zmirom vezan na ono razvidno, da je „maršruto", o kateri je govori! pred leti ) in da se njegova politika o Bosni in Ercegovini suče v ruskem in nemškem kolobaru, ki hoče „ob enem ovco in volka" rešiti, kar pa nikakor ne bode mogoče. Dozdaj je o tem za Avstrijo najvažnejšem vprašanji najjasneje in y kar se je zadnji čas o njem pisalo in česar najodličneje Zvonovi go vbrani v A-Dur, do delegacij. govoril edini cesar naš v svojem govoru on ovreči še poskusil ni." Državni zbor se začne 15. oktobra. véliki tehta 58 centov in 48 funtov. 27. dne t. m. je nastal na tukajšnji borzi silen (Gosp. J. Nolli), dosedanji vodja slovenskega strah in popolna deruta zarad novic, ki jih je tele- gledišča, vri igralec in pevec, popusti naše se podá v Zagreb, kjer je za opernega pevca sprejet. gledišče ter gram ta dan prinesel iz Carigrada, po katerem se Želimo mu sicer veliko turška vlada tako postavlja proti Srbiji, kakor da bi bila sreče naš vendarobžalujemo to, da zemlja turska, za katero se vnanje vlade ne smejo bri zapusti pripoznanje občinstva in kateremu spodnese s svojim vneti velik vojskini plamen. domaći zavod , pri katerem si je pridobil gati. To kaže, da greben raste Turčiji in da se utegne odhodom izdaten podporni steber. Iz TurŠkega bojisca. Stanje 'se ni došti predruga- yj Sokol a napravi 2. oktobra na korist Bosniškim in Ercegovinskim mučenikom veselico z loterijo talnica pa oktobra meseca veliko „besedo". V . ci- (Pobirki iz časnikov.) Da v zadnjem deželnem mu poslala nekaj zdravnikov za ranjene vstajnike čilo. Ze zadnjič smo povedali, da diplomatični posredo-valci niso nič opravili. Crnagora je še zmiraj mirna, knez se je obrnil do Avstrijske vlade s prošnjo, naj bi kar zboru sklenjena postava o jeziku slovenskem na realki Ljubljanski ni potrjena, no! to je pa Jih Je v y zdravnike, ki so se rnigori. Na to mu je poslala Avstrija tri prostovoljno za to oglasili, Dalma- zopet dobra paša „Tagblattu", ki je unidan veselja se tinski deželni namestnik Rodič pa je dobil povelje prekuceval o tej novici. V deželnem zboru sta ďr. J. poslati v Crnogoro žita in druzega živeža. — V Srbiji Bleiweis rekši in dr. Zarnik že sama naprej prerokovala y f da od te vlade nimamo nič pričakovati ; kon- statiralo se je iznova Slovencem. kaj glasoviti 19 pomeni Odgovor na Linhartovo „Erklàrung" v 220. listu ?? Laibacherice". v popisu potovanja na Triglav sem v 36. listu Novic" povedal, kar smo ondi za gotovo slišal i, da Linhart lani pa tudi letos ni bil na vrhuncu Triglava. To pa nisem sam jaz izvedel, ampak to so izvedeli in pričajo vsi tišti poslati v Crnogoro žita in druzega živeža. ni solnce ne dež, dasiravno vedno oblačno. Zdaj je prišla na dan adresa skupščine do kneza, ki nikakor ni tako jalova, kakor so prvi telegrami porocali, marveč po nji vleče nekak vojskin veter, ker je povdarjano, da Srbski narod ne bo mogel mirno gledati, če narodi okoli vsi sučejo meče. Turčija bo poslala Srbiji nek ultimatum, v katerem zahteva odločen odgovor o tem, kaj misli Srbija storiti. Utegne se primeriti, da Turčija Srbom voj; sko napové ; potem bi se reč naglo presukala Avstrija in Rusija stopili s zemljo. svojo owa(.i« , ker bi vojno na Turško Triglavu bili, namreč gospodje, ki so z menoj na Zadnja je dala upornikom nekako spodbudo y naj se le čez zimo zdržé, potem se imajo nadjati go- Krajec in Skale iz Ljubljane Kokalj iz Save, Kindinger iz Javorníka, Inglič iz Jesenic pa tudi tista dva gospoda, ki sta nas na malem Triglavu t y tove pomoci vini Na bojišči samem, namreč v • v • FT j • *1 • • • Bosniji m Ercego čakala. Najnovejše poročilo pa je g. Posanerja iz Ljubljane, ki je přetekli teden našega velikana do vrhunca častno pohodil in isto tako pripoveduje, da Linhart ni gori bil. Triglav in pa vrhunec njegov: to je zweierlei" ka- poje orožje. Ustajniki imajo v rokah do malega vso Ercegovino, izvzemši Mostar in Trebinje. Zadnje naš mesto oblega Ljubibratič z drugimi vodji vred, Hubmayer pa se je podal v vzhodno Bosnijo vredit ustajo. Turki se zeló bojé, da mladi gospodine!*) strigli zveze med Mostarom in Serajevem bi jim ustajniki ne pre ker ovsod Surovo pisarijo Linhartovo preziram y kajti košna pisava, tak mož! pravi francoski pregovor France Kadilnik. velikánsko napredujejo vkljub turški divjosti. Turki so namreč povsod tepeni. V Bosni, sila Po tem razjasnilu smo „ad acta" djali vređništvu poslano „popravo", ker sama beseda, ce tudi prav debela, ni dokaz. Vred. razširjen, se bojuje več Kranjskih je tedaj zeló ostrašil Ljubljančane z čilom, da so Turčini vjeli nekega Mejača in Ce sna, ranjenemu Kovačiču pa glavo odsekali. Al vse to ni kjer je vpor že mladenčev, „Naroď „ízvirnim" poro- res, ker vsi so še živi m zdravi pri vstajnikih. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef BlaznikOYih dediceY v Ljubljani.