KRANJ, petek 29. 6.1984 CENA 18 din Št. 49 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo tako varčevati v zdravstvu in šolstvu? amen na kamen odpihnejo podražitve »nir«» — Ko v občini razmišlja- Zdravstvena dimnnct noi V SREDIŠČU POZORNOSTI Vmesna pot niče — Ko v občini razmišlja-ako bi zaradi nizke rasti dohod-letos so med slovenskimi občina predzadnjem mestu, pred Jtjurjem — najbolje varčevali v 'stvu, zdravstvu in drugi skupni , rabi, ugotavljajo, da je sleherno '-"čevanje v smislu odvzema pravic M boleče. Družbeni standard, ki ustvarili sami in ga ustrezno ili, ni možno čez noč, z radikal-T-- ukrepi tako izničiti, kajti takoj "Pojavijo razpoke in nesorazmerja :rj9'e. teseniško zdravstvo do danes ni j v izgubi, ker so zdravstveni de-*"cimorali varčevati. Žal tudi na ra-•bnih dohodkov zaposlenih in f-rjikov: manj bolnikov je ležalo v ,'-cah, poraba zdravil je padla, rtferialni stroški ne dosegajo infla-fi&e stopnje in so zatorej res stis-* - Pas, kajti materiali so se obupno i Zdravstveni delavci na Jesenicah /osebnih dohodkih dosegajo slo-i'-iko povprečje, a imajo boljšo I^tfikacijsko strukturo. Za 182 ur /'"tega dela prejemajo zdravniki in r&adravniki 27.400 dinarjev, višji T*r 20.750 dinarjev, srednji kader #0 dinarjev in tehnični kader, r imenujejo strežnice in druge lene, po 10.500 dinarjev Zdravstvena skupnost naj bi letos samo za bolniški stalež namenila 50 milijonov dinarjev. To je ena izmed najvišjih postavk, vendar se težko zniža, če bolniški stalež narašča tudi zaradi drugih vplivov. Razen tega jih plačilo za nadomestilo nad 30 dni bolniške odsotnosti letno velja 20 milijonov dinarjev, nadomestilo za nesreče pri delu 2 milijona dinarjev, nega na domu 4 milijone dinarjev, zobna protetika več kot 6 milijonov dinarjev in rešilni prevozi okoli 2 milijona dinarjev. Najvišje zdravstvene stroške predstavljajo torej storitve, ki so za zavarovance življenjsko pomembne. Kako te stroške omiliti, ne da bi pri tem trpeli? Zdi se, da se nekaj nedvomno še da privarčevati na račun zavarovancev, veliko pa bržkone ne. Vsa varčevalna vnema pa je brez haska in se brž izniči zaradi skokovito naraščajočih cen. Tako se je nujni material za zobno protetiko v kratkem podražil za 98 odstotkov . . . Šolstvo daje letno za šolsko prehrano več kot 10 milijonov dinarjev, saj imajo Jesenice največ celodnevnih šol v Sloveniji. Kalorije in vitamini morajo biti, fižol se enako draži kot meso. Če zdaj otrokom ne bi hrane regresirali, bi je tudi starši ob padcu življenjskega standarda ne bi mogli plačevati in celodnevne šole bi bilo pri priči konec. Učiteljske plače so še nižje kot v zdravstvu, ostane samo še izhod, da ne bo več šole v naravi in dopolnilnih šolskih dejavnosti. Ti izdatki pa so razmeroma majhni in vprašanje je, če se nam ne bo ta varčevalni poskus pri otrocih nekoč sprevrgel v svoje nasprotje. Vse interesne skupnosti odmerijo za republiško solidarnost lOnmilijo-nov 250 tisoč dinarjev. Ni malo, zato so ob takem dohodkovnem padcu upravičeni razmisleki, da poslej akontacij ne bi več plačevali. Jeseničani so bili vedno za solidarnost, zdaj upajo, da bodo solidarni tudi drugi. Ce ne drugače, tudi tako, da bi tedaj, ko bodo prišli boljši časi, solidarnostni dolg povrnili. D. Sedej Banka odobrila denar za jeklarno Zbor Gospodarske banke Ljubljana se je po drugem glasovanju odločil, da za izgradnjo elek-trojeklarne na Jesenicah nameni 905 milijonov dinarjev posojila. To je le del sredstev, ki jih potrebujejo za izgradnjo jeklarne in proizvodnjo kvalitetnega jekla, saj naložba velja 18 milijard dinarjev. Zanjo bodo namenili tudi lastna sredstva, denar kupcev jekla, tuje kredite in denar slovenskih železarn. Zanimivo je, da je za jeseniško naložbo glasovalo 62 delegatov, glasovanja se jih je vzdržalo sedem, proti pa jih je bilo kar 21, medtem, ,kp ,se 26 delegatov, seje ni udeležilo. D. S I k Zamisel o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo sega v sedemdeseta leta. Od takrat do danes se je na Gorenjskem zvrstila kopica predlogov, kako bi med občinami poenotili pristop do kmetov, uskladili prehrambene bilance in programe intervencijskih skladov ter si dolgoročno, z vlaganji v pridelavo in predelavo hrane zagotovili zadovoljivo preskrbo s kruhom, mesom, mlekom in z ostalimi, za življenje nujno potrebnimi prehrambenimi izdelki. Skupščina gorenjskih občin je ob koncu minulega leta sklenila, da bodo na Gorenjskem po zgledu mariborskega, ljubljanskega in primorskega območja ustanovili eno preskrbovalno skupnost, da ne bo več v vsaki občini posebej. Takšna usmeritev pa je že na prvi seji iniciativnega odbora (za ustanovitev sis) doživela spremembe. Le na Jesenicah so se zavzeli za gorenjski sis, v vseh drugih občinah pa so zaobšli sklep skupščine gorenjskih občin in se odločili drugače. Zakaj? Menili so, da morajo blagovne rezerve ostati v temeljni družbenopolitični skupnosti; za intervencijske sklade pa so dejali, da dobro delajo in jih nima smisla združevati ali kako drugače organizirati, njihovi programi pa so že zdaj medsebojno usklajeni. Predlog, ki je zdaj v razpravi, predvideva, da bi razširili dejavnost občinskih intervencijskih skladov, ki bi še naprej pospeševali kmetijstvo, blažili cenovna nesorazmerja in poleg tega skrbeli še za vsakodnevno, sprotno preskrbo prebivalstva. Na Gorenjskem bi ustanovili medobčinski organ (zametek bodočega sisa?), ki bi usklajeval prehrambene bilance aoreniskih občin, zbiral denar pri intervencijskih skladih, v delovnih organizacijah, odgovornih za preskrbo, in v bankah, ter ga usmerjal v pridelavo hrane, ki je domače kmetijstvo ne pridela dovolj. Gorenjska ima namreč presežek le pri krompirju, primanjkuje pa ji več kot 5500 ton mesa, 13 tisoč ton pšenice, 21 milijonov litrov mleka, blizu 2400 ton sadja, več kot tisoč ton zelenjave..., letno potrebuje še blizu pet tisoč ton sladkorja in več kot 2600 ton olja. Vse to si mora zagotoviti v drugih slovenskih pokrajinah in v ostalih junoslovan-skih republikah, kjer pa pogojujejo dobavo z vlaganji, posojili, predplačili in podobnim. Če se je doslej vsaka delovna organizacija ali občina dogovarjala po svoje, naj bi prihodnje leto to nalogo prevzel medobčinski organ. Zdi se, da je rešitev le vmesna pot med samostojnimi občinskimi intervencijskimi skladi in gorenjsko preskrbovalno skupnostjo, ki bi vključevala tudi sklade. Ce bo medobčinski organ ali usklajevalno telo — kakorkoli ga že imenujemo — dobro opravljal skupne naloge na področju gorenjske preskrbe, potem ni razloga za pomisleke in tudi ne škoda denarja za strokovnega sodelavca. Skupaj z delovnimi organizacijami, odgovornimi za preskrbo, ter z občinskimi intervencijskimi skladi bi bržčas lahko nadomestil tudi gorenjsko preskrbovalno skupnost. C. Zaplotnik j Kako z dohodki po 1. juliju? ™mnahkk!Un^|Z?SkrbI^niVkako bo z zaslužkom delavcev v lovec kot nolov^ ,eJ° Z -Z?Ub° - 0stre sankciJe za ^gubarje, ki vec Kot polovično povečajo osebni dohodek \Z___: tr Takšnale gneča v starem Kranju bo trajala le I Serfo /. avgusta '{,« z odlokom, ki ga je ta teden sprejela fe en mesec, P. Kr^nJ v Prešernovi ulici in ostalih predelih sta-•kupščina občine et'z motornimi vozili prepovedan, vse povrni dela mesta p Jie^cem. Avtobusi ne bodo več vozili skozi me-pa namenJC'n,i, krožnih progah. Zaradi številnih pripomb gle-*o, pač pa po nov cent"er mesta, je bil odlok spremenjen, tako da & dostave blaga , ^ jn 12 uro zjutraj. Nujni motorni promet k čas dostave fda3^si komunalne službe, PTT službe, vozila JLA, mevalna v°zrj'i(*' dosta\va blaga na tržnico), se lahko odvija po Vozila invaliaov ^ Tavčarjevi in Tomšičevi. Za izjemne prevoze vzporednih ullca Oodo razen za stanovalce v tem delu ter delo-H coni za pešce p . -em v ten ulicah ter obrtnike, potrebna po ** organizacije s " p^rd„ iebna dovoljenja. - toio an f astovke se vračajo Številni izseljenci in zdomci iz prekomorskih in evropskih držav * dni vračajo v matično domovino. Slovenska izseljenska matica bi v dveh poletnih mesecih pripravila prijetno bivanje v domovini likov, jim pomagala odkrivati korenine in jih spodbudila k ohra ju slovenstva tudi potem, ko bo obisk v prvotni domovini le še spo- 5 bodo obiski Slovencev, ki žive v Ameriki, Avstraliji in drueie bej slovesni in množični Dve slovenski izseljenski organizaciji - druženih držav Amerike slavita pomembna jubileja. Najbolj mno ^»organizacija Slovencev v Ameriki, Slovenska narodapodporna pota (SNPJ) obhaja 80-letnico organizacija Progresivnih Slovenk ^-letnico. Delegaciji obeh slavljenk pričakujejo v Sloveni i otrok slovenskin izseljencev, organiziranih v društvu ^■ala skup111" v f-,r _ Yugoslave. I P i -r t adicionalnih srečanj, ki jih Slovenska izseljenska matica rireja svojim rojakom izza one strani oceana, jih bodo le-nin„ i , rističnih nomadov, ki v želji po soncu in bre-skrh^, wt ,°lon tu~ obale morja. Vesti iz obmorskih krajev so dobrp 1 hxtlJ° na že več kot jih je bilo lani. - Foto: F Perdan tUnstov 1€ v teh dneh J GLA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 29. JUNIJA 1984 Obisk varaždinskih kulturnikov Radovljica — V soboto, 29. junija, in v nedeljo, 1. julija, bodo na obisku v radovljiški občini člani delavskega kulturno-umetniškega društva Slo-boda-Vis iz Varaždina. Z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica jih veže dogovor o kulturnem sodelovanju. V soboto zvečer bodo v dvorani TVD Partizan v Gorjah pripravili koncert mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. V nedeljo bodo gostitelji pokazali prijateljem iz Varaždina nekaj krajevnih zanimivosti, če bo vreme lepo, se bodo podali v Pokljuško sotesko. Obisk bodo izkoristili za razgovore o nadaljnjem sodelovanju, zlasti glede priprav na slavnostne prireditve v Varaždinu in v Radovljici prihodnje leto, ko bodo proslavili 20-letnico prijateljskih stikov in sodelovanja. Kulturniki so v tem času dali pobudo za sodelovanje tudi drugim, omeniti velja krvodajalce in Rdeči križ, planince, šolnike in mladinske organizacije. Prijateljske stike ima tudi krajevna skupnost Gorje. JR Elza Osterman Globoko nas je presunila vest, da je umrla Elza Osterman z Bleda, čeprav smo vedeli za njeno neozdravljivo bolezen. Odšla je plemenita žena, iskrena tovarišica, družbenopolitična delavka in komunistka. Bila je vsestranska javna in kulturna delavka širokih obzorij in tenkočutnega posluha za iskanje resnice in pravičnosti med ljudmi. Najbolj jo je odlikovala njena upornost, vztrajnost na dolžnostih, ki jih je prevzemala. Teh pa je bilo veliko. Pred vojno je že kot študentka v Mariboru sodelovala v Sokolu in ilegalnem društvu Akademik. Vojna jo je presenetila v Zemunu, pri bratu, ki je kot pilot lovec padel že v prvih spopadih z nemškimi eskadrilami nad Beogradom. Kot njena sestra, narodna heroina Slava Klavora, se je tudi I l/a že v začetku okupacije povezala z osvobodilnim gibanjem, najprej v Zemunu, nato v Mariboru in Kranju. Iz Kranja je po nalogu partije konec leta 1944 odšla v partizane. Bila je članica okrajnega komiteja KPS, udeleženka konference AFŽ in partijske šole v Cerknem. Po osvoboditvi se je kot diplomirana ekonomistka z vso zagnanostjo posvetila obnovi in izgradnji domovine. Na Gorenjskem, kjer je našla dom in si ustvarita družino, je delala na številnih odgovornih funkcijah v gospodarstvu, upravnih organih in v banki, kot direktorica radovljiške bank je je bila tudi upokojena. Kljub zahtevnemu poklicnemu delu in skrbi za številno družino se je vseskozi posvečala družbenemu in političnemu delu. Bila je sekretarka osnovne organizacije ZK na Bledu, članica občinskega komiteja na Bledu in v Radovljici. Izreden je bil njen ustvarjalni prispevek pri utrjevanju samoupravnih in delegatskih odnosov v krajevni skupnosti in v občini. Dve mandatni dobi je predsedovala skupščini kulturne skupnosti Radovljica, opravljala je dolžnost podpredsednice družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, bila je ustanoviteljica in predsednica kulturnega društva Bled. Zaradi zvestobe idealom in vrednotam, za katere se je borila, in njene človečnosti, zaradi katere je bila še posebej priljubljena in spoštovana, se bo ohranila v najlepšem spominu vseh. ki smo jo poznali. _ Dražje komunalne storitve Kranj — Izvršni svet skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel odredbo o cenah komunalnih storitev, ki so po dogovoru o izhodiščih za določanje cen v tem letu v pristojnosti občin. Predlog je poprej obravnavala občinska skupnost za cene. S 1. julijem letos oziroma z veljavnostjo od dneva objave v Uradnem vestniku Gorenjske se v kranjski občini povečujejo cene kanalščine na 11,57 din na kub. meter odpadne vode, cene odvoza smeti pa takole: za stanovanjske površine velja cena 1,82 din na kv. meter za dvokra-tni tedenski odvoz in 0,91 din za kv. meter za odvoz enkrat na teden. Pri poslovnih površinah pa so cene 2,43 din in 1,22 din za kv. meter, za manipulativne in dvoriščne prostore, ki se uporabljajo v poslovne namene, pa velja za odvoz dvakrat na teden cena 1,23 din za kv. meter. Cena odvoza smeti pri smetnjakih je za okoliš do 10 km zdaj 31,72 din za komad na teden, pri prevozu nad 10 km pa 48,02 din za komad, medtem ko velja odvoz odpadkov s kontejnerjem 305,10 din za kub. meter, najemnina kontejnerja je 82,20 din za kub. meter, vzdrževanje deponije odpadkov pa se je podražilo na 107,41 din na kub. meter. Iz šopa komunalnih podražitev je tokrat izpadla le podražitev vodari-ne. Cene stanarin in najemnin se povečujejo s 1. septembrom in sicer za 30 odstotkov. Dražji pa bo tudi mestni promet. Po novem bo priložnostna vozovnica veljala 17 din, vozovnica s ppustom 8,5 din, vozovnica za prtljago 17 din, prevoz živali 17 din, za 22 odstotkov pa bodo dražje tudi mesečne vozovnice; tako bo delavska mesečna vozovnica brez prestopanja po novem 726 din, z enkratnim prestopanjem 965 din, vozovnica za vse proge 1205 din, in vozovnica za vse proge — prenosna 1452 din. Borci obiskali svojo šolo Žirovnica — Sredi junija, ob 42-le-tnici ustanovitve Gorenjskega odreda, so bili člani odbora Gorenjskega odreda gostje predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Žirovnica in osnovne šole, ki nosi ime Gorenjskega odreda. Ob tej priliki so imeli tudi sestanek odbora, na katerem so se dogovorili, kje vse« bodo postavili skromna obeležja v spomin na večje uspehe odreda. Tako so predlagali, da bi stala preprosta obeležja med Železniki in Zalim logom, kjer je bila 30. marca 1943 uničena žandarme-rijska patrulja, na Fužinah v Poljanski dolini, kjer so maja 1943 napadli nemški policijski avto, pri Dolenji vasi v Selški dolini, kjer so 9. junija 1943 uničili vojaška vozila z desetimi nemškimi policisti, v Dolenji vasi, kjer so podoben uspeh doživeli oktobra 1943, na cesti med Lešami in Brezjami, kjer so oktobra 1943 napadli nemški tovornjak, na cesti med Tržičem in Begunjami, kjer so 20. junija 1944 uničili vojaška vozila, na železniški postaji Lesce, kjer so sredi januarja 1944 požgali skladišče in podobno. Ob tej priložnosti so člani odbora pripravili žirovniškim šolarjem tudi zgodovinsko učno uro. O življenju in bojih Gorenjskega odreda so jim pripovedovali Franc Biček, pisatelj Ivan Jan in gledališki igralec Aleksander Valič. D. D. Izseljenski piknik v Škofji Loki V soboto, 7. julija, bo Škofja Loka že sedemnajstič gostila naše izseljence iz vseh krajev sveta. Prireditev bo, kot je že v navadi, na loškem gradu, pričela pa se bo že dopoldne pred občinsko stavbo s sprejemom rojakov in gostov. Organizatorji so poskrbeli tudi za popestritev. V soboto dopoldne bodo na nogometnem igrišču v Puštalu kar tri zanimive nogometne tekme. NAŠ SOGOVORNIK Joži Puhar: Skrajšati poti administracije Ko nanese beseda na administracijo, znamo takoj povedati, da jo je odločno preveč, načine, kako jo obrzdati, pa žal ne poznamo dovolj. Nič drugače kot na drugih področjih se s pretirano administracijo ukvarjajo tudi v zdravstvu, še posebej, ker stroka sama dobro ve, da se nekateri podatki zbirajo zaradi podatkov samih, toda zaradi takih in takih predpisov tudi nekoristno zbiranje poteka naprej. Novosprejeti predpisi kot je na primer uvajanje novih normativov v zdravstvu pa znova nalagajo bremena pisanja podatkov, ne da bi pri tem kaj odvzemali prejšnjih opravil v takoimenovani administraciji. O tem, kakšne probleme imajo in kako se jih lotevajo v tako veliki organizaciji združenega dela kot je Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, smo se pogovarjali s pomočnico direktorja za splošne zadeve delovne organizacije Joži Puharjevo. »Dobro vemo, da imajo delavci v administraciji precej tudi povsem odvečnega dela, na to tudi sami opozarjajo, vendar pa verjetno tako kot drugje ne znamo ob novih zadolžitvah ukinjati tudi stare. Pri nas opažamo, da so nekateri delovni postopki počasni, potovanje dokumentacije znotraj delovne organizacije ni tekoče, tehnika obdelave podatkov se ne modernizira. V primeru z medicinsko stroko, ki pri nas uspešno lovi najmodernejše dosežke tako v znanju kot v aparaturi, je že sam obračun storitev sila zapleten administrativni postopek, s katerim se ukvarja nemalo delavcev v administraciji.« Povsem brez sodobne opreme najbrž ne bo šlo niti v administraciji? »Nekaj računalniške obdelave je seveda že bilo zdavnaj vključeno v ta opravila, žal je čas že prehitel luknjane kartice, za terminale pa vedno ni denarja. Zato na računalnikih vsaj pri nas obdelujemo nemedicinske podatke, vodimo kadrovsko evidenco, medtem ko so nekateri finančni obračuni še vedno povsem mehanični. Dokler pa bo računalniška obdelava podatkov še tako na začetku kot je doslej, je večji del prizadevanj za zmanjševanje dela v administraciji in krčenje potrebnih kadrov še dokaj neuresničljiva naloga.« Vendar pa bi kljub uvedbi moderne tehnologije v administrativne postopke, kader na tem področju še vedno potrebovali? »Seveda bi ga potrebovali, vendar bi bil ta kader ob malo drugačni vsebini dela in ob modernih pripomočkih lažje kos novim nalogam -saj je dokaj enostavno vključiti nov program v računalniško obdelavo V okviru stabilizacijskega programa saicer pri nas že skušamo reducirati preživete tehnične postopke, pomagamo pa si tudi z računalniški mi uslugami od drugod. V Sloveniji se načrtuje enoten informacijski sistem v zdravstvu, od katerega veliko pričakujemo, prav v poenostavitvi dela v takoimenovani administraciji seveda z najsodobnejšimi pomagali. Le na ta način bomo v tako velikih zdravstvenih orsanizaci jah tudi v paramedicinskih dejavnostih dohitevali medicinsko stroko Govoriti o zmanjševanju administracije kar počez in z odstotki - v tem je veliko govorjenja na pamet, učinkov pa praktično nobenih Mo demo obvladovanje podatkov - praktično nic ver s svinčnikom v roki bo z dnevnih redov brisalo tudi to zdaj večno administrativno tenu' L. M. Delegatska vprašanja in odgovori Ceste in telefon Škofja Loka — Delegacija krajevne skupnosti Poljane je na delegatska vprašanja, ki jih je zastavila na zasedanju občinske skupščine, dobila naslednje odgovore. • Na vprašanje, kdaj se bodo nadaljevala dela na uranski cesti, je dobila odgovor, da je s sklepom skupščine republiške skupnosti za ceste za uransko cesto zagotovljenih 125 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo predvidoma še letos zgradili COStO od Poljan do Gorenje vasi. • Na Vprašanje, kdaj bo asfalti ran cestni odsek Volča —Krajci, so dobili odgovor, da denar, ki se v občinski skupnosti za ceste steka od prodanega goriva in taks za motorna vozila, ne zadošča niti za sprotno vzdrževanje lokalnih cest v škofjeloški občini. Čeprav so razmere na cestah Poljane—Javorje in Luša— spodnja postaja žičnice nevzdržne, so v občinski skupnosti za ureditev odseka Volča —Krajci letos namenili pet milijonov dinarjev. Cesti bosta zaradi prometne obremenjenosti in slabega stanja v prihodnjih letih imeli prednost pri obnovi. Kdaj pa bodo začeli z delom, je odvisno od dotoka denarja. • Na vprašanje, kakšne so možnosti za gradnjo telefonskega omrežja, so dobli odgovor, da območna skupnost za ITT promet v tem srednjeročnem razdobju ne predvideva gradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Poljane. Ob Dnevu borca Radovljica - V radovljiški občini bo osrednja slovesnost v počastitev dneva borca v torek, 2. julija, ob 10. uri v prostorih družbenega centra v Lescah Proslavo pripravlja predsed stvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. Slavnostni govornik bo predsednik Slavko Starover.ski. Za služnim posameznikom, organizacijam In društvom bodo podelili p" Znanja medobčinskega sveta ZZH NOV za Gorenjsko, devet partizan skih domačij bo prejelo posebna priznanja odbora skupnosti borcev Gorenjskega odreda, enajst članov ZZB NOV pa bo prejelo knjižna darila za jubilejne obletnice. Prtlo/nostne slovesnosti ob dnevu borcu bodo priredili tudi p<> nekate rih krajevnih organizacijah /H N()v v sodelovanm s kraicvnimi konte rencami SZD1 in kulturnimi dru- Potrjena kandidatura Kranj — Delegati skupščine občine Kranj so v sredo na predlog predsedstva občinske konference SZDL Kranj soglasno potrdili kot kandidata za predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj Henrika Peternelja. Na septembrskem zasedanju skupščine pa bodo volitve za novega predsednika, ki bo pripravil tudi predlog za sestavo novega izvršnega sveta. Henrik Peternelj je bil rojen 1941. leta, trenutno pa je direktor Podjetja za PTT promet Kranj. Že vrsto let je v kranjski občini med najbolj aktivnimi družbenopolitičnimi delavci, saj opravlja nekatere pomembne funkcije, kot so predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti, predsednik izvršilnega odbora skupnosti jugoslovanske PTT. član izvršnega odbora gospodar^ ske zbornice za Gorenjsko, podpredsednik krajevne konference SZDL Mavčiče in drugo. Henrik Peternelj je diplomiran organizator dela. Sprva se je kot rezkalec zaposlil v orodjarni Iskre Elektromehanike, nato pa je ob delu do-;tudiral. nekaj časa bil tudi vodja proizvodnje števcev, dokler ni bil [t.ta 1974 izvoljen za sekretarja Očinske konference ZKS Kranj To dolžnost je opravljal tri ieta nato pa je bil imenovan za direktorja Podjetja za PTT promet Kranj. Slovenci na Koroškem Pozabljena materinščina » ober kr ainer jev« Iz dneva v dan ostrejši so napadi na slovenščino na Koroškem. Beremo o težnjah koroške svobodnjaške stranke, Heimatdiensta in njim enakih po ukinitvi dvojezičnega šolstva in o predlogih za razpis referenduma o ločitvi nemških in slovenskih šol, kar je v bistvu želja po osamitvi slovenskega šolstva, hrbtenice obstoja naroda. Zato je v današnjem trenutku vsaka slovenska beseda, izrečena na Koroškem, še dragocenejša. Veliko je načinov, kako lahko matična domovina pomaga slovenski narodnostni skupnosti pri ohranjanju jezika in kulture. Pomembno je gospodarsko sodelovanje, v katerega je vpeta manjšina in njene organizacije, pomembna so kulturna, športna in vsakršna druga srečanja posameznikov ali skupin z obeh strani meje. Zakaj ponavljanje že znanih resnic. Zato, ker ponavadi po prehodu državne meje (zaradi depozita se je število posameznih ali skupinskih potovanj v Avstrijo sicer zmanjšalo) pozabimo na slovenščino, se trudimo z nemščino, pa naj jo obvladamo ali ne, in to celo tam, kjer imamo očitno opravka z ljudmi, ki znajo ali vsaj razumejo slovensko. Ni lepše priložnosti za nasprotnike slovenščine na Koroškem, da v takih primerih posmehljivo očitajo našim rojakom, da še sami med seboj ne govorimo slovenski, zakaj bi potem naš jezik na Koroškem sploh še obstajal. Mogoče se bo kdo čutil prizadetega (in prav je, da bi se!), vendar ne moremo mimo osrednjega komentarja v Našem tedniku, glasilu Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je bil objavljen pretekli teden. Janko Kulmesch ga je napisal na primeru poceni (ali drago) prodane slovenščine. Številni naši narodnozabavni ansambli, nekateri bolj, drugi manj kvalitetni, so spoznali, kako hvaležna publika za tovrstno glasbo so Avstrijci in kako radi ljudje tam odštejejo denarce za nekaj ur polk in valčkov. Naši godci postanejo onkraj meje seveda najrazličnejši »oberkrainerji« (po vzoru Avsenikov seveda), ne glede,.ali prihajajo z Gorenjske, Primorske, Štajerske ali Dolenjske. Tega jim, gledano s komercialnega stališča, ne gre zameriti, ugotavlja Kulmesch. Slovence onkraj meje pa zaboli, če naši vrli »oberkrainerji« pozabijo na materin jezik in prepevajo slovenske melodije v nemščini in to celo tam, kjer je med občinstvom še živa slovenska beseda. To počno celo skupine zavidljive kvalitetne ravni, ki se jim za ugled in trg ni bati. če bi vsaj del koncertnega programa izvajali pristno, slovensko. Ugledni »Alpenoberkrainerji« (Alpski kvintet po domače in uradno) so recimo zadnjič igrali v Šmarjeti v Rožu, kjer Slovencev ni tako malo. pa z odra ni bilo slišati slovenske pesmi, prav tako pa je na materinščino pozabil povezovalec programa in humorist Šraufciger. Resda so igrali na prireditvi slovenstvu nenaklonjene organizacije, resda so prireditelju in zaslužku niso hoteli zameriti in odreči, vendar bi tudi slovenska pesem in beseda v Šmarjeti lepo zvenela. Pritrditi kaže komentatorju Našega Tednika, ki je svoje razmišljanje takole sklenil: narodnozabavni ansambli so za naše kraje velikega pomena, zato nam ne sme biti vseeno, če prodajajo slovenske melodije kot neko poceni alpsko blago, kot orodje v službi ponemčevanja. J. Košnjek TfEK, 29. JUNIJA 1984 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN O LAS Ob kruhu in vodi II jeseniški občini je precej upokojencev, ki životarijo, saj ujemajo za petintrideset in več let dela v železarni najnižjo po-tojnino Jesenice — V jeseniški občini je 'cnes okoli 5.000 upokojencev, po mi pokojnin so šele na 27. mestu ~*d slovenskimi občinami. Povpre-a pokojnina je lani znašala 12.750 •-arjev invalidska pokojnina, ki jo mjerna 1128 upokojencev, 10.700 ksrjev družinska, ki jo prejema m upokojencev, 8.900 dinarjev, i povečanju pokojnin aprila je na Anicah še vedno 1.105 upokoje-k fci prejemajo 10.100 dinarjev patine. Med njimi 20 odstotkov tnttft, ki preživljajo z 10.000 di-trji-še ženo. Pokojnine so v jeseniški občini 'rejšen problem, predvsem upoko-%cev iz železarne. Predpisi so se tnjali toda očitno je, da jim ka-mke službe niso sledile, niso se sedale s kako minimalnimi po-tjninami bodo delavci odhajali v *oj Delavci so se v letih železarni novogradenj zavestno odrekali vloženemu osebnemu dohodku ' bre- števila nadur (od katerih. ■Plačevali pokojninski prispevek), tt> nt prav, da je bila za izračun ■vmne nazadnje osnova tako -ka, da danes životarijo. mnogi, ki jim danes odmerjajo , sramotno nizek znesek.za deset m več delovne dobe o životarijo. Kako živeti u mesec s starim miltjonom, ni bila zaposlena zi- posebno, ce Kjska družica (za^kev te£x imriji že od nekdaj ni kaj dom ih mest) oskrbela za ot,oke_ mno za te upokojence jc tudi. da so preveč ponosni, da bi trkali na vrata in prosili za občasne pomoči. Upokojenska društva dobro vedo, kdo je pomoči resnično potreben, a vedno znova ugotavljajo, da nekateri nočejo prositi. Pokojnine se tako malo povečujejo, življenjski stroški pa tako hitro rastejo, da se morajo upokojenci odrekati tudi nujnim življenjskim stvarem. Razumljivo je, da so večinoma bolehni, potrebni zdravljenja, zato jim od borne pokojnine jemlje precej tudi zdravstvo. Zanje postaja večkratni obisk pri zdravniku že precejšen izdatek, da niti ne govorimo o stroških za zdravila. Upokojenci so svojčas trdo garali, da bi jih smeli nazadnje tako sramotno odpisati. Postajajo že socialno ogroženi in so za družbo hud opomin. Ni prav, da le vzdihujemo, češ, da so pokojninski skladi izčrpani in da si mislimo, češ, upokojenci itak nimajo več zahtev in življenjskih potreb. V družbi, kot je naša, ne bi smelo biti take morale, kajti vsi skupaj živimo od sadov njihovega dela. D. Sedej Praznik koscev v Sovodnju Turistično društvo Sovodenj vabi spretne kosce in grabljice s področja Gorenjske in Primorske na zanimivo tekmovanje koscev in grabljic, ki vsako leto poteka na prireditvi »praznik koscev«. Letos bo prireditev 29. julija. Pismene prijave pošljite na naslov Turistično društvo Sovodenj najkasneje do 20. julija. Gostje iz Majurja v Cerkljah Cerklje — Danes popoldan ob 17. uri bo v Cerklje prispela 50-član-ska delegacija krajevne skupnosti Majur iz Srbije, ki se bo na Gorenjskem mudila dva dni. Ob prihodu jim bodo domačini pripravili kratek kulturni program, v katerem bosta nastopila Krvavški kvintet in folklorna skupina s Podblice, kasneje pa si bodo ogledali več znamenitosti Cerkelj in okolice, KŽK-jevo temeljno organizacijo Agromehaniko, Kranj, Bled, Begunje, Krvavec in več usmerjenih kmetij. Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo domačini in gostje nastopili na skupni prireditvi. Predstavili se bodo moški pevski zbor KUD Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, folklorna skupina s Podblice ter ansambel in folklorna skupina KUD Branko Čopič. Cerkljani so se s krajani Majurja seznanili na lanski prireditvi Znanje — imanje, ki jo je prenešala tudi beograjska televizija. Vezi, stkane lani oktobra, bodo letos še utrdili, dogovorili se bodo tudi o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. J. Kuhar 90 let poljanskih gasilcev Poljane — Julija bo poljansko prostovoljno gasilsko društvo proslavilo 90-letnico dela. V soboto, 14. julija, ob 19,30 bo slavnostna seja upravnega odbora s kulturnim programom. V nedeljo, 15. julija, ob 15. uri bodo slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo, na zboru gasilcev bodo podelili priznanja, nakar bodo pripravili gasilsko veselico s srečolovom. Odlični vseh osem let Skofja Loka - Biti odjicen ■seh osem let osnovne sole pome Ubiti resnično priden učenec, pa '* malo sreče je potrebne, pn & V petih osnovnih ^\ahv škofjeloški občini je letos tudi adnji, osmi razred, končalo z odliko petinšestdeset učencev V torek sSse zbrali v sejni dvoraru )bčmske skupščine na podeiu zasluženih priznanj. treje in laže naučiš. Zaradi ustnega spraševanja sem se večino učila sproti, pred kontrolnimi nalogami pa še malo bolj. Poleg šole sem obiskovala še krožek za izrazni ples in dodatni pouk. Vpisala sem se na družboslovno-jeziko-vno srednjo šolo v Škof j i Loki, za naprej pa bolj malo verjamem, da mi bo uspelo obdržati odličen uspeh.« učila. Vpisala sem se na družbo-slovno-jezikovno srednjo šolo v Škofji Loki, vendar se zavedam, da bom morala spremeniti način učenja, če bom hotela obdržati takšen uspeh. Poleg šole sem obiskovala košarko in dodatni pouk.« Mojca Bernik iz osnovne šole ^eter Kavčič Škofja 'oka: i * a„ 7«dn^eea trenutka ni »Letos do /.dan^^ {l ^razlago. Ko se potenjidoli vsedeš k ^jigi. se vCh Vida Pondelek iz osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas: »Vem, da moj način učenja ni bil najboljši, saj sem se navadno učila le, kadar sem pričakovala, da bom vprašana in pred kontrolnimi nalogami. Vendar pa sem v šoli vedno poslušala in zdi se mi, da sem se pri tem tudi dosti na- Matjaž Maretič iz osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka: »Ker sem bil vsa leta odličen, sem tak uspeh pričakoval tudi letos, čeprav seveda nisem bil prepričan, da mi bo to tudi uspelo. Med letom se se sproti učil, na koncu pa sem še malo bolj poprijel. Zdi se mi, da so bili vsi razredi približno enako težki, vsak po svoje. Hodil sem tudi v alpsko šolo, obiskoval košarko in dodatni pouk. V jeseni bom začel hoditi v kovinarsko-strojno šolo v Škofji Loki V. Primožič Gorenjske gasilce čaka veliko dela Na nedavnem kongresu so si slovenski gasilci začrtali usmeritve za bodočo dejavnost — Kje bo težišče dela članov gasilskih organizacij na Gorenjskem, pojasnjuje podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat Kranj — Kljub večji požarni ogroženosti zaradi širjenja industrije in stanovanjskih naselij ostaja število požarov na Gorenjskem že nekaj let približno enako. Vseeno ne moremo ostati ravnodušni ob podatku, da je lani 171 požarov upepelilo za prek 39,3 milijona dinarjev premoženja. Seveda bi bila škoda še večja, če ne bi bili za gašenje ognja pripravljeni številni člani prostovoljnih gasilskih društev in poklicnih enot gasilcev. »Naša organizacija,« naglasa eden od treh podpredsednikov Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat iz Kranja, »je vedno opozarjala, da samo delovanje gasilcev ne bo izboljšalo požarne varnosti. Ker skoraj polovico vseh požarov zaneti človeška malomarnost, si bomo morali vsi prizadevati za dvig požarnovarnostne kulture. V vseh okoljih bo treba dosledneje upoštevati določila novega zakona o varstvu pred požarom. Ob tem bo glavna skrb gasilske organizacije tudi v prihodnje izobraževanje in usposabljanje prebivalstva za zaščito pred požarnimi nevarnostmi. Naša pozornost bo hkrati usmerjena v organizacijsko utrjevanje, ker se zavedamo, da še niso izkoriščene vse možnosti na tem področju. Gasilska društva so pomembna v našem samoupravnem socialističnem sistemu, zato jih bo nujno ustanoviti povsod tam, kjer jih najbolj potrebujemo. Nerazumljivo je, da v velikih delovnih organizacijah, na primer kranjski Iskri, še nimajo svoje gasilske organizacije, da se v mestnih krajevnih skupnostih, kjer delujejo poklicne enote, zadovoljujejo s takšno organiziranostjo. Vsebino našega dela bomo skušali izboljšati s povezovanjem med občinskimi Gasilskimi zvezami večkrat na leto, ko bodo na skupnih sestankih obravnavali nekatera ključna vprašanja dela. Z načrtnim opremljanjem naj bi postopno na Gorenjskem dobili več centrov za opravljanje različnih nalog, saj je gašenje požarov le del naše dejavnosti. Tako naj bi bili na Bledu najbolje opremljeni in usposobljeni za reševanje iz vode, na Jesenicah za reševanje na železnici, v Kranju za reševanje v prometu in tako naprej.« Eden od ciljev gorenjskih gasilcev je tudi spodbujanje aktivnosti članstva. Vanj bi radi pridobili več strokovnih in vodstvenih delavcev, še naprej bodo razširjali ženske desetine, skrb bodo prav tako posvečali delu z mladimi; pri slednjem bo treba poskrbeti ne le za njihovo osnovno usposabljanje, ampak tudi ustrezno organizacijsko delovanje, zato naj bi v čimveč šolah ustanovili društva Mladi gasilec: V tem so v radovljiški občini korak pred drugimi, ki se otepajo šele z začetnimi težavami. »Uspešnost našega dela,« končuje sogovornik, »bo v veliki meri odvisna tudLod povezanosti s civilno zaščito, Rdečim križem in drugimi organizacijami s sorodno dejavnostjo. Bolj racionalno bomo morali usmerjati sile pri kadrovanju in opremljanju; še posebej zato, ker bo nekatero opremo treba kmalu obnavljati. Odprtost naše organizacije mora priti do izraza posebno v delu samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom, kjer je pravo mesto za dogovor med izvajalci in uporabniki. Ob tkanju vezi med gasilskimi organizacijami in povezovanju gasilcev v družbi nasploh bo ne nazadnje nujno širjenje Gasilskega vestnika tudi izven našega članstva. Kot smo med drugim sklenili na 10. kongresu, bomo delavnost gasilcev v prihodnje nagrajevali z novimi moralnimi spodbudami. Za hrabra dejanja bomo odslej podeljevali posebna priznanja.« s. Saje Dan rudarjev v Gorenji vasi Rudarji rudnika urana Žirov-ski vrh bodo jutri 30. junija, pripravili »dan rudarjev«. Dopoldne bodo športna srečanja na igrišču pred osnovno šolo v Gorenji vasi. Ob 14. uri bo krenil sprevod rudarjev z godbo na pihala izpred osnovne šole do TVD Partizana. Kulturni program, ki se bo pričel ob 14. uri pred domom TVD Partizan, bodo pripravili rudarska godba na pihala iz Titovega Velenja, moški pevski zbor Uranar in učenci osnovne šole Gorenja vas z recitalom. S »skokom čez kožo« bodo sprejeli rudarje v njihov stan. V. Primožič VI PA NISMO SE UKLONIL/ Trenutki odločitve de Svetelj — Hrastič, nosilec imenice 1941 1941 j« bil že med aktivisti upora. Prvi k sta imela s Stankom Toplakom d ■etft*ne^0kopališču. Potem se je povezal anjskem F nisU Ena njegovih prvih na-_;^rati vogljanske fante v parti i Save je bilo treba u stanoviti bila or^-\a levi stran nz&n , Intc-k^ iev* "ko četo. Vogljance je PavU partizanst* ^ gestajali so so med malico v ('«u 1' " rtizane. i v;teh v P«y žandar i akcija "d dobn' ilico v Navdušeni fantje. Vsi hkrati merijo v Cerkljah, so uda ku nad ^f^nč. Hoteli so akcij Ko je pro rili na svojo pest in 26. julija 1941 napadli nemški kamion. Sledile so nove akcije, sabotažne, trošenje letakov, razdeljevanje ilegalnih brošur. Avgusta 1941 je šel Pavle že v ilegalo. V Intek-su je postalo zanj prenevarno. 10. decembra 1941 se je v Kompiževem gozdu pri Šenčurju zbrala prva skupinica partizanov, ki naj bi tvorili Kr-vavško četo: 17-letni Janko Belehar, Alojz Bu-kovnik in Franc Zupan st, vsi iz Vogelj, in Pavle. Nad Zdovnikom nad Kokro naj bi imeli svoj logor, pa je bilo preveč snega in so se ustavili pod Stefanjo goro. Potem je Pavle vsak večer pripeljal kakšnega novinca. 6. januarja 1942 je Krvav-ška četa štela že 33 borcev. Na svečnico, prve dni februarja, so izvedeli, da jih bodo Nemci napadli. Umaknili so se proti Preddvoru. Kmet iz Bašlja jim je prepustil svoj zapuščeni skedenj in dal pet hlebov kruha. A 4. februarja so jih spet tu haj kali Nemci. Zatekli so se v Dolenčevo kočo. Še straž niso postavili, ko so se Nemci že pognali proti njim s kantami bencina, da jih bodo požgali s kočo vred. A rešil jih je mraz, ki je blokiral tudi nemško orožje. Takrat so izgubili tri fante. Potem so se razbili po desetinah in prezimili. Eni pri Roglju v Trbojah, drugi v Kurji vasi pri Tičarju, tretji pri Kvedru v Praprotni polici pa na Hregu v mlinu in pod Šmarno goro. Spomladi 1942 so se spet zbrali v Udinborstu. Spet so sledile akcije. Pavle je največ nabiral no-vm(v h,i |(. človek, ki so mu ljudje zaupali. Ko so se 16 aprila 1942 prebili iz obkoljenega Udin-boršta se je Pavletova skupina zadrževala v vo-Kljanski gmajni. Strašno jih je potrla tragedija v Okrogelski jami. Spet so mobilizirali. 29. aprila 1942 ie Pavle mobiliziral fante v Srednji vasi. Lebnovoga Andreja je dobil tisti večer in ga pe-Ijal na dogovorjeni kraj, h kapelici, med Šenčurjem in Visokim. Lebnovemu je prigovarjal, da je ,ol)(, da pade* doma, če ti je že tako usojeno. kot pa kje daleč na nemški fronti. V tistem trenutku so padli streli. Pavle je začutil bolečino v nogi in spodsekalo ga je. Hotel se je pognati naprej, toda ni mogel več stopiti na nogo. Prestreljen je bil nad obema kolenoma, ranjen v roko. Razločno je videl Nemce okrog sebe. Zamolklo so se svetlikale smrtonosne cevi, naperjene vanj. Ni imel izbire. Če noče, da ga dobe živega, se mora pokončati sam. Pri sebi je imel pištolo Nameril jo je na sence in ustrelil. . . Toda smrt mu še ni bila sojena. Sredi noči se je zbudil iz nezavesti. Počasi se je vlekel naprej. Petindvajset potegljajev je naštel prvič. Potem ja za njim padel še en strel. Še se je vlekel naprej. Čez visoško cesto je hotel k smreki s petimi vrhovi na robu gozda, kjer so se običajno sestajali. Iz kolovoza na cesti je srebal vodo. Strašno ga je žejalo. Pri gmajni je ves izmučen obležal. Potem je sanjal, da gredo Nemci proti njemu. Vrglo ga je pokonci: »Stoj! Kdo tam?!« je zavpil. Takrat so se oglasili njegovi. Franc Štefe — Miško, ki je mobiliziral v Šenčurju, je slišal zapozneli strel in tekel v dogovorjeno smer. Pavle jim je povedal, kaj se je zgodilo. Nemci so bili še vedno v bližini. Pavleta so zanesli v Bližnje smrečice. Šele čez dva dni, 1. maja, so ga odnesli naprej. Iz vej so mu napravili nosila. Kako strašno je trpel tisto pot do Praprotne police! Trije nosači, Jože Stružnik, Miško in Pepe so bili veliki, Sibirc je bil pa majhen. Ravno v rano so ga suvale smrekove veje. Proti jutru naslednjega dne so ga v dežju prinesli v Praprotno polico h Kvedru in ga spravili na senik. Sibirca so mu pustili, da je skrbel zanj. Pogosto so tod hodili Nemci. Kvedrov ata je znal z njimi. Vsakič jih je lepo odpravil s pijačo in jedačo. 12. junija navsezgodaj pa je Pe-kec pritekel povedat, da je izdano, da Nemci ob-koljujejo. Domači fant Janez Ribnikar je zapeljal pod senik gnojni koš. Pavle in Sibirc sta se spustila v gnoj, čez so naložili novega in voz odpeljali na polje. Z gnojem vred ju je stresel Janez na njivo. Ves dan sta bila v gnoju na njivi Opoldne jima je gospodar Ribnikar pripeljal na njivo mlečno kašo in kuhan krompir. Strašno sta bila žejna. Kasneje jima je pripeljal še kanto vode. Nepremično sta ležala. Okrog njiju so kosili. Sem in tja se je na robu gozda ustavil kakšen Nemec... Ponoči sta se zvlekla v gmajno, toda za las je spet manjkalo, da ju ni dobila zaseda. Videla sta prižgano cigareto. Potem jima je le uspelo dobiti skrivališče v Hrastju pri Tonetu Ječniku. Noben kmet ga ni upal vzeti. Ječnik je imel sedem otrok, kar po stopničkah so bili, od enega do sedmega leta. Skrili so ga na podstrešje. Mežnarjeva iz gostilne v Hrastju pa mu je nosila hrano. Tri tedne se je tam skrival, dokler domača deklica ni nekoč s seboj pripeljala sosedove punčke. Zdaj je moral od tod. V gozdu se je skrival kakšen dan, potem pa pri Zavrtneku v Mošah. Od tam je šel k Lojze-tovemu Janezu v Mošah. Pogosto je menjal bivališče. Nekaj dni je bil pri Kočarju v Mošah. potem spet pri Janezu. Sredi avgusta 1942 je bil že toliko zdrav, da je lahko spet šel v gozd. Hudo je, ko si takole odvisen od drugih, razmišlja danes. V koliko zank si ujet! Vendar je imel srečo. Ko je ozdravil, so ga poslali na škofjeloški teren. Leta 1944 ga je Maks Krmelj imenoval za politkomisarja komande mesta Skofja Loka. Od tam je bil klican na IX. korpus in imenovan za politkomisarja mesta Idrija. Januarja 1945 je bil poslan v politično šolo v Metliko in potem spet nazaj v Idrijo. Oktobra 1945 se je zanj vojna končala. Sedemdeset let je letos dočakal. Pa mu jih človek ne bi prisodil. Les vlači te dni iz gmajne. Zgarane, opraskane roke ima. Tistega pol hektarja ženinega gozda je vihar kar izruval in zdaj se mudi spraviti les ven, da ga ne bo uničil luba-dar. Delo ga drži pokonci. Doma in pri društvu upokojencev v Šenčurju. Njegov predsednik je. Svoj dom so si uredili. Kot bi bil čisto nov. Le še opremiti ga morajo znotraj, stopnice obleči. Delavci Ibija so jim veliko pomagali. Z združenimi močmi se da veliko narediti. Svoje mora človek dati za skupnost. Saj bo to vse zate, za sovaš-čane, za tvoje ljudi. D. Dolenc O LA8 4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 29. JUNIJA 1984 Ivan Rakovec z Javornika Z raketami nad ledene kroglice Do kdaj bomo z negotovostjo zrli v temne oblake točonosce in trepetali ob njihovi uničevalni moči? To je vprašanje, ki so si ga dolga leta zastavljali gorenjski kmetje. Odkar je Hidrometeorološki zavod Slovenije letos spomladi vzpostavil sistem obrambe pred točo tudi v osrednji Sloveniji, bodo vsaj kmetje iz kranjske in škofjeloške občine mirneje čakali vroče poletje — in nevarne oblake. Javom i k — Del njihove usode ima v rokah 32-letni kmet Ivan Rakovec z Javornika, iz vasice pd Joštom. Odstopil je zemljišče, da so na njem postavili strelno mesto številka 105 in ker je v bližini njegove domačije, je prevzel tudi skrb zanj. Letos spomladi se je udeležil štiridnevnega tečaja na Lisci, kjer ima Hidrometeorološki zavod Slovenije sodoben računalnik in radar za odkrivanje toče v oblakih in odkoder dobivajo strelci opozorila o nevarnosti toče in »komande« za streljanje. Tu se je Ivan natančneje seznanil z vremenskimi pojavi, se naučil pravilnega in varnega ravnanja z raketami in kajpak tudi streljanja. Od srede maja do srede oktobra, ko obstaja nevarnost toče, ga dvakrat dnevno kličejo z Lisce. Ob devetih povedo vremensko napoved za tisti dan; ne razlikuje se veliko od radijske, le toči daje večji poudarek. Drugič se oglasijo prek sprejemno-oddajne postaje— Ivan jo včasih vzame tudi s sabo na travnik, sicer pa prevzame sporočilo žena Barbara — ob pol enih; takrat javijo morebitne spremembe pri vremenski napovedi. Če je nevarnost toče, Ivan ne sme daleč od doma; čakati mora na nadaljnja navodila, streljati pa sme šele tedaj, ko za to dobi dovoljenje z Lisce. »Samovolja bi lahko privedla do nezgode, saj je strelno mesto v bližini brniškega letališča,« ugotavlja Ivan. »Prvo so varnost in življenja potnikov v letalih, šele potem tudi obramba pred točo. Dokler je v zraku letalo, ki je vzletelo ali čaka na pristanek, ne bomo dobili dovoljenja za streljanje, pa če bo nevarnost toče še tako velika. Celotni pogovor med strelcem in središčem na Lisci posnamejo naprave na magnetofonski trak. Če bi prišlo do nezgode ali česa podobnega, bi lahko hitro ugotovili, kdo je zakrivil napako. Na zavodu ničesar ne prepuščajo naključju; natančno povedo, pod kakšnim kotom in koliko raket je treba izstreliti, kako visoko ...« Pravijo, da ima toča pod Joštom mlade. Na Javorniku v zadnjih letih ni povzročila večje škode na posevkih, izdatneje je klestila na Pševem, v Besnici ter v okoliških vaseh, nekajkrat pa tudi v Žabnici in Bitnjah, kjer je osredotočeno pridelovanje krompirja, pšenice, koruze za siliranje in ostalih poljščin. Hidrometeorološki zavod je sprva načrtoval v kranjski občini le dve strelni mesti, na Letencah in v Vopovljah, vendar se je kasneje odločil še za dodatno na Javorniku prav zaradi bližine obsežnih kmetijskih površin. Strelno mesto številka 105 in strelec Ivan Rakovec z Javornika. »Rakete bodo postale zaveznice gorenjskih kmetov, če bodo uspešno preprečevale naravne katastrofe,« pravi Ivan Rakovec. »S sistemom obrambe pred točo bi nevarnim oblakom vsaj delno odvzeli njihovo uničevalno moč. Delno pravim zato, ker še tako popolna obramba ni vedno tudi 100-odstotno učinkovita. Znanost še ni docela pojasnila, kako nastaja toča v oblakih, manjše pomanjkljivosti imajo tudi tehnična sredstva. Čeprav hidrometeorološki zavod zatrjuje, da so sedanje protito-čne rakete po kakovosti mnogo boljše od tistih izpred dveh, treh let, pa se kmetje še vedno spomnijo radijskih in časopisnih sporočil o rake tah, ki so eksplodirale že na zemlji ali takoj po vzletu.« Povejmo, da temelji sistem obrambe na preskušenem sovjetskem vzoru, to je na odkrivanju toče v oblaku z meteorološkim radarjem in na vnašanju določene kemične sestavine v ustrezni del oblaka. Sestavina povzroči razpad ledene gmote v večje število manjših točinih zrn; ta se v nižjih zračneh plasteh stalijo ali so pri padcu na zemljo tako drobna, da niso nevarna za posevke. Kajpak — zaželimo Ivanu, da bi bil uspešen pri »odstrelu« oblakov in pri varovanju naših njiv pred ledenimi kroglicami. C. Zaplotnik Peko odpira nov obrat BENEDIKT PRI LENARTU -Krajevna skupnost Benedikt v občini I^enart praznuje v nedeljo, 1. julija, svoj krajevni praznik. Tokrat bo še bolj svečan kot običajno. Ta dan bo namreč tovarna obutve Peko Tržič tu odprla nov obrat za izdelavo zgornjih delov obutve, za finalizacijo obutve v Tržiču. Združeno delo občine Lenart je zbralo čez 8 milijonov dinarjev za adaptacijo prostorov v stari osnovni šoli v Benediktu, Peko pa je dal svojo opremo in usposobil delavce. V novem Pekovem bratu bo delo potekalo v dveh izmenah, zaposlilo pa se ho 111 tamkajšnjih prebivalcev, predvsem žena, ki sicer nimajo nikjer možnosti zaposlitve. Delavci Peka že resno razmišljajo o 2. fazi obrata v Benediktu, o dozidavi novega obrata, za katerega imajo elaborat že pripravljen. Če bodo na pristojnih mestih našli razumevanje za uvoz dodatne opreme, ne bo dolgo, pa bodo pričeli z novogradnjo, ki bo dala prebivalcem občine Lenart spet nova delovna mesta. D. D. NA DELOVNEM MESTU Sreča za volanom Več kot triintrideset let je že, odkar se je Janez Buh iz Poljan nad Škofjo Loko odločil, da bo postal šofer. Takrat je bil šofer nekaj posebnega, privlačen poklic za mlade fante. Končal je kmetij-sko-strojniško šolo pri GU-STROJ-u v Ljubljani, kjer je tudi začel svoje delo. Najprej je dve leti vozil traktor, nato je naredil izpit za tovornjak in od takrat naprej ostal zvest velikim kamionom. Pred tridesetimi leti se je zaposlil v Kmetijski zadrugi Poljane, ki se je kasneje združila s škofjeloško kmetijsko zadrugo in se danes je eden najboljših šoferjev te delovne organizacije. Pred enajstimi leti je dobil nov sedem-tonski kamion mercedes 1113. Z jim je v desetih letih prevozil več kot 510 tisoč kilometrov brez generalnega popravila. Za to je letos dobil posebno priznanje Kmetijske zadruge Škofja Loka. »Ko sem dobil nov kamion, sem ga bil resnico vesel in sklenil sem, da ga bom čuval, se zanj žrtvoval in bom tako ugotovil, koliko let lahko vzdrži. Redno sem ga pral, mazal, delal manjša popravila, preglede. Veliko prostega časa sem posvetil temu avtomobilu! Pozimi, ko so ceste slane, sem tudi trikrat tedensko pral sol z njega, tako da je še danes spodnji del kamiona skoraj kot nov. Seveda sem mu pomagal tudi z vožnjo, ki jo je bilo treba z občutkom prilagajati cestam in terenu. Skrbel sem, da kamionu ni ničesar manjkalo, da so bili opravljeni redni servisi, ki sem jih po večini delal kar sam. Pazil sem tudi na Janez Buh, šofer kamiona porabo goriva. Vedno sem imel manjšo porabo od običajne.« Jeseni ste dobili nov kamion. Ste se težko ločili od prejšnjega? »Novembra sem dobil nov kamion, prav tako sedemtonski mercedes 1113, ki pa je novejše in domače izdelave. Tri mesece je stal doma nov kamion, jaz pa sem vozil še s starim. Težko sem se odločil, vendar sem se marca le vsedel v novega, starega pa prepustil sodelavcu. Z novim kamionom nisem tako zadovoljen kot s prejšnjim. Novi so hitrejši, za lepe ceste. Delo pri Kmetijski zadrugi pa je zelo različno in veliko je tudi gorskih voženj. Tem novi kamioni niso prilagojeni, saj so dosti prehitri.« Toliko let ste že šofer. Se niste naveličali? »Danes mi je marsikdaj žal, da si nisem izbral drugega poklica mm—m V začetku je bilo delo sicer zanimivo, danes pa je postal promet gostejši, promet na cesti so strožji šoferji pa imamo vedno več dolžnosti in odgovornosti. Skrbeti moramo za prevzem tovora, odgovorni smo za količino in kakovost tovora, ki ga prevzamemo, za varnost prevoza. Smo brez rednega delovnega časa. Začnemo, kadar je treba, in končamo, ko je delo opravljeno. Ker ni dovolj delavcev, ki bi natovarjali in iztovarja-li, največkrat tudi to delo opravljamo sami. Zase vem, da vsaj 80 % tovora, ki ga naložim, tudi sam izložim. Pravzaprav ne vem kaj me drži v tem poklicu in v tej delovni organizaciji, vendar sem se v tridesetih letih tako navezal na svoj poklic, da bi mi ga bilo težko zapustiti.« V tridesetih letih ste prevozili več kot milijon šeststotisoč kilometrov. Kdaj je bilo najbolj naporno? »Takrat, ko še ni bilo različnih omejitev pri vožnji, smo lahko vozili noč in dan, brez prekinitve. Tako se je večkrat /.godilo, da sem ponoči vozil po Sloveniji, zvečer pa sem se odpeljal proti Beogradu, Splitu, Nišu, Skopju, Ulcinju. Tam se zložil tovor in naložil novega ter se zvečer odpeljal nazaj proti domu. Za leto 1902 se spomnim, da sem zabeležil, da nisem normalno spal 120 noči. Vendar sem bil takrat mlad in niti vedel nisem, če sem delal petnajst in več ur. Danes bi bilo takšno de lo prenaporno, zato večino vozim na krajših relacijah ali vsaj manj pogosto. To je mogoče, ker nas je šoferjev danes dosti in tudi dela, se mi zdi, ni več toliko. Moram pa reči, da v vseh letih nikoli nisem ostal z avtom na cesti. Imel sem veliko sreče pri vožnji, kajti pie vidnost ni vse, potrebni ie tudi sreča.« V. Pi uno/ič Enajsta Iskrina telefonska centrala za Sovjetsko zvezo Minuli petek so v Moskvi predstavniki Iskrine tovarne Te-lematika iz Kranja in ministrstva za zunanjo trgovino Sovjetske zveze podpisali pogodbo o prodaji nove medkrajevne telefonske centrale tipa Metaconta 10 C Kranj — V Iskrini tovarni Telematika v Kranju bodo za Sovjetsko zvezo izdelali že enajsto medkrajevno telefonsko centralo tipa Metaconta 10 C. Namestili jo bodo v Moskvi, imela bo več kot 7 tisoč medkrajevnih zvez. Prvo so v Iskri naredili leta 1979 in jo montirali v Moskvi pred začetkom olimpijskih iger. Nato je postopoma sledilo ostalih devet, izmed katerih poleg moskovske že obratujejo centrale v Erevanu, Minsku, kmalu bo nared v Harkovu, ostale pa do konca leta. Opremo za enajsto medkrajevno telefonsko centralo Metaconta 10 C, ki bo prav tako kot prva namenjena Moskvi, bo Iskra dobavila letos in prihodnje leto. Proizvodnja sestavnih delov za novo centralo teče že nekaj časa, saj so se zanjo dogovorili že prej. S kupoprodajno pogodbo, ki so jo podpisali minuli petek, so dokončno določili vse podrobnosti ter seveda ceno. Posel je vreden 15,3 milijona dolarjev. V Telematiki so s podpisom pogodbe seveda zelo zadovoljni, saj jim bo posel pomagal izboljšati slabo finančno likvidnost, ki jih je pestila minule mesece. Poravnali bodo lahko odprte obveznosti, računajo tudi, da bodo lahko za 10 odstotkov povečali osebne dohodke, ki so jih morali zaradi denarnih težav letos zadržati. Likvidnostnim težavam v minulih mesecih je krepko botrovala prav prodaja na tuje. Zgovoren je podatek, da so v letošnjih prvih treh mesecih le 5-odstotno uresničili letošnji izvozni načrt, kar je prineslo 3 milijone dolarjev. Vse pa kaže, da bo izvoz ob polletju znašal že 20 milijonov dolarjev. Hitreje je namreč zadnje tedne stekel dolgoročni začrtani izvoz javnih telefonskih central v Turčijo, kjer si obetajo 8 milijonov dolarjev letnega izvoza. Podobno je zadnje tedne večji tudi izvoz v Iran. Boljšo likvidnost bo prinesla razrešitev drugega problema, ki so se ga korenito lotili. Zaloge bodo v Telematiki znižale že večje dobave prodanih izdelkov, večji pregled nad nakupom in zalogami izdelavne-ga materiala pa bodo poslej imeli zaradi računalniške obdelave podatkov na novem računalniku. Seveda pa moramo ob tem povedati, daje za tovarno, kot je Telematika, značilna velika cikličnost proizvodnje, saj izdelava medkrajevne telefonske centrale z deset tisoč sestavnimi deli traja skoraj tri leta. M Volčjak Devizni prilivi usihajo Medobčinski svet gorenjskih sindikatov je v tem tednu ocenil gospodarske rezultate prvih letošnjih mesecev — Razveseljivi izvozni rezultati — Številke ne povedo vsega, kajti devizni prilivi so majhni. Gorenjsko gospodarstvo je v prvih letošnjih mesecih izvozilo za skoraj devet milijard in pol dinarjev, dve tretjini na konvertibilno področje. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je to 12-odstotni napredek, v nekaterih občinah še večji. Resda je bil precejšnji tudi uvoz, zlasti na račun reprodukcijskih materialov in deloma opreme, toda zunanjetrgovinska bilanca je več ali manj izenačena. Pokrivanje uvoza z izvozom je namreč na konvertibilnem trgu 92-od-stotno, v maju celo 96-odstotno, celotno pokrivanje pa v prvem četrtletju 106-odstotno in po majskih jzra-čunih 115-odstotno. Vidi se, da postaja izvoz vse bolj odločilna naloga tudi v gorenjskem gospodarstvu. Medtem ko je izvoz v Sloveniji v prvih petih mesecih narasel /a 22 odstotkov, je na Gorenjskem za 20, prvič pa ima slovensko gospodarstvo tudi presežek v blagovni menjavi. Če ne bi bilo grozečih mednarodnih obveznosti ^bi bili s takšno devizno bilanco kmalu na čistem. Toda čeprav statistike Narodne banke kažejo razveseljive številke, je resničnost drugačna Devizni pri livi so namreč pičli, saj v mednarodni trgovini naraščajo takoimenovani »nedenarni posli«, razne kooperau je, kompenzacije, maloobmejni pro met, oplemenitenja. Jugoslavija ima teh poslov skoruj polovico, Slovenija tretjino. Ker naše združeno delo teži k temu, da za vsako ceno zagotovi delo, se mora zatekati k takšni mednarodnim poslom, pa čeprav d vizni bilanci niso posebno v ken Ta nedenarna sredstva so tu vzrok, zakaj zaostajamo pri pora\ navanju mednarodnih obveznosti ir. zakaj je okrnjen uvoz raznih nujne potrebnih artiklov, kakršna so na primer zdravila. Gorenjska je imela na ta račun za dobri dve milijardi manj prilivov kot lani, narasli pa so zlasti odlivi. Drug vzrok, zakaj so devizni prilivi tako skromni, je nezaupanje v sposobnost našega gospodarstvi Vse, kar naročamo, moramo plačat: z devizami vnaprej. To avansiranje nam odžira dobršen delež deviz, ki bi jih sicer lahko prihranili. Gorenjska ima gospodarske stike tudi z nekaterimi državami Bližnjega Vzhoda, od koder prav tako kasnijo plačila za naše storitve. Kaže, smo v naši zunanji trgovini ujeti v začarani krog. Pičel devizni priliv namenjamo raznim avansom, da ne bi pretrgali vezi z zunanjetrgovinskimi partnerji. Da bi tovarne imele delo, se odrekamo plačilu v denarju, temveč posegamo po zasilnih sredstvih. Ob vsem tem pa nam bilance kažejo dovolj lepo sliko, da nam zbujajo upanje v izvoz kot prednostno gospodarsko nalogo. D. Z. Žlebir / flnvakeaa sveta delovne organizac KnmJ Na slavnostni sen d< i > ■i* d Stražišče, so do_ Sava Kranj, ki je bila < , * ' .„„■.,„■ :hltl znak Save. u^,,.« ~----, -~ mučili zlati znak Save. ja sedanjemu direktoi 'an< '' '\'Zlovn\idolžnost, preddnevij* *U ne nohorič. ki odhaja '«'»nl»%[°laa sveta Skupščine SR Slovel ; ■rolien :a podpn-dse Inika »- • 'df,laVCem 20 uspešno doseda~ nije, je, ko se ir zahvaljeval vs< • mandataponovno vrne v nji- sodelovanje, obljubil, da s<' P< ~in0Sti direktorja Save i meno- Savo. Delavski svet /<• " vrstico m pomočnika direktorja vat d,pl. i„(l Viljema Zmerja, dosedanjeg p PETEK, 29. JUNIJA 1984 KULTURA 5. STRAN O L A S KUL TURNI KOLEDAR JESENICE — V razstavnem suboti Dolik na Jesenicah bo drevi, 29. junija, ob 18. uri otvoritev razstave kipov in slik Petra Jovano-viča. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bojpdprta do vključno 11. julija. Skofja loka - v knjižnici Jvana Tavčarja v Škofji Loki je bila v ponedeljek. 25. junija, odpr-r-a knjižna razstava »Akcija sindikatov — knjige v knjižnico«. Razstava bo odprta do 5. julija. Kulturna komisija LTH Škofja Loka vabi na ogled razstave člana fotokluba- LTH Branka Šmaj-da. Razstavlja v avli skupščine občine Škofja Loka, Poljanska cesta. Razstava bo odprta do 9. julija. medvode — V AERO -TOZD tovarna celuloze in papirja Medvode je odprta razstava slikarja Franca Novinca in sicer v upravnih prostorih tovarne. Razstava bo odprta do 13. julija. RADOVLJICA - Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice ?ostuje v Radovljici, v petek, 29. junija, ob 21. uri z delom J. Ateševca — Podlaga zakonske sreče in A. Medveda — Rendez-vous. BLED — Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice gostuje v soboto, 30. junija, ob 21. uri z delom J- Aleševca — Podlaga zakonske sreče in A. Medveda — Rendez-*ous. Predstava bo na prostem na blejskem gradu. DOMŽALE — Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice gostuje v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri z delom A. Medveda — Rendez-*ous. Gostovali bodo v Dobu pri Domžalah in sicer bo predstava "a prostem. TRŽIČ — V paviljonu NOB bodo drevi, ob 18. uri, odprli razstavo akvarelov slikarja Branka Cu-fcna s Koroške Bele. Ob otvoritvi bo s krajšim klavirskim koncertom nastopil Boštjan Lazukič. KRANJ — V mali galeriji Mestne hiše bodo danes ob 18. uri I odprli razstavo del akademskega !J slikarja Borisa Zaplatila. Pol ure L1 kasneje bodo v galeriji Mestne Nfe odprli razstavo del avstrij-vega slikarja Konrada Kollerja ^Je bo predstavil s ciklom risb ■^ateau de Femmes. SKOFJA LOKA — Loški muzej 'Škofji Loki bo v soboto, 30. juniji ponovno odprl muzejske zbir-**, ki so bile zaradi prenovitvenih del zaprte od začetka leta. Tja ^ jeseni si jih lahko ogledate fsak dan, razen ponedeljka, med °- in 18. uro. Kmalu ureditev Triglavske muzejske zbirke Muzejski odbor pri PD Dovje-Mojstrana, ki že vrsto let hrani gradivo iz planinske zgodovine, hiti s prenovo nekdanjega študentskega okrevališča — Tod naj bi že za praznik jeseniške občine odprli v zgornjih prostorih stalno muzejsko zbirko še naprej. Z njo bi radi zlasti opozorili, da je pri začetkih in razvoju planinstva v naših krajih odločilno pomagal domač človek.« Med razstavljenimi predmeti bodo številni pisani dokumenti, slikovno gradivo, planinska oprema in osebni predmeti znanih planincev. Med drugim si bo moč ogledati tudi vodniške knjižice nekdanjih domačih gornikov in nekatere predmete Jakoba Aljaža. Posebna zanimivost bo relief mojstranske okolice in Triglavskega pogorja iz predvojnih časov, ki ga bodo v kratkem obnovili. Kot prizadevni planinski delavci iz Mojstrane pričakujejo, bo njihova muzejska zbirka dobro obiskana. Stavba namreč stoji ob poti v Vrata, kjer se bodo radi ustavljali številni planinci. Tja bodo prihajali tudi šolarji in obiskovalci okoliških turističnih krajev. Zato nameravajo ob muzejski zbirki razstaviti za prodajo turistične brošure, planinske karte in druge edicije ter značke. V okolici stavbe, kjer bodo uredili tudi parkirišča, pa bodo postavili napise s podatki o tej novi kulturni zanimivosti. S. Saje Srečanje literatov drugih republik Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Zveze sindikatov Slovenije, občinskim sindikalnim svetom iz Pirana in Zvezo kulturnih organizacij iz Izole razpisuje šesto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Srečanje bo septembra letos v Piranu. Sodelujejo lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Pošljejo lahko prozna, pesniška in dramska deia. Teksti morajo biti napisani s pisalnim strojem, v treh izvodih, v materinem jeziku. Podpisani morajo biti s šifro, v posebni ovojnici pa naj bodo podatki o avtorju: ime in priimek, točen naslov, starost, izobrazba, poklic, delovna organizacija ali šola in narodnost Vs besedila bo prebrala tričlanska komisija, ki bo izbrala najboljše za predstavitev na literarnem večeru in za bilten. Svoje prispevke lahko pošljete do 20. avgusta na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana. Mojstrana — Potrebe po ohranitvi dokazov naše bogate planinske preteklosti so se na Gorenjskem začeli prvi zavedati jeseniški planinci, ki so že pred več desetletji zbrali nekaj dokumentarnega gradiva in starih planinskih rekvizitov. Zbrani material so najprej shranili v tehniškem muzeju jeseniške železarne, pred petnajstimi leti pa so ga zaupali sosednjemu društvu iz Mojstrane. To je bila osnova za nastanek poznejše Triglavske muzejske zbirke, v kateri je danes nekaj sto eksponatov. Za njihovo hranjenje, predstavljanje javnosti in razširjanje skrbi poseben odbor pri Planinskem društvu Dovje-Moj strana. »V muzejskem odboru,« pojasnjuje njegov predsednik Avgust Delavec, »deluje 10 članov, ki skrbijo za muzejsko delo, finančna vprašanja, in ureditev prostorov za zbirko. Muzej zbira gradivo ter prireja razstave po Gorenjski. Ker bi radi ohranili spomin na gorniško zgodovino v našem okolišu tudi za poznejše rodove, smo že dolgo iskali ustrezne prostore za ureditev stalne zbirke.« Našli so jih v nekdanjem študentskem okrevališču v Mojstrani, kjer bo hotelsko podjetje Triglav v spodnjih prostorih uredilo okrepčevalnico, sedem zgornjih prostorov pa je oddalo za 15 let v zakup planinskemu društvu za muzejsko dejavnost. Pri obnovi stavbe so priskočili na pomoč tudi jeseniška kulturna skup-" nost, jeseniške in domače delovne organizacije, Triglavski narodni park z Bleda in jeseniška občinska skupščina. Gradbena dela, ki jih je Gradbinec z Jesenic začel maja, že končujejo. Sedaj je na vrsti urejanje notranjosti, ki se ga planinci lotevajo s prostovoljnim delom. Ob sodelovanju arhitekta Janeza Bizjaka in delavcev Gorenjskega muzeja iz Kranja — le-te bo za zbirko odstopil tudi del. dokumentarnega gradiva o planinski preteklosti v zgornejsav-ski dolini — bodo julija začeli postavljati zbrane eksponate. Kot predvidevajo, bodo zbicko uredili do konca prihodnjega meseca in jo odprli za praznik jeseniške občine. »Prav je,« naglasa sogovornik, »da se gradivo ohrani in predstavi javnosti. Doslej smo rešili pozabe mnogo planinskih predmetov, ki so ležali zapuščeni po domovih. Upamo, da bomo ob pomoči posameznikov in planinskih društev zbirko razširjali Epigram Vodilo zborom dalmatinsko črno vino prošek ^? ^TntlkTanez Foršek •W Glasov krin* ocenjuje zbore skozi tuje p sivino brez resnice, fluhe kuje glasbi vice. Štefan Klančnik S knjižne police NOVOSTI CANKARJEVE ZALOŽBE Dve pesniški zbirki, roman in zbirka novel štirih slovenskih avtorjev je Cankarjeva založba nedavno predstavila v prostorih Cankarjevega doma. Narečje telesa je pesniška zbirka. Njen avtor je Milan Deklava in po zbor DPD Svoboda Gorje, rt/,.rt v Gorjah — Moški pet Pevski "omi ti pojc 21 domačinov, vodi pd qa dirigent Marjan Krzen Katerem dve ^inulo so\i0to zvečer pripravil uspešen koncert v gor-r; Podbre<.ihJi rarn:(llt obiskovalci iz domačega kraja m okoli- iantkem a°nraj voVSem napolnili tamkajšnjo dvorano, so zbor nagra- domiselno izbranim in dobro i: :a nastop ao skoraj pol ki so nioskanjem (lili z dolgrn'rdnm Pe\ c i so se predstavili : 18 deli domačih skladate--■edem m HP .ib,,::no polovica že na št udi ranih skladb ii slovenske na-tjev, kar Jff Pln.ce v prihodnji se. oni imajo v načrtu vadbo pesmi IZ h dežel ter nekaterih del našega mojstra ma-njihovo veliko zavzetost :a delo spremljalo I , zakladnice v P'" - 7jdne, fn republik in tuji :™t*k,t Gallusa. Ce bo frigalOV ~~_nyQ za financiranje dejavnosti ;eć razu^v ^ ^ {S) Vl)Uy s v lavo ne tJ(Hl--— ■bora, njegovi uspehi go- besedah nekaterih ocenjevalcev gre za avtorjevo najboljše delo doslej. Deklava se izraža v nevsakdanji metaforiki, ki bi jo lahko imenovali tudi posrednik pesnikove erotične odzivnosti do sveta. Andrej Brvar je svoje pesniško snovanje zbral pod naslovom Skrčka čez palico. Gre za izbor pesnikovega dosedanjega snovanja, ki ga je pripravil Marijan Kramber-ger. Tako se pri zbirki ne srečujemo z individualnim pesnikovim izborom, marveč z zornim kotom drugačne opredelitve. Pripravljalec izbora je svoje delo lahko dobro opravil, saj avtorjevo ustvarjanje pozna in je prispeval tudi ustrezno spremno besedo. Posebej opozarja na Brvarjevo »robustnost« kot' na eno poglavitnih značilnosti tega mladega ustvarjalca, katerega poezija je zaradi tega doživela že marsikatero različico interpretacije. Zbirka novel Danila Lokarja pod naslovom Samogovorniki je pomembna predvsem zaradi tega, ker so vse novele razen ene nastale po avtorjevi devetdesetletnici. Lokar nam v njih razkriva človekovo notranjost in to počne s posebno tenkočut-nostjo, kar mu je izostrila njegova dolgoletna pisateljska izkušnja. Nekatere novele segajo tudi v spominski svet pisateljeve mladosti. Roman Igorja Torkarja Umiranje na obroke pravzaprav ni več novost, saj je izšel že pred časom; v tem obdobju je bilo delo deležno različnih interpretacij in odmevov. Kočljivo temo naše preteklosti lahko razumemo in sprejmemo na več načinov — a pravega razgovora o tem na tiskovni konferenci vendarle nismo dočakali. V romanu se prepletata dokumentarnost in pisateljska fikcija in to naj bi bilo predvsem značilno za to novo Torkarjevo stvaritev Neumorni žirovniški oktet — Žirovniški oktet nastopa že dolgo let in povsod razveseljuje z ubranostjo in pestrim repertoarjem. Zborovodja Marjan Jemc in ostalih sedem pevcev je bogatilo večer tudi v Doslov-čah, ko so na prostem uprizorili Finžgarjevo Verigo. — Foto: F. Perdan Knjige v knjižnice V okviru skupne slovenske akcije »Knjige v knjižnice« je tudi radovljiški sindikalni svet razposlal delovnim kolektivom poziv, naj sindikalne organizacije pomagajo radovljiški knjižnici pri nakupu vse dražjih knjig RADOVLJICA - Knjižnica A. T. Linharta v Radovljici pokriva celotno območje radovljiške občine. V občini, ki ima 20 krajevnih skupnosti, dela kar 17 knjižnic: Bled, Begunje, Bohinjska Bistrica, Brezje, Dobrava, Zgornje in Spodnje Gorje, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart, Radovljica, Srednja vas, Stara Fužina in Zasip. Knjižnici na Brezjah in v Stari Fužini sta bili na novo odprti februarja letos, knjižnica Spodnje Gorje pa svoje zaloge knjig nima in izposoja le knjige potujoče knjižnice. Knjige so torej ljudem dokaj dostopne, brez knjižnic so le manjša naselja, oddaljena od središč. Krajevne knjižnice dopolnjuje oddelek potujoče knjižnice, ki ima več kot 8 tisoč knjig. Zal knjižničarji nimajo svojega vozila, knjige prenašajo ali prevažajo sami. Da bi k branju spodbudili tudi tiste, ki knjižnic ne iščejo sami, so se knjižničarji treh sosednjih občin — Kranja, Škofje Loke in Radovljice pri snovanju načrtov za tekoče srednjeročno razdobje dogovorili za skupno bibliobusno mrežo, ki bi imela v radovljiški občini 10 postajališč. Žal predlog zaradi naložbe ni bil sprejet, zamisel bodo ponovno oživili pri sprejemanju načrtov za obdobje 1985—1990. Največja težava knjižnic zadnje čase je nakup knjig. Cene knjigam hitro rastejo, potrebe knjižnic se večajo, saj je v knjižnicah vse več obiskovalcev prav zaradi dragih knjig. Radovljiška knjižnica ima danes 67 tisoč knjig. Branje je dokaj razširjeno, obisk knjižnic se iz leta v leto veča in lani so izposodili 94.200 knjig. Toliko bolj priporočljivo bi bilo torej, da bi knjižnica v sedanjih časih lahko kupila več knjig, kot pa jih z razpoložljivim denarjem zmore. Nekakšno priporočilo v Sloveniji velja, naj knjižnica vsako leto kupi eno novo knjigo na 5 prebivalcev. Radovljiška jih je lani kupila 2.500, kar pomeni eno novo knjigo na 13 prebivalcev. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da naše knjižnice niso več le ljudske knjižnice s knjigami za kratek čas, temveč jim je potrebna literatura vseh strok, po kateri sprašujejo bralci. Z akcijo Knjige v knjižnice, ki jo letos vodijo slovenski sindikati, naj bi se knjižnice opomogle, da bi lahko kupile znatno več knjig. Sindikalne organizacije lahko zanje namenijo sredstva sindikalne članarine ali pa sredstva po zaključnih računih organizacij združenega dela. Sindikat naj bi v bodoče sodeloval tudi pri pridobivanju naročnikov za zbirke knjig, ki jih izdaja Prešernova družba. M. V. Razstave in koncerti na Bledu Bled — Zadnje otvoritve likovne razstave, na kateri se je predstavil akademski slikar Janez Kovačič, se je udeležilo 60 ljubiteljev likovne umetnosti. Galerija, ki jo že nekaj časa vodi pisatelj Tone Svetina, vabi na otok predvsem mlade umetnike, skuša jim pomagati pri uveljavljanju. Razstave so tudi drugod na Bledu. V poletnih mesecih se v Festivalni dvorani zvrsti šest do osem razstav vidnejših likovnih umetnikov. Tudi po delovnih organizacijah prirejajo vse več razstav, z njimi so začeli tudi v Grimščah. Ob otvoritvi zadnje razstave na blejskem otoku so priredili tudi koncert v otoški cerkvici, s katerim se je predstavil orglar Tomaž Nagode. Ob tem se je porodila misel, da bi povezava razstave in koncerta postala tradicionalna. S tem bi bili-seveda koncerti bolje obiskani. Vsekakor kaže razstave in koncerte na Bledu povezati v skupen program, da bi bili vsi deležni podpore radovljiške kulturne skupnosti, k temu pa bi moral svoje dodati tudi turistični Bled. Krajevna skupnost je že osnovala komisijo za kulturno delo in kulturno dediščino. V bodoče naj bi se zanimala tudi za likovne razstave in glasbene koncerte. Božo Benedik Vnekdaniem študentskem okrevališču Mojstrani, katerega zunam OLA85 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 29. JUNIJA 19fta Obnovljen spomenik talcem v Šenčurju — Marsikoga je vsa leta po vojni motilo, da na spomeniku 40 padlim talcem, ki jih je okupator postrelil v Šenčurju 24. januarja 1944, ni mogel prebrati imen padlih. Člani KO ZB NO V Šenčur so se lani odločili, da spomenik obnove tako, da bodo napisana tudi imena padlih. Prav te dni krajani hite z deli. Otvoritev obnovljenega spomenika talcem v Šenčurju bo za praznik borca. 4. juliju. Organizatorji bodo na slovesnost povabili tudi vse svojce padlih talcev. Foto: D. Dolenc Bilo je pred 40 leti V sredo, 4. julija, ob 9. uri bo v Šenčurju svečana otvoritev obnovljenega spomenika 40 talcem Šenčur — 20. januarja 1944. leta je žandarmerijska patrulja iz Šenčurja imela vsakodnevni obhod po zgornjih vaseh bivše občine Šenčur. Ko je z Visokega po cesti proti Šenčurju prišla do Cvetovega gozda, so jo partizani napadli. Ubili so komandirja in dva stražmojstra, četrti član patrulje pa je ranjen pobegnil. Partizani so takrat zaplenili dve brzostrelki, puško, tri pištole in devet ročnih bomb. Gestapo je na ta napad takoj reagiral. Zahteval je, da poberejo moške iz Šenčurja in Srednje vasi in jih postrelijo kot tartce. Zahtevali so 40 žrtev — domačinov. Pokol pa je preprečil takratni šenčurski komisar Franc Padar, ki je dejal: »Ustrelite najprej mene, potem pa še druge!«. Nemci so potem 24. januarja pripeljali talce iz Begunj: Že okrog 8. ure zjutraj so policisti obkolili Srednjo vas in prepovedali odhod iz hiš. Cesta Šenčur—Srednja vas—Luže je bila zastražena. Moškim iz vasi je vseeno uspelo pobegniti čez polja v gozdove. Okrog 9. ure so prišli nemški oficirji. Ko so si ogledali teren, so izbrali Sitarjevo njivo nasproti gozdička. Nekaj čez poldne so potem nemški policisti kraj pri cesti ob Vrbenovem gozdu in bližnjo okolico močno zastražili. Kmalu zatem so pripeljali nemški VAŠA PISMA odgovor na či.anek »prašiči pa kak rijejo« V Glasu z 12. junija je direktor Kmetijske zadruge Križe H scstav-ku izpod peresa novinarke D. D. »Prašiči pa kar njejo . . .« ocenjeval delo Lovskih družin Kovor, Vden-boršt tn '/.uvoda Kozorog. Navedbe v sestavku so enostranske in nekatere povsem napačne. Zakaj novinarka D. D. ni povprašala tudi vodstva prizadetih lovskih organizacij in poskrbela, da bi se v njenem zapisu hkrati slišala tudi druga plat. To tembolj, ker v svojem pisanju zastavlja vprašanje: »Kaj pravijo lovci?". lies je, da so letos divji prašiči močneje pritisnili v lovišča omenjenih lovskih družin in to predvsem iz področij, ki jih je silovito prizadel februarski vihar. Tako v obsežnem gozdnem kompleksu Grofiji pod Dobrčo in ponekod drugod, kjer je vihar podrl drevje tako rekoč do zadnjega, nenehno pojo sekire, žage in traktorji. Zaradi nenehnega vznemirjenja in podrtih skrivališč se divji prašiči in tudi drugu divjad umika zlasti tja. kjer je ta naravna katastrofa gozdovom bolj prizanesla. Večja prisotnost divjih prašičev v nižinskih loviščih je torej tudi posledica naravne nesreče, ki se je začela s februarskim orkanom. Seveda je ta nesreča najbolj prizadela kmete, a tudi lovce, saj nam m vseeno, če nam bodo odškodnine :a škodo od divjadi izpraznile blagajne. Piuv tako m resnična navedba tovanšice D. D., »da ne zaleže nobena jeza, nobena prošnja in ne pritožba kmetov in da lovci ničesar ne ukrenejo-. Lovske orqunizacije so že po lovskem zakonu dolžne preprečevati škodo od divjadi, zato je ta ugotovitev neumestna. Povsod na Gorenjskem M lovske organizacije trudijo, da škodo, ki jo divjad napravi na policijski avto, avtobus talcev in kamion policistov. Po osem talcev naenkrat so zvlekli iz avtobusa. Vsakega sta spremljala dva vojaka. Postrojili so jih na njivi in osem vojakov je dobilo povelje za strel. 40 so jih tako postrelili. Vsakdo je nazadnje dobil še strel v glavo. Dve uri so potem ležali talci na mo-rišču, nakar je pripeljal tovornjak in po hišah v Srednji vasi so Nemci pobrali moške.'da so jih naložili na tovornjak. Slama na tovornjaku ni mogla vpiti krvi. Tako se je po poti skozi Šenčur proti Kranju za tovornjakom vlekla krvava sled. Talce so najbrž pokopali v skupnem grobu v Begunjah, vendar se za kraj nikdar ni izvedelo. Ob 40-letnici tega tragičnega dogodka bodo v sredo, 4. julija, ob 9. uri v Šenčurju, na kraju, kjer je bilo že zdaj obeležje, svečano odprli obnovljeni spomenik 40 talcem. Krajevna skupnost Šenčur, krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV7 Šenčur in občinska organizacija zveze združenj borcev NOV Kranj vabijo občane, posebno pa svojce padlih talcev, da se udeležijo svečanosti. Zbirališče bo pred Domom Kokrške čete ob 8.30 v Šenčurju, od koder bo skupen odhod k spomeniku. Na svečanosti bo govoril Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. Vodičani se spominjajo Jerneja Kopitarja Vodice — 11. avgusta bo minilo 140 let od smrti slovenskega jezikoslovca* Jerneja Kopitarja. Kot je vsem dobro znano, je bii Jernej Kopitar avtor prve slovenske znanstvene slovnice. Odtlej se začenja moderna doba slovenskega jezika. Jernej Kopitar je bil uči telj Franu Miklošiču, ki je nadaljeval njegovo delo na Dunaju. Bil pa je tudi mentor in učitelj Vuku Karadžiču pri postavljanju temeljev srbskega jezika. Istočasno pa je poskrbel tudi za prevod srbskih narodnih pesmi, ki jih je zbiral Vuk Karadžič in jin tako približal takratni Evropi. Jernej Kopitar je bil doma v Repnjah pri Vodicah, v vasici pod Rašico. Da njegovo ime tod ne bo pozabljeno, so se krajani krajevne skupnosti Vodice odločili, da bodo po Jerneju Kopitarju poimenovali glavni trg v Vodicah. Te dni namreč v Vodicah pripravljajo poimenovanje ulic. V Repnjah, kjer je bil Jernej Kopitar doma, pa bodo v hiši, ki nosi njegovo spominsko ploščo — njegove rojstne hiše ni več — uredili spominsko sobo. In čim bodo kulturni delavci Vodic ustanovili kulturno umetniško društvo, bo to nosilo ime Jerneja Kopitarja. D. D. Svečan zaključek praznovanja Golnik, Gorice, Tenetiše — S pri reditvami v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, bodo v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik svečano sklenili praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Jutri (v soboto) ob 9. uri bo na športnem igrišču v Tenetišah nogometni turnir, ob 20.30 pa bo v Domu 28. junij v Goricah kulturna prireditev, na kateri bodo podelili tudi priznanja OF. V nedeljo, 1. julija, ob 10. uri bo izpred spominskega obeležja NOV v Tenetišah krenila kolesarska povor ka od ene krajevne skupnosti do druge Popoldne ob 10.30 pa bo pri samskem domu na Golniku svečana otvoritev prve in druge faze javne razsvetljave in obnovljenega otroškega igrišča. Potem bo krajši kulturni program, podelitev pokalov najboljšim v športnih tekmovanjih, nato pa veselica. a. z. POPOTNI UTRINKI 12 KRAJEV NA PODROČTO" ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč poljščinah, čim hitreje in pošteno ocenijo in plačajo. V 1983. letu so vse gorenjske lovske družine izplačale kmetom prek 800.000 din, samo v letošnjem letu pa že prek 450.000 din. K temu moramo prišteti še de-% setine in stotine ur, ko so lovci sodelovali pri ravnanju travne ruše. pomagali kmetovalcem pri ponovnem sajenju koruze in postavljanju varovalnih ograj, l^ovskc organizacije imajo pn kmetih »v obratovanju« na desetine električnih pustir-jev, ki varujejo najbolj ogrožene kmetijske površine. \'a poljih, ki so najpogostejša tarča divjih prašičev, imamo lovci organizirano dežurno službo. Trudimo se, da so posledice škod od divjadi čim manjše in ocenjujemo, da so odnosi s kmetovalci na splošno dobri. Seveda so tudi nečastne izjeme, ki ščitijo le svoje ozke interese, vedeti pa moramo, da ima divjad celo po ustavi pravico do obstoja. Resnici tudi ne ustreza navedba direktorja KZ Križe, da »se zaradi prekomernega naraščanja srnjadi in gamsov divjadi seli na niže ležeče predele. . .«. Vat vemo, da je bila eadnja zima izjemno dolga in snežena. Na vsej Gorenjski lovci ocenjujemo, da se je zaradi velikih poginov zmanjšal zlasti stalež srnjadi za 10 do 20%. Ugotovitev lovcev, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjujo z divjadjo, pa naenkrat v časopisu zanika direktor KZ Križe. lx>vci visoke odstrelile plane srnjadi realiziramo, za zmanjšanje staleža srnjadi pa »poskrbe« tudi kmetovalci, saj je bilo že letos pobrano nad 150 srnjih mladičev, ki so jim kosilnice porezale noge ali glave. Naraščal naj bi celo stalež gamsov. Dvomimo, da bi takšni izjavi botrovala samo nevednost, saj je že dolgo znano, kako zelo so v vseh Karavankah in Julijcih (jamse dobesedno zdesetkale gam-sje garje: Tudi ugotovitev, »da zaradi zakonodaje ni sprejetih lovskih načrtov« ne drži. Vse gorenjske lovske družine in Zavod »Kozorog* imajo potrjene letne lovsko gospodarske načrte za letošnje leto, ki so bili sprejeti na seji koordinacijskega odbora Gorenjskega lovsko gojitvenega območja. Tudi lovska zakonodaja ne zavira odstrela te divjadi. Vse leto lovci lahko lovimo mladiče m lanščake, merjaci m svinje pa imajo lovopust od 16. 2. do 31. JL pri čemer lovci samo vodeča svinjo varujemo, v času vodenja mladičev, kar je iz lovsko etičnih razlogov razumljivo. Odstrel vodečih svinj torej ni ne le neetičen, amjiak za preprečevanje škod od divjadi kaj malo koristen, osiroteli mladiči si ne znajo najti hrane drugje, kot na polju, s tem pa škode spet naraščajo. Obžalovanja irredcn je stavek na koncu članka, ko tovanšicu I). D. posredno izraža »srčno željo«, da bi zaradi opešane lovske strasti lovcev — spet nustopili dobri stan divji lovci. Toda starih dobrih divjih lovcev ni več, tistih še izpred vojne, ki se tedaj iz težkih socialnih razlogov niso mogli pošteno lovsko udejstvovati. »Srčna želja- je lahko samo opravičilo edino tistim ki se z nezakonitim lovom že ukvarjajo, oziroma spodbuda tistim, ki se spričo drage govedine tri svinjine pripravljajo na ta nečasten posel. Mar je to spodbuda lovskim tatovom vseh kategorij, ki jim je vseeno, če divjad ustrelijo iz avtomobila ali pa jo ujamejo v jekleno zanko, da se zadavi v nujvečjih mu-kuh in nič važno ali v lovnem času ali v lovopust a. Zveza lovskih družin Gorenjski Kranj to PRESEGA vse MEJE... Skoraj ne i\ajdcm besed obsodbi' reklame v rubriki Novo v kinu, ki ste jo objavili v Glasu, dve ::' junija. Fihn»Nunine ljubezenske zgodbe« je po vaših besedah le erotična fantazija«, preračunana na najnižje in najbolj prosta ske blodnje. S tem delate slabo uslugo odnosom med družbo in (83. zapis) Ze kar lep čas — od začetkov teh zapisov pred dobrim letom — me je mikal obisk Četene ravni. Zaradi pisatelja Ivana Tavčarja, čigar predniki so bili od tu doma, pa tudi zaradi nenavadnega krajevnega imena. Vsekakor tudi zaradi vrlih in naprednih Četen cev. Saj se je eden od njihovih rojakov zares visoko povzpel: bil je to dr. Gregor Krek, pesnik, slavist — znanstvenik, univerzitetni profesor v Gradcu. cetena ravan - v strmini! Kar spešil sem iz Javorij v breg, misleč, da bom prišel v vas na neki ravnici, če že ne na planom. Tako vsaj krajevno ime (ravan!) obeta. A, nič tega! Vasica v nadmorski višini 914 metrov se tišči k strmini vzhodnega obronka starega vrha, enega od najvz-hodnejših v verigi blegoškega gorovja. Prebivalcev ima Četena ravan le malo, komaj 46. Pred sto leti jih je bilo za polovico več (60). Zaradi visoke lege, poljedelstvo seveda ne more biti kdove-kako razvito, bolj je tu doma živinoreja in — kmečki turizem! Seveda pa so tudi gozdovi s svojim lesnim bogastvom v oporo Četencem. Sadjarstvo je bolj pičlo, komaj za domače potrebe. Kaj pa nenavadno krajevno ime — Četena ravan? Pravzaprav bi morali pisati Črtena ravan. Kajti pridevnik črtan, pomeni pač črtan, na čisto posekan svet. Črtati je le drug izraz za krči ti, trebiti. — Sicer pa je v loškem hribovju nekaj vrhov z ledinskim imenom Črt. poznogotska cerkev Na nekdanjo veljavo Četene ravni, opozarja med drugim tudi zanj^ miva starinska cerkvica nad va-- sjo. Sprva zgrajena v poznogotskem slogu, je bila pozneje barokiziran. Poslopje je sedaj močno poškodovano: v tleh se širi nevarna razpoka, prav taka pač je na stropu prezbiterija (svetišča z oltarjem). Razmeroma dobro pa je ohranjen »zlati oltar« iz druge polovice 17. stoletja, še dva manjša in mlajša stranska oltarja krasita cerkveno no tranjščino. Cerkev je posvečena fran-kovskemu svetniku Brikciju, enemu od naslednikov sv. Martina na škofijskem sedežu. V cerkvi so ludi upodobitve sv. Pavla in sv. Urha" ter sv. Neže in sv. Lucije — štirje kmečki priprošnjiki v bolezenskih stiskah. Najdragocenejše v umetnostno-zgodo-vinskem pogledu pa so (zazdaj le delno odkrite) freske Jerneja iz Loke. Vsekakor bo prav, če bodo krajani s pomočjo strokovnih služb, svojo cerkvico tako popravili (restavrirali), da bi še v bodoče kljubovala času in vremenu. Na vnanji južni strani cerkvenega svetišča je še ohranjen del starejše frer ske sv. Krištofa, ki je po ljudski veri nekak varuh vasi, zato je vedno tako upodobljen, da je dobro viden iz vasi. In zato tudi navadno v nadnaravni velikosti. koi) pisateija tavčarja Rodoslovci so dognali, da so prav iz Četene ravni izšli predniki pisatelja Ivana Tavčarja, poeta Loškega pogorju. Še dunes stoji sredi vasi mogočna in veljavna hiša, ki se ji pravi »pri Tavčarju«. Zgrajena je v cerkljansko loškem sloj',", posebno, značilnpm tipu številnih hribovskih bivalnih poslopij. Tavčarjev dom mora biti že kar več stoletij star (lesen strop v hiši z vrezano letnico 1799. vrata ? gotskimi podboji, svetniški sliki na hišnem pročelju). V neposredni bližini Tavčarjeve hiše (v kateri zdaj gospodarita Lojzka in Pavle Dolenc) stoji tudi nekdanja kaš-ča s slikanim okrasjem in latinskim napisom z letnico 1781. Navajam mnenje strokovnjaka o slikarijah na Tavčarjevi stanovanjski hiši in na kašči: Freski na stanovanjski hiši (Četena ravan št. 2) sodita v krog izdelkov ljudske slikarske delavnice, ki je na loškem in idrijsko-tolminskem ozemlju delovala med leti 1790 in 1808. Orna-mentalna slikarija na kašči je delo starejšega mojstra in kaže na izredno obrtno in dekorativno znanje — neposredno pa tudi na bogastvo in veljavo domačije, ki si je ob času razcveta lahko privoščila odličnega mojstra. — Za sliki na pročelju Tavčarjeve hiše je značilna jasna risba in umirjena barvna skala, nekaj izjemnega pa sta tudi bogata, skoraj rokokojsko oblikovana okvirja. NEKAJ DROBCEV Rojstni dom slavista Gregorja Kreka še stoji (Četena ravan št. 8). Preprosta kajža je danes zapuščena. Stoji pa v strmem bregu nad Tavčarjevo domačijo. Krekovi imajo svojo grobnico na ljubljanskih Žalah (blizu glavnega vhoda, ob zidu). Dr. Gregor Krek ima tam ob svojem imenu vklesan napis: Nazaj v planinski raj priromal si. Glej! Mir vrhov tam vabi te. Počivaj in svojega življenja sen najljubši snivaj, da narod Tvoj še srečen postal bi. Krek je bil sprva nadepoln pesnik Toda preveč zagledan v vzore (v Prešerna, Cegnarja, Tomana): zato ga je streznil France Levstik s svojo strupeno puščico: Tvoja pesem je kot Ezopova vrana; vsa lepota njena je drugod nabrana? No, potem se je Gregor Krek povsem usmeril v znanstveno delo, s katerim se je še kako častno vključil v si sko kulturno zgodovino. Še zadnji drobec: v letih šolanja je Krek neštetokrat premeril pot iz Loke v Četeno ravan. Ni pa hodil po Poljanski dolini in čez Javorje, pač pa je j2 Loke zavil v Selško dolino, pri Praprot"-nem zapustil cesto in jo ubral skozi Lu-šo in v breg mimo cerkve na Jarčjem brdu ter čez Zapreval v Četeno ravan. Bilo je menda bliže in bolj pripravno? Ali pa so imeli Četenci že takrat svoj prav? D revi otvoritev razstave cvetja Cerklje — Drevi ob 20. uri bodo v prostorih osnovne šole v Cerkljah odprli razstavo cvetja. Tudi letošnjo tradicionalno prireditev, že 15. po vrsti, je pripravilo Turistično drušr.o Cerklje. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 20. ure do vključno 4. julija. Pokrovitelj letošnje razstave je KZK Kranj, Tozd Agrbmehanika. Vsak dan bodo na programu različne kulturne prireditve. Še posebej zanimiv pa bo v nedeljo lovski dan, ko bodo cerkljanski lovci obudili stare lovske običaje. cerkvijo. Objavljena ilustracija pa presega vse meje zdravega okusa, da o vzgojnosti ne izgubljamo besed \'em. da sem napram vašemu »kulturnemu poslanstvu« zaradi tolikšne podlosti hrvz moči. Le to lahko storim brez odlašanja: s takojšnjo veljaimost-jo odpovedujem vaš list! Jane/ Kunšič, Bled, Pod hribom 4 Dopis smo vzeli kot pismo bralcu in gu /uto objuvljamo. Ni-kogar ihkeno prepričevuti ali siliti, nuj oslune nuiotriik (»las;« To j*' sl\ar vsukegu posamezniku. Prepričani pa smo, da l»«> htne/ Kunšič kljub temu. da je OdpOVjI dal Glus, še ostul naš bralec či- ne stalni, pa vsaj občasni. Ce si namreč dolga leta z nekom, potem se naj navadiš. Tako je tudi s časopisom Glas, sicer število naročnikov ne bi naraščalo. Prek M 000 jih že imamo. Janez Kunšič je zlil svoj žolč na nas in nas obtožil hudih stvari, vendar smo prepričani, da Glas v teh primerih ni najhujši. Dajte, spoštovani Kunšič, prebirajte sporede naših kinematografov, oglejte si naslovnice in strani mnogih časnikov in revij, sprehodite se ob naših kioskih! Časa vam bo zmanjkalo da hi vsem pisali proteste, kol ste ga nam .. Ne verjamete? tipografija, posneta v Kranju, 'ta vam v dokaz! Glas je v pr,meri, z njimi po katerih se sploh noje zgledovati, pravi nedolznez! PK. 29. JUNIJA 1984 REPORTAŽA 7. STRAN O L, A 8 Glasova okrogla miza DOBER GOSPODAR JE ZAVAROVAN Zavarovanje je v vsakem primeru zagotavljanje gospodarske varnosti tako na družbenem kot zasebnem področju. Zavarovalna premija zato ni cena za zavarovanje, marveč prispevek zavarovancev za tiste, ki jih je prizadela nesreča — Pri Zavarovalni skupnosti Triglav — Gorenjski območni skupnosti Kranj je bilo lani sklenjenih j262.000 različnih zavarovanj. Za jrazlične škode pa je bilo izplačanih 620 milijonov dinarjev Dva razloga sta nas v uredništvu ^odbudila, da smo se odločili za tako "enovano Glasovo okroglo mizo o darovanju. Prvi je bil februarski ve-*. ki je na Gorenjskem povzročil veli-'•ansko škodo. Kar 6000 prebivalcev '■tiroma organizacij na Gorenjskem se * zaradi vetra znašlo v zavarovalnici &radi tako imenovanega uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Drugi ra-zlog pa je bi/, da so v Gorenjski obmo-*ti skupnosti Kranj tako rekoč vse ">ftmere rešili v izredno kratkem času. $tougimi besedami bi ob tej naravni ^trofi lahko ugotovili, da se je prav l£ primeru pokazal in potrdil pravi jtel zavarovanja. , k odprti telefon v uredništvu v po-.^Ijek, 18. junija, je pokazal, kako ,*l|*o področje je zavarovanje, še J ca je potem to potrdila minuli to- * okrogla miza, ko smo se pogovarja* strokovnimi sodelavci Zavaroval-*&upnosti Triglav — Gorenjske ob- I^ne skupnosti Kranj, predstavniki ■'Banov upravljanja in nekaterih de- "^h organizacij. Tema, ki smo se je jjf!*. je tako široka, da je v današnji |*j>vi ne bomo mogli v celoti obdelati W smo se odločili, da tokrat v gro- * obrisih predstavimo pomen zavajanja in Gorenjsko območno skup-'v Kranj. Hkrati pa objavljamo tudi govore na vprašanja, ki smo jih do-*Vodprtem telefonu Drugi del ozi- "5 razpravo v okrogli mizi pa bomo ~W\\i v eni od prihodnjih številk. Vprašanje, ki si ga običajno vsakdo **t3vi, je Zakaj pravzaprav zavarova-Odgovor je preprost in kratek: ^do se pač nečesa boji. Zato že iz ^ zornega kota gledano pomeni Rovanje v vsakem primeru zagota-fcfc varnosti; še več, gre za gospo- darsko varnost tako na družbenem kot zasebnem področju. Druga značilnost zavarovanja pa je, da je le-to prostovoljno. Tako imenovano družbeno obvezno zavarovanje poznamo le v dveh primerih in sicer zavarovanje avtomobilske odgovornosti in nezgodno zavarovanje potnikov v javnem potniškem prometu. Drugo osnovno načelo, na katerem danes temelji zavarovanje, pa je, da je vsak dober gospodar tudi zavarovan. Vendar pa pri tem običajno nastane vprašanje, do kakšne višine seže zavarovanje. Občani se glede tega največkrat lažje odločajo. V delovnih organizacijah pa včasih stvari niso tako enostavne. Zaradi različnih namenov oziroma oblik zavarovanja imajo danes posebno v večjih delovnih organizacijah ljudi in službe, ki se s tem posebej bavijo. V čem je pravzaprav smisel in kakšen je postopek zavarovanja? Gre za zbiranje denarja na podlagi določenih norm. Pri tem pa tako imenovana premija ne pomeni cene zavarovanja, marveč edinole in zgolj prispevek zavarovanca. Zavarovanje namreč lahko uspešno deluje le tako, da zavarovanci solidarno združujejo denar za določen namen, koristijo pa ga potem tisti, ki so ob nezgodah upravičeni do odškodnine. Skratka, ne gre za trgovino na osnovi Daj-Dam, marveč za družbeno zavest. Pri tem je tudi pomembno, da so izravnave med premijami in izplačili vedno preračunane in vezane na daljši rok in širši prostor. Le tako je moč, da zavarovalstvo ustvari tako imenovana rezervna sredstva, s katerimi potem posluje. Pri tem pa je pomemben avtomatizem, da je tudi vsaka zavarovalnica zavarovana za tako imenovane težje pričakovane rizike. Z drugimi besedami: ne more se zgoditi, da bi zavarovalstvu oziroma zavarovalnici denarja zmanjkalo. Takšen primer je bil letošnji vihar na Gorenjskem, ko je zavarovalnica v približno dveh mesecih izplačala skoraj vse odškodninske zahtevke. Pobuda za sklenitev zavarovanja je običajno na strani zavarovalnice. V delovnih organizacijah so to predstavniki oziroma referenti, ki delajo na tem področju, pri občanih pa so to zastopniki zavarovalnice. Po sklenitvi zavarovanja zavarovalnica skrbi za redno plači-lo^dogovorjene premije. Drugi del: prijava nezgode oziroma škode pa je potem stvar zavarovanca. Neredko se zgodi, ko zavarovanci zaradi preslabega poznavanja (v delovnih organizacijah pa tudi zaradi strahu pred posledicami) škode ne prijavijo ali pa ne zberejo vseh podatkov. V takšnih primerih se običajno postopek pri uveljavljanju škode oziroma odškodnine zavleče. Sicer pa praviloma v Gorenjski območni skupnosti Kranj odškodninske zahtevke rešujejo v enem mesecu. Zaplete se seveda lahko, če se zavarovalnica in zavarovanec ne strinjata oziroma ne moreta sporazumeti. To se največkrat dogaja pri avtomobilskem zavarovanju. Osnovno pravilo za hitro reševanje pa je, da je škodni dogodek prijavljen, da je bil dogodek in da se je zavarovanec pripravljen sporazumeti. Pri tem pa velja omeniti tudLtako imenovano preventivno dejavnost, ki je danes prisotna v zavarovalstvu. Zavarovalnica namreč vsako leto namenja precejšnja sredstva v obliki posojil za preprečevanje škode. Če namreč ne pride do nesreče oziroma škode, potem seveda niso načeti zavarovalni skladi, od česar pa ima korist celotno gospodarstvo. Največ takšnih preventivnih naložb je bilo v preteklosti na Gorenjskem proti preprečevanju požarov in za večjo varnost v prometu. Letos pa je glavni poudarek varnost pri delu. rU v glasovi okrogli mizi so sodelovali strokovni so-razgoYz grovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne *,aVC0sti Kranl' Predstavmki spravnih organov in delovnih organizacij Zavarovalna skupnost Triglav — Gorenjska območna skupnost Kranj ima 215 zaposlenih. Lani je bilo na Gorenjskem sklenjenih 262.000 različnih zavarovanj. Iz vseh naslovov zavarovanj je bilo zbranih 1,14 milijarde premij. Najmnožičnejša so zavarovanja z občani. Z njimi je bilo lani sklenjenih 224.000 zavarovanj, vrednost premij pa je znašala 383 milijonov dinarjev. V tako imenovanem družbenem sektorju pa je bilo sklenjenih 39.000 zavarovanj, vrednost premij pa je znašala 757 milijonov dinarjev. Zavarovalni delavci ugotavljajo, da so zavarovanja v družbenem sektorju sklenjena dokaj kvalitetno. Sklenjena zavarovanja so namreč odraz dejanske vrednosti sredstev, kar ob hitrem nadomeščanju morebitnih nastalih škod pomeni tudi veliko mero varnosti gorenjskega gospodarstva. V zasebnem sektorju pa je slika drugačna. Po grobi oceni je zavarovanih prek 85 odstotkov gradbenih nepremičnin, razen tega pa so vsa zavarovanja v glavnem manj kvalitetna oziroma vsote zavarovanj niso odraz vrednosti premoženja. To se je še posebej pokazalo ob letošnjem viharju. Stanje pa se že izboljšuje, saj niso redki, ki so se po viharju odločili za višje zavarovalne vsote in tudi za različne nove oblike zavarovanja. Izredno masovno v zasebnem sektorju je obvezno avtomobilsko zavarovanje. Zavarovalni delavci, pa si prizadevajo, da bi na tem področju čimbolj razvili tudi neobvezno kasko zavarovanje avtomobilov. Razvito je tudi zavarovanje oseb, ko gre za življenje in tako imenovano kolektivno nezgodno zavarovanje. Okrog 55.000 Gorenjcev ima danes sklenjeno življenjsko zavarovanje in kar okrog 80 odstotkov delavcev je kolektivno zavarovanih. Še posebno skrb pa zavarovalnica posveča šolskemu zavarovanju, saj je na primer zavarovanih 82 odstotkov učencev. Kolektiv Gorenjske območne skupnosti Kranj si je za letos zadal dve pomembni nalogi. Število zavarovanj naj bi povečali za 2 odstotka, znesek premij pa kar za 27 odstotkov v primerjavi z letom 1983. Drugi, nič manj pomemben del, pa je reševanje škod. Lani je bilo na Gorenjskem iz različnih naslovov zavarovanj uveljavljenih 40.000 škodnih zahtevkov. Glavna skrb zavarovalnice je hitro reševanje primerov. Tako je bilo rešenih okrog 36.000 zahtevkov. Med nerešenimi ob koncu leta pa so bili v glavnem tisti, ki so nastali in bili prijavljeni ob koncu leta. Ob tem tudi ugotavljajo, da se razmerje med rešenimi in nerešenimi zahtevki vedno bolj izboljšuje v korist prvih. Primer hitrega in dobro organiziranega reševanja in dela kaže prav letošnji vetrolom. Okrog 6000 registriranih škod je bilo rešenih v večini (90 %) v dveh mesecih. Skupna izplačana od- , škodnina pa je znašala okrog 500 milijonov dinarjev. Sicer pa je zavarovalnica lani izplačala za različne škode 620 milijonov dinarjev odškodnin, medtem ko računajo, da se bo letos ta znesek povzpel prek milijarde novih dinarjev Omenimo nazadnje še vključevanje Zavarovalne skupnosti Triglav — Gorenjske območne skupnosti Kranj v razbremenjevanje gospodarstva. Znižati nameravajo premije tistih zavarovanj, kjer se kažejo rezerve in tudi ti- ste, ki najbolj bremenijo dohodek gospodarstva. Letos naj bi Gorenjska območna skupnost Kranj iz svojega področja razbremenila gospodarstvo za 63 milijonov dinarjev. Tolikšna razbremenitev pa pomeni za kolektiv za 3.5 milijona dinarjev manjši prihodek. Nadomestiti ga bodo morali s povečano dejavnostjo. Vprašanja in odgovori • Danes je kvalitetno dirkalno kolo že kar dragoceno. Ali je mogoče takšno kolo zavarovati proti kraji? »Kolo je na primer lahko zavarovano v okviru stanovanjskega zavarovanja kot premičnina v stanovanju ali pa v primeru napada oziroma ropa na cesti. Ne more pa se zavarovati proti kraji.« • Ali se lahko zavaruje očala oziroma kontaktne leče? »Lahko se zavaruje izguba ali nenadna poškodba očal oziroma kontaktnih leč« < • Zakaj ni moč zavarovati celega pralnega stroja, televizijskega sprejemnika, hladilnika, ampak samo nekatere dele? »Zavarovani so le tako imenovani elektrodeli za elektroškode. Možno pa je tako imenovano strojelomno zavarovanje; pri takšnem zavarovanju pa je premija višja.« • Moje delovno mesto v delovni organizaciji je takšno, da osem ur sedim in opravljam praktično vedno iste gibe med delovnim časom. Po desetih letih takšnega dela mi je zdravnik ugotovil okvaro hrbtenice. Zaradi okvare sem bil že večkrat v staležu. Ali lahko uveljavljam odškodnino oziroma nadomestilo osebnega dohodka iz zavarovanja odgovornosti? »Gre za poklicno obolenje, kar pa ni moč zavarovati. Zavaruje se lahko nezgoda ne pa bolezen.« • Koliko znaša najvišji znesek zavarovanja na Gorenjskem? »V družbenem sektorju je največji zavarovanec na Gorenjskem Železarna Jesenice, v zasebnem pa obrtnik. Oba imata večje vrednosti zavarovanega premoženja in dogovorjenih več vrst zavarovanj.« • Za koliko je zavarovan denar v banki oziroma kako je z zavarovanjem denarja? »Denar v banki je zavarovan za dejansko vsoto. Zavarovani so tudi na primer zneski v trezorju, prenos denarja in podobno.« • Ali je moč zavarovati solato, zelje, fižol in drugo zelenjavo na vrtu proti kraji, toči? »Proti kraji zavarovanje ni možno, proti toči pa lahko.« • Kaj je množično zavarovanje živine in zakaj je živina v tovrstnem zavarovanju tako nizko zavarovana; saj je vredna veliko več? »Množično zavarovanje živine nastane, ko je zavarovanih-vsaj 70 % živali in je finančno sestavljeno iz več virov, pri čemer kmetovalec prispeva le del k premiji. Da bi zavarovanje povečali, bi morali doseči ustrezen dogovor za povečanje premije med vsemi udeleženci premijskega prispevka« • Ali je avtomobil na varovanem parkirnem prostoru (kjer plačaš parkirnino) zavarovan proti vlomu oziroma kraji? »Iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti to ni možno; v jamstvu pa je, če je avtomobil kasko zavarovan, ali je-dogovorjeno posebno odgovornostno zavarovanje. • Ali so smuči na smučišču zavarovane in ali jih je sploh moč zavarovati? »Na smučišču niso zavarovane, v hotelu pa, če ima le-ta sklenjeno ustrezno zavarovanje.« • Za koliko so običajno zavarovane različne javne prireditve in kakšni so s tem v zvezi pogoji? »Prireditelj se sam odloči za višino; na podlagi stroškov, ki jih ima. Ti pa temeljijo na primer na vstopnicah, na stroških ansambla . . . Zavarovanje pa je možno za primer padavin oziroma višje sile« • Ali so pri gašenju požara zavarovani tudi sosednji objekti proti škodi, ki se v takšnih primerih kaj hitro zgodi? »Sosednji objekti proti škodi niso zavarovani, razen v primerih, ko je objekt posebej zavarovan.« • Kje je zavarovana živina dvolastnikov v tako imenovanih obmejnih krajih? »Naši državljani — lastniki živine imajo le-to zavarovano pri naši zavarovalni skupnosti.« • Pred leti, ko še nisem bila poročena, sem bila življenjsko zavarovana. Ko sem se poročila, sem to zavarovanje prekinila in sva se z možem skupno zavarovala. Od tega je že 13 let, vendar iz mojega prejšnjega zavarovanja nisem dobila do danes nobenega izplačila (vrnitve denarja), čeprav mi je vaš zastopnik rekel, da mi to pripada. Kako je s tem? »Če je zavarovanje oziroma plačevanje premije trajalo dlje kot dve leti, potem ste upravičeni do izplačila znižane zavarovalnine V vsakem primeru pa se oglasite v naši zavarovalni skupnosti.« • Že tri mesece v nebotičniku v Kranju ni nihče pobiral zavarovalnine za življenjsko zavarovanje. Ker sem starejša, ne morem sama na pošto. Bojim se, da zavarovanje po tolikem času ne bo prekinjeno. Če ne more nihče priti pobrat zavarovalnine, mi prosim zavarovanje prekinite in izplačajte denar. »Res je, da jamstvo zapade, če zavarovanec ne plača treh zaporednih obrokov. Praviloma pa se to pri nas ne dogaja. V skrajnem primeru je možno, da nas obvestite tudi po telefonu ali pismeno, da se oglasi drug zastopnik, če je zastopnik s tega območja recimo bolan« • V začetku februarja se mi je mož ponesrečil v prometni nesreči in se hudo poškodoval. Sam ni bil nič kriv. Z zdravljenjem, obiski, nego in podobnim sem imela že precej stroškov. Bojim se, da se bo izplačilo zavarovalne vsote precej zavleklo, jaz pa težko zmorem vse stroške. Ali je moč iz naslova njegovega zavarovanja dobiti vnaprej akontacijo? »V vašem primeru je izplačilo akontacije izvedljivo. Oglasite se v zavarovalnici« • Dve leti že plačujem življenjsko zavarovanje po 400 dinarjev na mesec. Pogodbo želim takoj prekiniti. Koliko dobim izplačano. Ali je res, da dobim vloženi denar nazaj le v primeru, če se zavarujem za višji znesek. Koliko znašajo v takšnem primeru obresti? »Podroben, razumljiv in najbolj točen odgovor boste dobili, če se boste oglasili v zavarovalnici« • Zanima me, kateri so najbolj nenavadni vrednostni oziroma drugi predmeti, ki jih pri vas zavarujejo občani? »Najbolj zanimivi predmeti so s področja stanovanjskega zavarovanja. To so običajno vrednostni predmeti kot so — nakit, dragocene zbirke, pohištvo itd.« • Hišo imam zavarovano. Redno plačujem zavarovalnino. Ali sem vsako leto upravičen do povrnitve škode (določenega zneska in v katerih primerih), ne da bi pri tem moral poklicati cenilca? »Zavarovanec ima ob vsakem škodnem dogodku (tudi večkrat na leto) pravico dobiti odškodnino. Obvezno pa je treba poklicati cenilca pri uveljavljanju odškodnine iz naslova protipožarnega zavarovanja.« • Zakaj je postopek pri povrnitvi odškodnine za popravilo televizijskega sprejemnika in podobnih aparatov tako dolg. Ali zadeve ne bi mogli poenostaviti tako, da bi lastnik TV sprejemnika pokazal serviserju samo veljavno zavarovalno polico, zavarovalnica pa bi potem poravnala račun oziroma stroške serviserju, lastniku aparata pa zaračunala razliko, ki bi jo ta lahko poravnal ob ponovnem podaljšanju zavarovanja ali pa že prej. Lahko pa bi že serviser vedel, koliko mora plačati lastnik, razliko pa bi potem plačala zavarovalnica. Okvara stroja je namreč vedno nenavaden dogodek in za popravilo nimaš vedno pri roki toliko denarja. »Pogodba je v vsakem primeru sklenjena z zavarovancem, zato v sedanjem sistemu takšno poračunavanje oziroma obračunavanje ni izvedljivo. Možno pa je izplačilo akontacije, kar se še posebno izvaja pri tako imenovanih požarnih rizikih. Sicer pa si nenehno prizadevamo, da so roki za izplačilo odškodnin čimkraj-ši in to nam že nekaj časa kar dobro uspeva.« A. Žalar O LAS 8. STRAN_ bezeg cvete Bezgova šabesa Potrebujemo: 5 litrov vode, 7 cvetov bezga, 1 limono, 1 kozarec vinskega kisa, 1/2 kg sladkorja. Vse sestavine damo v vodo; limono narežemo na tanke kolobarje z lupino vred, da bo dala pravo aromo. Tri dni naj bo v posodi pokrito. Podnevi večkrat premešamo. Potem be-zgovo mešanico precedimo in natočimo v steklenice. Te dobro zamašimo; da bodo zama-ški bolje držali, jih z vrvico privežimo na steklenico. Steklenice postavimo v klet na hladno. Cez teden dni bomo imeli odlično osvežilno pijačo. Bezgov sirup 30 večjih cvetov namakamo 48 ur v 3 litrih vode in jih večkrat premešamo. Potem vsebino precedimo, dodamo 3 kilograme sladkorja in S dkg ci-tronske kisline. Ko se sladkor povsem raztopi, sirup nalije-mo v steklenice (dobro očiščene!) in jih v začetku zapremo z gazo, ko pa povre (čez kakšnih 14 dni) pa dokončno z zama-ški. ZA DOM IN DRUŽINO, KINO PETEK, 29. JUNIJA 1984 KINO STORŽIČ: od 30. 6. — 9. 7. 1984 REVIJA FILMOV PRED IZTEKOM LICENCE: ČRNI PIRAT, ital. barv. pust film V gl. vi Kabur Bedi PEKEL V VESOLJU, amer. barv. fant. film Režija; Levvis Coates CARMEN IZ GRANADE, špan. barv. ljub. drama V gl vi. Šarita Montiel KOMA — NA MEJI SMRTI, amer. barv. krim. film Režija: Michael Chrichton V gl vi. Genevieve Bujold NENAVADNI ROP, avstral. barv. krim. film Režija. Bruce Beresford PRODAJALKA VIJOLIC, špan. barv. drama v gl. vi. Šarita Montiel PIRANHA, amer. barv. srh-Ijivka DVA SUPER POLICAJA, ital. amer barv akcij, film V gl. vi. Terence Mili, Bud Spencer UMAZANA IGRA, amer barv. komedija Režija: Colin Higgis Igrajo: Goldie Hawn, Chevy Chase OROŽNIKI PROTI MARSOVCEM, franc. barv. komedija Režija: Jean Gireault Igrajo: Luis de Funes, Mic-hel Galabru Pripominjamo, da obstoji več vrst teh receptov za bezgov sirup. Nekateri prekuha-vajo vodo preden namočijo bezeg vanjo, drugi spet dodajajo različne količine citronske kisline (4 do 6 dkg). Tudi čas namakanja je različen: nekateri pustijo bezeg v vodi le 24 ur. Vendar končni rezultat je enak. Bezgovo cvrtje Potrebujemo: 1/2 1 mleka, 2 rumenjaka, sol, približno 35 dkg moke, sneg iz dveh beljakov, žlica ruma ali kisa, olje za cvrenje, sladkor za posipanje in 20 lepih bezgovih cvetov. I/, mleka, rumenjakov, moke in soli naredimo tekoče testo in mu nazadnje primešamo sneg iz beljakov ter žlico rumu ali kisa. Testo je rahlejše, če nekaj časa stoji, da škrobna zrnca nabreknejo. V tem primeru dodamo sneg, rum ali kis šele tik pred uporabo. Bezgove cvete operemo pod rahlim curkom in dodobra osušimo. Cvet za cvetom po-makamo v testo in oevremo. Bezgovo cvrtje lahko ponudimo potreseno s sladkorjem in damo zraven kompot ali ponudimo nesladkano s solato. zdravilno bezgovo cvetje Bezgovo cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se prične potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki jih vsebuje čaj, daleč večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, da povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. In še to: bezgovo cvetje nabiraj mo le ob lepem vremenu, sušimo pa v senci, obešenega na vrvici ali na tanko razporejenega na papirju. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Mtrcalor DELIKATESNE NAMAZE s hrenom, gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mihlitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO kako preprečevati nastanek komplikacij pri sladkorni bolezni Če se je že moralo zgoditi, da smo zaradi dednih činiteljev in načina življenja zboleli za sladkorno boleznijo, je zelo pomembno, da se izognemo zapetljajem. ki so za bolnika lahko tudi usodni. Naštevanje vseh možnih zapetljajev bi presegalo obseg in namen tega prispevka, zato bomo ostali pri splošnih navodilih. Prvo pravilo je, da mora biti vrednost krvnega sladkorja čim bliže normalni vrednosti (med 3,5—6 m mol/L). To bomo dosegli z izjemno disciplino v hranjenju,gibanju in jemanju zdravil, če nam jih zdravnik predpiše. O načinu življenja in prehrani bomo najbolje poučeni na posebnih tečajih, ki jih za sladkornike organizira ali dispanzer za diabetike ali društvo diabetikov. Bolnik s sladkorno boleznijo mora biti poučen o sestavi hrane, o kalorični vrednosti, možnostih zamenjave. O tem je dovolj napisanega gradiva, ki se lahko kupi v knjigarni ali neposredno v društvu diabetikov. Hranjenje mora biti vsklajeno z gibanjem in delom, oboje pa z jemanjem tablet za znižanje krvnega sladkorja ali z injekcijami inzulina. Pri dogovoru z zdravniki na Gorenjskem, je nujno, da gredo vsi novoodkriti diabetiki v dispanzer v Kranj ali na Jesenice, na vse kontrole pa tudi bolniki na inzulinu ali s kombiniranim zdravljenjem — s tabletami. Pri svojem zdravniku v zdravstvenem domu lahko dobi diabetik recepte za tablete, ki pa morajo biti vpisane v izkaznico zadiabetike, inzulin pa le do naslednje kontrole pri specialistu v dispanzerju za diabetike. Zdravniki iz zdravstvenih domov menimo, da niso potrebne stalne kontrole diabetikov v dispanzerju, ker je možno take kontrole opraviti tudi v zdravstvenem domu. Tako bi se lahko specialisti v večji meri posvetili bolnikom, ki morajo zaradi teže bolezni in posebnega zdravljenja (inzulin, kombinirano zdravljenje s tabletami) redno na kontrole v di spanzer. O tem pišem, ker je ustrezna obravnava bolnika s sladkorno boleznijo — seveda ob disciplini bolnika — edini možen način preprečevanja ali vsaj odlaganja nastanka zapetljajev. Sicer pa kaže še enkrat prebrati nasvete o preprečevanju nastanka sladkorne bolezni iz prejšnjega tedna. Veljajo namreč tudi v preprečevanju nastanka zapetljajev. Posebej lahko računamo na možnost zapetljajev, na iztir janje sladkorne bolezni pri težjih boleznih in poškodbah, prekomernemu pitju alkoholnih pijač, duševnih pretresih, v času nosečnosti. Svetujem, da zdravnika (ki še ne ve, da imate sladkorno bolezen) vselej opozorite na svojo bolezen, ker mora to upoštevati pri nadaljni obravnavi in oskrbi, predvsem pri predpisovanju zdravil, od katerih nekatera višajo vrednost sladkorja v krvi. Bolnik z neurejeno sladkorno boleznijo lahko izgubi zavest zaradi previsokega ali prenizkega krvnega sladkorja. Bolj se bojimo prenizkega krvnega sladkorja (hipa). Ker nezavest nastaja postopoma s predhodno slabostjo, znojenjem, zehanjem, bomo poslabšanje preprečili s kocko sladkorja ali bombonom. Če pa je že nastopila nezavest, ne smemo poskušati vlivati bolniku v usta sladkorne vode, ker se lahko zaduši. V takem primeru moramo nemudoma poklicati zdravnika, ki bo pomagal z injekcijami. Kronični alkoholik, ko zboli za sladkorno boleznijo, ima velike možnosti, da bo bolezen spremljana z zapleti in ni v dobri koži. Trdimo, da sta alkohol in sladkorna bolezen zelo velika nasprotnika. Isto velja za kadilce. Pri sladkorni bolezni pride do sprememb na ožilju — podobne težave pa povzroča tudi nikotin. Zato sladkornemu skrajno resno odsvetujemo kajenje. dr. Tone KOŠIR J »Ohctvarji« danes na Gorenjskem wwvw Ohcet v Ljubljani se je začela že v torek S^ZrS^S klorne skupine iz Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Pozno zvečer, ko se bodo vrnili z Jezerskega, pa se bodo zbranim predstavili tudi poročni pari. V soboto, 30. junija, pa bo seveda v Ljubljani glavni dogodek: poroka. Že dopoldne bo vrsta prireditev. Tako bodo ob 11. uri na Pogačarjevem trgu krajani Srednje vasi in Vranje peči iz Tuhinjske doline prikazali nekatera že skoraj pozabljena kmečka opravila. Ob 15.30 se bodo ženini s spremstvom v kočijah odpelja li s Trga francoske revolucije po Gosposki ulici preko Novega trga in Čevljarskega mostu do Mestnega trga in magistra Že od torka je v Ljubljani vse v znamenju slovenske oh-ceti. Vrste se promenadni koncerti, nastopajo foklorne skupine. V sredo zvečer so v križankah slavnostno otvorili ohcet s predstavitvijo nevest in ženinov. V četrtek so jih peljali na slovensko obalo, v Piran, Portorož, v Postojnsko jamo, v kobilarno Lipico. A kljub temu, da so bili neveste in ženini na Primorskem, je bila Ljubljana tudi v četrtek zvečer ena sama godba, pesem in en sam ples. Danes je na vrsti Gorenjska. Poročni pari bodo ob 12. uri sprejeti po starih slovanskih običajih na Titovem trgu v Kranju, ob 14. uri jih bodo po- zdravili vaščani Preddvora. Tu se bodo poročni pari sprehodili skozi znani preddvorski graščinski drevored. Po kosilu se bodo odpravili na Jezersko. Ob 16. uri naj bi Jezerjani za poročne pare priredili sprejem pred Kazino. Ob 16.30 pa bodo že nakladali balo na kmetiji pri Šenku in balo potem prepeljali do Planšarske-ga jezera. Tu se bo približno ob 17. uri pričel prikaz starih pastirskih običajev in planšar-skih opravil. Pa seveda veselica, ki bo trajula pozno v noč. V Ljubljani pa bo ta vecei na Pogačarjevem trgu pri ljub ta, neveste 86 bodo pa prav tako odpeljale s Trga francoske revolucije, vendar po Vegovi ulici preko Trga osvoboditve, po Wolfovi ulici do Prešernovega trga in preko Tromostov-ja in po Stritarjevi ulici do magistrata. Ob 16. uri bo vseh 20 parov iz Avstrije, Čehoslovaške, Francije, Italije, Luxemburga, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije" na magistratu dahnilo svoj »da«. Ob 17. uri se bo svatovska povorka z mladoporočenci v spremstvu več kot 2000 svatov — narodnih noš, follklornih skupin, zborov, godb na pihala m drugih skupin iz tujine in domovine preselila na gospodarsko razstavišče. Ob 18. uri se l)«' na ploščadi gospodarske- ga razstavišča pričelo svatov nje in svatovska pojedina. Vmes bodo nastopale folklor-ne skupine, trije narodno-zaj bavni ansambli, humoristi drugi. Vstop je prost za vsako! gar in vsak si tudi lahko naroči svatovsko kosilo. Plesalo se bo pozno v noč. V primeru dei j a bo prireditev v hali A. V mestu pa bo ta čas prava veselica za vse ljubitelje plesa. Na Pogačarjevem trg" bodo igrali ansambli Romana, 12. nadstropje ter ansambel ljubljanski gostinci pa bode skrbeli za dobrote. Na Pogačarjevem trgu pri ljubljanski tržnici bodo kuharji Emone pekli tudi vola na ražnju. Torej, zabava za vse! V ponedeljek, 2. julija bodo poročni pari odpotovali preko Sarajeva v Dubrovnik. D. Dolenc NOVO V KINU Za francoski film DILITIS pravijo, da je obdelal seksualne teme na umetniški ravni. Bilitis je ime dekleta, kije na pragu seksualnega življenja in čuti in ve, da se pred njo odpira nov svet. Neizkušena in naivna še ne more svojih želja in potreb izpolniti povsem, vsaj ne toliko in na način, kot bi to želel njen erotični naboj. . . Ameriški film ABSURD V GROZU1VI NOČI prikazuje dramo f)rebivalcev mirnega mesteca na obali jezera, ko se pojavi monstrum, človek, v katerem so se pojavile absurdne biokemične spremembe, zaradi česa je v njem silovita mržnja do človeka. V neki dolgi noči groze pusti za seboj celo vrstno groznih ubojev, dokler meščani, ki jih vodi sposoben policijski inšpektor, ne ustavijo to krvavo orgijo. V filmu upa tudi Kdmun Burdom, naši publiki znan iz filma »l*rinc študent«. /a hodno n emška e rotičnu komedija BATRICIA pa govori o življenju dirkačev. Hen Miller. voznik dirkalnih avtomobilov ima finančne težave, ker mu je Lord Kuk zaplenil poslednji dirkalni avto- vzrok so veliki dolgovi. Bi pa Kak šc sodeloval z Miller jem, vendar le pod pogojem, da ta vzame njegovo hčer Batncio, ki ima sicer zaročenca, a ta očetu ni po volji. A kmalu zatem Lord Kitk doživi srčni napad in umre. '/.daj se začne borba Za Kukovo dediščino. Razplet je nepričakovan . . , J KINO KRANJ CENTER - 2H. juniju; amer ban: srhljivka ()1\)K SMRTI ob lf>. IS o, tO uri, jo. juniju; amer barv irhljivka OTOK SMRTI ob Iti. IX. in HO uri. premic ra nem. barv. erot. filma PATRU 7/1 oh ti uri, i. juliju; ital barv film RAZBOJ SIK Z MODRIMI OČMI ob lil uri. nmrr bare. srhljivka OTOK SMRTI ob P.,. // (n 19. un. amer l>un<, srhljivka AliSI KI) \ GROZLJIVI NOČI 09 21 un, 2. in J juliju; amer. ban', srhljivka ABSURD V OKO/ /.//r/ MOČI ob m. is. in 20 uri, i >o 3 n> liju; franc ban: erot. drama Kil 11 IS ob !(>.. IX. in 20. uh kranj STORŽtC - ju. juniju, nem ban- erot film RESNIC'XI /(iODHE 2 del ob io, is in tO uri J0 juniju, ital barv film CRNI PIRAT ob Iti. in IX. itn. nem barv. erot. film Nt i NINA l .11 lih /I NSKA PISM I Ob ffl uri 1. juliju; um, r hurr fant film PEKEL V \ESOJJV ob N m IX. un. /ran, ban- erot film KI.lh.XII MAPAMI CIAUDE ob lli uri, premiera (rune ban erot filmu lULITIS ob 20 un. 2.juliju: srnin hurr ljub film I ARMI \ I/ GRA NADI uh 10. is ,„ :>o .1. juliju; um, i barv krim. film KOMA — NA MEJI SMRTI Ob "i. IX. in 20 un. t juliju; n.il barv, akcij, film ZAKAJ RAVNO Ml M ob li it, IH. un, avst hurv. krim. film NENAVADNI ROV ob Iti m 20 un, 5. juliju; -pun barv akcij, film PRODAJALKA Vl.lOI K ,,h IV, 18. in 20. »n m/iC M Junija ; ami-r ban- film II I.EEON ob IX. in 20 un. premiera umri hurv filma AIIS1 KI) \ (, RO/IJI [ I \OM oli 22 uri, I. juliju; ume, hurr film ROI lih' BOG7E ob 15. uH, amer barv voh film TELEFON ob 17. nt 19 un. picmtcru ne,,, barv erot. konic,liic PATKICI A ob ti un, 2. juliju; amer barv dokinu, i, film NE\V VOKŠKI MH I „1, |f ,„ ■„ „,, .'{.juliju; a, il barv pusi fUm ČRNI VIKA I ob IX m ■>() url 4 juliju; ume, hurv /i/m PEKU V I / .so/.// ob is n, M uri .i ,„l, ju; amer hurv (,l„i l'IRAXIIA oh IX ,n 20 uri KAMNIK DOM - M inniju; um,-, hurv film NEW VORŠKE VO( I ob IX in 20 un. franc hurv erot diumu lill.lTIS ob 22. un. 1. juliju; ital ban- film /A K A.I RA VNO MENI ob 15 un. amer ban: erot. Iilm |VfW VORŠKI Xt XI ob 17. in 19 un. premiera nem barv erot filma NUNINA l.lt HI //A.SK.l 1'ISMA ob 21 un. 2. In J. juliju; nem hurv erol film NININA IJU-IIE/l\NSKA 1'ISMA oh IX 01 20 uri. I. juliju; amer barv akcij, film TI RANI IA ob IX. in 20 uri, 5. juliju; spon barv ljub. drama (AR M EN t/. GRANADE ob IS. in 20. un JESENKI RADIO M juniju: um,-i barv film KAMI().\ SMRTI ob 17. in I!) uri, premiera amer barv srhljtvke AH SI Rl) V GRO/.UIVI NOČI ob 21 un. JO juniju; ital hurr vojna drumu KO/A ob 17 in lil un. t. juliju; danski barv erot film MORNARJI V POSIEIJI oh 17 m 19. un, 2. juliju; Ital barv akcij filin /A KAJ RAVNO Ml M oh 17 i/i 19 un. J. juliju; mehiški ban krim tilm PODGANI / ASFALTA oh 17 in 19 un. I. juliju; a mer barv srhljivka OTOK SMRTI ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 2*1 juniju; amer ban eioi i,I,,, XI U X >KSKl NOl I ob It. ni 20 uri, 30. juniju; a me i hurv akcij film KAMION SMRTI nb IX in 10 un. I juliju amer barv akcij film KAMtOl\ SMRTI ob IX in 20 uri nem barv erot Iilm RESNI-( M /GODU! H del oh ''(> un, 2. juliju: spun hurv f,In, PRODAJALKA VllOi H Ob It m tO uri, X juliju; urstral hurr krim film \t\a\ \d\i rop op 18, "• '" Uri I juliju; ital. barv film (''RSI RAT Ob IX in tO on. .».juliju; ume, l',,,r krim film kom i vi w/ '/ SMRTI ob IX m 20 ur, KRANJSKI GORA 29. juniju; ital ban- akt ij tilm /AKAJ RA\ \0 Ml \/ ob 17 uri. JO. juniju; um,-, hun komediju k im) .st- ZNEBITI SVOJEGA SEJA ob 19 "i i. J. juliju; nem hurr erol koinedliu PA IRK IA ob 19 uri DOVJE - I. juliju, ume, bati komedija KAKO SI ZNEBITI SVOJEGA SEFA ob M UH, o juliju; nem hun trOl 1>A~ IRK Ia oh .'II un DI Pl H 1 JO juniju; hongk film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 20 url I. juliju: meh huti knm film IH)DGANl /. ASEAI.TA oh IS m 2i> un. I. julija: hurr erar film PATRICIA ob 20. uri, 5. juliju; hongk. barv. film PING pong ob 20 un Radovljica 30. junija: franc. ban. film Š< >K ob Ki. uri, angl. barv. put. film ZA-KI.AI) V IZGUBLJENEM LETALU ob 20. uri, 1. juliju: angl. ban: pust. film za-KlAD \ T/G l BI J ENEM letali ob IX uri. jugosl hurv. film balkan eks-PRI.s ob 20 uri, 2. in 3. julija: franc. barv. film ŠOK ob 20. uri, J. julija: jua.r. hurv film BAl KAN EKSPRES ob 18. uri, amei ban- film OFICIR ix gentleman ob 20 uri, 5. julija: hongkon. ban: ; tilm LETEČA TOLPA oh 20. uri HI.KI) - 2». junija: amer. ban: groztf. \(H ČAROVNIC ob 20. un. 30. junija: amer barv. film VBOD Z NOŽEM ob 18. in 20 uri, I. julija: umor. barv. film OFI-CIR IN GENTLEMAN ob 18. in 20. un. 2. m 3 julija: angl. ban: pust. film zaklad \ IZGUBLJENEM LETALU ob 20. uri, 4. julija: franc barv. film ŠOK ob is. m 20, uri m H11VI — 20. junija: amer. ban-. fUm al K IR 1 \ GENTLEMAN ob 20. uri, 30. junija: amer barv OFH IR ix gentleman ob IX. un. amer. hurv. grozi). noč čarov-\K ,,h 'd uri. 1. julija: amer. ban: film \ Rt )D / NOŽEM ob 18, in 20. un. h. julija: ban pust. film zaklad V izguBI U VEM I I I Al I' Ob 20. un SKOFJA LOKA »SOKA« - 29. junija: ,, ,.,-,„ tilm ( h'XI PESEK nb 18.30 in 30. junija in I. julija: amer. komedija im UMI ob 18 oi 20.30, 2. julija: amer. komedija TOOTSIE oh 20. uri 3. julija: „„,„. komedija TUDI BANKIRJI IMAJO ni sd ,,/) '.'11-30. 4. julija. II Dl UASKIRJI IMAJO DUŠO ob 18.30 in , julija: im/ itrama Ki )/A ■ ŽELEZNIKI »OBZORJE* - 29. junija amer komedija TOOTSlEob !,Y30 in 20.30 30 junija: amer drama ČASTNIK is , .'/i MM\ ob 20.30, 1. julija: amer. , častnik in GENTLEMAN ob 18,Jn V,,!.2. julija: švic erot. ČRNI PESEK £ •n w I. juttj«! h<)nVkon knm- Z1'"' HUDIČ MORU K ' Ob 20.30. ...H i \\l 29. junija: ami • , /v GENTLEMAN ob l8. £ ., „,, i julija: hongkon. kriminalni fnm MORILEC ob iS. un. 3. julija; itQl iiidk drama KOZA ob 21. uri. K, 29 JUNIJA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 9. STRAN GLAS NAGRADNA KRIŽANKA TELEVIZIJSKI SPORED sobota, 30. 6. • 5.20 Poročila - 15.25 Ciciban, dober dan: Soline -••5.40 Zgodba o Poluhcu: Poluhec in razbojniki -15.55 Zgodbe iz Nepričave, -troška serija TV Beograd -Modrost telesa: Težko iihanje, angleška dokumentarna serija - 17.15 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka -18.00 Dokumentarec mese-Kolizej — ponovitev -•8.45 Čudeži narave: Pelikani, kanadska poljudnoznanstvena serija - 20.00 Kenny Rogers kot hazar-JW, ameriški film - 21.30 Zrcalo tedna - 22.00 Pop de-^vnica, glasbena oddaja -3.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Menihovo pokrivalo, »vjetski film - 18.00 Po Ti-''Jvih poteh, otroška predava - 19.00 Slovensko ljudska glasbila in godci: Violinske citre, oddaja TV Ljubljana - 20.00 V družbi z . . ., zabavnoglasbena oddaja - 20.30 Feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Kdo je ubil Kennedvja, kanadski dokumentarni film - 22.40 Poezija TV Zagreb I. program: 10.20 Zabavni koledar -17.30 Sedem TV dni - 18.00 Poročila - 18.15 Mali koncert - 18.30 To je to, dokumentarna oddaja - 20.00 Jane Eyre, ameriški film -22.00 Za konec tedna NEDELJA, 1. 7. 9.05 Poročila - 9.10 Živ žav, otroška matineja - 10.00 Modro poletje, ponovitev španske mladinske nanizanke - 10.25 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 11.45 020, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja (do 13.00) - 14.55 Poročila - 15.00 Tacen: Mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah — Tacen '84, prenos - 17.00 Letniki 1960 — 1970 - 18.00 Veliko ameriško lepotno tekmovanje, ameriški film - 20.00 P. Prličko-A. Rusi: Komedijanti, nadaljevanka TV Skopje - 21.25 Slovenci v zamejstvu - 21.55 Športni pregled - 22.25 Poročila Oddajniki II tv mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 17.00 Test - 17.15 Ciklus sovjetskih filmov »Osvoboditev«: Ognjena mavrica - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Verdi: Trubadur, TV opera - 22.25 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija -23.15 Poročila RADIJSKI SPORED SOBOTA, 30. junija ?Vvi program •-30-8.00 Jutranji program -ba - 8.05 Pionirski ted- * - vmes: Počitniško po-Movanje - 9.05 Z glasbo v ifter dan - 10.05 Svetovna *portaža - 10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi -1.30 Srečanja republik in »krajin - 12.10-14.00 Nasi "'•stušalci čestitajo in pojavljajo - H.05 Kulturna anorama - 16.00 Vrtiljak -IfO Poročila - 17.05 Špotajmo svet in domovino iO 00-23.00 Oddaja za fc>lo-tace po svetu - 23.05 Lite-*ni nokturno - 00.05-5.00 •očni program - glasba NEDELJA, L julija Prvi program /JO-a.OO Jutranji program -pasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9 05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Nasi V'*Jušalci čestitajo in pobijajo - 14-05 Nasi po-%£i čestitajo m *WHaio - 14-20 Humo-Jkatega tedna - 15 frka reportaža : 15-W V, amaterski zbori -17.05 ljubljene operne metodi *-17.50 Zabavna radijska *a-19.35 Lahko noč, otro •i ■ 19 4-S Glasbene razgled-V? 20.SS2.OO V nedeljo *ecer - 22 20 Glasbena tn- w 1 Jih 23 05 Literar-Jaamladih-2J.uo •'nokturno - OU-up*-* * program - glasba %EDELJEK, 2. julija ''■vi program 'JU.00 Jutranji prog«^ iasba - 8.05 Počitniško po potovanje od strani do strani - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev -Iz naših sporedov - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 3. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za 11-05 Ali poznate - 16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 21.05 Radijska igra -23.05 Literarni nokturno -23.15 Iz filmov in glasbenih revij - 00.05-5.30 Nočni program - glasba SREDA, 4. julija Prvi program 5 00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Praznična otroška oddaja ob dnevu Borca - 9.05 Praznična matineja - 10.05 Praznična oddaja IPP - 14.30 Koncert nagrajencev radijskega tekmovanja mladih glasbenikov - 15.45 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak melodij - 17.02 Prazni- čna oddaja IPP - 18.00 POP delavnica - 20.25 Variacije na puntarsko pesem - 21.05 Večerni spev - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Četrtek, 5. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... - 12.10 Znane melodije -14.05 Enajsta šola - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Radioteka -18.30 Mozartova Kvarteta za flavto in godala - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer -23.05 Literarni nokturno -23.15 Paleta popevk jugo-slovenskih avtorjev 00.05-4.30 Nočni program -glasba PETEK, 6. julija Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -10.05 Rezervirano za ... -11.05 Ali poznate ... - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 Segej Pro-kofjev: »Zaljubljen v tri oranže« suita iz opere -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Gremo v kino - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA ERŽENA I zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in so-SHnm za podarjeno cvetje, izražena sožalja in zadnje Se pmstvo Hvala tudi njegovim nekdanjim sodelav-iaie Živila Kranj in sodelavcem kolekti-cernŽivila — Maloprodaja in Planika Kranj ter gasil-V°V cem, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ob boleči izgubi dragega brata, strica in nečaka ANDREJA KERŠIČA iz Dupelj "rav lepo zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, pev-se p zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo oprav-°ern noereb. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenut-lJen F kih, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Duplje, Hrastnik, Preddvor, Tržič, 23. junija 1984 PONEDELJEK, 2. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 18.45 Vam — glasba za mlade -20.00 Drago Jančar: Disi: dent Arnož in njkegovi, posnetek predstave SNG Drama iz Ljubljane - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik - 18.15 Zgodba o pradeklici, otroška serija - 18.30 Rdeča kapica, otroška serija - 18.45 Za soncem, glasbena oddaja - 19.00 Športna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Poročila -20.55 Zabavnoglasbena oddaja — ponovitev - 21.45 Dinastija, ameriška nadaljevanka TOREK, 3. 7. 17.50 Poročila - 17.55 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec premagal stepnega volka, lutkovna serija - 18.15 Festival folklore Bitola 83 -18.45 Pisani svet: Palčki nimajo pojma 1. del - 20.00 Si-grid Undset: Jenny, norveška nadaljevanka - 21.30 Ameriški Slovenci v Gre-ensburgu — reportaža ob 22. konvenciji Slovenske narodne podporne jednote -22.00 TV dnevnik II - 22.15 Julija (Nadežda Pavlova v baletu Romeo in Julija S. Prokofjeva) Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik -18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Glasba za mlade -19.30 TV dnevnik - 20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Boj proti fašizmu, dokumentar-no-mozaična oddaja - 22.50 Galeb, epizoda iz nanizanke Nepokorjeno mesto -00.00 Poročila SREDA, 4. 7. 8.55 Poročila - 9.00 Zvoki z osvobojenega ozemlja, glasbena oddaja - 9.30 Akcija, slovenski film - 10.50 Maribor: Proslava ob dnevu borca, prenos - 12.00 Poročila (do 12.05) - 15.40 Poročila - 15.45 Etosha — kraj suhe vode, poljudnoznanstveni film iz ameriške serije Zemljepisne posebnosti 16.40 Revolucija in glasba - R. Gobec: Jelenov žleb, kantata za zbor in orkester - 17.00 Cvrano de Bergerac, ameriški film - 18.45 Čas, ki živi: Pisec monografije 20.00 Film tedna: Pohujšanje, jugoslovanski film ■ 21.20 Revolucija in glasba Taborišče Ravensbriick, plesna upodobitev - 22.05 Poročila ČETRTEK, 5. 7. 18.00 Poročila - 18.05 Zugo in njegova senca, 1. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča -18.50 Želeli ste — poglejte, poučno-zabavna oddaja -20.00 Lov za zakladom, kviz francoske TV - 21.05 R. Ca-stellani: Verdijevo življenje, italijanska nadaljevanka - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje - 18.45 Spomini na »Mladino« — l.del -19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer — B. Stan-kovič: Nečista kri, gledališka predstava Narodnega pozorišta Niš - 22.30 Poročila PETEK, 6. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Jazz na ekranu - 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Marlo-we, angleška nanizanka -22.00 TV dnevnik II - 22.15 Stanovalec, francosko-ame-riški film Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik - 18.15 Majske igre 83, otroška oddaja - 18.45 Silhuete, oddaja narodne glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Maribor: košarka Jugoslavija : Nike Nit Allstars, prenos, v odmoru ... - 21.30 Nekaj domačih popevk - 21.45 Nočni kino: Potujoči Bordel, Ameriški film - 23.30 PJ v plavanju, reportaža iz Splita OPOMBA: Zagreb: 18.30—20.00 Hokej na travi — turnir narodov Jugoslavija : Švica Rešitev nagradne križanke z dne 22. junija: kastav, Amarna, tortar, Kardelj, porto, IA Step, Ina, Alpe, zibka, Rac, Teksas, Iča, Orsini, Ta, MT, Nan, Ankara, tla, Jarama, SR, peni, piča, Anand, Ali, Ajdovščina, Rea, emirat. Prejeli smo 123 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme A'bin,B vsaki povod nji jih je bilo /eni lji.šče polno, /.uto je bila tudi obolevnost živine na tem območju večju. Zaradi nesnage so povodnjl vse bolj ogrožale tudi podtalnico Sorskega po Iju. Območna vodna skupnost Gorenjske se je 1979. leta lotila ree,ul.k i je tega obinorju Projektanti in izvajalci so se nekajkrat sestali z lastniki zemljišč oziroma kmetovulci. Med slednjimi je hil namreč še posebno \ elik interes /a to. da hi i m < opi uvijenih regulacij skih delih i/gubih čimmunj zemljišč Zato je na tem ob moč j u prišlo do zares /murni ve izvedbe regulacije. Modulacijska dela v Sloveni ji v glavnem potekajo v tako imenovanem dvojnem profilu, Prednost tovrstne regulacije je ustaljenost, enostavnost in tudi cenenost Taksna Izvedba pa mm precej slabih strani. Z njo se pfavilomu vodna skup nosi obveže, da bo skrbela zu sekanje grmičevja . . .). Precej-sen del zemljišča je skoraj neuporaben in čez čas na njem ni mogoča niti ročna košnja. Zato so se na trikilometr->,keni odseku od Žabniee do Trate odločili za drugačno izvedbo, za tako imenovani enojni in odprti profil z neprepustnim dnom. Takšna izvedba je sicer dražja Danes, po petih letih, pa se že bogato obrestuje Lastnik, zemljišč so ,,, podprli in se hkrati obvezali, da bodo bre/ine potoka redno vzdrževali. Dno korita je danes pustno, zato onesm ne more pronicati v . co. Korito je široko okt metra. Brezina se dviš enojnem profilu in blageo klonu. Lasto** ? obe brežini zasejati s traj jih zdaj lahko strojno kcm O tem smo se lahko prepr pred dnevi, ko smo si ogl' to območje. Druga prednost izvedi enojnim profilom pa je ta ^ je celotno zemljišče na ^ straneh regulacije že spj ^ no za kmetijsko obdelava ^. rito regulacije je namreij t«j-jektirano na 20-letne voj l zadnjih petih iou'r. >t s /godilo, da bi potok narađ l liko, da bi spet žalil zernl ^ kot nekdaj. Zato je razug da lastniki zemljišč kmetovalci takšno nes zelo pohvalijo, kaže, da bi v izvedbi profilom na tri kilometrj gem odseku izgubili prfl tri hektare zemljišča (pe trov zemljišča na vsaki korita). Enojni profil pa goča košnjo tudi na teh tih metrih širine. Na bljenih treh hektarih z< šča od Žabniee do Trate leto lahko »preživi« i osem glav živine. Rel^ dražja izvedba se je to bogato obrestovala. iT '-"•1 izven I 3 i z d v (m ki REPORTAŽA PETEK, 29. JUNIJA 1984 11. STRAN O LAS eničani lovijo rdeči lokrogli mizi zagrebškega Vjesnika so Jeseničani prikazali, kako za varstvo okolja — Največ prispeva železarna, ki ga tudi >lj onesnažuje lice — Jeseniška obči-uvrščena v tretje ob--zaradi onesnaževanja je zato morala napra-ijski program. V zad-■r-*-Jh letrh so v železar-I'£ glavni onesnaževalec, J""*li za take ukrepe, da rh* ne mer^ne naprave na H*Jiicah pokazale popolno-.^f^gačno sliko, ^fl^venskem merilu in po ^ritanju številnih Jeseni->n*".eljajo Jesenice še ved-^' "esnaženo mesto. Ven-j po povprečni onesnaže-I "=ka šele na 23. mestu v FJi, saj letos januarja, v /"•sezoni, niso niti enkrat r$ maksimalno dovolje-J«oncentracije žveplovega a^a- »Slovijo« po rdečem ^ prahu, a tudi po tem 135. mestu v Sloveniji, za črno metalurgijo 1 podatek. ■ Pašnih usedlinah, ki pa W& niso škodljive, bi bili j^ona slabšem. Tudi vod-«Wake nimajo čistilne na-• Reka Sava je žal še J&nesnažena, česar Jese-oe občutijo, toliko bolj boleče za nižje ležeče * občine, ki črpajo ška železarna se zave-je varstvo okolja ži-pomembno vpraša- nje. Žveplovega dioksida je manj v zraku, odkar so mazut nadomestili z zemeljskim plinom in tako kar za polovico zmanjšali onesnaževanje. Okolica železarne je trpela zaradi hrupa, sedaj so ga z nemajhnimi stroški pomembno omilili v Podmežakli, kjer so kompresorji zdaj tišji, in na Beli, kjer okolice generatorji več ne motijo. Najpomembnejša ekološka naložba v vrednosti 180 milijonov dinarjev pa je odpraševal-na naprava, ki dnevno ulovi 7 ton prahu, 9 ton pa po predvidevanjih še vedno uide v zrak. Ta naprava s stroški obratovanja obremenjuje lastno ceno jekla s 4 odstotki, kar seveda pomeni, da se železarji zavestno odrekajo delu dohodka, da bi kar najbolje varovali okolje. Žal je pri tem dosledna le železarna. Lani je zbrala tudi 150 ton odpadnih olj in jih prodala Petrolu, prah pa koristno prodajo cementarni v Anhovem. Zavedajo se, da bodo stare metalurške peči še naprej onesnaževale, čistejši zrak bo omogočila šele z izgradnjo nove elektrojeklarne. Kadarkoli govorimo o varstvu okolja, kažemo s prstom na velike onesnaževalce, popolnoma pa pozabljamo na ostalo industrijo, na promet in transport. Po nekaterih podatkih iz Združenih držav je posebno transport pomemben onesnaževalec, včasih večji kot industrija, da ne govorimo o kaloričnih centralah. V jeseniški občini so že pripravili projekte za čistilno napravo, ki bi zajela dve tretjini odpadnih voda in veljala 180 milijonov dinarjev. Pravijo pa, da bi morale biti investicije za varstvo okolja deležne večjih bančnih ugodnosti in kreditov. Ponovno naj bi razmislili o tem, koliko pomenijo za človekovo zdravje in počutje čista voda, zrak in okolje nasploh in tako tudi prednostno obravnavali prizadevanja na tem področju. Sleherni, še tako majhen korak v ekologiji je vreden priznanja. Kaže, da se počasi le spreminja naša miselnost. Zato tudi ni nepomembno, da so v jeseniški občini zaprli vsa divja odlagališča, jih uredili in tako pridobili 8 hektarov pašnih površin, na vseh drugih pa se udejstvujejo pridni vrti-čkarji. Kar najhitreje pa naj bi odprli centralno deponijo na Mali Mežaklji, ki bo imela vse ustrezne filtrske naprave in bo popolnoma varna za oko- lje- D. Sede j poln »led je ves junij ir s*» vedno nosi zastavo našega turizma, je te dni turistični utrip Hoteli so polni, na blejskih ulicah je pravi vrvež, razpolože- Nnem ritmu direktorjem Hotelsko-turističnega "kušali izvedeti, kakšna bo letošnja turistična žetev, kakšni so blejski pvinern ~i.i.lrtni dnevi, ki ne morejo napolniti kopališč ob jezeru. V ai< e k^^/onV Ažmanom, direktorjem Hotelsko-turističnega podjetja Jgvoru P^načiii'in problemi 1 ^šna je zasedenost blejskih hotelov?« ¥.'kot lani, v prvih petih mesecih za il/'f-tkov, junija celo za 20 odstotkov. V ] 50 bili v petih mesecih boleli zaso-tno, kar kaže, da je bila zimska aif^ijša. Junija pa so hoteli 90-odstot.no sM torej polni. Povećalo sv je število tu-oBpkv, 15 odstotkov več jih je kot lani, :'nacib gostov pa je upadlo /.a Hi odsto blejskimi gosti 90 odsto-?4 ''v. v prvih petih mesecih pa je bilo ■dKfostov 36'odstOtkov in 04 odstotkov do J-Do konca septembra bo Bled poln, kar rmr°tkov gostov bodo tujci. Med njimi je itj;Angležev, sledijo Zahodni Nemci, Ni-eT7-- v zadnjih dveh letih prihaja tudi vse m^rikancev, ki jih v glavnem I''rv ki Dubrovnik kombinira /. Ble- dT'tfiko postelj lahko letos na Bledu po-;J%Već kot lani?« rn^prt je bil Goltov apart.majski hotel Sa 4 julijem bomo odprli penzion Mlino in jknso Trst, v slednjih dveh je 110 ležišč, ifF&Ltem še depandanso Korotan, v kate-i Ježišč. Vsega skupaj je torej letos na /500 novih ležišč. Dejansko lahko rečem saj se zaradi zastarelosti v depandan-if,so sedaj prenovljene niso več prodaju-Pem na novo je bila zgrajena le Savica. J* tako letos z dokaj majhnim vložkom vse skupaj je veljalo 300 milijonov W*v, dobil 500 novih ležišč.« {^tiko ste na Bledu letos dvignili cene ?« M za individualne goste, ki so v dolar-fetale na lanski ravni. Aranžmajske ce tišje od 4 do 8 odstotkov. Izvenpenzion-ptepa so glede na lanski december- višje ^dstotkov." Bledu srečamo veliko Angležev, pred- trejših?« isk angleških turističnih agencij je .Vendar skušamo na Bled spet phpe . j individualmli gostov, ki so seveda potrošniki in jih je Bled nekdaj imel ^Posebnimi ponudbami želimo privabiti Tjcupine, ki bi se vec zadrževale na 'zadnjem času seje struktura gostov -a predvsem na račun gol listov, opaža-Rda zaradi novih teniških igrišč. Na bo ietos veliko več prireditev kot v pre-Mih, z njimi smo minulo soboto urad Na Bm vsega bo, težko bi našteli vse. Jugoturs pa je odprl svoj klub, v katerem bo skrbel za boljšo zabavo svojih gostov.« »Kakšni so načrti, da bi na Bledu povečali število postelj, saj, kot kaže, gredo dobro v denar?« »V zadnjih dveh letih smo 40 milijonov dinarjev porabili za izdelavo projektne dokumentacije in za pripravljalna dela. Grobe idejne rešitve imamo, tudi prostorsko so stvari jasne. Razrešena so tudi vprašanja, kot je denimo centralna recepcija ob vstopu na Bled. Novogradnje pa so povezane z izgradnjo blejske obvozne ceste, saj bo le tako razrešen promet na Bledu. Ocenjujemo, da bo z dolgoročnim programom na Bledu moč zgraditi 6 do 8 tisoč ležišč, pri čemer bi ohranili razmerje, da je polovico ležišč v hotelih, druga polovica pa v penzionih, gostiščih, zasebnih sobah. Seveda je tolikšno investiranje povezano s sovla-ganji. V rokah imamo tudi ožji operativni program, ki ga bomo ! razen NEŽNI SPOL IMA VSAKO NEDELJO PROST VSTOP. ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA DO RTC KRVAVEC OBVESTILO vas da bo kabinska žičnica na Krvavec od 30. 6. 84 dalje dan ob 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 16.00 in 17.30 uri. nad 20 oseb bo kabinska žičnica obratovala tudi izven voz- Za skupine nega reda. planinski dom PD Kranj na Gospincu ter Brunarica Na Krvavcu *i ^ Qbeh objektJh je na vo|j0 hladna ter topla pijača in Aerodroma prenočitev (penzionske usluge), hrana ter —,---- n.nine priporočamo predhodno najavo pri koriščenju gostin-Za večje skuj^ a|j pg Aerodrom Brnik gostinstvo 064/25-761, PD Kranj 064/22-823. A|petour DQ RJC Krvgvec komerciala Goran Valič PREVOZOV IN USLUG NA ŽIČNICAH DO RTC KRVAVEC od 30E 6 K1984 dalje SsKAŽIČNlCA KRVAVEC enosmerna vozovnica - e^ratna voz. polna cena Z ^vratna voz otroc, do 10 let ckTA ŽIČNICA. SEDEŽNICA GOSPINCA KABDVOSEDEŽNlCA TIHA DOLINA vratna voz. polna cen _ povrain ^ QtrocJ dQ 1Q |et — Pogina voz. skupine nad 20 oseb Opombe. ^ ^ ^ skupine imajo brezplačen prevoz ~~ 0t,ebna prtljaga nad 10 kg se zaračunava po ceni tovora din 100,00 din 200,00 din 120.00 din 210.00 din 100,00 din 180,00 m n a m a Za dobro jutro, za dober dan, si za poletje omislite novo oblačilo nama veleblagovnica Škofja Loka blagovnica Cerkno KOMPAS- JUGOSLAVIJA Se še niste odločili, kam boste šli letos na počitnice? Pojdite v KOMIŽO na otok VIS, ker traja potovanje do tja samo TRI URE (letalo, avtobus, hidrogliser) ker boste letovali v slikovitem ribiškem mestecu na jugozahodni strani Visa. otoka sonca. stanovitnega vremena, opojnega vonja po rožmarinu in močnega vina ker vas čaka v hotelu popolno udobje ker je tik pod hotelom krasna peščena plaža ker se boste lahko s čolnom vozili na kopanje na eno od prekrasnih plaž v bližini ker boste imeli možnost obiskati Titovo votlino ter svetovno znano Modro jamo ker se boste lahko poveselili na ribjem pikniku ker je cena počitnic v Komiži. v katero so vračunani vsi prevozi, polni penzioni. vse takse in tudi stalno skrb Kompasovega predstavnika NIŽJA, kot za počitnice v enem od portoroških hotelov podobne kategorije ker so izvenpenzionske cene v Komiži med najnižjimi na Jadranu in ne nazadnje, ker se cena počitnic kljub predvideni podražitvi letalskih prevozov ne bo zvišala ODHODI: vsak petek od 6. uri z Brnika Cene: od 10.500 do 16 500 din (odvisno od termina) Dodatni teden od 6.600 do 11.100 din Vse ostale informacije tudi o znatnih popustih za otroke dobite v vseh Kompa-sovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah. S prijavami velja pohiteti, ker je število mest omejeno. inovak© KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KOGP KRANJ TOZD GRADNJE Sporočamo, da bo od 29. 6. 1984 do 28. 8. 1984 delno moten promet na cesti Staneta Žagarja od križišča z Likozarjevo cesto do odcepa s cesto Mirka Vadnova, zaradi izgradnje pločnikov. Osnovna šola DR. JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA Razpisuje po sklepu komisije za razpis dela in naloge RAVNATELJA šole Razpisni pogoji: — da izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujeta Zakon o osnovni šoli, in 511. člen Zakona o združenem delu, — da ima ustrezno pedagoško izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj " v vzgojnoizobraževalnem delu, — da je družbeno politično aktiven in ima pozitiven odnos do socialističnega samoupravljanja in družbene lastnine, — da ima organizacijske sposobnosti, *ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Na ovojnico je treba napisati »za razpisno komisijo«. 0 Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 O LAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 29. JUNIJA 19RA Žirovska Alpina preuredila planinski dom na Goropekah Poslej prijetna izletniška točka ■ (»s Tovarna Alpina v Žireh resnično živi krajem. Tovarna in kraj sta takore-koč eno in isto. kar so doslej pokazali ■/ nešteto primerih. Nov dokaz je preurejen planinski dom na Goropekah. Dvajset let je minilo, odkar je žirov-sko planinsko društvo z udarniškim 'jelom krajanov zgradilo planinski dom a Goropekah Po danes še makadamski cesti kmalu pridete tja. će sreli starega dela Žirov zavijete na levo in se povzpnete tja med griče s prostranimi travniki kjer v naročju smrek rta robu gozda, v miru in svežem zra-ku ždi planinski dom. Pisana je njegova preteklost, lepe in slabe čase pozna Odvisne pač od tega. kdo ga je imel v najemu. Njegov zadnji najemnik je dodobra načel njegov sloves in v Alpini so sklenili, da temu narede konec. S planinskim društvom so se dogovorili, da bodo dom prenesli na tovarno in Alpina poslej bedi nad njim. Zunanje podobe jim niti ni bilo treba popravljati, temeljito preureditev pa je terjala notranjost. Alpina je v prenovo vložila 3,5 milijona dinarjev, veliko so postorili tudi delavci Alpine sami. Pri tem je Alpino vodila tudi zamisel, da bi bil planinski dom na Goropekah lahko prijetno prenočišče za njihove poslovne partnerje, ki dan ali več ostanejo v Žireh. Drugih primernih prenočišč v Žireh namreč ni in poslovneži so morali doslej prespati v škofjeloškem hotelu, kar jim je bilo seveda daleč Tako so torej v Žireh spet združili interes kraja in tovarne Prenovljen planinski dom na Goropekah bodo uradno odprli s 1 julijem Njegov novi oskrbnik, če lahko tako Planinski dom na Goropekah so znotraj temeljito preuredili, na prostrani terasi, ki jo nameravajo pokriti, so no^e mize in stoli. V planinskem domu na Goropekah Alpina je prevzela planinski dom na Goropekah in tako še enkrat pokazala, da resnično živi s krajem. Franko Pišler, novi gostilničar na Goropekah rečemo Franku Pišlerju. kateremu je Alpina dala dom v najem, se je tam že udomačil Marsikaj je že postoril v hiši in okoli nje, prvi Alpinini gostje so že preizkusili njegovo gostoljubnost Franko Pišler je prišel iz Škofje Loke. Ne manjka mu odlične gostinske strokovnosti in izkušenj, sa| je delal v Podvinu in kasneje v Kanuju pri Medvodah Že nekaj časa je iskal možnost, da bi začel na svoje, dobil jo je pri Alpini. Na Goropeke je prišla tudi njegova žena Anči V kuhinji pa se udejstvuje Marija Repaš. »Zame je to izziv,- nam je povedal Franko, »tudi sam sebi bom skušal dokazati, da nekai zmorem« Veseli bodo vsi, če mu bo uspelo, saj je bil dom na Goropekah dolgo časa zane* marjen. Vse torej kaže, da bodo Goropeke postale prijetna izletniška točka za ljudi, ki iščejo miru in oddiha. Franko namreč ne namerava prirejati hrupnih veselic. Glavno bo odlična kuhinja z nizom običajnih jedi ter seveda tudi s posebnostmi. Denimo z doma kuhano žolico, divjačino, občasno tudi z ribami, stalno bodo pekli gibanico, postregli z mikavnimi sladicami. Na prostrani terasi, ki jo kasneje nameravajo pokriti, bo ob koncu tedna poskrbel za glasbo. V mislih ima tudi najrazličnejr še koncerte, od domačih pevskih zborov in glasbenikov do komornih zasedb Prav zanimivo je, da Franko ni pozabil, kako pametno lahko zmanjša stroške, zato tudi cene niso pretirano visoke. Stari ženici sta mu dali v najem njivo v bližini doma, na njej rastejo solata, čebula, česen, krompir, rože. Vse. kar bodo potrebovali v kuhinji. Zanimiva poteza, ki bi jo lahko posnemal marsikateri gostinec. so danes tri sobe s kopalnico, na podstrešju je 34 skupnih ležišč, v kleti pa namerava Franko urediti glasbeno sobo, v kateri se bodo gostje lahke zabavali ob ne preveč hrupni glasbi. Skupna ležišča bodo prišla prav za šolo v naravi in podobne skupine, posebej, če bodo v soseščini postavili smučarsko vlečnico, o čemer v Alpini že razmišljajo. Prostrani travniki, položne ter strme vzpetine so kot nalašč za smučišča. Domačinom bo takore-koč pri roki, vabljivo bo tudi za zimske počitnice na Goropekah. Poietni oddih je seveda vabljiv posebej za tiste, ki imajo radi mir in naravo. Marsikdo se bo poslej rad ustavil na Goropekah, ko bo prišel v Žiri ali sosedr/e Cerkno. alpina r *^:u* I SO ZJk VA$ Za dekleta, ki se rada modno oblačijo imajo v trgovinah ALMIRE zanimiv komplet, ki je bil nagrajen na Sejmu mode v Ljubljani. Narejen je iz mešanice bombaža in slntetike. Značilnost kompleta je široko krilo, poudarjeno z velikimi visečimi žepi. i&Ajm kovinotehna V blagovnici FUŽINA R na Jesenicah smo opazili aparat za izdelavo sladoleda. Vroče poletne dni si boste prijetno osvežili z nakupom Iskrinega pripomočka. Cena: 3899 — din. jHjnama Veleblagovnica NAMA SKOFJA LOKA Po sklepu delavskega sveta TOZD Veleblagovnica Nama Škofja Loka, dne 31. 5.1984 objavljamo JAVNO LICITACIJO ZA odprodajo istrošenih osnovnih sredstev: — trgovski regali, stojala, steklene vitrine, itd. Ogled je možen v ponedeljek, 2. 7. 1984 od 8. do 10. ure v skladišču veleblagovnice. Licitacija bo v torek, 3. 7. 1984 ob 9. uri v skladišču veleblagovnice Škofja Loka, Šolska ulica i. Prometni davek plača kupec. MERKUR kranj V orodajalni MERKUR v Kranju so vzbudili našo pozornost sončni kolek-Lrh «f katerimi lahko ogrevamo vodo za potrebe ogrevanja prostorov in ZS^^Z- Post Jo se lahko na strehe, balkone In druge podobne 1*1*1»hrniene Droti soncu. Sestavni del sodobnega ogrevanja Je tudi &1&/TS3S£^W akumuliranje segrete vode Podrobnejši tehničniPstkiincene Je dobijo v prodajalni na Koroški cest, 1. ALMIItA Alpska modna industriju KADOVIJK A Objavlja na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja pri TOZD Trgovina prosta dela in nuloge VODJE UVOZA Pogoji: — visoka izobrazba ekonomsko ali ekonomsko komercialne smeri, ali — višje strokovna izobrazba ekonomske ah ekonomski) komercialne smeri, — opravljen izpit za zunanjetrgovinsko registracijo, -- aktivno /nanjo vsai onega lu|egu je/.ika (nemški, angleški), — poskusno delo 3 mesece Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave / doka žili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku H dni od dneva objave oglasa na naslov: Almira lLuiovl|icu. Alpska modna industrija, Jal-nova 2, za ODR TOZD Trgovina Prijavljeni kandidati bodo o i/ulu obveščeni v l.r> dneh po sprejemu sklepa nu odboru. tri glav TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. K KANJ, Savska cesta 34 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE Pogoj: — tekstilni konfekcionar IV. zahtevnostne stopnje (poklicna tekstilna šola šiviljske smeri). ;j mesečno poskusno delo Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnil , delovnim časom. Prijavi- z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri. J PETEK, 29. JUNIJA 1984 OGLASI, OBJAVE 15. STRAN GLAS Izbrana so najboljša likovna in literarna dela natečaja Temeljne banke Gorenjske Gradove svetle zida si v oblake . Jff Smolej iz Tržiča Je navdušila ' tvojo »Smešno zgodbo« Andrej Kunste/j Iz Kranjske gore «odkrito napisal kakšna je ljubezen petošolca Komisiji, ki sta letos pregledovali poslana dela na natečaj Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske resnično nista imeli lahkega deia. Komisija, ki je pregledovala in ocenjevala literarna dela, v sestavi Lado Čenčur, Danica Dolenc in Jože Vari, se je morala pregristi skozi 220 del, kt so bila poslana z 19 osnovnih šol in 83 del s srednjih šol. Komisija za ocenjevanje likovnih in fotografskih del v sestavi Jože Trobec. Marjan Kukec in Majda Jo-vanovič pa je pregledala 27 del otrok iz vrtcev, 310 del šolarjev z 19 osnovnih šol in 12 del dijakov srednjih šol Gorenjske, zraven pa še 65 fotografij. Komisija za ocenjevanje literarnih del je podelila 9 nagrad: 3 nagrade za osnovnošolce od 5. do 8. razreda in 3 nagrade za srednješolce. Nagrada po 1.500 dinarjev je enaka za vse. Dobe jo pa razredne skupnosti razredov, v katerih so posamezni učenci. Kako jo bodo porabili, se bodo pa že sami dogovorili. Nagrade svojim razrednim skupnostim so priborili naslednji: Igor Sire, 3a razred OŠ Davorin Jenko Cerklje za delo »Moja najljubša žival; razredna skupnost 4g OŠ Peter Kavčič Škofja .Loka za delo »Mesec maj je naš mesec mladih«; Eva Poljanec, 4. c. OŠ Cvetko Golar Škofja Loka za pesmico »Veverica«; Janez Ausec, 8.d OŠ France Prešeren Kranj za delo »Gradove svetle zida si v oblake; Andrej Kunstelj, 5. razred OŠ Jeseniško-Bohinjskega odreda Kranjska gora za spis »Ljubezen petošolca««; Lili Smolej, 8. a OŠ Heroja Bračiča Tržič za delo »Smešna zgodba«; Milena Marjanac, 4. f gimnazije v Kranju za zbirko pesmi; Irma Vavhnik, 1. N CSUUese-nice za delo »Srečanje«; Nadja Vršak z ESS Radovljica za delo »Tam pod soncem««. Komisija je pri literarnih delih ocenjevala predvsem izvirnost, slog, jezikovno pravilnost in samostojnost pri pisanju. Priznati moramo, da so nekatera dela izvrstna, za katera si je bila komisija takoj edina, da zaslužijo nagra-d vso ljubezen do najboljše ' na tem svetu, njene- *leta ki visoko tam pod Cm* žerjavu, služi vsa-Sikruh tudi zanjo... Igor Sire Iz CerklelJ Je napisal vse o svojem teličku, ki ga ima najrajši. Likovna dela je ocenjeval tudi oče »vučka« Jože Trobec nagrad. Tudi te so posameznim razrednim skupnostim prinesle po 1.500 dinarjev. Nagrajeni so bili: Sašo Krasič, vrtec Mojca v Kranju za risbico »Promet«; Tomaž Osolnik, OŠ Cvetko Golar Škofja Loka za delo »Delo na polju««; Marko Jandrić, OŠ Prežihov Voranc Jesenice za delo »Hokejist««; Tine Jenko, OŠ Stane Žagar Kranj za delo »Tiger«; Mateja Pucelj, OŠ Stane Žagar Kranj za delo »Prazgodovinska žival«; Matjaž Druškovič, OŠ Simon Jenko Kranj za delo »Muzikanta«; Marko lljaš, OŠ Simon Jenko Kranj za delo »Harmonikar««; Irena Dolinar, OŠ Simon Jenko Kranj za delo »Otroška igra««; Mitja Naglic, OŠ Simon Jenko Kranj za delo »Smučarski tek«; Aleš Rozman, OŠ Dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica za delo »Trenutek v prometu«; Mira Jerič, OŠ Helena Puhar Kranj za delo »Princeska«; Diana Markezič, OP Helena Puhar Kranj za delo »Princ in princeza««. Amra Mustafovski, foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela za fotografijo »Kresnička«. Darko Gregori, foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela za fotografijo »Železarna« in Zdenka Mihajlovič, foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela za fotografijo »Sodelovanje«. Vsa nagrajena likovna dela so razstavljena v avli nove Ljubljanske banke v Kranju. Resnično so vredne ogleda. Naj med drugim še povemo, da je bila grafika Marka lljaša »Harminikar«« pred nedavnim v Bitoli proglašena za najboljšo grafiko, kar jih je bilo s številnih jugoslovanskih šol poslanih v oceno v likovno kolonijo, v Bitolo. Mentorica Jolanda Pibernik je na slavnostno podelitev nagrad pripeljala svoja varovanca, odlična mlada grafika Marka lljaša in Matjaža Druškoviča Razstava likovnih del v avli Ljubljanske banke bo odprta še kakšen teden Mladi likovniki so se usedli skupaj — med njimi sta tudi Mira Jerič in Diana Markezič z OŠ Helene Puhar, ki sta navdušili s svojima princeskama Dragi šolarji, upamo, da boste tudi v bodoče tako pridno sodelovali na natečajih Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Zdaj pa vam vsem želimo lepe vroče počitnice. Lepo in ustvarjalno delo Učenci učenke! Če ste se že ali se še Sate za šolanje v lesarstvu aH Snlnlstvu obiščite GIP GRADIŠ, ffefnc^ industrijski obrat škofja Loka. Pogovorili se boste o štipendiji. k sem pre«■ jški de,au. fer&w«s*i. - iT '■a- k r. sern se odlo- ^MPoklic sem mislil, da '-al za PoK"u\,onik Ker pa 30 IJfiSS* vpisu pitam bil takraijv odlo. rjZenmSizarja Danes lahko tZa "If mi Se nikdar ni b.-•ečem. ć"™\akratne odloči- ^oT^klic in de,° n,^ajože ivanšek začel K° JC današnjem Lesno ^ V,kerr. obratu v Škof-ndustnjSK« deloVni pogoji ' Loki' 5 Takrat so delali v '^rornnr 1959 |eta so r.ajbn. bar- de)avnico, pred potem o°D'' noVO proizvod-štinmi leti P QQ kvadratnih n0/«!ODaancsjevtej Gradi--retnh. Da ^ n,zaclj, v sovi terri^28l zaposlenih; S*ofji L°KI Ui,r 74 v mizarski Id tega P* Kar Pravnici. jcj je največ „V nas« aei- štJpendjSIov .iencev tretjega letnika j-ugegaj" naše delavnice tudi or9^n!7an med šolskim delo. Vsak delavnici od *tom ločencev Pri nas strojne obdelave ni prav nič nenavaden tudi za dekleta. V naši delavnici je med letom kar precej vajenk. Sicer pa je v našem obratu trenutno okrog 25 štipendistov. Iščemo pa še nove, da bomo z njimi lahko uresničevali naše srednjeročne in dolgoročne proizvodne programe. Vsem našim štipendistom je zagotovljeno delo in delovno mesto v naši delovni organizaciji. Celo več. Tistim, ki morda drugje ne bodo dobili štipendije, bomo pri nas omogočili pripravniški izpit. Če se bodo izkazali, bodo potem lahko pri nas sklenili redno delovno razmerje« Jože Ivanšek, inštruktor v vajeniški delavnici imajo proizvodno delo učenci iz lesarstva in gradbeništva iz cele Gorenjske, Dolenjske in deloma Notranjske. Proizvodno delo med letom traja tri tedne, med počitnicami pa štiri« »Delo v lesarstvu in gradbeništvu! je lepo in odgovorno hkrati. Kakšni pa so delovni pogoji?« »Res je; lepo in odgovorno, predvsem pa ustvarjalno delo je to Zanimanje za poklice v tej dejavnosti je zadnje čase vedno večje In tudi delovni pogoji so se zelo spremenili. Predvsem to ni umazan poklic in zaradi tehnološkega napredka ter »In kaj svetujete mladim, predno se bodo oglasili pri vas?« »Predvsem naj dobro premislijo, če jih bo to delo veselilo. Včasih je bilo delo v tej stroki bolj težko, ker ni bilo toliko strojev. Danes je prav zaradi strojev bolj zahtevno, hkrati pa specializirano. Poznamo strojno in ročno obdelavo ter montažo na objektih. Povsod pa je tudi možnost za napredovanje« Učenci, učenke! Če ste se že ali se še odločate za šolanje v lesarstvu ali gradbeništvu, v GIP GRADIŠ, v Lesno industrijskem obratu v Škofji Loki vam nudijo štipendijo za šolanje za poklic lesarja — obdelovalca lesa, za lesarja — ozek profil, za lesarja — širok profil in za gradbenika — tesarja. Proizvodni program zajema razrez hlodovine, izdelavo montažnih hiš, provizori-jev, oblog ter embalaže in izdelavo stavbnega pohištva. Lesno industrijski obrat škofja Loka opravlja montažo svojih izdelkov doma in v tujini. Za praktični pouk in proizvodno prakso imajo v obratu posebej za to m«.,.^ njene in opremljene delavni-ške prostore.Zato razmislite in se odločite. Delo v lesarstvu in gradbeništvu je ustvarjalno. Za to pa so potrebni natančnost, doslednost in visoka kakovost. Za omenjene poklice je možna usposobitev tudi s šolanjem ob delu. Lesno industrijski obrat Škofja Loka v takšnih primerih krije tudi stroške šolanja. Oglasite se torej v GIP GRADIŠ, Tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva 56 (telefon: 064 51-766) kadarkoli od 6. do 14. ure. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. TOZD OPEKARNE b. o., Kranj, M. Vadnova 1 « Objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA VILIČARJA Pogoj: — poklicna šola ko: vinske stroke in izpit za voznika viličarja ter eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom 2 meseca. Kandidati za navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Opekarne, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ zaposli ADMINISTRATORKO -BLAGAJNIČARKO za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Zaposlitev je možna takoj. Osebni dohodek po pravilniku. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov Avto moto društvo Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. O LAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 29. JUNIJA 1984 MM Delovna organizacija Marmor Hotavlje Na podlagi sklopa delavskega sveta z dne 19. ti. 1984 razpisuje prosta dela in naloge: A) VODENJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 2) VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA ODEN.IE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: A) 1. da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali da imajo višješolsko izobrazbo zgoraj navedene smeri in najmanj $ let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. 2. da je gospodarsko razgledan, S. da izpolnjuje pogoje, določene Z družbenim dogovorom o u-resničevunju kadrovske politike v občini Škofja Loka, 4. da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela. B) 1. da ima visoko izobrazbo rudarske, kemične, gradbene ali strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali da ima višješolsko izobrazbo zgoraj navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, 2. da je gospodarsko razgledan, 3. da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, 4. da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela. C) 1. da ima visokošolsko izobrazbo komercialne-ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah ali višješolsko izobrazbo zgoraj navedenih smeri in najrpanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, 2. da je gospodarsko razgledan, 3. da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, 4. da izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom za ta dela. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4. let. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: MARMOR HOTAVLJE, Industrija naravnega kamna, 64 224 Gorenja vas, Komisiji za delovna razmerja. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v roku 30 dni po izbiri. vezenine bled VEZENINE BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. TOZD Pozamentarija Bled Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEZILJE II — 4 delavke za nedoločen Čas s trimesečnim poskusnim delom 2. VZDRŽEVALCA I. za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Pogoji: podi. — poklicna šola, — strojni vezilec, — 6 mesecev delovnih izkušenj kot vezilja II (uvajalna skupina) pod 2. — poklicna šola, — mehanik ali drug ustrezen poklic, — najmanj 3 leta kot vzdrževalec II Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor delovne organizacije, in sicer 8 dni od dneva objave. Kundiduti bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri. Kartona/na tovarna Ljubljana Industrija papirja in embalaže, n. sol TOZD LEPENKA TRŽIČ, n. suh. o. Delavski svet ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE SPLOŠNIH ZADEV UPRAVIJANJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje: — najmanj višja šolska izobrazba, pravne, upravne ali organiza-cijsko-kadrovske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na sorodnih delih. Pri izbiri kandidata se upoštevajo kriteriji družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki velja v občini Tržič. Mandat za opravljanje razpisanih del oziroma nalog traja 4 leta. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa v zaprtih kuvertah z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: KTL, industrija papirja in embalaže, Ljubljana, TOZD Lepenka, Tržič. O izbiri bomo kandidate obvestili pismeno v 10 dneh po sklepu o izbiri. GLASBENA ŠOLA KRANJ Trubarjev trg 3 Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI v Stražišču Za učitelja klavirja in nauka o glasbi se zahteva izobrazba PRU ali P, lahko pripravnik. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek del 1. 9. 1984. Poskusno delo je 3 mesece. HIŠNIKA za hišnika se zahteva ustrezna kvalifikacija (mizar, ključavničar itd), dela se združujejo z nalogami kurjača in kurirja. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Možno je združevanje s podobnimi deli in nalogami pri sorodni delovni organizaciji. Začetek del takoj. Poskusno delo je 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Glasbena šola, Kranj, Trubarjev trg 3, Kranj, Komisija za delovna razmerja. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Splošno kadrovski sektor Komisija za medsebojna razmerja delavcev razpisuje prosta dela in naloge PRODAJALCA V. v poslovalnici Kranj Pogoj: — poklicna šola za prodajalce ali ustrezna srednja šola (gimnazija) Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje odsotne delavke) in s polnim delovnim časom. Kundiduti naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo na naslov: Poslovalnica DZS, Kranj. Prešernova 2, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem /hiranju prijav. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. 2 PRODAJALCEV za delo v špecerijskih trgovinah 2. MOLZNEGA KONTROLORJA na območju zadružne enote Gorenja vas in zadružne enote Hotavlje — za polovični delovni čas Pogoji: pod 1. — dokončana šola za prodajalce pod 2. — osnovna šola, lasten prevoz Prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka 8 dni po objavi. Osnovna šola BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: — končana višja šola za socialne delavce Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 1984 dalje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. Dom učencev IVO LOLA RIBAR KRANJ Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj Pričetek dela — takoj. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu. Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 15 dneh po objavi. graa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Razpisna komisija na podlagi 48. člena Statutu objavlja prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA _ DIREKTORJA DO Kaudidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da te državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki jih določajo za poslovodne organe zakoni, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, _ j,na višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri, ma najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in n ,log, pri katerih je imel posebne pravice in odgovornosti m s, rer v gradbeni stroki, _ da je moralno in politično neoporečen i m naldfl« |f '1 teta, ter j6 delavec po i/.te-\! ,ndut za razpisana dela in nuiugi i ku mandata lahko ponovno imenovan. K indidati. naj vložijo priglasitve v roku 15 dn, po objavi na naslov: nf.v Grad Bled, razpisna komisija. O i 'idu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 ...teh po rtlt.it.ku la/j^-Ka m. Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti Skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti občine RADOVLJICA Na podlagi 24. člena statuta delovne skupnosti razpisuje dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Za strokovnega delavca je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, izpolnjuje se naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo: inženir organizacije dela, pravnik, ekonomist, socialni delavec, poklici družboslovne smeri I stopnje, — 40 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju sorodnih del in nalog. Kandidati naj svoje prijave z dokazili p i/poln|evanju pogojev m kratkim življenjepisom pošljejo v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Skupna strokovna službu surnoupruvnih Interesnih skupnosti občine Radovljica v ustanavljanju, RADOVLJICA. Kopuliška 10, z oznako »za Komisijo za delovna razmerja«. Informacije dobite na telefonu št. 75 032. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 15 dneh po sprejemu sklepa komisije. EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge VOD.11 SLUŽBE ZA PIAN IN ORGANIZACIJO Pogoji za zasedbo: dokončana druga stopnja ekonomske fakultete, — poskusno delo.tri mesece. _ /a/el jene delovne izkušnje [)eio še združuje za nedoločen , as t polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor kemične tovarne i:\olerin Kranj, Struževo 66, 8 dni po objavi. 0 izbiri kandidatov bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končan cm /hiranju prijav. PETEK, 29. JUNIJA 1984 OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 17. STRAN GLAS ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA Pogoji: — KV7vodovodni instalater, — poskusno delo 2 meseca VODJE KUHINJE Pogoji: — VKV kuhar, 4 leta delovnih izkušenj ali — KV kuhar in 5 let delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj PREMAZOVALCA VOZIL Pogoj- — PK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, s __ poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v Kranju, Koroška cesta 5. DEŽURNE TRGOV/NE Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sode-lavee iz tozd Velopnevmatike IVAN MEDVED roj. 1934 od nieea smo se poslovili v četrtek, 28. junija ob 16. uri J izpred mrliške vežice na Kokrici. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVALA V 72. letu življenja je umrl naš dragi mož in ata JAKOB MRAK iz Delnic pri Poljanah nad Škofja Loko . i/rekamo vsem sorodnikom, dobrim sose-Iskreno zanvaio ^ _____Ui st_ aPk t»Vn Qt*>wii™ iom, pri nili na vetja, okofja 1 strokovnih slu^1f>my zdravniškemu osebju internega oddel-dr. Baj tu ter osut duhovniku g. Bonči za pogrebni obred, ka bolnice GOiin> „„i^+eta in vsem ostalim, ki ste no- dom, prijateijen .. tj in mu darovali toliko prelepega mili na njegovi z*°nJ£vaijujerno kolektivom TOZD Peks cvetja. P°seb^° bliske zadruge Škofja Loka in Skupnosti Škofja Loka Kmeu.^ _ §kofja Lok& d_ Debeljaku in ka bolnice ^° "^g^ega seksteta in vsem ostalim, ki ste po-pevcem gorenj . pjvaja Za izrečena ter pismeno izraže-častili njegov spom . ^ sožaija. Žena in otroč- ji Izidor, Mici in Mira z družinami V soboto, 30. junija bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj - TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Bri-tof, PC Klanec, SP Planina-centcr od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Kle.menček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 1. julija pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Krnaj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode 21 od 7. do 17. ure Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. sdo 19. ure. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg DEŽURNI VETERINARJI od 29. 6. do 6. 7. 84 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25- 779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 26- 357 za občino Škofja Loka KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 HABJAN JANKO, dipl. vet., Ziri, Polje 1, tel.: 69-280 za občini Radovljica in Jesenice ' RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781, 25-779 J Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 Kje ste zdaj naša ljuba mama, kje je mili vaš obraz, kje je vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra in skrbna mama, sestra, babica in prababica MARIJA SNEDEC roj. florjančič , _. AT v,A ji kpša hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo v tako velikem gg KNKBAi ™™ številu pospremili k veCnemu počitku! žalujoči vsi njeni Sr. Bela, Zg. Belu, Suha, Kranj, Kanada, 6. junija 1984 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila nadvse dobra sestra, mama. stara mama, prababica in tašča MARIJA ZARNIK iz Olševka, p. d. Blejčeva mama 77, se zahvaljujemo sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre Telematikc in Tekstilindusa za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljuj emo.se Jsk'e .. tli«;,, InnA nnro.,llnn «k,l>rl lor tem toniku Blaju za lepo opravljen obred ter Marjanu Volcjaku zq\VO^^^^r^K2S^ zU5robu, dr. Sajevcu in dr. Žgajnarju za v m *> nT I Cu.nf-in ter n „ večkratno pomoč, organizaciji ZZB NOV Visoko, DU Šenčur ter pevcem za žalostinke. VSEM, KI STE KAKORKOLI POMAGALI, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VALUJOČI: sinovi Ivan, Joža, Francelj, hčerke Mici, Milka, Rezka in Ani z družinami, J sestra Franca in drugo sorodstvo_________ ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube žene, naše mame, tašče, babice in tete MARIJE VIDMAR Matičkove mame iz Fužin se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem našim sodelavcem in znancem za izrečena sožaija, darovane vence in cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem iz Trebije in Sovodnja za častno spremstvo, pevcem iz DO Kladivar za ganljive žalostinke. Zahvala za poslovilne besede pred domačo hišo in Urbanu Kokalju za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se g. župniku iz Stare Oselice za lepo opravljen pogrebni obred in zdravniškemu osebju za pomoč v času njene bolezni. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Ciril, sinovi in hčerki z družinami Fužine, Koprivnik, Škofja Loka, Niš, Avstrija V SPOMIN 1. julija minilo leto bo dni, . odkar te draga mama med nami več ni. Tebe pokriva zdaj črna gomila, a v srcih ostaneš nam večno ti živa. KATISTRELEC s Suhe Vsem, ki se je spominjate,najlepša hvala! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, snahe in tašče TONČKE DEBELJAK iz Dolenje vasi nad Škof jo Loko se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem DO Iskra Železniki, Dom oprema Železniki ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, osebju ZD Železniki, pevskemu zboru Iskre Železniki, govornikoma za izrečene besede slovesa ter gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Miha, sinovi Viko, Miha in Matevž z družinami, hči Mici z družino ter drugo sorodstvo Dolenja vas, 20. junija 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega očeta JANEZA DOLINARJA Cestnikovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorbdnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala velja dr. Grilu za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za4epo opravljen pogrebni obred, GD Tre-bija, govornikoma in pevcem. VSI NJEGOVI Podgora, 28. junija 1984 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta MARIJA VODNJAV roj. ŠTIRN Farjovčova mama s Suhe Od nje smo se poslovili v torek, 19. junija 1984 na pokopališču na Suhi. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem, Krajevni skupnosti in Rdečemu križu Predoslje za pomoč, izraženo sožalje, spremstvo na njeni zadnji poti in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Suha pri Predosljah, 19. junija 1984 GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 29. JUNIJA 1984 MALI OGLASI tel: 27-960_ PRODAM__ Prodam JADRALNO DKSKO \e plos-burju. staro eno letp. Telefon: 2H-110. Furlun popoldan 034n V juliju bom prodajal dva mesecu stare rjave JARKICF. Sprejemam naročila Stanonik, Log 9. Škofja Loka •Vodam KRAVO simentalko pred te-letvijo. Bodešče 11. Bled 6560 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg. Posavec 16. Podnurt 6621 Prodam KRAVO simentalko. Jelene, Golita 2, Selca 7593 Prodam KRAVO prvesnico, v A-kon-troli. Miloš Stanonik. Vinharje 10, Poljane 64223 7603 Prodam težko KOBILO, staro 5 let. Ogled popoldan. Hraše 23, Lesce 7609 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev, ZGRABIJALNIK VZ 280 in OBRAČALNIK sena fahr (pa.jk). Olševek 40, Preddvor 7653 KUNCE — belgijski orjak, tetovira ne, tudi odrasle, prodam. Korošec, Ore-hovlje 18 7654 Prodam nemški ŠOTOR za štiri osebe. Krč, Jaka. Platiše 5, Kranj, tel. 50-870 dopoldan 7655 Poceni prodam PEČ kiippersbusch, oljno PEČ gibo in HLADILNIK boseh. Marija Kocen, Kržišnikova 3, Medvode, od 17. ure dalje 7656 Prodam TRAKTOR TV 732, 1984. Naslov v oglasnem oddelku. 7657 Prodam 125 kosov betonskih PLOŠČI 40 x 40 cm. Šenčur, Pajerjeva 11 Po stari ceni prodam balkonska VRATA termoton plus 140x220 in etažno PEČ helios 18. Telefon 25-047 -Kokrica 7659 Lepo LESENO GARAŽO 3x5 m, prodam. Telefon 26-365 ali 21-702 7660 Prodam dobro ohranjeno klasično SPALNICO. Martin Fabjan, Zg. Bitnje 147, Žabnica 7661 Prodam 7 tednov stare rjave in bele, lahke NESNICE, cena 250.- din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7662 Prodam 20 do 110 kg težke PRAŠIČE. Cena ugodna. Moža dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka Prodam vhodna VRATA 210 x 105 in OKNO 180 x 140 z roleto. Spasoje Osto-jič, Vodopivčeva 16, Kranj. Ogled do '•3. ure 7664 Malo rabljen, desni, vzidani, nerjaveč ŠTEDILNIK na drva in elektriko, podam. Telefon 061-641-126 7665 MOŠKO KOLO, malo rabljeno, tou-nng. ugodno prodam. Hrastje 1, tel. 26-212 _ 76ti6 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Ogled možen v soboto. Kranj, Stareto-va 14 7667 SHARP KASETOFON (komponenta), metal, srebrne barve in integrirano vezie TDA 2020. prodam. Dobnikar, Pod brez je 109 7668 Gorenje ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), ugodno prodam. Ix)gar, Moša Pijade 40, Kranj, te 1.22 192 vsak dan do iJ6. ure 7669 Prodam ČOLN sport Beograd II. Telefon 28-05« 7670 BENVTONE sistem D, z zvočniki nameo, prodam. Telefon 25-398 7671 Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Me žnaree, Selo 22, Žirovnica 7672 Prodam KRAVO simentalko, staro Štiri leta in pol, brejo, težko 600 kg. Aljančič, Podbrezje 105 7673 Prodam skoraj nov ŠIVALNI STROJ danica elektronik. za 20.000 din, pet-strunski BANJO, usmernik I>OKO- I ter 20 KNJIG s področja elektronike. Mokricki. Kidričeva 34, Kranj 7674 Prodam 6 tednov staro TELIČKO in teden starega BIKCA. Jezerska c. 91 7675 ITT ZVOČNIKE 30-50 W. 4 ohm, originalne, prodam. Ošabnik, C. JLA 6, Tržič 7676 Prodam 250 kosov pregradne OPEKE 12 cm Miran Markič, Zg. Duplje 16 7677 Prodam 10 dni starega BIKCA, dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin) in varnostni oklep za traktor de-utz. Voglje 64, Šenčur, tel. 49-076 7678 Prodan. DRVA, DESKE, KRAVO in mlado ŽIVINO. Trstenik 15. Golnik 7679 Prodam PRAŠIČA za zakol. Logon der. Strahinj, tel. 47-130 7680 Poceni prodam rabljen HIJVDILNIK ^oppas, 130-litrski. Franc Tomšič, Kranj, Šorlijevu 18 7681 NAVIJALNI STROJ aumann, za navijanje tuljav in transformatorjev, ugodno prodam. Jože Šajn. Zlato polje 3/C, Kranj ™«2 Prodam 250-liti.ski HLADILNIK. Telefon 24-802 lim Ugodno prodam naravno sušen LA DIJSKI IOD, približno 100 k v m. Ogled vsak dan. Ovsiše 56. Podnart 6 7084 Prodam OJAČEVALEC tosh.ba. 70 W in 5.sistemske ZVOČNIKE ma rant/ Telefon 23-426 7685 prodani suhe smrekove PLOHE le lefon 70-101 - 7""fi p, odam MLADIČE - NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov Švab, Lese 21, Tržič ' 76H7 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico. Jakob Mali, Sp Ve , ■) TV*i* 7688 ter no 2, ' P*« prodam OBRAČALNIK asa seno, za motorno kosilnico moty. Sp. Gorje 212 Prodam pol leta staro TELICO /a -_fL.iJ.ne Bergant, Podljubelj 91, Tržič l godno prodani BRAKO PRIKOLICO, rabljeno dve sezoni. Informaciju po telefonu 23-341 — int. 38. dopoldan (Dule) 7(.9() Rabljeno POHIŠTVO, za v dnevno sobo. prodam. Telefon 22-418 7691 Ugodno prodam stereo LIGHT SHOW 3xl000W. za 6.400 din. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, v soboto in nedeljo ves dan. Bojan Lendero. Kori-tenska 7, Bled 7692 Prodam nov PUHALNIK za seno. Tušek, Rovt 10, Selca 7693 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Tomo .Čavič, tel. 064/61-991 7694 Ugodno prodam elanov ČOLN 310 z motorjem 4 KM. Telefon 22-898 7695 Prodam PPR KABEL 3 x 2,5. Telefon 061/612-343 7696 Prodam otroško POSTELJICO z jogi vzmetnico. Informacije po tel 064/60-895 7697 Prodam aluminijasto PLOČEVINO 0.8. Mavec, Kocjanova 14, Kranj 7698 Proda m češki ŠOTOR za 4 osebe (dve spalnici, predprostor), ohranjen Telefon 50-865 7699 Prodam 8 tednov stare JARKICE, sorte prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip pri Bledu 7700 Prodam cementno STREŠNO OPEKO. Košir, Žeškova 5, Kranj — Labore 7701 Prodam GORILEC CTC za centralno kurjavo. Huje 3/A, Kranj, tel. 25-222 7702 Prodam OVCO za pleme ali za zakol. Telefon 27 340 - Kranj, Zasavska 11/A 7703 Prodam 40 kv. m »I>OBJONA« in 100 kg TIM LEPILA za stiropor. Telefon 69-630 7704 Prodam 8 pločevinastih SODOV, 200-litrskih in VARILNI avtogeni aparat z manometrom (novo). Ivka Koren, Dolina 2, Zasip pri Bledu 7705 Prodam 14-colski GUMI VOZ, navadno SI.AMOREZNICO in eno leto starega BIKCA. GLINJE 8, Cerklje 7706 Prodam dve KRAVI po izbiri. Zaje, Valburga 15, Smlednik 7707 Prodam suha hrastova DRVA in KUPIM motorno ŽAGO husqvarna tip 162 SG. Telefon 45-368 7708 Prodam BAKER, debeline 0,55 za žlebove. Tatinec 1, Preddvor 7709 Prodam video KONPJUTOR S 6 kasetami, možnost programiranja svojih iger in vseh vrst programov v barvah, cena 4 SM. Telefon 28-456 7710 Prodam komplet napeljavo za etažno CENTRALNO OGREVANJE. Srečko ern. Ravne 17 Tržič 7711 Ugodno prodam HARMONIKO welt-maister, 48-basno. Informacije po tel. 79-412 popoldan — Jože Pogačnik, Kamna gorica 17 7712 Prodam dva »FEDER MODKOCA«. Telefon 77-744 7713 Prodam volneno PREPROGO, peščene barve, 2x1,2 m. Telefon 23-508 7714 Prodam CA M P PRIKOLICO 390. Telefon 68-352 7715 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe, nemške izdelave. Telefon 25-132 7716 Nov češki ŠOTOR za dve osebi, prodam, cena 5.000 din. Telefon 50-617 7717 Prodam malo rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 300-litrsko. Majer, C. Viktorja Svetina 18, Koroška Bela — Jesenice 7718 Zelo ugodno prodam malo rabljeno PEČ (kompletno) za etažno centralno ogrevunje, INFRA PEČ in zelo dobro ohranjeno MOŠKO OBLEKO. M. Teran, Bled, Granska 15, tel. 77-083 7719 Prodam tri KRAVE, eno visoko brejo; nov HIDROFOR. 220 litrski, nov prevozni MOLZNI STROJ in schiedel DIMNIK, dolžine 11 m. Bogdan Kovač, Vinharje 1. Poljane 78.19 Prodam 750 kosov rabljene navadne ZIDNE OPEKE. Šetina, Frankovo naselje 3, Škofja Ix)ka 7840 Prodam betonski MEŠALEC. Frankovo naselje 2, Škofja Ix>ka 7841 Prodam puhalmk TAJFUN Sp Bela 12, Preddvor Prodam KASETOFON univerzum, JOGI in nerjaveče dvojno KORITO. Poljanska 62 Škofja Ix)ka 7842 ELEKTRIČNO KITARO gibson ko-pia (diamond). 3,5 M, pedal za kitaro, 0,5 M, bas kitaro musima, 2,2 M. Lahko delno na kredit. Frelih, tel. 064/66 441 — int. 252 dopoldan 7843 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka 7844 Ugodno prodam za stolp OJAČEVALEC grunding V 5000, 300 W in KASE TO FON philips N 5756. Andrej Starman, Godešič 14/A, Škof ju Loka 7845 Prodam REGAL, OMARO, KAVČ, mizo, stole; dve gumi. skoraj novi s platišči 155 - 15 ZX radial. Telefon 061/612 458 7846 Nujno prodam PRAŠIČA, težkega od 40 do 50 kg. Anica Podlunšek, Tenetiše 68, Golnik 7847 Prodam novo peč EMO 23 /u 35.000 din. Štefančič, I. Horvata 5 Kranj 6940 Prodam SURE D2, nov, 4 »M«. Telefon 40 138 Produm nemški ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 24 518. Prodam dve KRAVI po teletu. Nova vas 15, pri Radovljici. Prodam otroško POSTELJO I |enri In otroški športni VOZIČEK, goj. Cerklje 214 7848 ' Prodam rabljen 120-litrski HLADIL NI K. Polajnar, Cerklje 208 7849 Prodam PUJSKE, težke po 25 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 7050 Ugodno prodam okoli 22 kub ;n raz rc/.inega smrekovega LESA v plohe, eolarice in prizme 10 cm. Bntof 152 Prodam mali ČOLN elan. rabljen 1 teden. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 7315 Prodam CAMP PRIKOLICO adria 380 — Novo mesto, za 4 osebe. Postavljeno že na slovenski obali; in električno GRADBENO OMARICO. Golnik 19 7852 Prodam dve KRAVI s teleti. Jože. Gros, Brdo 1, Podnart 7853 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (trosed in dva fotelja) in 100 cm. nerjaveče POMIVALNO KORITO. Zlato polje 10. tel. 27-852 7854 Prodam suhe smrekove DESKE Telefon 064/23-963 7855 Prodam novo PEČ za etažno ogrevanje, 23,000 kcal, 4.000 din ceneje, tudi za posojilo. Ogled po 14. uri. Sofrič, Jezerska c. 94, Kranj 7856 Prodam tri tedne staro TELIČKO simentalko. Breg ob Savi 28 7857 Prodam črnobel TELEVIZOR EI Niš, star dve leti. Telefon 28-786 7858 Prodam PRIKOLICO s cerado za osebni avto in KOMPRESOR ž 200-litr-skim rezervoarjem. Telefon 064/21-668 7859 Prodam novo PEČ za centralno ogrevanje ferrotherm, 30000 kcal, dvojno kurišče, vgrajen bojler. Telefon 23-058 popoldan 7860 Prodam skoraj nov ženski PONY; in zamenjam enosobno STANOVANJE v Beogradu za podobno v Kranju ali okolici. Telefon 25-490 7861 Prodam novo OKNO s polkni, zaste-kleno, 120 x 100 cm. Telefon 24-175 7862 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO z mizo, za 15.000 din. Telefon 064/25-005 7863 Prodam KRAVO ali TELICO, ki bosta v kratkem teletili, rotacijsko KOSILNICO fella 165 cm in suhe smrekove PLOHE. Podreča 14, Mavčiče 7864 Prodam KRAVO simentalko, tretjič brejo. Janez Podviz, Zbilje 8/B, Medvode 7865 Prodam KRAVO po izbiri. Rezar, Srednja vas 12, Golnik 7866 Prodam PPR 3x2,5. Šušteršič, Bri-tof 147 7867 Prodam ZOFO - TROSED, avtomobil in kolo za otroka ter ŠOTOR za dve osebi in zračno BLAZINO, oboje potrebno manjšega popravila. Telefon 26-345 zvečer 7868 Prodam KRAVO, ki bo čez tri tedne teletila (tretje tele). Marija Jarc, Vo-glarjeva 2, Naklo 7869 Prodam BIKCA simentalca, starega en teden. Zaloše 5, Podnart 7870 Prodam 350-litrsko HLADILNO SKRINJO. Telefon 40-113 7871 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 064/28-509 7872 Prodam dve KRAVI: ena breja, druga po drugem teletu. Jože Meglic, Lom 21. Tržič 7073 Prodam več bukovih PITAR. Toma-žin, Bukov.ščica 20, Selca 7874 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev (četrto tele). Jakob Mali, Sp. Veterno 2, Tržič 7875 Prodam PUJSKE, težke od 20 do 30 kg. Soklič, Selo 22, Bled 7876 Prodam USNJE — jermenski hrbti, debeline od 3 do 4 mm (10 kosov). Ro-bič, Kumerdejeva 3, Bled 7877 Prodam GOBELINE z motivi: »Zlata jesen, Mrtva priroda s knjigo, Zima, Šopek marjetic«. Ogled v sobotah od 16. do 18. ure. Papler, Križe 20, Tržič 7878 Ugodno prodam 31 kv. m LADIJ S K EGA PODA - ruski bor. 22 mm. Telefon 62-528 7879 Prodam STREŠNO OPEKO špičak. Sp. Bitnje 24. Žabnica, tel. 44-699 7880 Prodam 6 in 8 m PUNTE. Vodmurje va 2/A. Kranj 7881 Prodam rabljen TRAKTOR stever. 15 KM, dobro vzdrževan in ohranjen Rok Gašperšič, Mišače 4, Kamna gori ca, tel. 79-449 7882 Prodam vrtno KOSILNICO gorenje — muta, malo rabljeno, cena 1 SM. Zi ganja vas 42/A, Križe 7883 Produm dva GOBELINA »Tito; in Ci ganka« v okvirju, dve ZIMSKI GUMI 155 x 13, štarter za PZ, avto VW in olj no TLAČILKO za PZ in 14 g zlata za zobe. Mato Matjaševič, Prešernovu l/A, Radovljica 7884 Prodam rabljene stresne SALONIT PLOŠČE, 65x40 cm. Teli 'fon 061/49-083 /Hlir, Kombiniran MIKSER za mletje vseh vrst žit, miksanje pol.ščin in za kompost, prodam. Primeren za pripra vo krmil živini. Pintar, tel. 60 253 7886 Poceni prodam dva me t < < i o, .i PSA volčjuka, brez rodovnika. Tel.: 23-339. KUPIM logi- Suli- Kupim rabljen betonski MEŠALEC Simnovee Jane/, l'rel>,,< ■ ■, , u Krami tel. 49056 Jgjf?' Kupim rubljena OKNA m VRATA' Ponudbe na naslov. (rani Topanica Si Bitnje 5. 04209 Žabnica Kupim novo ali malo rabljeno RADI AL GUMO, dimen/i|c 165 ■ 13 Ir.ival Telefon 60 158 ,, >m Kupim KOSILNICO IV-,ter, Podbhca 40 505 ZAMRZOVALNIK HLADILNIK 50 litrski, kupim. Ošabnik. C. JIJ\ 6 Tržič 7722 Kupim chicco STOLČEK. Telefon 28 786 7861 Kupim smrekov ostrešje, alpina. Janez Zg. Resnica tel. ŽENE! Lepa in moderna pričeska je odraz vaše urejenosti. Vpliva na vaše počutje in samozavest. Vaš izgled je vaša Obiščite nas! Frizerski salon hotela »CREINA«. Informacije in naročila na tel 23-650 int. 04. VOZILA okrogli LES /a in HLODOVINO Naslov v oglasnem oddelku /aitil Kupimn 5 cm KOMBI PLOŠČE Jo ze Mulej, Studenčice 5, Lesce tel 75-010 - int 317 '7HH9 Kupim fantovsko ŠPORTNO KOI O Telefon 23-369 ,H!)0 Prodam MOTORNO KOLO MZ 250, nevozno. Telefon 24-086 7624 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do maja 1985; in zelen KAMEN za oblaganje. Ivan Kuhar, Britof 177, Kranj ' 7723 Ugodno prodam MOPED 14 M. Vidmar, Predoslje 68, Kranj 7724 Prodam ZASTAVO 101 confort. letnik 1980. Telefon 62-201 7725 TOMOS 14 M, 60ccm, prodam za 4 SM. Marko Ambrožič, Čopova 9, Jesenice, po 20.uri 7726 Prodam avto ZASTAVA 750. letnik 1976. obnovljen in ZASTAVO 101, letnik 1976. Jurij Frelih, Begunjska 9, Kranj 7727 Prodam avto R-12TL. letnik 1975, registriran do 2. 6 1985. Informacije dobite pri Jakovljevič. Vrečkova 9, Kranj 7728 GOLFA, rdeče barve, letnik 1978, prevoženih 57.000 km, dobro ohranjenega prodam. Informacije po tel. 26-034 popoldan 7729 Nujno prodam izredno ohranjen FORD FIESTA, letnik 1982. Informacije po tel. 084/27-536 — Vučeta Marin-kovic, Veljka Vlahoviča 8, Kranj 7730 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1983. Telefon 24-674 7731 Prodam MOTOR MZ 150 in 250. Tenetiše 12, Golnik 7732 Prodam ZASTAVO 101. prevoženih 9.500 km. Zg. Bitnje 228 pri puškami 7733 Ugodno prodam MZ 250 ecm, letnik 1981. Pavlic. Kidričeva 26, Kranj 7734 Ugodno prodam OPEL KADETT LS 1100. letnik 1971 (coupe). Kerič, Janeza Puharja 2, Kranj —Planina 7735 Prodam avto ŠKODA 110 L, letnik 1975, registriran do 26.6.1985. za 6.5 SM. Strahinj 4, Naklo 7736 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro ohranjeno. Tenetiše 48 7737 Prodam APN-4, PONY EXPRESS in NSU pretiš Pavel Avsenek, Virje 32. Tržič 7738 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1981. Britof 120. Kranj 7739 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Franc Berčič, Zg. Bitnje 143 blizu samopostrežbe 7740 Obnovljeno ZASTAVO 101, zelo ugodno prodam. Telefon 27 078 7741 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in električni ŠTEDILNIK Igor Krivec, Zg Bitnje 136 pri puškami 7742 Prodam ŠKODO 105 L. letnik 1981 Telefon 24-802 7743 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979 Telefon 26 788 7744 Prodam nov TOMOS AUTOMATIC silver bullet, izvozni model. Telefon 28-332 7745 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, v dobrem stanju. Grud 16. Cerklje 7746 Prodam ZASTAVO 750, vozno. Dvor je 18. Cerklje 7747 TOMOS 15 SLC, letnik 198 1 in šport no KOLO senior, 10 prestav, nov. prodam. Zakotnik. Suha 8, Škofja Loku 7748 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1979. Svoljšak, Stara cesta 11, Škofja Loka, tel 01 716 7749 Produm RENAULT 4. nevozen, po delih in dve JEKLENKI kisik, plin Langerholc, Stara Loka 78, tel 61-218 7750 Prodam VISO super E. Hubjun. Par ti/.anska 44 Škofja Loka 7751 Produm ŠKODO 110 R športno, letnik 1977, v dobrem stunju. cena 16 SM. Sufet Alibubič, Juletu Gubrovška 21, Kranj T752 Produm ASCONO 20 L. letnik 1978, prevoženih 58 000 km. v dobrem sla nju 'Telefon 23 904 od 15 do 19 ure J 7753 Produm MOPED 15 SLC, nov raztegljiv KAVČ, dve postelji in STROJ zu keramiko Jane. Sp. Besnita 173 7754 Prod..m VVARTBURG karavan. let ink 1971 Ogled v soboto in nedelje Marko Vučun. Velesovo 56, Cerklje 7755 Produm ZASTAVO 750. Žibert, Piv-ku 22, Naklo 77<><) Prodan, avto VVV 1200 Jože Pungerc, Bodešče «. Bled 7J')7 Prodam avto GOLF, letnik 1980 Ste ran Jesenšek, Sp Gorje 205. tel 77 3..1 dopoldun 7/;; Prodam dobro ohrunjeno ZASTAVO 101. registrirano do aprila 1985 Matevž Tro jar, Železniki. Nu plavžu 71 77.).» R-4 TLS, letnik 1979, ugodno produm. Telefon 61 279 /7''" ZASTAVO 750, letnik 1977. obnovljeno, registrirano do mapi 1985. prodam Telefon 064/27 920 po 18 mi /7,>1 Prodam MANO, lei.uk 1980, invnjiv Ijeno 'Telefon 24 388 77'*~ GUME s platišči za liro-,, a, l>",ll'"n, Jelenčevu 15, Kranj - Primskovo 7703 Prodam ZASTAV« > 101. let mk vozno, registrirano, odlično ohranjeno. Novak, Tavčarjeva 1, Jesenice tel. 81 650 7764 Prodam VW 1200, starejši letnik, v dobrem stanju, obnovljen, registriran do decembra. Tupaliče 24, Preddvor 7765 KADETTA, dobro ohranjenega in TOMOS elektronic 90, ugodno prodam. Eržen, Okroglo 23, Naklo 7766 Prodam FIAT ,126-P, prevoženih 27.000 km. Informacije po tel. 75-610 7767 MOSKVIČ, letnik 1978, odlično ohranjen, garažiran, prevoženih 37.000 km, ugodno prodam. Telefon 064/21-051 7768 Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1977. registrirano do maja 1985. Anđelko Toli. Rudno 31, Železniki. Ogled popoldan 7769 Prodam dobro ohranjen PONY EX-PRESS ter moško KOLO polspecial. Ogled možen vsak dan od 16. do 18 ure. Zasavska 5, Orehek — Kranj 7771 Produm 5 GUM z aluminijastimi PLATIŠČI, dimenzije 185 x " 13 a BMVV. Telefon 27-933 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1974, obnovljeno in rezervni del:. Informacije popoldan po tel 28-230 7772 Ugodno prodam AUDI 60. Likozarje-va 13, Kranj 7173 Ugodno prodam vozno ZASTAVA 101, letnik 1975, potrebno manjšega popravila. Perdan, Štefetova 35. Šenčur. tel.41-060 7711 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Jerič, Savska loka 5, Kranj 7775 Prodam VW 1200, dobro ohranjer 85.000 km. Radovlj ica, Staneta Žaearia 18 7771 Poceni prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Sp. Gorje 35 TTTl FIAT 125-P, ugodno prodam. Telefon 81-657 po 20. uri 7--q Prodam MOTOR MZ 250 TS — i iet. ni k 1980, preurejen, izredno ohranjen Bogdan Primožič, Podgora 17, Goren a Prodam PEUGEOT 305, letnik 19?J Telefon 47-143 ?760 Prodam R-18, rdeč, letnik oktober 1981. Telefon 25-056 popoldan 7781 Prodam LADO, letnik 1974 V: Gladovič, Kranj, Janeza Puharja 3 W nadstropje PONY EXPRESS, prodam. Ptfkac Pševska 10/D, Stražišče — Kram 083 SIMCO 1301, celo ali po delih, prodam. Ogled v nedeljo. 31.6. 1984. Dr&fO Kump, C. Kokrškega odreda 13, Kranj 7784 Prodam ZASTAVO 7^50, lepo ohra njeno. Ogled v petek in soboto popoldan. Janez Gaber, Podlubnik 162. Škofja Loka 7785 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1978 registrirano do 6. 6. 1985. Telefon 61-427 7786 Prodam R-12. Šenčur, Pipanova 9, tel. 28-638 7787 Prodam NSU 1000. Alojz Černe, Alpska 7, Bled 7788 Prodam R-14, letnik 1980, prevoženih 20.000 km. Jani Žnidar, Sp. Gorje 127/A, tel. 77-117 — ogled popoldan 7789 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. preurejen v nov tip. Telefon 43-040 7790 Prodam KOMBI Z-435 K, letnik 1979 in 150 litrski AKVARIJ. Bitenc, Zg. Bitnje 34 pri gostilni Strahinc 7791 Ugodno prodam ZASTAVO 101 me-diteran 1100, staro 3 leta. Kranj, Ješe lova 18, Stražišče. Informacije od sobote dal|e po tel. 21-207 7792 Prodam AUDI 100 GLS, letnik 1978. Zupan, Krnica 58, Zg. Gorje 7793 Prodam 5 novih diagonalnih GUM 6.00 x 13 (165x 13), 1.500 din za gumo. I ,n, Velikovrh, C. talcev 75, Kranj 7794 Veliko nadomestnih delov za LADO ! 'lin. prodam. Telefon 25-545, Betonova 44 Kranj 7795 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, nove gume, registrirano do junija 1985. Janez Božič, Lipnica 3. Kropa , A 7796 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO ,.,„ i letnik 1979, registrirano do maja 1M85 Aljančič, Podbrezje 80 7797 Ugodno prodam ZASTAVO 101 confort. 198 L M>r0 Koblar. Tavčarjeva I j; Jesenice, tel. 82-818 popoldan 7798 Prodam FIAT 126-P, prevoženih 26.000 km. cena 16 SM Franc Zupane, e„, eva 16, Kranj, tel. 28-777 ?7qq ' ivllam ZASTAVO 750, letnik 1977 )!Mil!, po delih, i eitMun.™ 7 nMU ;u6, letnik 1979 prevoženih 38 000 km. garažiran, prodam. Telef0n u! tvi 780":> Ugodno .-''^'".^o^anjer; lSeb,.i avto R-4. letnik 1977. C. naB:do ran] *803 K, 29. JUNIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE, KRONIKA .19. STRAN GLAS , Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, festrirano do juniju 1985 in WAUX-JJL VIVA. letnik 1972, registriran do *•=ja 1985. Preddvor 11 7804 , Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967 , I dele). Telefon 28-427 7805. Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO I, starejši letnik. Franc Debenec, Go-fcja dobrava 13, Gorenja vas, tel. *-290 dopoldan. 7807 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. **ez Kadivec, Šenčur, Pipanova 46 7806 Prodam DIANO, letnik 1977. Jereb, '■aretova 38, Kranj — Čirče 7891 Prodam FIAT 128, po delih. Miklav-- Gorenjesavska 44, Kranj, tel. r-:10 ' 7892 *ARTBURG karavan, letnik 1977, -odam. Razdrh, Golnik 95 7893 Prodam komplet ZASTAVO prizmo za rezervne dele. Sr. Bitnje 12, konica 7894 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 90. Informacije po tel. 24-977 7895 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. ris. Adergas 47 7896 Prodam ZASTAVO 750 SC. letnik 1. Prebačevo 42, Kranj 7897 -godno prodam JAWO 350 ccm. ed v večernih urah. Gorice 9. Gol- 7898 Prodam oba KOLOTEKA, prednja r-nika ter maso za Z-101. Naglic, V-o--'I;e 8, Cerklje, tel. 42-364 7899 Prodam 126-P, letnik 1978, registri-do junija 1985. Bohinjska Bela 58 7900 Poceni prodam ZAPOROŽCA, letnik J8. registriran do maja 1985. Javorič, ikova 4, Lesce 7901 VW 1200, starejši letnik, 12 V, obnosen, nevozen, registriran, ugodno (■odam. Ivan Lotrič, Belca 24, Mojstra- 7902 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, ■'■r.ik 1980, z dodatno opremo. 57-033 7364 '-'godno prodam 126 P. Letnik 1977. ar Andrej, Zg. Duplje 32 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. hu 70.000 din. Rajko Knaus, Smokuč Žirovnica Prodam osebni avto 125 PZ. (Regr-I ran do maja 1985). Bašelj, Visoko i Šenčur, tel. 43-084 STANOVANJA Kupim GARSONJERO ali enosobno ^KOVANJE na Bledu ali bi ižini a. Ponudbe pod: Gotovina 7490 mamica s petletnim sinom išče 'ARSONJERO ali SOBO z uporabo kuhinji v okolici Kranja ali Škofje Lo-*e-Šifra.Mamica 7808 Mada družina išče STANOVANJE v ^zim Kranja. Reden plačnik. Telefon 32 7809 JKtna ženska vzame na STANO-. ""mE žensko, lahko starejšo, za ^Hb pomoč pri delu. Šifra: Od Krasto Tržiča 7810 ' najem oddam novo neopremljeno ?*obno STANOVANJE na Planini za nedoločen čas, najboljšemu po-'3"iku. Vse informaciji* dobite po tel. 7811 Garsonjero v Kranju, kupim. ~'!jene ponudbe sporo< lt.e po tel. pO vsak dan od 18. do 19. ure 7812 Vodarn GARSONJERO za gotovino. '2 Kranj — Planina 7813 .pel HIŠE — trisobno STANOVA-kletni prostori, garaža, 3/4 zem-I &a okoli hiše, zamenjam za dvosob-STANOVANJE v Škofji Loki, Med-^ah. Pogoj pritličje ali I. nadstropje. Vda po dogovoru, ali prodam zdom-telefon 44-618 7814 ;5čem GARSONJERO ali ogrevano JSO s souporabo KOPALNICE in 'kostjo kuhanja, na relaciji Medvo-Jesenice. Ponudbe pod: Čimprej 7815 pant išče SOBO v Kranju ali bližnji ' i ci. Šifra: Nekadilec 7816 Znosobno STANOVANJE v Kranju kv. m) komfortno, vseljivo, pro-Ponudbe pod: Gotovina K 7817 JOKAL za delavnico, okoli 50 kv. m, * Burno obrt, išče obrtnik za dalj časa Kranju. Telefon 28-427 Qgl5 Kupim starejšo STANOVANJSKO Jm ali STANOVANJE v okolici "^rfje Loke ali v obeh dolinah. Naslov jasnem oddelku. 7eig Prodam 5000 kv. m TRAVNIKA v ^aetišah. Telefon 26168 78i9 GARAŽO vzamem v najem v Kra-k Ponudbne po tel. 28-792 7820 'r okolici Kranja kupim od 300 do *0kv.m GOZD, TRAVNIK ali NJI-1. Telefon 25-551 782l Prodam GARAŽO na Planini ob kot-m. Telefon 22-132 zvečer 7822 ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbeno *umentacijo, a lepem kraju v Hote-«žah, prodam. Ponudbe pod. 600 K* 7823 GARAŽO na Planini v Vrečkovi ulici *'Aam. Ponudbe pod: Zima 7324 22 761 «-*e»- 78 do 21- ure pLETILJSTVl sp jčitev v__ Knific. Kn priuCi^V.cemletke Knilic. Kranj, tdeKle iz°q te\ 24-631 7826 koj **Bf£uZ OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064/75-610 7680 s-~"--\ Izdelujem ročne vozičke z derco. Kuhar, Predoslje 6, Kranj IZDELAVA in POPRAVILO kamionskih cerad, popravilo šotorov in balda-ninov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 6819 Cenjene stranke obveščam, da je KEMIČNA ČISTILNICA na cesti Staneta Žagarja 5, še vedno odprta. Nudim posebno ugodnost. Vsaka stota stranka ima usluge čiščenja brezplačno, neglede na količino prinesenih oblačil. Se priporoča Dragica Preveč, Staneta Žagarja 5, Kranj NESREČE Z NEPRIMERNO HITROSTJO V TOVORNJAK Poljane — 18-letni Jože Bogataj iz Poljan se je v torek, 26. junija, z motornim kolesom peljal proti domu. V križišču ceste za Delnice ga je v blagem ovinku zaneslo na nasprotno stran ceste, kjer je trčil v tovorni avtomobil 47-letnega Franca Lampeta iz Kranja. Hudo ranjenega so Bogataja odpeljali v Klinični center. OTROK PRED AVTO Poljče — V Poljčah pri Begunjah se je v torek, 26. junija, zgodila prometna nesreča, ker je nenadoma pritekel na cesto otrok. 5-letna Nataša Adžič je pritekla pred avto 29-letne Slavke Kunšič, ki ni uspela ustaviti in je deklico povozila. Na srečo je otrok utrpel le lažje telesne poškodbe. ZAMENJAVA ZA KRMILOM Podljubelj — V sredo, 25. junija, se je na Podljubelju zgodila promet- Spominska svečanost na Ledinah Kranj — Odbor za proslave pri Planinskem društvu Kranj je pripravil ob letošnjem praznovanju 85. obletnice organiziranega planinstva v Kranju več prireditev. Ena od njih bo v nedeljo, 1. julija 1984, pred Kranjskim planinskim domom na Ledinah. Tod se bodo ob 11. uri s kratko svečanostjo in položitvijo vencev spomnili gorskih reševalcev, ki so se ponesrečili v prvi helikopterski nesreči pri nas med reševanjem v gorah. To priložnost bodo kranjski planinci izkoristili za srečanje s predstavniki Planinske zveze Slovenije, planinskih društev in postaj Gorske reševalne službe. Seznanili jih bodo z delovnimi uspehi v preteklosti; letos med drugim mineva 25 let od izgradnje Doma Kokrškega odreda na Kališču, 10 let od postavitve tovorne žičnice na Kališče in 5 let od osvojitve Everesta. Prvi dan julija pa bodo na Ledinah tudi odprli tamkajšnjo postojanko ter začeli poletno sezono planinstva in smučanja. Organizatorji priporočajo udeležencem prireditve, da se proti Ledinam podajo z Jezerskega; do spodnje postaje tovorne žičnice je možen prevoz z avtomobili po gozdni cesti mimo jezera, vendar le na lastno odgovornost. Dalje je možen vzpon peš po lovski stezi, uporabni pa sta že tudi Slovenska pot in dostop skozi Žrelo. Obenem obveščajo, da bo iz Kranja odpeljal izpred hotela Creina poseben avtobus ob 6. uri. g gaje VODOVODNE INSTALACIJE (popravila ali cele hiše) vam hitro in kvalitetno izdela obrtnik. Telefon 28-427 7828 PRIREDITVE Ansamabel SIBILA vabi v PETEK, ob 19. uri in SOBOTO, ob 19. uri na VRTNO VESELICO v PREDDVOR. V NEDELJO ob 16. uri pa na VISOKO. VABLJENI! 7829 GASILSKO DRUŠTVO Prebačevo-Hrastje prireja v počastitev krajevnega praznika veliko VRTNO VESELICO s srečolovom in kegljanju za dobitke 1. julija pred gasilskaim domom. Igral bo ansambel OGLARJI. R. K. pa vabi na KRESNO NOČ v SOBOTO, 30. 6 , ob 20. uri. Igral bo ansambel FARAONI. VABLJENI! 7830 GASILSKO DRUŠTVO Duplje priredi v NEDELJO, 1. julija, ob 16. uri veliko VRTNO VESELICO pri gostišču TRNOVC v Dupljah ob vsakem vremenu. Igra ansambel TRIGLAV. Bogat srečelov in kegljanje za kolo. VABIJO GASILCI! 7831 GASILSKO DRUŠTVO Preddvor priredi v PETEK, 29. 6. 1984, ob 20. uri KRESNO NOČ, v SOBOTO pa veliko VRTNO VESELICO s pričetkom ob 20. uri. Obakrat bogat srečelov s keglja- na nesreča. 22-letno voznico osebnega avtomobila Blanko Ruparič je zaradi prehitre vožnje v ovinku zaneslo, trčila je v odbojno ograjo, nato pa se je na neutrjeni bankini, potem ko je trčil v betonski branik, avto prevrnil. V nesreči je bil ranjen sopotnik Marjan Tribušon, star 26 let, za katerega domnevajo, da je bil pravzaprav za krmilom. VOZNIK TOVORNJAKA IZSILJEVAL PREDNOST Jesenice — V križišču Industrijske in Ruparjeve ceste na Jesenicah sta v torek, 26. junija, trčila kolesar Vojko Molnar, star 17 let, in tovornjak, ki ga je vozil Jože Šteblaj, star 45 let. Kolesar je imel prednost, vendar mu jo je voznik tovornjaka izsilil. V križišču sta trčila, pri čemer je bil kolesar laže ranjen. PRENAGLO Z MOTORJEM Bohinjska Bistrica — Minulo soboto, 23. junija, se je pri hotelu pod Voglom zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila dva udeleženca ranjena, voznik kolesa z motorjem,. 17-le-tni Rajko Pristavec in sopotnica, njegova vrstnica Nada Šmegoc. Pri hotelu je namreč Pristave zavijal desno, pri čemer ni prav nič zmanjšal hitrosti. Zato ga je na asfaltnem vozišču, posutem s peskom, zaneslo, da je padel. Dekle je bilo v nesreči huje ranjeno. PREHITEVAL KOLONO Meja — Trije hudo ranjeni in za 830.000 dinarjev škode so posledica prometne nesreče, ki se je v sredo, 25. junija, pripetila na Meji. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije Franc Premrov, star 20 let, naš državljan s stalnim bivališčem na Dunaju, je vozil v smeri Kranja. Dohitel je kolono in jo začel prehitevati. Tedaj je nasproti pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Kranjčan Peter Starič, za njim pa še avto Andreja Šifrerja. Vsi so zavirali, da bi preprečili nesrečo, vendar sta Starič in Premrov vseeno trčila, Šifrer pa je zadel v zadnji del Staričeva avtomobila. V nesreči so bili huje ranjeni Premrov, Starič in sopotnica Ivanka Starič. TRClL V OGRAJO Kamna gorica — 17-letni Jože Mrak je v nedeljo, 24. junija, z motornim kolesom peljal z Lancovega proti Kropi. Spotoma je v Kamni gorici skušal prehiteti osebni avto, vendar mu to ni uspelo. Negotov motorist je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v levo in trčil v ograjo najbližje hiše. V nezgodi je bil laže ranjen. D. Z. iRJA-1/23-14:5 OD P° KV ali PKV PLE dogovoru. Telefon 7827 Sporočamo žalostno vest, da je v 74. letu starosti tragično umrl naš dragi oče, tast in dedek ALOJZIJ BOC Od dragega pokojnika se bomo poslovili na pokopališču v Kranju. Žalujoči: sin Lojze z družino Kranj, 28. junija 1984 Krajani STRUŽEVEGA vas vabijo na VESELICO ki bo v soboto, 30. junija 1984 ob 17. uri. Igra ansambel TRGOVCI. Bogat srečolov, kegljanje za jagenjčka. OOZSMS tro in učinkovito pomoč pri prevozu v bolnišnico. Miro Govekar, Sr. Bela 49, Preddvor 7836 ČESTITKA njem za srnjaka. Za razvedrilo bo skrbel ansambel SIBILA 7832 OO ZSMS Visoko prireja v SOBOTO, 30. 6. ob 19. uri KRESNO NOČ s skupino ŠESTI ČUT in v NEDELJO ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO. Igra skupina SIBILA 7833 ZAHVALA_ Zahvaljujem se sosedoma Jožetu in Slavki Pernuš in Slavki Toporš za hi- Dragemu atu Petru NOVAKU — Grudnovemu iz Jame, iskreno čestitajo za njegov 75. rojstni dan in god, ter mu želijo vse najboljše posebno pa zdravja. Žena Rozalka, sinovi Marjan, Peter, Dane ter hčerka Majda z družinami, 8 vnučkov pa pošilja staremu atu koš poljubčkov. 7R:>,7 IZGUBLJENO_ V soboto, 23. junija okrog 17. ure sem izgubil na cesti Cerklje—Visoko ČELADO. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Cer- 7834 kljah št. 8. NAJDENO V centru Kranja sem našel ZLATO ŽENSKO VERIŽICO. Žula, Tončka Dežmana 8, Kranj, stanovanje 72 7835 OSTALO Instruiram MATEMATIKO za srednje šole. Telefon 60-009 — Škofja'Loka 7838 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JANKOTA PERKOTA električarja v tovarni Sava se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem ter gasilcem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku in mu podarili toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilne besede in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: žena Martina, hči Marta in ostalo sorodstvo Gorice, 29. junija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in sestre IVANKE BOHINC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izražena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Černetu za dolgoletno zdravljenje, dr. Markežu in vsemu zdravstvenemu osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice za razumevanje in pomoč med boleznijo. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom za ganljive poslovilne besede, praporščakom, ZB Radovljica, ZB Podblica, ZB Dražgoše in Društvu invalidov. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! VSI NJENI Radovljica, 27. junija 1984 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD Vzdrževanje ALOJZ PLEVNIK roj. 1945 Od njega smo se poslovili v sredo, 27. junija 1984 ob 16. uri na pokopališču v Begunjah. Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega, skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JOŽETA ŽEPIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Vrtnarije Kranj za podarjene vence, izrečena sožalja ter zadnje spremstvo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, Psihiatrične bolnišnice Begunje in osebju Doma Petra Uzarja. Najlepše se zahvaljujemo dr. Tonetu Martinčiču za dolgoletno zdravljenje in drugemu osebju Zdravstvenega doma Tržič ter obratni ambulanti Peko. Lepo se zahvaljujemo gasilcem za izkazano čast, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za žalostinke ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI GLASOVA ANKETA -------- Kdo da več? Nekateri so se res prišli le zabavat in ponagajat z navijanjem cen — Kjasta kolesa so veliko bolj cenjena, kot bi si kdo mislil. Bolj tri mopede kot pa nobenega Kranj — »Ta bo moj, pa če zanj odštejem tudi štiri milijone!« je ob lepem rdečem Tomosovem mopedu, ob katerem so se zasvetile oči še marsikomu, prisegal možakar, medtem ko so petnajstletniki samo gledali lepotca in strokovnjaško ugotavljali njegove pomanjkljivosti. To je bilo še pred začetkom dražbe za poslopjem skupščine občine Kranj. No, rdeči moped ni bil prodan, saj ga je neki osupli kupec prepoznal za svojega in tekel domov po dokumente in dokazila, >da je njegov. Pač pa so zamenjali', festnika ostali trije ali štirje mopedi, nekateri v boljšem, drugi v slabšem stanju, pa pony ekspres. Nemalo zavisti je vzbudila prodaja specialke, čisto pravega »kro-sovca«, sicer kar precej opraskanega lepotca. Tpda, ker ga je srečni lastnik dobil za stari milijon in pol, oble- čen pa je bil v moder mehanikarski kombinezon, se ni bati, da bi ne prišel v prave roke. Možakar, ki je hotel moped, pa magari za štiri milijone, je bil zadovoljen z ostalimi, slabšimi sicer, a za tolažbo jih je menda kupil kar tri, povrh pa še nekaj starih koles, stare smuči, smučarske palice in še kaj. Dve uri so vztrajali potencialni kupci, potem pa je po začetnem zagonu, ko so skakali drug drugemu v ceno in višali vrednost kolesarskim podrtijam, ki bi jih v kakšnem jarku še pes ne povohal, zagnanost malce opešala. Trenuten predah in utrujenost so izkoristili taki, ki so za malo denarja kupili kar dobro kolo, celo tako z obema kolesoma, za približno 180 starih jurjev, medtem ko so v začetku nakateri ihtavo navili ceno poniju od izklicne 50 starih jurjev kar Prvič, drugič, tretjič — prodano!Srečni lastnik je lahko takoj odnesel malce z rjo načeto kolo, nekatera pozabljena kolesa pa so bila v kar najboljšem stanju. V primeri s tistimi v trgovini je vsak kupec imel dobiček. — Foto: G. Sinik SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA PRIREDITVE NA BLEDU V JULIJU 30 6 do 1 7 2. po 4 sr. 7. so 9 po 10.-15. 11 sr. 13. pe 14. so 15. ne 16. po 17. 7 do 22. 7 fl.tr. 19 če 20 7. do 10 8. 21 so 8.00 20.00 21.00 11.00 18.00 21.00 20.00 20.00 21.00 20.00 11.00 21.00 17.30 20.00 21.00 16.00 11 00 15 00 21.00 21. do 22 2 L do22. so-ne 23 po 25 sr 28 so 28 do 29 29 ne 30 po 8.00 20.00 21.00 11.00 21.00 17.30 20 00 TENIS TURNIR za pokal Park hotela in Golf hotela Bled na igrišču Zaka KONCERT v cerkvi na otoku. Anton Grčar — trobenta, Hu bert Bergant — orgle VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani Izvaja KUD Emona Ljubljana TURISTIČNA SURF REGATA. Prijave v regatnem centru SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN občine Radovljica na ploščadi pred Park hotelom VEČERNI PR0MENADNI KONCERT na jezeru v izvedbi god be na pihala iz Gorij KONCERT v sklopu tedna komorne glasbe v cerkvi na otoku Teden komorne glasbe IDRIAT KONCERT v sklopu tedna komorne glasbe v cerkvi na otoku VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v športni dvorani Bled. Nastopa KUD ZVEZDA Beograd KONCERT v sklopu tedna komorne glasbe v cerkvi na otoku TURISTIČNA SURF REGATA. Prijave v Regatnem centru DRAMSKA PREDSTAVA v naravnem okolju blejskega gra du. izvaja gledališče Tone Čufar Jesenice PR0MENA0NI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja god ba na pihala VERIGA Lesce KONCERT v cerkvi na otoku. Izvaja ANGELA T0MANIČ — orgle XXXII. DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO na letališču Lesce Bled VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani Izvaja KUD ŠOTA Priština Veliki piknik za vse goste Bleda in okolice v Ribnem. Zaba vni program, gorenjski folklorni plesi, družabne igre, zaba va s plesom Večerja v naravi. Likovna razstava v Festivalni dvorani. Razstavljajo člani društva D0LIK Jesenice TURISTIČNA SURF REGATA. Prijave v Regatnem centru Nastop mažoretk ob spremljavi godbe na pihala iz Gorij BLEJSKA NOČ — promenadni koncert na jezeru skupaj s pevci KU0 Zasip — folklorni nastop — ognjemet — razsvetljeno jezero -- strežbe na stojnicah G0LFTURNIR za nagrade mesta Portorož, seštevna igra 36 lukenj TENIS TURNIR za pokal Turističnega društva Bled na igri šču Zaka KONCERT v cerkvi na otoku Igra lan Stored (Nizozemska) — orgle VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani Izvaja KUD VOJVODINSKO KOLO iz Subotice TURISTIČNA SURF REGATA Prijave v Regatnem centru Predstavitev para Kmečke ohceti — na terasi Kavarne Kazino , m . , . G0LFTURNIR za nagrade SMELT. Seštevna igra 18 lukenj Turnir za nagrade NOVA Stableford 18 lukenj PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja pihalni orkester VERIGA Lesce. KONCERT komornega pevskega zbora A T Linhart iz Radovljice, v cerkvi na otoku na 450 starih jurjev. Če drugega ne, je kupec, ki je ponudil takšno ceno, požel bučen aplavz. Ogrodje kolesa, kar dobro zarjavelega, kot bi ga kdo izkopal iz komunalnega odlagališča v Tenetišah, pa je zadovoljni kupec odnesel le za 5 starih jurjev. Šele kasneje se je nekaterim posvetilo, da je takšna dražba najdenih predmetov čudovita ponudba rezervnih delov. Možakar, ki je kupil kar pet starih podrtij, nekaj ogrodij in dva bicikla, enega brez prvega kolesa, drugega brez zadnjega, je zadovoljno ugotovil, da »seštevek« da kar lepo kompletno kolo. Gromek smeh je pospremil razmajanega reveža, ki se mu je tresla streha in je imel edino vrteče se kolo, a je kupec mirno preslišal opazke, da ima imenitno vozilo, le malo barve naj vrže nanj. Zadovoljen je bil konec koncev tudi možakar, ki je dočakal okvir z enim kolesom in ves vesel razlagal, da ima zdaj komplet. Pred tednom so mu namreč nepridipravi ukradli kolo in mu ga vrnili brez enega kolesa. Vprašal je v trgovini in se zgrozil, ko je zvedel za ceno zadnjega kolesa — kar 240 starih jurjev. Nekdo, ki je kupil zaboj kolesarske ropotije za 70 starih jurjev, je že vedel, kaj kupuje, drugi so mu pritrjevali, saj so vedeli, da stopalka v trgovini velja kar 25 starih jurjev. Nihče ni poslušal sit-neža, ki se je ob vseh najdenih starinah, ob vsaki posebej zgrozil, češ, kaj le kupujete, saj je v trgovini vse pol ceneje. Očitno nekdo, ki je zadnja tri leta prespal, kot Trnuljčica. Izklicevalec, ki je v pravem angleškem slogu znamenitih dražb skušal preglasiti množico, si je od časa do časa moral poplakniti grlo s Presa-dovim sokom, toda zaradi kabla in skritega motorja mu je uspelo prodati vseh osem zastarelih sesalcev— loščilcev, po videzu izdelanih tam okoli leta 1955. Vsi so bili prodani za borih deset ali petnajst starih jurjev. Ceno so kupci zviševali tudi pri starih vratih s »stokom« ali brez, prav tako pri starih elankah. Nekatere so bile že pošteno oguljene, pa so šle celo za 200 jurjev — firma pač nekaj velja. Niso pa se še prav znašli, ko je velika dragocenost, povsem nova »semperitka« 155x13 padla srečnemu lastniku v roke že za 220 starih tisočakov. Kupca so našle tudi stare, pozabljene denarnice, najdene ure, le ravnala za papir — pisarniško pomagalo — ni hotelu kupiti nihče. V slabih dveh urah je bila natrpana garaža povsem prazna, le kak predmet je še čakal kupca, ki je pretiraval in se denarno »zaplaniral« ob kakem muzejskem primerku dvokolesa. Da kdo ni bil zadovoljen z nakupom? Morda mu bodo kakšno res rjasto zadevo doma skritizirali, toda če bi sodili po srečnih nasmehih, je bil že nakup sam doživetje. T M Velika akcija za telefon Cerklje-Brnik - Že 1977. leta so bili narejeni projekti za ureditev oziroma razširitev telefonskega omrežja in priključkov na območju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem: Brnik, Cerklje, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog, ki imajo skupaj okrog 6000 prebivalcev. Za to območje je danes telefonska centrala v Cerkljah s 170 priključki. Že so pred leti zbirali interesente za telefon, je bilo zanimanje zelo veliko; letos pa je v vseh sedmih krajevnih skupnostih spet stekla velika akcija za telefon. Stane Bobnar, predsednik gradbenega odbora v krajevni skupnosti Cerklje: »Pri celotni akciji gre tokrat za dvoje: najprej je kazalo, da bo nova telefonska centrala s 500 priključki pokrila vse potrebe in želje na tem območju. Izkazalo pa se je, da je interesentov skupaj z dosedanjimi naročniki kar okrog 900. Zato razmišljamo, da bi problem rešili tako, da bi centrala imela 50 enojnih priključkov in 900 dvojčkov. Druga, za zdaj šibka točka v sedanji akciji, pa je kabelsko telefonsko omrežje. Tega bi morali preskrbeti sami in ga tudi sami financirati. Gre za 60 do 70-mili-jonsko investicijo, ki bi jo morali sami pokriti. V nekaterih krajevnih skupnostih so gradbeni odbori z akcijo tako napredovali, da imajo že sklenjene pogodbe in pobrane prve akontacije. V tako imenovani severni veji, v krajevni skupnosti Grad in Velesovo, je akcija tako daleč, da imajo že kabel. V južni veji je dve trot jim pogodb že podpisanih. Težava pa je v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih in krajih, kot so La-hovče, Zalog, Šenturška gora. Da bi pod znosnimi finančnimi pogoji tudi v te kraje pripeljali telefon, razmišljamo, da bi na območju vseh sedmih krajevnih skupnostih razpisali referendum.« Miro Jagodic, predsednik gradbenega odbora v krajevni skii|»-IMStl Brnik: »Na območju nase krajevne skupnosti so zdaj 103 interesenti že sklenili pogodbo in vplačali prvo akontacijo, ki znaša 30 tisoč dinarjev. Druga akontacija je določena na 20 tisoč dinarjev in jo je treba plačati čez dva meseca, tretja pa prav tako 20 tisoč dinarjev čez dva meseca. Sledi še poračun pred priključitvijo na centralo. Pogoji so sorazmerno hudi, vendar je na našem območju še kakšnih 50 interesentov, ki bi se odločili za telefon pod takšnimi pogoji. O končni ceni pa je ta trenutek še preuranjeno govoriti, ker imamo obljubljen zgolj kabel, ne vemo pa še cene zanj. Vsekakor menim, da bi to akcijo morali izpeljati in da bi v prvi polovici prihodnjega leta morala biti končana.« Viljem Zrim, predsednik krajevne konference socialistične zveze Brnik: »O telefonu smo n'a območju vseh sedmih krajevnih skupnosti že dlje časa razpravljali. Želimo celotno območje celovito rešiti. Težave so seveda zaradi oddaljenih krajev, zaradi česar stroški močno narastejo in najbrž marsikje ne bi zmogli samoprispevka. Zat~. nameravamo na celotnem območju izvesti anketo, s katero bi izvedeli, kaj krajani menijo o referendumu. Če bi se krajani zavzeli za takšno rešitev, bi razpisali referendum in skušali rešiti dolgoletno željo in tudi potrebo po ureditvi telefonskega omrežja in priključkov na cerkljanskem območju.« a Žalar Nov zagon kranjskogorskih planincev Letos je Planinsko društvo v Kranjski gori ponovno oživilo svoje delo — Ena prvih nalog je prenova koče Na gozdu — Povezava z domačimi turističnimi organizacijami bo obojestransko koristna Kranjska gora — Delovanje planin skega društva v Kranjski gori je že nekaj let hromilo pomanjkanji1 delavcev za vodstvene dolžnosti, zlasti tajniško, kar so še bolj oteževali problemi pri vzdrževanju postojank. Dotrujana koča Na gozdu pod Vršičem, ki so jo zaprli pred petimi leti, nikakor ni dočakala obnove, čeprav so bili načrti nured žc 1981. leta. Zaradi premajhne aktivnosti članstva so v občini razmišljali celo o razformiranju društva, a na srečo tegu niso storili. Uresničitve te, najpomembnejše naloge SO se lotili /. vso vnemo, a tudi premisi jenostjo. Ker so se zavedali, da so sami prešibki /a izgradnjo nove stav-. so se obrnili na krajane in povabili sodelovanju domača hotelsko turisti čna podjetja. S kranjskogorskim Kom pasom so se dogovorili, da bo za naložbo prispeval .'> milijonov dinarjev, kun-tje i/, domačega kraja so podarili les, pomor pa obetajo tudi nekatere organi /ad|e združenega dela i/ jeseniške občine'. Ker se je veliko planincev m dni gih ljubiteljev gora izreklo za sodelova pri prostovoljnem delu in si prihod leto obetajo nekaj denarja tudi od aninske zveze Slovenijo, najbrž pri prenovi postojanke ne bo tez.a\ / rezultati ver dosedanjih delov.nb akcij,« opisuje predsednik gradbenei:«i odbora za koro Na gozdu Krune Žerjavoma zelo zadovoljni. Med prVO akcijo inuju je približno it.', planincev po i» siaro ttmjvba do prve ploice. n« razširjenih temeljih bodo delavci jese- be k "J« nji Pl drl niškega Gradbinca zgradili novo kočo. Njeno ureditev načrtujemo v dveh etapah. Po končanju gradbenih del julija in postavitvi strehe avgusta bomo letos najprej uredili spodnje prostore, kjer bodo restavracija s 60 sedeži, kuhinja in sanitarije. Prihodnje leto nameravamo Izdelati v dveh etažah bivalne prostore, to je štiri sobe s tremi ležišči in 22 skupnimi ležišči.« Kljub kratki gradbeni sezoni zaradi dolge zime si bodo planinci iz Kranjske nore prizadevali uresničiti letošnje naloge. Prepričani so, da jim tokrat ne bo spodletelo, le delovni zagon ne bo .niel upasti Sedaj, ko so začeli z delom m so že vidni prvi rezultati skupnih naporov, bodo v domačem kraju gotove nas 11 ver podpore in razumevanja kot v preteklosti. Korist bo pri tem oboje-stranska. Planinci bodo dobili novo postojanko, ki jim bo v ponos in pomoč v izboljševanju gospodarskega pole di-usiva, kraj pa bo bogatejši za novo možnost turistične ponudbe. Okolica Koče Na gozdu je namreč kot nalttŠ prirejanje krajših turističnih izlet, družabnih srečanj za goste iz bližnjega naselja hotelov. S. Saje l*redsednik gradbenega odbora Franc Žeriav »I-etos je z izvolitvijo novega uprav -nega odboru,« pripoveduje tedanji Ud nik društva Tune Pre/.elj, društvenu dejuvnost ponovno oživela. Čhmsi\o, v društvu je povezanih prek 300 planincev, si je na občnem /boru zadalo več pomembnih nalog. Ko bo uim skopnel, bomo obnovili Han/.ovo pot nu 1'iisojnik in pot i/. Krnite na Kriške pode. Tudi sicer bo gospodarski! d.>.\ nost obsežna: čakata nas prenova tal v koči v Krnici ter ureditev kuhinji- in sanitarij v Mihovem domu pod VrSi-čem, obenem pa bomo namesto nekdanje koče Na go/du postavili novo po sto janko.« □ -m /V« rov.hr.cn.n temeljih stare koče Na gozdu ska postojanka — Foto: S. Saje jeseni zrasla nova planin-