SMERNICE ZA RAZVOJ MENTORSKIH KOMPETENC V ZDRAVSTVENI NEGI Qual QualMen Me t nt Quality Mentorship for Developing Compete nt Nursing Stude nts. 1 Originalni naslov v angleškem jeziku Prevajanje besedila Guideline on clinical nurse mentorʹs mentoring K&J Translations - http://www.kjtranslations.si/ competence development Založnik Avtorji Visoka zdravstvena šola v Celju / College of Nursing in Celje Ashlee Oikarainen, Dr. Kristina Mikkonen Oblikovanje Erika Juskauskiene Tina Červan, Neža Penca Dr. Maria Kääriäinen Veera Kaartela Dostopno na Dr. M. Flores Vizcaya-Moreno http://www.qualment.eu/publications Dr. Rosa M Pérez-Cañaveras Dr. Paul de Raeve Leto izdaje Dr. Boris Miha Kaučič 2021 Dr. Bojana Filej Dr. Olga Riklikiene CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 616-083:005.963.2(082) SMERNICE za razvoj mentorskih kompetenc [Elektronski vir] / [avtorji Ashlee Oikarainen ... [et al.]. - E-priročnik. - Celje : Visoka zdravstvena šola, 2021 Način dostopa (URL): http://www.qualment.eu/publications. - Prevod dela: Guideline on clinical nurse mentorʼs mentoring competence development ISBN 978-961-6889-46-9 COBISS.SI-ID 85520387 2 Namen teh smernic Evropske unije (EU) je okrepiti razvoj POVZETEK SMERNIC vodilne medicinske sestre/zdravstveniki na vseh mentorskih kompetenc medicinskih sester/zdravstvenikov, ki so ravneh vodenja, drugi zdravstveni delavci, klinični mentorji (v nadaljevanju: mentorji), kar lahko izboljša delovanje zdravstvenega sistema v državah EU. Smernice temeljijo Ozadje: Pomemben del izobraževanja na področju študenti dodiplomskega in podiplomskega študija na kritično ovrednotenih raziskovalnih dokazih. Razvite so bile zdravstvene nege se izvaja v kliničnih učnih zdravstvene nege, nacionalna strokovna združenja, v letih 2018-2021, v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ - Kakovostno mentorstvo za razvoj kompetentnih študentov okoljih. Mentorji imajo pomembno vlogo pri regulativni organi za zdravstveno nego, politiki in zdravstvene nege (QualMent) pod vodstvom mednarodne ekipe podpiranju razvoja strokovne usposobljenosti oblikovalci politik. strokovnjakov z bogatim znanjem in izkušnjami iz mentorstva. študentov zdravstvene nege. Mentorji, ki pridobijo Priporočila: Države po vsem svetu še naprej Dokument so napisali in pripravili naslednji avtorji: Ashlee temeljne kompetence za izvajanje mentorskega iščejo rešitve za reševanje izzivov, povezanih z Oikarainen1, Dr. Kristina Mikkonen1, Veera Kaarlela1, Erika procesa, lahko študentom zdravstvene nege nudijo Juskauskiene ohranjanjem trajnostne delovne sile na področju 2, Dr. Maria Kääriäinen1, Dr. M. Flores Vizcaya- boljšo podporo pri pridobivanju kompetenc na Moreno3, Dr. Rosa M Pérez-Cañaveras3, Dr Paul de Raeve4, Dr. zdravstvene nege. Zagotavljanje kakovostnih Boris Miha Kaučič5, Dr. Bojana Filej5, Dr. Olga Riklikiene2 osmih področjih, opredeljenih v členu 31 Direktive kliničnih učnih okolij in podpiranje razvoja Evropske unije 55. Dokument so pregledali strokovnjaki iz Belgije, Finske, Litve, kompetenc mentorjev za mentoriranje študentov Slovenije ter Španije. Namen: Podati priporočila za razvoj kompetenc zdravstvene nege sta še naprej pomembni mentorjev pri izvajanju mentorskega procesa. strategiji za izboljšanje zaposlovanja, zadržanja in 1University of Oulu, Research Unit of Nursing Science and Health Management, Finland; 2Lithuanian University of Health Sciences, Cilji: 1) Spodbujati in podpirati učinkovite diplomiranja kompetentnih študentov zdravstvene Lithuania; 3University of Alicante, Faculty of Health Sciences, nege. Krepitev kakovostnega mentorstva bi morala Spain; prakse mentorstva; 2) okrepiti razvoj kompetenc 4European Federation of Nurses Associations, Belgium; 5College of Nursing in Celje, Slovenia mentorjev in 3) izboljšati izobraževanje na biti prednostna naloga politik držav članic EU, področju zdravstvene nege na mednarodni ravni skupaj z zahtevo, da se klinični mentorji v vseh Razvoj teh smernic je bil podprt s sredstvi Evropske komisije. zdravstvenih in socialnovarstvenih okoljih vključijo Informacije v dokumentu so posredovali avtorji in ne odražajo z visokokakovostnim mentorstvom in kliničnimi nujno mnenja Evropske komisije. učnimi okolji za študente zdravstvene nege. v program izobraževanja za pridobitev kompetenc za izvajanje kakovostnega mentorskega procesa. Dokument je na voljo na spletni strani projekta QualMent: https:// Ciljne skupine: Klinični mentorji, medicinske www.qualment.eu/publications sestre/zdravstveniki – visokošolske učiteljice/ visokošolski učitelji in izobraževalni zavodi, 3 1 Mentorska kompetenca Na dokazih temelječi model kompetenc mentorjev v zdravstveni negi (Mikkonen, et al., 2019) Strani 5-6 Strani 7-8 Strani 9-10 Smernice določajo vaše odgovornosti in priložnosti pri podpiranju INDIVIDUALNE KOMPETENCE učenja študentov zdravstvene nege, zasnovane pa so tako, da MENTORJEV, INTERAKCIJA NA KULTURNE KOMPETENCE KOMPETENCE MENTORJEV PRI PODPIRANJU vas podpirajo v vaši vlogi kliničnega mentorja. Mentorji imajo DELOVNEM MESTU IN SREDSTVA MENTORJEV UČNEGA PROCESA ŠTUDENTOV ključno vlogo pri izvajanju kakovostnega mentorstva. Kakovostna klinična učna okolja so ključna za zagotavljanje ustreznega števila medicinskih sester/ zdravstvenikov v prihodnje. V teh okoljih študenti namreč uporabljajo svoje znanje, se naučijo ključnih ZNAČILNOSTI KULTURNE veščin in dosežejo zahtevane kompetence, potrebne za izvajanje MENTORJEV KOMPETENCE zdravstvene nege. CILJNA Na dokazih temelječi model kompetenc mentorjev v zdravstveni KOMPETENCE ZAVEDANJE USMERJENOST negi (Mikkonen, et al., 2019) predstavi ključne komponente MENTORJEV OBČUTLJIVOST kompetenc mentorjev. Mentorji so vzor za študente in jim lahko PRI K ŠTUDEN-v kliničnih okoljih posredujejo strokovne vrednote in integriteto. TOM OSRE- ZNANJE MOTIVACIJA DOTOČENEM Študente podpirajo pri izvajanju varne na pacienta usmerjene MENTORJEV KOMUNIKACIJA OCENJEVANJU zdravstvene nege, kar je skladno z Direktivo 2013/55/EU (člen SPRETNOSTI KONSTRUKTIVNE REFLEKSIJA 31, stran 4). POVRATNE MED INFORMACIJE MENTORSTVOM Kompetence mentorjev so sestavljene iz 1) individualnih kompetenc mentorjev, 2) kulturnih kompetenc mentorjev in 3) kompetenc pri podpiranju učnega procesa študentov (strani 5-10). MENTORSKE Priporočila za mentorstvo v kliničnih učnih okoljih najdete na PRAKSE IN SREDSTVA strani 11 tega dokumenta. Evropska direktiva 2013/55/EU (Člen 31) 8 kompetenc K PACIENTU OSREDOTOČENA ZDRAVSTVENA NEGA Stran 4 4 2 Temelji mentorstva mentor zanje pomemben poklicni vzor (Antohe, et al., 2015). Priporočeno je bilo, da se programi stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju mentorstva ponudijo izvajalcem zdravstvene nege na osnovni in napredni ravni. Mentorji imajo strokovno znanje tako na kliničnem področju, na katerem delujejo, kot v pedagoškem 2.2 Na pacienta usmerjena zdravstvena nega pristopu pri podpiranju učenja študentov zdravstvene nege. Mentorji niso le klinični strokovnjaki, temveč so študentom vzor ter jim pomagajo, da se razvijejo v strokovnjake, ki so sposobni zagotavljati Mentorji podpirajo strokovno rast študentov, da postanejo odgovorni zdravstveni strokovnjaki, z kakovostno, varno in k pacientu usmerjeno zdravstveno nego. na pacienta usmerjeno zdravstveno nego. Ta pristop je osnova v procesu kliničnega usposabljanja. Bistvenega pomena je, da so mentorji usposobljeni za usmerjanje študentov h kritičnemu razmišljanju 2.1 Kakovostno mentorstvo, ki temelji na dokazih in procesu odločanja pri obravnavi posameznikov, družin in skupnosti. Mentorji so odgovorni za izvajanje mentorstva študentov, ki temelji na dokazih. V nadaljevanju so 2.3 Okvir kompetenc Evropske federacije združenj medicinskih sester - EFN opredeljeni elementi mentorstva, ki temeljijo na dokazih. Klinični mentorji morajo študente usposobiti tako, da usvojijo kompetence na osmih področjih, opredeljenih v členu 31 Direktive 2013/55/EU, med katere spadajo: (kliknite tukaj za več podrobnosti) • A. Usposobljenost za samostojno prepoznavanje potreb po zdravstveni negi in določitev negovalnih PREPOZNAVANJE Kaj je potrebno, diagnoz, izvajanje potrebne zdravstvene nege ob uporabi sodobnih teoretičnih in kliničnih znanj, INDIVIDUALNIH RAZISKOVALNI da zagotovimo, UČNIH POTREB usposobljenost za načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege v zdravstveni obravnavi DOKAZI IN ŠTUDENTA SMERNICE ZA pacientov, na podlagi pridobljenih znanj in spretnosti, v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka visokokakovostno MENTORSTVO 6, za izboljšanje profesionalnih praks; mentorstvo, ki je • B. Kompetence za učinkovito sodelovanje z drugimi sodelavci v sistemu zdravstvenega varstva Na dokazih utemeljeno na pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja na osnovi znanj in spretnosti, pridobljenih v KLINIČNO ZNANJE utemeljeno mentorstvo skladu s točkama (d) in (e) odstavka 6; IN STROKOVNOST dokazih? MENTORJA • C. Sposobnost za spodbujanje posameznikov, družin in skupnosti k zdravemu načinu življenja DOSTOPNA ORGANIZACIJSKA in skrbi zase na osnovi znanj in spretnosti, pridobljenih v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 6; SREDSTVA ZA • D. Kompetence za samoiniciativno ukrepanje pri reševanju življenja in izpeljavi ukrepov v kriznih MENTORSTVO situacijah in ob katastrofah; OR MENT • E. Kompetence za neodvisno svetovanje, izobraževanje in podporo posameznikom, ki potrebujejo SESTRA KLINIČNI zdravstveno nego, in njihovim bližjim; - MEDICINSKA • F. Sposobnost, da samostojno zagotovijo kakovostno zdravstveno nego in jo ovrednotijo; Za kakovostno mentorstvo je treba razviti prakse, ki bolje ustrezajo potrebam študentov zdravstvene • G. Kompetence za celovito in profesionalno komuniciranje in sodelovanje s predstavniki drugih nege in spodbujajo njihovo poklicno identiteto kot medicinske sestre/zdravstvenika. Študija, izvedena poklicev v zdravstvenem sistemu; v štirih državah članicah srednje/vzhodne EU, je pokazala, da so študentje zdravstvene nege zelo • H. Sposobnost za analizo kakovosti zdravstvene nege in posledično izboljševanje lastnega zadovoljni s svojimi izkušnjami med kliničnim usposabljanjem, večina jih pa meni, da je njihov strokovnega dela medicinskih sester za splošno zdravstveno nego. 5 3 Individualne kompetence Pomembne značilnosti kliničnih mentorjev so naslednje: • zaupanje v osebne kompetence za izvajanje intervencij zdravstvene nege in izpolnjevanje odgovornosti mentorja; mentorjev in interakcija • sposobnost ustvarjanja spodbudnega učnega okolja; • prevzemanje pobude za krepitev odnosov in sodelovanje s študentom in medicinsko sestro/zdravstvenikom – visokošolsko na delovnem mestu učiteljico/visokošolskim učiteljem; • predstavljanje študentov poklicnim kolegom ter njihovo vključevanje v zdravstvene time; • pripravljenost za redne razprave o učnih izkušnjah študentov; 3.1 Individualne kompetence mentorjev • sposobnost in pripravljenost izražanja empatičnega odnosa do mentorstva in do na pacienta usmerjene zdravstvene nege; • razumevanje lastne vloge in odgovornosti mentorja v učnem procesu študentov. Osebne značilnosti in motivacija kliničnih mentorjev pomembno vplivajo na razvoj uspešnega odnosa med mentorjem in študentom. Motivacija za mentorstvo študentov se lahko izraža v: Mentorji imajo ključno vlogo pri vključevanju študentov v delovno okolje ter v medpoklicne zdravstvene time. Mentorji morajo biti • pripravljenosti mentorja za mentorstvo študentom in interesa za spoznavanje študentov; seznanjeni s praksami mentorstva in razpoložljivimi viri, ki so • prepoznavanju in razumevanju pomena motivacije za učenje študentov; jim na voljo za mentorstvo. Mentorji v postopek mentorstva • nenehnem prizadevanju mentorja za lasten razvoj v vlogi mentorja; vključujejo vse ustrezne deležnike, kot so medicinske sestre/ • sposobnosti mentorja, da prepozna lastno stopnjo motivacije za mentorstvo, pa tudi stopnjo motivacije študentov za učenje. zdravstvenike – visokošolske učiteljice/visokošolske učitelje, študente in druge člane tima zdravstvene nege. Mentorji morajo biti seznanjeni z načini izvajanja mentorstva in razpoložljivimi sredstvi za mentorstvo. Ti so bistveni deli uspeha mentorstva ter vključujejo: • poznavanje načinov izvajanja mentorstva znotraj lastne organizacije in zunaj nje; • poznavanje trenutne stopnje usposobljenosti študentov, njihovega izobraževalnega ozadja; • sposobnost učinkovitega sodelovanja z medicinsko sestro/zdravstvenikom – visokošolsko učiteljico/visokošolskim učiteljem in prepoznavanje, kdaj je potreben dodaten stik; • poznavanje virov, ki so mentorjem na voljo za podporo pri njihovi mentorski vlogi. 6 3.2 Vloga mentorjev v kakovostnih kliničnih učnih okoljih 3.3 Nasveti za povečanje pozitivnih učnih izkušenj in rezultatov za študente Mentorji imajo ključno vlogo pri zagotavljanju fizično, socialno in čustveno varnega kliničnega zdravstvene nege kot tudi za organizacijo okolja. Na spodnji sliki so opredeljeni pomembni vidiki kliničnih učnih okolij. Študenti prihajajo iz Nasvet št. 1: Vključite učinkovite načine izvajanja mentorstva v organizacijsko kulturo zdravstvenih različnih kulturnih in jezikovnih okolij, zato je ohranjanje spoštovanja različnosti ključnega pomena. in socialnovarstvenih okolij. Dodatni ključni vidiki kliničnih učnih okolij vključujejo prostore delovne enote, vlogo študenta, Nasvet št. 2: Zavestno se potrudite vključiti študente v delovna okolja in v medpoklicne zdravstvene mentorstvo, vzdušje, orientacijo in stil vodenja. Bistvenega pomena je, da se organizacije in vsi time. strokovnjaki v zdravstvenih timih zavežejo k zagotavljanju varnosti študentov. Nasvet št. 3: Okrepite sodelovanje med mentorjem – študentom - medicinsko sestro/zdravstvenikom - visokošolsko učiteljico/visokošolskim učiteljem, saj pripomore k uspehu študentov v klinični praksi. Nasvet št. 4: Prepoznajte temeljne značilnosti študentov nove generacije (milenijcev in generacije VLOGA ŠTUDENTA MENTORSTVO Z) in razmislite o tem, kako uspešno sodelovati z njimi in jih usmerjati ter poučevati. Nasvet št. 5: V mentorskem procesu uporabljajte sodobne tehnologije učenja ter študije primerov za izboljšanje učnega procesa študentov. PROSTORI OZRAČJE DELOVNE ENOTE 3.4 Nasveti o aktivnostih, ki jih je mogoče vključiti v izobraževanje mentorjev VIDIKI KLINIČNIH Nasvet št. 1: Poudarite, kako pomembno je zagotoviti študentom zdravstvene nege dovolj časa, UČNIH OKOLIJ da se orientirajo v novem učnem okolju. Mentorji naj razmislijo o tem, kako lahko pomagajo JEZIKOVNA RAZNOLIKOST ORIENTACIJA študentom, da bi se počutili dobrodošle in varne. Nasvet št. 2: Med izvajanjem ustreznih intervencij zdravstvene nege, je potrebno študente podpirati, klinični mentorji pa morajo zagotavljati ohranjanje strokovnih standardov. Klinični KULTURNA SLOG mentorji naj izmenjujejo izkušnje o strategijah, ki se uporabljajo pri usmerjanju in poučevanju RAZNOLIKOST VODENJA študentov za načrtovanje in ocenjevanje negovanja pacientov. Nasvet št. 3: V izobraževanje mentorjev vključite strategije, ki pripomorejo k razvoju odnosa študent - mentor in na drugih kompetenčnih področjih, ki so bistvenega pomena za učinkovito mentorstvo v klinični praksi. Kakovostvo mentorstvo lahko vpliva na to, kakšni strokovnjaki vstopajo na področje zdravstvene nege, prispeva pa tudi k manjši stopnji fluktuacije strokovnjakov. 7 4 Kulturne kompetence mentorjev Kulturna zavest, občutljivost in znanje: • želja in predanost vključevanja mentorja pri podpori kulturno in jezikovno raznolikih študentov; • poznavanje lastnega kulturnega ozadja; 4.1 Razvijanje kulturnih kompetenc mentorjev v mentorstvu • razmislek o tem, kako lastna kultura in sistem prepričanj vplivata na posameznikovo strokovno Med kliničnim usposabljanjem se študenti zdravstvene nege iz različnih kulturnih in jezikovnih delovanje in interakcije z drugimi; okolij pogosto srečujejo z izzivi, povezanimi s kulturnimi razlikami in jezikovnimi ovirami. Vloga • pripravljenost preseči morebitne predsodke in stališča do pacientov ali študentov; mentorja je lahko zahtevna, zato razvoj kulturne usposobljenosti mentorjev pri mentorstvu zahteva • prepoznavanje pomena kulturnega sprejemanja kulturno raznolikih pacientov in študentov; posebno pozornost. Potreba po izobraževalni pripravi mentorjev je ključna pri zagotavljanju kulturno • razvijati pozitiven odnos do različnih kultur in pogledov na zdravstveno nego; ustreznega mentorstva pri katerem je potrebno zadostiti strokovnim učnim potrebam študentov. • spoštovanje raznolikosti pri na pacienta usmerjeni zdravstveni negi in pri mentorstvu študentom. 4.2 Opredelitev kulturnih kompetenc v mentorstvu Medkulturna komunikacija in interakcija: Kulturne kompetence so opredeljene kot „kompleksno znanje, ki temelji na kritičnem razmisleku • zmožnost učinkovite komunikacije in interakcije s kulturno raznolikimi pacienti in študenti; in delovanju, ki ga zdravstveni delavec uporablja za zagotavljanje kulturno varne, skladne in učinkovite oskrbe v partnerstvu s posamezniki, družinami in skupnostmi in upošteva socialne in • razumevanje učinkov kulture na vzorce verbalne in neverbalne komunikacije. politične razsežnosti oskrbe” (Blanchet Garneau & Pepin, 2015, p. 12). Kulturne kompetence so v mentorskem procesu opredeljene kot “proces, v katerem si mentor nenehno prizadeva doseči Kulturne spretnosti na področju zdravstvene nege in mentorstva: usposobljenost študenta za izvajanje kulturno kompetentne zdravstvene nege” (Campinha-Bacote, • spretnosti za soočanje s kulturno zahtevnimi situacijami pri na pacienta usmerjeni zdravstveni 2010, p. 131). negi in v mentorstvu; • spretnosti za učinkovito delo s kulturno raznolikimi študenti ob razumevanju njihovih Med kulturne kompetence mentorjev spadajo naslednje lastnosti: individualnih učnih potreb in stilov komuniciranja; • Kulturna zavest, občutljivost in znanje. • zagotavljanje, da je kulturno raznolik študent zmožen delovati v okviru zdravstvene oskrbe in • Medkulturna komunikacija in interakcija. zagotavljati varno, kulturno skladno zdravstveno nego pacienta. • Kulturne spretnosti in sposobnost ustvarjanja kulturno varnega učnega okolja. 4.3 Mentorstvo kulturno raznolikim študentom zdravstvene nege Specifične kompetence, potrebne za zagotavljanje kulturno skladne, na pacienta usmerjene zdravstvene nege ter kulturno zavedno mentorstvo, kulturno in jezikovno različnim študentom so opredeljene v nadaljevanju. 8 4.4 Nasveti glede dejavnosti, ki jih je mogoče vključiti v izobraževanje o kulturnih kompetencah mentorjev Nasvet št. 1: Mentorji naj razmišljajo o svoji vlogi pri pomoči kulturno in jezikovno raznolikim študentom pri premagovanju izzivov, s katerimi se srečujejo na kliničnem usposabljanju, ter o svoji vlogi pri podpiranju procesa vključevanja in prilagajanja študentov. Nasvet št. 2: Mentorji naj pri izvajanju mentorstva prepoznajo in opredelijo lastnosti kulturne kompetence in to uporabijo za načrtovanje osebnega razvoja na področju kulturnih kompetenc. Nasvet št. 3: Mentorji naj razmislijo o svojem lastnem osebnem kulturnem ozadju ter o tem, kako lahko njihov lastni sistem vrednot in prepričanj vpliva na večkulturna srečanja. Nasvet št. 4: Kultura pogosto vpliva na vzorce verbalne in neverbalne komunikacije. Poročano je bilo, da so komunikacijske težave stresne tako za študente, kot za mentorje, zato vključite vsebine o tem, kako je mogoče pri študentih podpirati strokovni jezikovni razvoj in znanje lokalnega jezika. Razmislite o uporabi strokovnega znanja jezikoslovcev pri razvijanju vsebin, povezanih s to temo. Nasvet št. 5: Mentorji igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, kulturno občutljivega kliničnega učnega okolja, ki podpira kulturno in jezikovno raznoliko učenje študentov. Mentorji morajo nemudoma sprejeti ukrepe za odpravo morebitnih predsodkov, stereotipov in rasizma v učnih okoljih. Ustvarite simulacijske primere, kjer lahko mentorji urijo svoje kulturne spretnosti v različnih scenarijih mentorstva v resničnem življenju. Nasvet št. 6: Mentorstvo kulturno in jezikovno raznolikim študentom je lahko stresno in dolgotrajno. Mentorji naj razmislijo o možnostih pomoči, ki bi jim pomagale, da bi bili uspešni pri svojem delu. Nasvet št. 7: Dovolite si prisluhniti glasu in izkušnjam kulturno in jezikovno raznolikih študentov. V mentorsko izobraževanje vključite strategije kot so video posnetki, digitalne zgodbe, intervjuji ali panelne razprave s študenti. 9 5 Kompetence mentorjev pri podpiranju Mentorji lahko študentom pomagajo pri postavljanju učnih ciljev s pomočjo naslednjih korakov: • razlago intervencij zdravstvene nege, ki jih je mogoče usvojiti med kliničnim usposabljanjem, učnega procesa študentom • sklicevanjem na učne cilje in kriterije ocenjevanja, ki jih je izobraževalna institucija določila za posamezno klinično usposabljanje; • ugotavljanjem stopnje usposobljenosti študenta pred začetkom kliničnega usposabljanja in oblikovanjem načrta za pomoč pri razvoju kompetenc z dodelitvijo ustreznih nalog; 5.1 Ocena klinične usposobljenosti študentov zdravstvene nege • zagotovitvijo, da si študent zastavi kratkoročne in dolgoročne cilje, ki so specifični, merljivi, Ocena kompetenc študentov zdravstvene nege je kompleksna in zahtevna tako za klinične mentorje, dosegljivi, ustrezni in časovno dosegljivi. kot za medicinske sestre/zdravstvenike - visokošolske učiteljice/visokošolske učitelje. Izredno pomembno je ohraniti objektivnost med postopkom ugotavljanja, ali je študent dosegel zahtevane 5.4 Refleksija med mentorstvom kompetence ali ne. Spodbuja se uporaba učinkovitih ocenjevalnih metod, ter zanesljivih in veljavnih Refleksija med mentorstvom pomeni, da mentor spodbuja študenta h kritičnemu razmišljanju, na orodij za ocenjevanje. primer o tem, kako so bile opravljene klinične naloge ali kako uspešen je bil študent v interakciji s pacienti. Mentor in študent sodelujeta v rednih refleksivnih razpravah. Mentorji lahko premagajo izzive pri ocenjevanju tako, da zavestno podpirajo učni proces študentov skozi celotno klinično usposabljanje. Mentor in študent nenehno razmišljata o kliničnem učenju in Za spodbujanje učinkovite refleksije med mentorstvom morajo mentorji: o dosežkih, osvojenih med kliničnim usposabljanjem. • ustvariti varno vzdušje, kjer lahko mentor in študent odkrito razpravljata o učnih izkušnjah; 5.2 Osredotočenost na študenta med vrednotenjem • spodbujati študenta k razmisleku o njegovih lastnih dejanjih in možnostih napredka; Pristop k vrednotenju, ki je osredotočen na študenta, je mogoče poenostaviti, če lahko mentor v • vključiti različne metode za izboljšanje študentove samorefleksije in razmišljanja o učenju z svojo dnevno prakso mentorstva vključi naslednji neprekinjeni cikel. vrstniki; • uporabljati strukturiran pristop za spodbujanje medsebojnega dialoga s študentom. Na primer, 1. Usmerjenost k cilju. vsak dan prosite študenta, naj pove, kako je potekal njegov dan, kaj se je naučil in česa se veseli, da se še bo naučil. 2. Refleksija med mentorstvom. 3. Zagotavljanje konstruktivnih povratnih informacij. 5.5 Zagotavljanje konstruktivnih povratnih informacij 5.3 Usmerjenost k cilju Konstruktivne povratne informacije, ki so pravočasne, uporabne in pogosto podane, spodbujajo in motivirajo študente za nadaljnji razvoj njihovih strokovnih kompetenc. Ciljna usmerjenost v mentorstvu pomeni, da mentor in študent skupaj sodelujeta tako, da lahko študent doseže učne cilje, postavljene za klinično usposabljanje. Bistveno je, da se na začetku kliničnega Zagotavljanje konstruktivnih povratnih informacij ni vedno enostavno. Bodite empatični do študenta usposabljanja študentovi cilji jasno opredelijo. Mentorji bi morali imeti znanje o kompetencah, ki in ne pozabite, da študent potrebuje čas za učenje in razvoj, da bo lahko postal kompetentna medicinska jih morajo študentje zdravstvene nege doseči, in o tem, kako podpirati študente pri doseganju teh sestra/zdravstvenik. Pomembno je, da tudi mentorji prosijo študente za povratne informacije o kompetenc. 10 njihovi mentorski sposobnosti in to uporabijo za razvoj lastnih kompetenc. Kakovostno mentorstvo študentom omogoča dobro načrtovane možnosti učenja, ki vključujejo pripravo, podporo in usposabljanje za študente, skupaj z ustrezno stopnjo nadzora. Vse to je odvisno Glavne ovire pri zagotavljanju učinkovitih povratnih informacij od pričakovanj in izkušenj študentov ter od tega, kaj se od njih zahteva pri njihovem kliničnem • Pomanjkanje specifičnosti pri podajanju informacij. Besedne zveze »Biti moraš bolj proaktiven«, usposabljanju, da bi dosegli načrtovane učne rezultate in zastavljene kompetence. študentu ne dajejo dovolj informacij, da bi lahko postal bolj proaktiven. • Posredovanje napačnih povratnih informacij. Ko ima študent manj izkušenj z izvajanjem Kakovostno klinično usposabljanje je osrednjega pomena za pripravo bodočih medicinskih sester/ določene naloge, potrebuje več pozitivnih povratnih informacij. Ko stopnja izkušenosti študenta zdravstvenikov. Prav v teh okoljih lahko študentje zdravstvene nege vključijo teorijo v klinično raste, lahko konstruktivne povratne informacije pomagajo izboljšati poklicno uspešnost. usposabljanje in dosežejo zahtevane kompetence, kot je opisano v Prilogi V k Evropski Direktivi • Podajanje povratnih informacij v napačnem okolju, na primer dajanje povratnih informacij 2013/55/EU. Zato je bistvenega pomena, da zdravstvene in druge organizacije znotraj EU, ki izvajajo študentu med skupinskim sestankom z drugimi študenti ali člani osebja, je lahko stresno in klinično usposabljanje za študente zdravstvene nege, poznajo in izvajajo posodobljeno Direktivo povzroča zadrego. 2013/55/EU ter zagotavljajo, da so učni rezultati kliničnega usposabljanja v skladu z direktivo. • Prekomerno število konstruktivnih kritik ali pretirane negativne povratne informacije lahko ovirajo učinkovito klinično učenje. Mentorji bi morali razmisliti o primernem razmerju med PRIPOROČILA POZIVAJO MEDICINSKE SESTRE - MENTORJE, DA: pozitivnimi in negativnimi povratnimi informacijami, ki pripomorejo k izboljšanju medosebnih odnosov. • Se sklicujejo na določene kriterije in smernice, ki podpirajo izvajanje kakovostnega mentorstva 5.6 Nasveti o dejavnostih, ki se jih lahko vključi v mentorsko izobraževanje in le te uporabijo za vodenje mentorskega procesa. • Učinkovito vzpodbujajo študente pri doseganju njihovih zastavljenih učnih ciljev, ter osmih Nasvet št. 1: Predstavite pomembna vprašanja v zvezi z vrednotenjem učnega procesa študentov. kompetenčnih področij, definiranih v Členu 31 Direktive 2013/55/EU. Mentorjem predstavite različne scenarije ocenjevanja iz resničnega življenja in jih prosite, naj razmislijo o načinih za premagovanje težav pri ocenjevanju. • Ustvarijo in vzdržujejo fizično, socialno in čustveno varno ozračje v kliničnih učnih okoljih. Nasvet št. 2: Mentorji naj si izmenjajo izkušnje o ohranjanju komunikacijskega trikotnika med • Kontinuirano razmišljajo o osebnih mentorskih kompetencah ter načrtujejo strategije za svoj medicinsko sestro/zdravstvenikom – visokošolsko učiteljico/visokošolskim učiteljem, študentom strokovni in mentorski razvoj. zdravstvene nege in mentorjem, s čimer se lahko izognejo občutkom, da so pri svojem delu • Prosijo za konstruktivne povratne informacije o osebnih mentorskih kompetencah s strani izolirani. študentov in stanovskih kolegov ter le te uporabijo pri ustvarjanju strategij za razvoj kompetenc. Nasvet št. 3: Podprite mentorje pri prepoznavanju individualnih učnih potreb študentov in pri • Sodelujejo z medicinskimi sestrami/zdravstveniki – visokošolskimi učiteljicami/visokošolskimi prepoznavanju vidikov, ki so bistveni za ustvarjanje učinkovitih kliničnih učnih okolij. Navedite učitelji iz izobraževalnih zavodov, z namenom krepitve učnega procesa študentov zdravstvene različne primere iz resničnega življenja in nasvete, kako podpirati učni proces študentov skozi nege ter doseganja učnih izidov. celotno klinično usposabljanje. Nasvet št. 4: Pomagajte kliničnim mentorjem, da se počutijo opolnomočene za vzpostavljanje učinkovitega mentorskega odnosa, ocenjevanje učnih izidov študentov ter ustvarjanje varnega okolja za učenje. 11 PRIPOROČILA POZIVAJO ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE, DA: • Redno ocenjujejo stopnjo kakovosti izvajanja mentorstva v organizaciji. • Načrtujejo in izvajajo učinkovite strategije na organizacijski ravni, ki izboljšujejo kakovost mentorstva študentom zdravstvene nege, ki opravljajo klinično usposabljanje. • Opolnomočijo člane osebja, da razvijajo svoje mentorske kompetence v skladu z na dokazih temelječem modelu kompetenc mentorjev (Mikkonen, et al., 2019). • Podpirajo kontinuirani strokovni razvoj osebja in zagotovijo, da so na voljo potrebna sredstva za učinkovito mentorstvo. Potrebno bi bilo ponuditi mentorsko izobraževanje vsem zaposlenim, ki nudijo mentorstvo študentom. Kliknite tukaj za dodatne podrobnosti o okviru izobraževanja za mentorje. PRIPOROČILA POZIVAJO INSTITUCIJE NA RAVNI EU TER NACIONALNE INSTITUCIJE, DA: • V politično agendo vključijo področje o krepitvi kakovostnega mentorstva študentom zdravstvene nege, da bi zmanjšali fluktuacijo delovne sile v zdravstveni negi. • Zagotovijo, da mora vsaka država članica določiti merila, ki omogočajo kakovostno mentorstvo študentom zdravstvene nege, ki zaključujejo klinično usposabljanje pod nadzorom usposobljenih mentorjev. • Spodbujajo uporabo kompetenčnega okvirja EFN kot orodja za lažje izvajanje 31. člena Evropske Direktive 2013/55/EU v učnih načrtih zdravstvene nege po vsej EU. • Razvijajo nadaljnje standarde in obvezne uredbe skozi nacionalne zakone in izobraževalne programe, s pomočjo katerih se bodo medicinske sestre/zdravstveniki, ki delujejo kot mentorji lahko izobraževale/izobraževali za zagotavljanje kakovostnega mentorstva. 12 Strokovna ocena smernic za razvoj pomen razmišljanja, upoštevanje kulturnih razlik ter nasvete za ustrezno komunikacijo.« mentorskih kompetenc v zdravstveni negi »Nasveti, podani v vsakem poglavju, so resnično dragoceni in mislim, da bi morale smernice temeljiti predvsem na podrobnih metodologijah, Pri ocenjevanju smernic je sodelovalo 19 strokovnjakov. Splošne povratne osredotočenih na praktično znanje in izkušnje, s katerimi bi lahko mentorji, informacije strokovnjakov so bile zelo pozitivne, kar je razvidno iz spodnjih ki se s tem že ukvarjajo, vsakodnevno izboljšali svoje kompetence, ter na citatov. način, na katerega bi morale izobraževalne organizacije oceniti individualne in kulturne kompetence mentorja.« »Besedilo smernic je teoretično dosledno, razumno in logično.« »Po vizualni plati so smernice lepo zasnovane. Vsebujejo uporabne tabele in »To je koristno in potrebno orodje za standardizirano mentorsko podatke, ki odražajo glavne vidike, povezane z vsebino smernic.« usposabljanje.« »Vsebina je dosledna, ni preobširna in se jo zlahka dopolnjuje.« »Smernice so bile pravilno in jasno usmerjene na klinične medicinske sestre - mentorje in zdravstvene zavode.« Smernice so bile napisane v skladu z »Zasnova je privlačna in enostavna za razumevanje.« modelom kompetenc, ki temelji na dokazih, in osmimi področji kompetenc v skladu z zahtevami, opredeljenimi v členu 31 Direktive EU 2013/55/ EU. Ti dokumenti zagotavljajo, da so mentorji usposobljeni za usmerjanje študentov, ko zavestno sprejemajo perspektive posameznikov, družin in skupnosti ter jih vključujejo v klinične procese razmišljanja in odločanja. »Smernice so za mentorje zelo dobro metodološko orodje, ki poenostavi organiziranje in razvoj dejavnosti na področju mentorstva. Smernice vsebujejo podroben opis mentorskih praks, svetovanje za študente, 13 Viri Pramila-Savukoski S., Juntunen J., Tuomikoski A.M., Kääriäinen M., Tomietto M., Kaučič B.M., Filej B., Riklikiene O., Vizcaya-Moreno M.F., Pérez-Cañaveras R.M., De Raeve P., Mikkonen K., 2019. Mentors‘ self-assessed competence in mentoring nursing students in clinical practice: a systematic review of quantitative studies. Journal of Clinical Nursing. https://doi.org/10.1111/jocn.15127 Antohe, I., Riklikiene, O., Tichelaar, E. in Saarikoski, M., 2016. Clinical education and training of student nurses in four moderately new European Union countries: Assessment of students‘ satisfaction with the learning environment. Nurse education in practice, 17, 139–144. https://doi. org/10.1016/j.nepr.2015.12.005 Blanchet Garneau, A. in Pepin, J. 2015. Cultural competence: a constructivist definition. Journal of Transcultural Nursing, 26, 9–15. http://dx.doi.org/10.1177/1043659614541294 Campinha-Bacote, J., 2010. A culturally conscious model of mentoring. Nurse Educator, 35(3), 130–135. https://doi.org/10.1097/NNE.0b013e3181d950bf Direktiva EU 2013/55. 2013. Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta. Uradni list Evropske unije. https://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:354:0132:0170:en:PDF Immonen K., Oikarainen A., Tomietto M., Kääriäinen M., Tuomikoski A.M., Kaučič B.M., Filej B., Riklikiene O., Vizcaya-Moreno F.M., Pérez-Cañaveras R.M., De Raeve P., Mikkonen K., 2019. Assessment of nursing studentsćompetence in clinical practice: a systematic review of reviews. International Journal of Nursing Studies. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2019.103414 Mikkonen K., Tomietto M., Cicolini G., Kaucic B.M., Filej B., Riklikiene O., Juskauskiene E., Vizcaya-Moreno M.F., Pérez-Cañaveras R.M., De Raeve P., Kääriäinen M., 2019. Development and testing of an evidence-based model of mentoring nursing students in clinical practice. Nurse Education Today. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2019.104272 Mikkonen K., Tomietto M., Kääriäinen M., Oikarainen A., Tuomikoski A.M., Riklikiene O., Juskauskiene E., Vizcaya-Moreno M.F., Pérez-Cañaveras R.M., De Raeve P., Filej B., Plazar N., Čuk V., Kaučič B.M. 2019. Development of an evidence-based nurse mentor’s competence model. Projekt EU QualMent. Celje. CIP - Kataložni zapis o publikaciji. Univerzitetna knjižnica Maribor, Slovenija. ISBN 978-961-6889-35-3