Posamezna številka 5° nn.
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhaja
vsak četrtek (po pot’- '
tudi večkrat) z da+ prihodnjega ' ^

c>
V>
eni
stran
t <a.
Co” -i i. vračajo.
treba za odgovor iti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo korošhih Slouenceu.
Velja
za	celo leto	....	K	20 —
»	pol leta	....	»	II-—
»	četrt »	....	»	6-—
»	1 mesec	....	»	2-—
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 40 v, med besedilom po 80v za lem» vsakokrat, minimum 24 cm». — Za poslano se plačuje po 60 v, za parte, zahvale in Izjave po 80 v za 1 cm». — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za Izvestllo pri upravništvu 2 K posebej. Vprašanjemje za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.
Prevalje, 8. maja 1920.
Št. 20
Koroška Korošcem!
— K. — Tako pišejo Nemci in njih pokorni sluge. Menda vendar niso tako neumni, da bi mislili, da mi Jugoslovani mislimo slovenski del Koroške Srbom dati in sami se v Ameriko izseliti. Ta koroška zemlja, ki je že od šestega stoletja gotova last Slovencev, ostane Slovencem in sicer koroškim. Povejte nam razni podrepniki, kako so prej koroški Nemci skrbeli, da bi ta lepa zemlja ostala Korošcem. Ali nam niso najlepše gradove prodali izvenkoroškim Nemcem? Ali so skrbeli za to, da bi na Koroškem bile javne službe v rokah Korošcev? Je li mogoče bil rajni knezoškof dr. Baltazar Kaltner Korošec, je li sedanji knezoškof dr. Adam Hefter Korošec? Mi smo vedno slišali, da je iz „Reicha“. Prejšnji višji politični uradniki tudi niso bili samo Korošci; tudi pri sodnijah ne, tudi ravnatelji na gimnazijah ne; tudi ravnatelji raznih tovarn ne. Mi pa lahko rečemo, da so vsi slovenski koroški uradniki dobili službe na Koroškem in vsi slovenski učitelji in če jih ni dovolj, so to tisti gospodje krivi, ki so imeli prej komando v deželi. Bili pa to niso koroški Slovenci!
Koroška nerazdeljena.
Razni celovški gospodje tako vun spravijo, kot bi hoteli Jugoslovani slovenski del Koroške v koš pobasati in v Makedonijo prenesti. Take moči pa niti „Kranjci“ nimajo. Da bi pa Koroška bila sama za se državica, to gotovo niti najbolj zarukan celovški urednik no misli. Vsi vemo, kako dobro dandanes bajtlarjem gre. Veliki sosedje jih vedno ljubijo, kot Italijani koroške Nemce. Tako dolgo jih bodo božali, da bo nemška Koroška vsa „čedna“ lesa. Če pa mislijo, da se bode Koroška priklopila Berolinu, imamo mi še vec upanja, da mi pridemo v zvezo z Rusijo. Da pa Nemčija brez kolonij ne more drugače izhajati kot da stopi v zvezo z Rusijo, čivka danes že vsak vrabelj v Berolinu. Kateri Nemec pa verjame, da bode to Rusija storila prej, predno ne bodo vsi Slovani samostojni. Kri ni voda!
Pogled v bodočnost.
Ko je bila zadnja volitev predsednika Združenih držav severoameriških, se je pojavila močna stranka, ki je hotela volitev preprečiti in si je stavila cilj: združenje z materjo Anglijo. Mi stojimo pred organizacijo svetovnega gospodarstva in anglo-saški rasi je le tedaj prvenstvo v tem gospodarstvu zagotovljeno, ako so Angleži in Amerikanci združeni. Severna Amerika, Anglija, cela Avstralija in mnogo kolonij — ena velesila.
Od leta 1912 se trudi Japonska dobiti odločilen vpliv nad Kitajsko ter francosko in angleško Indijo. O rumenem bloku in rumeni nevarnosti pišejo Nemci že od istega časa. Bila bi država s svojimi 800 milijoni ljudi.
Rusija je izšla iz svetovne vojske kot premagana in je vendar zmagovalka. Prosti so postali Poljaki in Čehi, prosti Jugoslovani. Pot za združenje vseh Slovanov je odprta. Ko je živel Prešeren, poznali so Kranjce, ko je živel Stritar v najboljših letih, poznali smo Slovence, danes govorimo o Jugoslovanih. Se ne bode minulo stoletje in govorilo se bode le o državi 250 milijonov Slovanov. Kaj pa Italijani, Francozi in Nemci? Nasloniti se bodo morali na eno teh treh držav. Italijanom je pot k Rusiji zaprta, dokler nista Trst in Gorica slovanska, Nemcem tako dolgo, dokler ni prost koroški Slovenec tudi v coni B. Francozi imajo še nalažje stališče, ker raznn z Japonsko ne pridejo z nobeno bodočih velesil v navskrižje. Združenje slovenskega dela Koroške, t. j. cone A in B je z Jugoslavijo najboljše poroštvo za bodoči mir med Germani in Slovani; združenje Trsta, Gorice in Reke z nami pa odstrani nasprotstva med nami in Italijani.
Celovec mora propasti, četudi bi cona A pripadla Nemški Avstriji.
a)	Kdo verjame, da bode Nemška Avstrija mogla zase živeti? Združiti se bode morala z Nemčijo. Pred vojsko so vedno avstrijski fabri-kantje zahtevali colnino na industrijske produkte iz Nemčije, ker z nemško industrijo zaradi slabše tehnike in pomanjkanja surovin niso mogli konkurirati. Ali bodo mogli konkurirati sedaj po vojski, posebno še celovški? Kdo verjame to? In če ne, od česa bodo živeli. Če pa ni življenja v Celovca, postane Celovec za A cono brez pomena.
b)	Ko je bil dr. Renner v Rimu, je obljubil Italijanom tudi načrt za železnico čez Predil. Zakaj pa? Italijani pač mislijo zvezati Trst z Beljakom. Beljak postane najvažnejše trgovsko mesto med Italijo in Nemško Avstrijo. Če bi bile Karavanke meja, je cel Rož ločen od Celovca in teži v Beljak, seveda če bodo Italijani istega zapustili. Beljak tudi postane najvažnejša točka za trgovino med Nemčijo in Jugoslavijo, medtem ko je za trgovino med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo edinole Maribor pripraven.
Celovec pri Nemški Avstriji je osel, ki med dvema kupoma sena pogine gladu.
Že sedaj se popolnoma jasno čuti ta položaj. Medtem ko imata Maribor in Beljak mnogo več prebivalstva kot ob koncu vojne, je v Celovcu prebivalstvo močno nazadovalo, tako, da si Avstrija niti številk ne upa objaviti: Ladja se pogreza in miši bežijo.
c)	Vzhodna železnica bo rešila Celovec. S čim pa? Ali s sadjevcem, katerega so pred vojsko Labudcani prodajali v Maribor. Povejte nam, koliko žita je oddala letno labudska dolina? Skoraj nič! če bi se enkrat zidala vzhodna železnica, se bi ta edinole Italijanom na ljubo, da bodo mogli izvažati iz Huttenberga in iz Donaviče železo v Italijo. Čegavi pa so plavži v Donavici in s tem tudi pravica kopati rudo v LOllingu in Hiittenbergu? Ja, ja! Koroška Korošcem, kar je niste že Lahom prodali. Donavico in s tem Hiitten-berg imajo že vaši odrešitelji. Kdor bode na Koroškem pod nemško oblastjo, bode samo še smel sline požirati za Lahi. Gozde bodo posekali, najlepše hiše pokupili, rudo si osvojili, ostale kajže še ostanejo „Korošcem“. Potem se zna še lepega dne zgoditi, da postane Šumy Italijan kot je že iz Slovenca postal Nemec. Samo novih hlač je treba, pa smo sposobni za novo korito.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo.
Členi 177, 178, 179, 180.
Popravljanje — Réparations — Wledergut-machungen.
— Z. — Cenjeni čitatelji „Mira“ morate oprostiti, da Vas bom včasih nadlegoval z raznimi členi mirovne pogodbe. Nam vsem je premalo znana, ne znamo si iz tega krasnega vira črpati materiala, da bi mogli agitirati. Prepričan sem, če bi vsi A-conarji poznali podrobno vsa določila te mirovne pogodbe, da bi bilo treba malo agitacije za sijajno zmago pri glasovanju.
Način vojskovanja Avstro-Ogrske in Nemčije je bil surov. Marsikateri čitatelj ve to sam, ker je na svoje oči vse videl. Avstro-Ogrska in Nemčija se nista vojskovali samo proti oboroženi moči, ampak proti vsem. Če sta zasedli sovražnikovo deželo, sta jo okradli do golih sten. Civilno prebivalstvo je zgubilo vsè, avstro-ogrska in nemška armada ga je spravila na beraško palico.
Severna Francija, Belgija, Srbija, Rumunija, Poljska, in severni del Italije so bile plen av-strijsko-ogrske in nemške podivjanosti.
Ni čuda, da je mirovna konferenca zahtevala od Avstrije in Nemčije, da se vsa ta škoda popravi. In tako najdemo v mirovni pogodbi z Nemčijo poseben del, ki govori o popravljanju. Istotako se nahajajo v mirovni pogodbi z Avstrijo ista določila.
Te člene bi si Nemci morali dobro zapomniti — ali metoda Nemcev je, da o mirovni pogodbi sploh ne govorijo, ampak samo neslano „hecajo“.
Člen 17 7 določa, da so Avstrija in njene zaveznice kot povzročiteljice vojske odgovorne za vso škodo in morajo potemtakem tudi vse povrniti!
Avstrijski Nemci, se je Vam li kedaj sanjalo, da boste morali tak člen podpisati? „HecaliM ste, da plačajo vse vojne stroške sovražniki! „Wer zuletzt lacht, Ischt am bes ten,l' kaj ne?!
Vprašanje je, more li uboga Nemška Avstrija vso to škodo povrniti. Gotovo, da ne ! Cela Nemška Avstrija ni toliko vredna! Diplomatje v Parizu so to upoštevali in zaradi tega pravi člen 178: Aliirane in asociirane vlade (to je antanta) pripoznajo, da sredstva Nemške Avstrije ne zadostujejo, da bi ona vso škodo povrnila. Kljub temu zahteva antanta, da se škoda v kolikor je v močeh Nemške Avstrije, popravi.
Velevažen je potem člen 179 ! Nemci, ki ste nosili za časa vojske na svojih klobukih „Gott strafe England", zapišite si ta člen! Vtaknite ga za klobuk! Ta člen določa, da se v svrho cenitve te škodo osnuje takozvana „Commission des réparations" — Nemci pravijo: Wiedergut-machungsausschuB — katera bo vso škodo cenila in v kolikor gospodarski položaj Nemške Avstrije dopušča, da se škoda povrne. Antanta se pač mora držati pravila: „Wo nichts ist — hat der Klager sein Recht verloren". V tretjem odstavku čitamo o načrtu plačevanja te škode. Dobesedno: „wie Deutsch-Òsterreich binnen dreifiig Jahren vom 1. Mai 1921 ab jenen Teil der Schuld zu tilgen hat, der auf Deutsch-Òsterreich entfàllt. Solite jedoch im Laufe dieses Zeitraumes Deutsch-Osterreich mit der Bezahlung seiner Schuld im Riickstande bleiben, so kanu die Zahlung auf spàtere Jahre verschoben werden".
Ne manj kot 30 let bo torej Nemška Avstrija popravljala škodo, napravljeno za časa vojske, in če do tedaj ne bo gotova, se bo ta termin podaljšal.
Člen 180 se glasi dobesedno francosko: „La Commission des réparations devra, après le ler mai 1921 étudier de temps à antro, les ressources et les capacités de 1’ Autriche." „Reparacijska komisija ima dognati od 1. maja 1921 polagoma sredstva in gospodarski položaj Nemške Avstrije."
člen 186 pa poleg tega še določa, da mora Nemška Avstrija plačati vse stroške komisije.
Ta določila mirovne pogodbe so uničujoča za Nemško Avstrijo kakor cela pogodba sploh.
Kratko: Jedro teh členov je: Nemška Avstrija z Nemčijo je zakrivila vojsko, zaradi tega plača tudi škodo. Škoda je pa prevelika, da bi mogla biti vsa poravnana. Ali v kolikor je v njih močeh, morajo povrniti. Zato se za Nemško Avstrijo postavi posebna komisija, katera bo škodo cenila in določila, v kolikor je zmožna, da poplača tekom 30 let; v kolikor ni do tedaj poplačano, bo pa termin še podaljšan. In stroške te komisije plača Nemška Avstrija.
Cenjeni čitatelji „Mira“. To vse čitamo v mirovni pogodbi, katero si lahko vsak kupi. Je sicer težko razumljiva, za to se bom pa včasih potrudil, da Vam bom to ali ono partijo poljudno razložil. Potem boste prišli do spoznanja, kako trda je pravzaprav ta pogodba za Nemško Avstrijo. Kot ljudje se nam morajo Nemci smiliti.
Vprašam Vas samo, kaj bi bilo, če bi morali mi Jugoslovani tako ponižujočo pogodbo podpi-
sati?! Kako bi Nemci vpili!! Nemcem pa priporočam, naj vzamejo mirovno pogodbo v roke in jo naj prebrskajo.
Drugič druge člene!
Glasovanj e.
1.
Naše stališče: Zgodovina priča, da je Koroška slovenska dežela; bival je od nekdaj tu slovenski rod. Surova, nekulturna avstrijska politika je hotela na nesramen način to zemljo germanizirati. Pošiljala je nam v našo deželo nemške uradnike, učitelje, trgovce, žandarje itd. Nikdar ne smejo taki ljudje glasovati. Mi Slovenci — edino mi smo upravičeni.
Mirovna pogodba je naše stališče tudi vpo-števala in stavila med druge pogoje tudi važen pogoj: kdor hoče glasovati, je moral biti 1. jan. 1919 v A coni.
Pozdravljamo to določilo.
Mi se moramo vedno postaviti na zgodovinsko stališče, vedno moramo vprašati Gosposvetsko polje.
2.
Angleška zgornja zbornica je ratificirala 24. aprila 1920 mirovno pogodbo z Avstrijo.
*
Mirovna pogodba je torej od dveh velesil ratificirana in sicer od Italije in Anglije. Manjka še Francija, kjer se pa tudi marljivo dela. Dne 12. aprila se je razpravljalo o mirovni pogodbi v odseku zunanjih zadev. Upa se, da bo v 14 dneh pred parlamentoni ratificirana.
Glasovanje se torej bliža! Prej, boljše je! Smo že siti čakanja! Merodajni krogi v Ljubljani in Belgradn — upoštevajte!!
Bodimo pripravljeni ! V najkrajšem času bodo Nemci začeli z takozvanim „Lugenfeldzugom“. Poznamo svoje nasprotnike! Najneverjetnejše laži bodo razširjali med ljudstvo. Moč Nemcev tiči v nesramnih lažeh ! To jim moramo pripoznati ! Ali imajo naši merodajni krogi pripravljena sredstva, s katerimi bomo mogli nesramni „Lugenfeldzug“ osmešiti? Vsako laž je treba osmešiti!
Ravno sedaj se na pr. širi vest, da ostane Koroška nerazdeljena, da Nemci ne dobijo samo severni breg Drave, ampak celo cono A — da, celo Mežiško dolino in Jezersko.
Ni nič drugega, nego prav trapasta laž! In takih laži bomo na sto — tisoč slišali!
Ravno mi pade spet druga v glavo. Govorilo se je, da se je sprehajal na demarkacijski črti francoski general in je bil čudno jezen, da se nahajajo v A coni še jugoslovanski vojaki.
Ni izključeno, da si je kupil gospod Lučovnik kako staro uniformo in se sprehajal ob demarkacijski črti — potem pa verujemo, da se je jezil.
Predlagam sledeče: Vsak naroden Slovenec ali Slovenka naj vsako laž hitro naznani uredništvu „Mira“, da bi jih potem za zabavo in kratek čas „Mir“ v posebni rubriki: „Nemške laži" objavil in potemtakem osmešil.
Vsi na delo v zadnjem trenotku za osvobo- ; ditev Koroške.
Naše pravilo naj bo do glasovanja: Malo govoriti, malo kritizirati, tem več pa misliti in delati.
Iz Nemške Avstrije.
Pismo iz beljaške okolice. Od Slovenca iz beljaške okolice v N. Avstriji smo prejeli: Kako dolgo bomo še čakali na odrešenje? Naše ljudstvo trpi v vsakem oziru. Vzeli so mu že v prejšnjem režimu dosti narodnosti, a sedaj mu bodo ta čut čisto zatrli. Sedaj se še za začetnike ne dobi več abecednika. Kakšen narod mora potemtakem priti? Tudi gospodarsko nam prede zelo slaba. Nič drugega kot rekvizicije, ki se posebno pri takozva-nih „Srbih“ rada vršijo. Ravno se zopet popisuje vsa živina. Medtem ko so hlevi nem-čurskih veleposestnikov, na pr. pod Vetrovom, še polni lepe živine, se pri nas kar z žandarmerijo rekvirira govedina po eno leto stara ! Zadnji čas so prišli vohat tudi po naših hramih. In a ko se bo izpeljala oddaja premoženja, bo naš kmet slečen do nagega. Zraven ga pa še mestni sloji vedno zmerjajo za skopuha itd. Kar kmet proda, mora vse po predpisanih cenah oddati, kar pa kupi, pa po judovsko visokih cenah plačati. Pa vselej mora imeti še maslo, ako hoče najpotrebnejše nakupiti. Ne razumem, kako se pri Vas najdejo ljudje, ki silijo sem v deželo lakote, brezpravnosti in „svobode“. Seveda je ta zadnja le za gotove ljudi. Naj bi poskusili Vaši kmetje le nekaj časa v Avstriji, potem bi Sele znali ceniti svojo Jugoslavijo.
Politični pregled.
Plebiscitna komisija za Koroško imenovana.
Iz Pariza poročajo dno 30. aprila: Posla-niška konferenca se je pečala v svoji včerajšnji seji tudi z določitvijo delokroga celovške komisije. Določeni so nastopni člani komisije: Chambrnn za Francosko, polkovnik Pech za Anglijo in knez Borghese za Italijo.
Poljaki
so začeli ofenzivo proti boljševikom. Ujeli so 15.000 mož, osvojili si 70 kanonov, veliko vojnega materijala, 100 strojev in 3000 vagonov. Boljše-viki se umikajo v neredu.
Na Francoskem
štrajkajo delavci, mornarji, pristaniški delavci in rudarji. Pritegnili bodo k stavki tudi železničarje.
Jugoslavija.
Jadransko vprašanje bo baje že ta mesec rešeno. Mirovna delegata dr. Trumbič in dr. Žolger se bosta sestala z italijanskimi delegati, ko se bosta vračala v Pariz. Navodila za pogajanja sta sprejela v Belem gradu. — Delegat dr. Vesnič, ki se mudi v naši prestolici, je dobil nalogo, da sestavi novo koncentracijsko vlado. Pogaja se s strankami in sprejet je bil tudi od regenta Aleksandra. — Prometno ministrstvo vodi pogajanja z zastopniki železničarjev o povišanju plač. — Komunistični občinski mandati v Zagrebu in Karlovcu so bili razveljavljeni. — Seaton Watson (Scotus Viator), ki je spisal že pred vojsko knjigo o Jugoslovanih, bo obiskal našo državo. V Londonu izdaja list „The New Europe", v katerem zagovarja jugoslovanske težnje. O tem listu je poročal „Mir“ že decembra 1918.
Dnevne vesti.
Črna lista. Nemci pišejo črno listo, v kateri smo zapisani vsi Slovenci. Te liste se pa živa duša ne boji. Tudi mi imamo dve listi, ena je bela, ena pa črna. Na beli so zapisani vsi zavedni Slovenci in pošteni Nemci, na črni pa zagrizeni hujskači, Judeži IŠkarijoti in nemškutarji. Posebno debelo so zapisani pa ti le možje: Glantschnig Jožef, vodja nemške propagande, pri katerem se zglašajo vsi nemški zaupniki. Tudi pliberški dr. Herbst roma včasih tja, da zdravi obolelega Glantschniga, ki že sam scaguje nad Nemško Avstrijo. Glantschnig ima še več podrepnikov in priganjačev. Messner Lorene hujska v Dobu in na Blatu. To je plačan nemški agitator. V Velikovcu hujskata Wernig Jožef in Pawlik Frano. V Vovbrah iu Encelni vasi je revir Le-berja Andreja. V Dobrlivasi in Škocijanu ima plačani Foltnig Aleksander svoje lovišče. Črez Dravo proti Metlovi hujska Homer Jožef. V Trušnjah in Malem Šent Vidu poskuša loviti slovenske duše za nemški pekel Gabriel Frohlioh. Na Djekšah jih lovi Stefan Durchschlag. V Sent Jakobu, St. Petru podkupuje in lovi glasove Kriegl Jožef, v Šmarjeti in okolici lovi gim-pelne na nemške limanice Pirker, v Pliberku pa uboga para Paulitsob. Kakor imajo jagri na lovu svoje gonjače, tako letajo tudi ti gonjači in priganjajo A-conarje, katere hoče postreliti ober-jager Glantschnig. Zepej ima tudi svoj lovski generalštab. Generalšteblerji so pa F. Feinig pri Sv. Neži za Šent Peter, Cihle za Velikovec, Ra-bitseb za Velikovec in Kuratb za Dobrlovas. Vidite, vsi ti možakarji so na naši črni listi. In če pridejo k Vam, poženite jih, kamor spadajo!
1000 kron ponujajo Nemci za glas za Nemško Avstrijo. Hlače se jim tresejo in sedaj hočejo še z denarjem kaj doseči. Tudi kupljeni glasovi ne bodo ničesar izdali. Zmaga je že davno naša!
Borovlje. Soc. demokrati so ohbajali 1. maj. Zborovali so na trgu, nato so šli v sprevodu na Trato. Zborovanje in obhod sta se vršila mirno. Govorniki so govorili nemško.
GrabStanj—Vetrinj. Dobili smo vozno pošto, ki veže Grabštanj z Vetrinjem. Sedaj bodo pisma In listi iz Sp. Koroške prej prihajali v Rož.
Vobre. Ustrelil se je z vojaško puško l.maja 19 letni Hobijanov sin Pavel Lopar. Vzrok je baje grdo ravnanje matere in strica Loparja pd. Tomaža s fantom. Ob enem pa je to tudi sad nemške šole.
Zahvala. Dr. Sašelj, sodnik v Velikovcu, je daroval klubu kor. akademikov 100 K, za kateri lepi dar se mu klub zahvaljuje. Posnemajte! Blagajnik. — Gosp. gerent Krašna je ob priliki ženskega tabora v Velikovcu daroval koroškim dijakom 100 K. Hvala! Koroški visokošolci.
Klub koroških akademikov in Dijaška zveza za Koroško sta pismenim potom pozvala koroške državne poslance, da se energično zavzamejo za interese Koroške pri jugoslovanski vladi ter čimprej vrnejo na Koroško.
Libuče. Ignac Ižep v Šent Jurju je streljal na velikonočno nedeljo z možnarjera blizu domače hiše. Ko je basal možnar, se je vnel in odtrgal Ižepu levo roko v komolcu.
Veliko vdani! 1000 kron lahko zaslužite! Celovški propagandni list „Karntner Lands-mannschaft" je objavil v svoji številki z dne 21. aprila 1.1. na strani 2, to le vest iz Velikovca: „Am Ostersonntag haben zwei Miidchen in Vol-kermarkt in ihrem Hanse deutsche Lieder gesun-gen. Der siidslavische Schulinspektor Koschier drang in den Hofraum, fuhr die Madchen wegen des Singens deutscher Lieder heftig an, erklarte es als eine Frechheit, dafi auf slovenischem Bo-den deutsch gesungen werde und bedrohte die beiden Madchen mit der Verhaftung." — Kdor s pričami dokaže resničnost te vesti, rade volje naklonim 1000 (tisoč) kron v prid mestnim revežem, katero svoto sem založil pri tukajšnji podružnici mariborske eskomptne banke. — Okr. šolski nadzornik Pavel Koschier.
Mesti okrožnih zdravnikov za zdravstveno okrožje Bistrica v Rožu in za Velikovec ste razpisani do 15. maja 1920.
Črna. Soc. demokrati so slavili prvi maj na svoj način. Mi ga pa obhajamo po svoje. Priporočili smo se ljubi gospe majnikovi kraljici.
Odprto pismo prizadetim. Gospod urednik, izvolite priobčiti v svojem cenj. listu v varstvo moje časti sledečo izjavo: Dognal sem, da me .gotovi ljudje, o katerih bi tega ne mogel verjeti, črnijo pred spodnjekoroško javnostjo kot komunističnega eksponenta, ki ima zvezo z ljubljanskimi, zagrebškimi, menda tudi s celovškimi komunisti (— če tudi z Moskvo, tega še ne vem ! —) in je kot tak seve prav dobro plačan. Da se mi radi mojega zanimanja za najbednejše sloje krade edino bogastvo, ki ga imam, mojo čast, tega nikdar ne morem mirno dopustiti, dokler so mi v urejeni državi še pravna sredstva na razpolago. Lahkomiseljnerau obrekovanju, ki me hoče diskreditirati, pa bom odgovoril z delom v smislu svojega krščanskega in socialnega prepričanja. — Ljubljana, 3. maja 1920. — Cand. phil. Fran Sušnik, član „Danice“.
Sprememba Celovčanke v coni A.
Pretekli teden je prišla nemška gospa iz Celovca na obisk k svoji materi in sestri v okolico Velikovca. Prvi dan, 22. aprila, me je kakor vsakega Slovenca in Jugoslovana črno in po strani gledala, kar z očmi bi vsakega požrla. Saj so ji vendar v Celovcu pravili in trobili noč in dan na ušesa, kakšni morilci in razbojniki smo mi Jugoslovani. Drugi dan 23. IV. je nastopila pri celovški dami kriza. Videla je, da pri nas le ni tako hudo, kakor to pridigajo lažnivci sorte An-g«eg-Šumy in da smo mi Slovenci in Jugoslovani bolj olikani in pošteni ljudje kot tisti celovški frakarji, ki so med vojsko ljudstvo zapeljali. zraven pa zase „kšeft“ delali. Tretji dan 24. IV. mi gospa že prijazno odzdravi in se ljubo smehlja kot pomladansko solnce. Četrti dan 25.IV.
—	bila je nedelja. Gospa iz Celovca sedi izvrstno razpoložena v slovenski družbi in se celo upa v par valčkih zavrteti s fletnira Jugoslovanom. Peti dan 26. IV. Pred hišo njene matere stoji kočija. Njena sestra nosi iz veže zabojčke polne jugoslovanskih klobas, mesa, Špeha, moke in jajc na voz. Celovčanka se poslavlja od domačih. Tudi k meni pristopi in mi poda roko ter pravi: „Schade, dafi ich so kurz Mer sein konnte bei Euch in Jugo-slavien, Euer Staat imponiert mir sehr — bei uns in DentschOsterreich schaut es wohl armselig aus. Jetzt werde auch ich fiir Jugoslavien stim-men." Nič se ji ne ljubi vrnitev v Celovec, na obrazu se ji vidi, kako rada bi ostala v Jugoslaviji. Za slovo ji rečem: „Milostljiva, povejte Ce-lovčanom, da bo cona A skoro enoglasno glasovala za Jugoslavijo in če imajo kaj pameti in nočejo poginiti, naj tudi Celovčani glasujejo za Jugoslavijo — če pa nimajo toliko soli v glavi, zaslužijo nemško-avstrijski pekel, ki ga imata Angerer in Schumy za Celovčaue pripravljenega." Kočijaž zavihti z bičem po konjih, voz odrdra, mi ostanemo na dvorišču in gledamo za njim. Tam pri ovinku zamahne spokorjena in skesana Celovčanka še enkrat z belim robcem, kakor bi nam hotela zaklicati: Na svidenje v jugoslovanskem Celovcu!
—	potem pa zgine. Odšel sem v hišo in mislil sem si: Vsak je svoje sreče kovač. Tudi Celovec bo na dan glasovanja stal na razpotju, da izbere jugoslovansko srečo ali pa gospodarsko smrt.
Carantanus junior.
Dopisi.
Velikovški okraj.
t Šent Peter na Vašinj&h. (Shod.) Dne 2. majnika se je nas zbralo 100 mož, mladeničev, žen in deklet na shodu. Obiskali so nas tudi slovenski Velikovčani in Velikovčanke. Shod je otvoril in vodil naš nadučitelj Bizjak. G. Hren je nam poljudno povedal, kako je po svetu, posebno v Nemški Avstriji. Spoznali smo, da je pri nas v Jugoslaviji še najboljše. Sodnik dr. Šašel pa je nam razložil, kaka bremena so naložili naši sosednji državi. Naj jih nosijo sami, mi ostanemo Jugoslovani ! Lepo je govorila gpdč. Pantarjeva iz Velikovca. Pokazala je lepe govorniške zmožnosti. Pa tudi domačinka gdč. Mici Prilaznik pd. Kampičeva je navdušeno pozdravila. Na končuje še domači gospod župnik to in ono razjasnil. S shodom smo bili zadovoljni. Na svidenje drugo-krat1 „
v St. Lipi pri Zeneku. (Igri.) 25. aprila so naši šolarji uprizorili v šoli dve lepi igri: „Mali Krištofer“ in „Lažnjiva Milena“. Ako primerjamo njih zadnji nastop z današnjim, moramo priznati, da so zelo napredovali. Tudi par lepih narodnih pesmi so zapeli v zabavo šolarji kakor tudi domači pevci. V par tednih se bodo pa pokazali naši odrasli otroci, naša dekleta in žene.
v Libuče. Libučani smo v kotu cone A — zato smo pa tudi skoro pozabljeni. Želeli bi, da bi naše oblasti malo večkrat pokukale v naš kraj in stopile našim nemškutarjem, katere še vedno ni srečala pamet, na prste, da se bo ta pasma ljudi, ki pljuvajo v svojo lastno skledo, zavedala, da živimo v Jugoslaviji. Posebno med železničarji je nekaj petelinčkov, ki nimajo drugega opravka, kakor zabavljati po gostilnah čez našo državo, kakor sem imel priliko pretekli teden v neki gostilni v Libučah opazovati. Toda to si naj zapomnijo — našega kruha ne bodo jedli, ako hočejo čez Jugoslavijo zabavljati, poskrbeli bomo, da si nekatere takšne ptičke ogleda bolj natanko tudi g. postajenačelnik vPliberku, katerega poznamo kot energičnega in skoz in skoz pravičnega moža.
v Libeliče. (Kmetijska podružnica.) Dne 1. majnika se je vršilo v Libeličah zborovanje kmetovalcev, da se ustanovi kmetijska podružnica. G. Stopar je poljudno pojasnil nalogo in pomen slov. kmetijske družbe kot edine kmetijske stanovske organizacije v Sloveniji. Vsi stanovi so se že organizirali, zadnji čas je, da se organizira še kmetovalec. Cim krepkejša bo ta organizacija, tem uspešneje bode lahko zastopala interese kmetovalcev naspreti oblastim in drugim stanovom. Oklenimo se vsi naše slov. kmetijske družbe in pokažimo, svetu, da nam je za napredek kmetijstva in da hočemo sodelovati pri rešitvi vele-važnih vprašanj, ki se tičejo našega stanu. V Libeličah pa je kmetijska podružnica še posebno potrebna, že zaradi pravične razdelitve veleposestev, ki leže v naši občini. G. Doberšek je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da je prejšnja kmetijska družba v Celovcu ogoljufala slovenski del Korotana vsako leto za stotisoče na podporah. Pri Slovencih se je le rekviriralo, državne podpore v kmetijske svrhe pa so dobivali le nemški veleposestniki in graščaki. Hvalimo Loga, da so nehale za vedno te žalostne razmere. Izvolil se je odbor. K podružnici je pristopilo že epo število članov, upajmo, da pristopijo v najkrajšem času_ prav vsi kmetovalci.
v Mohliče. (Shod in igra.) V nedeljo, dne 25. aprila smo v Mohličah priredili shod in igro: »Tri sestre11. Udeležba je bila nepričakovano lepa. Posetili so nas gostje iz Kamena, Galicije v posebno lepem številu pa iz Št. Vida. Dvorana je bila polna občinstva. Pred igro je imel gosp. učitelj Ed. Karnar zanimiv govor o naših nalogah v bodočnosti. V resnem, tu pa tam tudi v šaljivem tonu je razložil občinstvu pomen in dalekcsežnost stvari, ki nas čakajo v prihodnjosti. Vsak se mora zavedati, kaj da je. Kakor Francoz s ponosom Pravi, da je Francoz, tako naj dela tudi Slovenec. Prvič v zgodovini igrajo koroški Slovenci odločilno vlogo. Pri glasovanju moramo to vlogo dobro izvršiti ! Slovenca pa tudi ni treba biti sram. Učene
može je dalo slovensko ljudstvo in ravno na Koroškem je tekla zibelj prvim in največjim narodnim boriteljem. Ni vse eno, če kdo pravi: »jaz ne bom glasoval na nobeno stran,“ ker to ni možato, ampak vsak mora tudi na zunaj nastopiti in pokazati, da je slovenskega rodu. Ako stori vsak svoje dolžnosti, bo zmaga ne samo naša, ampak naravnost sijajna! Govor je splošno ugajal, kar je pokazalo tudi obilno priznanje. Nato je bilo petje moškega kvarteta in mešanega zbora pod vodstvom g. Jan. Povodna. Petje — tako so pravili gostje — je bilo naravnost lepo, posebno je ugajal kvartet. — Igra „Tri sestre41 je vzbudila dosti smeha in veselja. Igralci so svoje vloge kar najbolj pogodili. Bilo bi odveč, če bi hoteli vsakega pohvaliti. Rečemo samo, da je vsak udeleženec z največjim zadovoljstvom zapustil igralno dvorano. Posebno so ugajali ženski nastopi v narodnih nošah z »avbami44 in »panteljci44. Narodna noša se je nalašč za igro pripravila in njej podelilo nekako novo svežost in učinek. Krasen je bil tako v obleki kakor v maski berač. Zato posebna hvala g. učitelju R. Wuteju iz Št. Vida, ki je prišel maskirat igralce. — S shodom, ki je bil prvi v večjem obsegu v Mohličah, smo lahko zadovoljni. Ce tudi časopisi niso prinesli pravočasno obvestila, je bila udeležba ogromna. Opazili smo tudi, da so topot prišli tudi taki, ki so se preje precej izogibali naših prireditev. Prav je — naj pridejo vsi, da vidijo, kako se dela in kje je naša bodočnost. Na svidenje torej drugokratl Tedaj pa naj se oglasijo še tudi drugi, ki se zanimajo za naše prireditve!
v Globasnica. (Igra in shod.) V nedeljo, dne 2. maja so se pa postavile naše ženske. Predstavljale so igro »Ljudmila44, ki se vrši v času pokristjanjevanja Slovencev. Vse so lepo in dobro nastopile. Hvala jim! G. župnik Pšeničnik je razložil vsebino in pomen igre. To je bila prva uprizoritev našega ženskega društva. A slišali sme še tudi marsikaj zanimivega. Gospod učitelj Gaspari je govoril o organizacijskem delu ženskega društva, g. jurist Fellacher je nam razložil splošni politični položaj, g. jurist Urbanc pa je razjasnil splošni gospodarski položaj. Ljudstva je bilo 300. Le tako naprej !
v Pokrče. (Nesreča.) Velika nesreča je zadela velespoštovano Janeževo hišo na Ladinjah. Vsled avtomobila se je posestniku gosp. Alojziju Kvančnik v sredo, dne 28. aprila na cesti iz Velikovca splašil konj in padel je raz voz tako nesrečno, da si je v stegnu zlomil nogo. Na prizadevanje na pomoč prihitelih so ga naložili na avtomobil in prepeljali v celovško bolnico. Upamo, da zopet kmalu okreva in pride med svojo družino.
v HorCe pri Škocijanu. V komunistični Rusiji je od 47 poverjenikov (ministrov) 44 ju-dov, 1 ruska Nemka z imenom Kolontaj in samo dva Rusa: Lenjin, ki se je prej imenoval Ulja-nov, in Lunačarski. Slično si je zamislila pri železničarskem štrajku tudi peščica koroških komunistov — v resnici naših nemškutarjev, ki se sedaj skrivajo pod rdečo srajco, v srcu pa sovražijo slovenskega delavca in kmeta, da bi kar žveplo bruhali nanj, kakor so pod staro Avstrijo uganjali — urediti Jugoslavijo. Gospod Šmalcer, ali ste res hoteli postaviti 44 nemškutarjev za ministre v Jugoslaviji. Vam nemčurjem pa je spodletelo, ker so naši slovenski delavci rekli: Ne boš, Jaka!
Boroveljski okraj.
b Borovlje. Slov. kat. izobr. društvo je imelo v nedeljo dne 25. m. m. svoj mesečni sestanek v tukajšnji meščanski šoli. Govorila je najprej gdč. učiteljica Dorica Pegam. V krasnih, poetično nadahnjenih in do srca segajočih besedah nam je podala sliko, kakšno naj bo naše razmerje do bližnjega in do človeške družbe sploh. Čast. g. kaplan Ciril Kandut nam je govoril o treh idejah, o narodni, demokratski in verski ideji, ki vladajo sedanji svet in h katerim moramo zavzeti tudi mi svoje stališče. Hvaležni smo bili govorniku za njegovo prepotrebno razpravo. Ta dan smo so šele prav zavedali, kako potrebno je, da se najmanj vsak mesec enkrat snidemo, ko je toliko
nujnih vprašanj, o katerih moramo biti poučeni. Prihodnjič govori g. sanitetni kapetan dr. Matej Justin, na kar opozarjamo že danes vse naše člane in prijatelje. Dan in ura se bosta .še naznanila.
b Bistrica v Rožu. Dne 2. maja smo obhajali obletnico za padlim jugoslovanskim junakom Štefanom Olipicem, doma v Podgorjah. Lansko leto dne 29. aprila je stal ta 23. letni mladenič na straži na kolodvoru, ko je prišla podivjana nemška tolpa. Padel je na prvi strel. Toda, ko je bil že mrtev, mu je podivjani »Volksvve-rovc44 s puškinim kopitom razbil glavo. Dne 2. maja popoldne smo se zbrali na pokopališču, na njegovem grobu, kjer sta domača duhovnika ob obilno zbrani množici, opravila posmrtnice. Navzoča je bila tudi njegova fnati. Pevski zbor v Svečah mu je zapel žalostinko »Blagor mu, ki se spočije44. Nadučitelj, g. Rupert Smolnik, se je v ganljivem govoru poslovil od njega: »Dragi mladenič! Dal si svoje življenje, prelil svojo kri za ljubljeno slovensko Koroško, svoje srčne mladeniške upe si zapostavil svoji veliki ljubezni do domovine. Toda vedi, svoje krvi nisi prelil zastonj. Delo osvoboditve izpod nemškega jarma, katero si ti započel, mi nadaljujemo. Z glasovnico v roki bomo biser Slovensko Koroško rešili za zmiraj. (Nato so zapeli pevci »Lepa naša domovina44.) Ti pa, draga mati, ki se ti krči srce od bolesti nad izgubo svojega sina, vedi, da tvoj sin ni mrtev, ampak on živi v naših srcih, v našem spominu. Naša Koroška, za katero se je boril tvoj sin, je najlepši kinč Jugoslavije. Čast njegovemu spominu!44
b Kotmara vob. (Junakov grob.) Anton Babnik, junak jugoslovanski. Neznan si nam po rodovini in obličju, še tvojega imena dolgo nismo poznali, da ga zapišemo na križ in vendar si naš brat, ki si prelil svojo kri za svoje toliko zaničevane in teptane brate. Oni, ki jim ni sveta materina beseda, ki ne poznajo ljubezni do brata, niso poznali tudi ljubezni do ranjenca. Nikdar ne bomo pozabili, da so te, prosečega pomoči, ti streljali v usta in hrbet, da so ti mrtvemu strli roke in noge in da so te vlačili kot mrho po obrazu. Hofstatterji, Jaritzi, Žihpoljski, večna vam sramota! »Med metodije ga pokopljite44, je rekel Mišov. Da, res počivaš zdaj med brati, a časten je tvoj grob, posut je z venci in cvetlicami in kropljen od bratov z blagoslovljeno vodo. Anton Babnik, ti si dal življenje, iz tvojega groba pa vstaja novo življenje koroškemu ljudstvu, življenje svobode in prostosti. V znak žalosti plapola ob obletnici tvoje smrti črna zastava iz zvonika in vsako oko je bilo rosno, ko so ti pevci zapeli ob grobu žalostinke. Tvoji roditelji, morebiti tudi nevesta tvoja, išče neznan tvoj grob. Hvaležni občani iz Kotmare vesi Vam pošiljamo vest v svet, da tukaj med nami čaka svojega plačila in vstajenja narednik Anton Babnik, ki je bil 29. aprila 1919 zavratno umorjen od podivjanih nemčurjev.
b Kotmara vas. G. Mihael Štraus, mlinar v Ročicah, ne ve, kako bi spustil svojo jezo na zavedne Slovence. Prišel je prejšnji teden h kmetici Tereziji Šneider pd. Miki, ker je ona na svojem svetu napravila pri vodi pralnico za splakanjo perila, ne daleč od mlina g. Štrausa in ji je to prepovedal in jo zmerjal, češ, da to vodo zadržuje. O tem pa sploh govora ni. Seveda je to storil samo iz samega sovraštva do zavednih Slovencev. Kmetica se seveda ni pustila ustrašiti od njega. A on jej je grozil, da jo bo umoril, če jo dobi na samem. Sploh se vedno kaže Jugoslovanom zelo sovražnega. Prosimo naše oblasti, da obrnejo svojo pozornost na tega človeka.
b Žrelec. Krajevni odbor N. s. za Žrelec naznanja, da se vrši dne 6. junija 1.1. ob priliki otvoritve ceste Žrelec—Vetrinj velik manifesta-cijski shod in vrtna veselica z gledališko predstavo, kegljanjem na dobitke, srečolovom itd. na vrtu »Grajske gostilne44 v Žrelcu. Vsa narodna društva se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo konkurenčnih shodov in veselic ter da pomagajo s polnoštevilnim posetom naši prireditvi do čim sijajnejšega uspeh». Natančen spored se objavi svoječasno po posebnih lepakih.
Mariborska eskomptna banka
Glavni teff št. 37 pOClrUZniCa "Velikovec Glavni teg št. 37
Telefon štev. 7 (interurban). - Račun poitn. ček. urada SHS v Ljubljani it. 11.696.
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvršuje vse v banžno stroko spadajoie posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od ‘/»ih do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Ljub	Ijanske kreditne ba	nke v Borovljah.
Delniška glavnica in rezervni zaklad:	Centrala v Ljubljani.	Sprejema vloge na knilžice In na tekoči račun.
okroglo K 50,000.000.	Podružnice :	Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po	Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in	Daje pojasnila 'vsak čas
najugodnejših pogojih.	Maribor.	brezplačno.
Gospodarstvo.
Konsumno društvo za Slovenijo, ki je
soc. demokratična gospodarska organizacija, ima na Koroškem prodajalne v Guštanju, na Prevaljah, v Mežici, dve v Črni in eno v Pliberku. Tudi kršč. soc. delavstvo ima konsume na Prevaljah, v Črni, v Pliberku in drugod.
Avstro-o^rski drobiž po 10 in 20 vinarjev iz niklja in pakfonga se mora sprejemati pri javnih blagajnah in v zasebnem prometu za denar na 10 in 20 par — torej 40 in 80 vinarjev. Za železni drobiž po 2 in 20 vinarjev ta določba ne velja.
Naj več je konsumno društvo v Evropi.
Na Dunaju so se pravkar združila vsa štiri velika soc. dem. delavska konsumna društva v novo zadrugo, ki šteje 400.000 oskrbovancev in je največje konsumno društvo v Evropi. Zadruga ima že lastno pekarno, prekajevalnico, mlekarsko pristavo in kavno pražilnico; v kratkem ustanovi nova podjetja in obrate. Predsednik zadruge jo državni tajnik Eldersch.
Kako je razdeljena zapuščina bivših avstro-ogrskih bankovcev. Sedaj se je izvedlo žigosanje kron v vseh nasledstvenih državah bivše monarhije. Žigosanje je pokazalo te-le uspehe : V Avstrijski republiki kroži približno za 8 milijard kron bankovcev, v Čehoslovaški okroglo za 8 milijard in 400 milijonov, na Madjarskem približno za 7 in pol milijarde, v Jugoslaviji pa za 4.610,436.419 kron. Jugoslavija, dasi po obsegu največja, ima torej najmanj tega „blagoslova“.
Novi bankovci Nemške Avstrije. Upravni svet je sklenil tiskati nove bankovce po 1000 in 10.000 kron z visokimi številkami serije, da se odpravijo iz prometa ponarejene serije. Dosedanji 1000kronski in 10.000 kronski bankovci se bodo zamenjali z novimi.
Imate bolečine? V obraza? V celem telesa? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fel-leijev Elza-liuid! Bodete se Sadili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pemagajo prave Fellerjeve Elza-kroglice! 6 škatljic 18 kron. Prava želodec okrepSujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 E. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg St. 67, Hrvatska.	A
Vabilo
k
šolski slavnosti
ki jo priredi
dekliška ljudska šola v Velikovcu v prid svoje šolarske knjižnice na praznik Kristusovega vnebohoda dne 13. maja 1920, ob 1/216. uri
(popoldne po blagoslovu)
v telovadnici „Narodne šole“ v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Vspored:
1.	Pozdrav.
2.	Petje. Narodne pesmice.
3.	Igra: „Proti domn“.
4.	Petje: „Že slavCki žvrgolijo“.
5.	Igra: „Kristofova ušna leta ali podganji strup1*.
6.	Spevoigrica: „V šoli“.
7.	Petje: Narodne pesmice.
Vstopnina: Sedeži v prvih vrstah 6 K, v srednjih 4 K, v zadnjih 2 X, stojišča 1 K.
X obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo.
Nove knjige in časopisi.
Dr. Štefan Sagadin : Naš sadašnjl ustavni položaj.
Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov IV. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. — V dobi, ko se pripravljamo za volitev v konstitnanto, ki naj končno-veljavno uredi našo državo, je največje važnosti, da vemo, kako pravno je prišlo do ustanovitve Jugoslavije, kakšna je njena dosedanja začasna ustava in oprava, pa tudi kakšna vprašanja bo morala reševati konstitnanta. Vsa ta vprašanja mora poznati vsak jugoslovanski politik, jufist, pa tudi vsak inteligent sploh. Dr. Sagadin, načelnik v ministerstvu za konstitnanto, nas z vsemi temi vprašanji in dejstvi seznanja na način, ki je na eni strani znanstveno utemeljen, na drugi pa razumljiv in zanimiv za vsakega lajika. Najprej govori o zgodovini in pravnem značaju ujedinjenja, potem o pravnem značaju naše države in njenem ustavnem polo-žaju, o pravnem postopanja v državi po ujedinjenja, o današnji organizaciji uprave, o racionalnih osnovah za začasno ureditev naše upravne organizacije in o glavnih problemig
konstituante. V dodatku objavlja pisatelj še krfsko deklaracijo, ženevski pakt in pariško resolucijo Brošura je pisana v lahko razumljivi srbo-hrvaščini. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Društvene vesti.
Prevalje. Dne 9. maja 1920 stopi Narodna čitalnica na Prevaljah prvokrat v javnost. Njen pevski zbor, pomnožen tudi z mešanim zborom, priredi ta dan ob pol 3. uri popoldne v dvorani gostilne pri Ahacu v zvezi s pliberškira orkestrom koncert z izbranim sporedom. Nadejamo se obilne udeležbe, ker se bo čisti dobiček porabil za nabavo knjižnice in gledališkega odra.
Listnica uredništva.
črna: Xakor vidite, smo o hodiču že objavili daljši dopis. — M. K. v S.: V družinske zadeve se „Mir“ ne meša. Poročajte kaj drugega! Pozdrav!
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek. '
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
za ovčjo volno srr? “sn:
Volno je treba prinesti s seboj in sem doma ob sredah, sobotah in nedeljah. J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Hiši — podgane —
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiji, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot : proti poljskim mišim 10 X, za podgane in miši 10 X, za ščurke 10 X, posebno močna vrsta 20 X, posebno močna tinktura za stenice 10 X, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesu 6 in 12 X, mazilo proti ušem pri ljudeh 6 in 10 X, mazilo za uši pri živini 6 in 10 X, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 X, tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadi (unič. rasti.) 10 X, prašek proti mravljam TO X, mazilo proti garjam 10 X. Pošilja po povzetju: Zavod za eksport: M. Jiinker, Petrinjska ul. 3, Zagreb 27.
Ovčjo volno
v večjih množinah kupuje družba
„IMPEX"
V Ljubljani, Krekov trg 10.
Pismenim ponudbam s ceno je priložiti mali vzorec.
V zalogi
Družbe sv. Mohorja na Prevaljah
je izšla knjiga :
Šket - Podboj :
Slov. Sprach- umi Obungsbuch
8. Anflage.
Cena vez. 40 K.
Jr
Preklic.
Dražba vnajemdaje občinskega lova dne 9. maja 1920 se s tem prekliče.
Županstvo Sv. Jakob v Rožu.
Ovčjo volno
oprano in neoprano, kupuje po naj višji dnevni ceni obče znani krojač in posestnik
Jakob Senica
v Št. Danijelu, p. Prevalje, Koroško.
Proda se Vv^c5ri
siaro šolsko poslopje
z vrtom vred. Hiša je pritlična in krita z opeko.
Dražba se vrši
16. maja 1920
ob 3. uri popoldne na licu mesta. Izklicna cena je 30.000 K. Pod to ceno se ne proda. Poslopje, ki je pod cerkvijo, je posebno pripravno za trgovino.
Krajni šolski svet Tinje.
Ena ura? Zš&VtSi
Samo Suttner-jevo ura! S”S': m
presenečeni bodete ! Tndi verižice, prstane, uhane, zapestnice, stenske ure, zapestnice z nrami in vsakovrstne potrebne reči kakor: Škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, denarnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od
H. Suttner, Ljubljana št. 977.

u
O
£
•04
U
n
ti
>
ti
u
O
*
*
a
s
X
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi les v gozdu,
smrekovo skorjo
kupi vsako množino
lesna trgovska in industrijska družba
z o. z.
v Mariboru.

*
*
D
ti
<
ti
*
»
S
ti
3.
o*
o