GDK: 304 
Prikaz stanja varstva pri delu v slovenskem gozdarstvu 
na osnovi kazalnikov stanja nezgod 
Pavle KUMER* 
stanje nezgod je kritičen kazalnik stanja 
varstva pri delu 
Stanje nezgod v določenem delovnem 
okolju je zelo kritičen kazalnik stanja var-
stva pri delu. Analiza stanja nezgod, še 
posebej za daljše obdobje, nam lahko po-
maga odkriti dejavnike, ki odločilno vplivajo 
na stanje varstva pri delu. 
V odboru za varstvo pri delu pri SZG 
Slovenije smo opravili takšno analizo stanja 
nezgod z namenom, da bi dobili pregled 
nad obstoječim stanjem, ugotovili, kaj smo 
v preteklem obdobju na tem področju dose-
gli in poiskali razloge, ki so vplivali na 
doseženo stanje, ter tako pridobili usmeri-
tve za bodoče delo. 
Pri tem smo se odločili. da bomo obrav-
navali obdobje od 1970 do 1989, to je 20 
let, za katero pri veliki večini gozdnih gospo-
darstev obstajajo podatki in v katerem se 
nezgode spremljajo in obravnavajo dokaj 
enotno. Stanje nezgod smo predstavili s 
kazalnikom pogostnosti v odstotkih. Zajete 
so bile vse nezgode vseh v gozdnih gospo-
darstvih zaposlenih delavcev. (Preglednica 
1 ). Izračunani so bili trendi za stanje v 
posameznih gozdnih gospodarstvih z li-
nearno regresije. Izkazalo se je, da je bila 
ta metoda za večino gozdnih gospodarstev 
ustrezna (Grafikon 1). 
S pomočjo posameznega vprašalnika 
smo zbrali podatke o domnevnih dejavnikih, 
ki so vplivali na stanje nezgod po gozdnih 
gospodarstvih. Podatke in ugotovitve iz 
vprašalnikov smo potem obravnavali v od-
boru za varstvo pri delu in na tej osnovi 
sprejeli določene ugotovitve in zaključke. 
* Mag. P. K. dipL inž. gozd., Gozdno gospodar-
stvo Celje, 63000 Celje, Ljubljanska 13, YU. 
Med posameznimi gozdnimi 
gospodarstvi obstajajo očitne razlike 
Tabelama in grafično prikazano stanje 
nezgod dokazuje, da je varstvo pri delu v 
obravnavanem 20-letnem obdobju doseglo 
ugodne rezultate. Trendi pojavljanja ne-
zgod so pri večini gozdnih gospodarstev 
obrnjeni strmo navzdol. Pri tem pa lahko 
ugotovimo, da med posameznimi gozdnimi 
gospodarstvi obstajajo razlike, za katere ni 
mogoče ugotoviti objektivnih razlogov. 
Po doseženem stanju se ugotavljata tudi 
vloga in pomen službe varstva pri delu v 
posameznih gozdnih gospodarstvih pa tudi 
.skupnega organa, to je odbora za varstvo 
pri delu pri SZG Slovenije. 
Služba za varstvo pri delu kakor drugi 
dejavniki varnega dela so bili učinkovitejši, 
kadar so delovali na strokovnih osnovah in 
niso zgolj sledili formalnim zahtevam. V 
bodočih poslovnih razmerah bo to veljalo 
še bolj. Na izboljšanje stanja nezgod in s 
tem tudi varstva pri delu so ugodno vplivali 
ukrepi, ki so jih gozdna gospodarstva iz-
vedla v obravnavanem obdobju. Mednje 
sodijo ustrezno usposabljanje gozdarskih 
delavcev, uvedba sodobne gozdarske me-
hanizacije (nakladalnikov, traktorjev, motor-
nih žag), zagotavljanje prevozov na delo, 
redno vzdrževanje pregledovanja sredstev 
za delo, oskrba z ustreznimi varstvenimi 
sredstvi in opremo, zagotavljanje rednih 
zdravstvenih pregledov, vsebinsko ustrez-
nih obnavljanj preizkušnje znanja. Pri goz-
dnih gospodarstvih, kjer so te ukrepe izva-
jali bolj zavzeto in dosledno, so tudi rezultati 
stanja varstva pri delu očitno ugodnejši. 
Pozitivno vlogo pri skupnih prizadevanjih 
za varstvo pri delu je imelo tudi sodelovanje 
in dejavnost VTOZD za gozdarstvo BF, ki 
ni prispevala samo deleža konkretno izve-
denih nalog na tem področju, ampak tudi 
G. V. 1191 41 
določeno strokovno nadgradnjo, kakršno 
potrebuje vsako strokovno področje, če 
hoče uspešno delovati. 
Pri ugotavljanju in ocenjevanju stanja 
nezgod so bili ugotovljeni tudi nekateri za-
viralni dejavniki. Negativni vpliv na stanje 
varstva pri delu je imel zgolj formalni odnos 
posameznih vodstvenih delavcev do zago-
tavljanja varstva pri delu. Ta vpliv se je 
potem odražal tako, da so svoj odnos do 
varstva pri delu enako pojmovali tudi drugi 
delavci. To se je odražalo tudi v organizaciji 
dela, varstvo pri delu ni bilo učinkovito 
prisotno niti v pripravi niti v nadzoru nad 
delom. Tak odnos se je kazal pri premajhnih 
zahtevah po usposobljenosti gozdarskih 
proizvodnih delavcev, kjer so se ponekod 
zadovoljili z usposabljanjem v ·1 0-30-dnev-
nih tečajih za delavce na zahtevnih gozdar-
skoproizvodnih delih. Tako pomanjkljivo 
usposobljeni delavci seveda ne morejo do-
jeti bistva varnega dela, kar pa je v speci-
fičnih razmerah gozdarske proizvodnje 
osnovnega pomena. V takšnih razmerah je 
še posebej pomembna vloga neposrednih 
vodij dela. 
Posebej je potrebno obravnavati prika-
zano stanje nezgod pri gozdnih gospodar-
stvih: Tolmin, Postojna in Maribor. Prika-
zano stanje z linearnim trendom ni povsem 
ustrezno, vendar tudi drugi standardni kri-
vuljni trendi prikaza v primerjavi z drugimi 
slike ne bi veliko izboljšali. Podrobnejša 
obravnava gibanja nezgod pri teh gozdnih 
gospodarstvih kaže, da imajo neko sklad-
nost, kar navaja na zaključek, da so bili 
razlogi za stanje nezgod skupni. Kazalo bi 
jih posebej odkriti. Gibanje stanja nezgod 
pa očitno kaže na obliko krivulje v valova-
nju, kjer začetni val zajema daljše, kasnejši 
pa krajše obdobje. To bi lahko pomenilo, 
da se bo sčasoma krivulja usmerila v li-
Grafikon 1 : Trend (y) pogostnosti nezgod (P %} za obdobje 1970--1989 (20 let) (po metodi linearne 
regresije) 
P% 
20 
19 
18 
17 
16 
15 
14 
13 
12 
11 
10 
8 
7 
6 
5 
4 
3 
o 
7 
15 
3 
2 
10 
11 
9 
12 s 
8 
1 
Legenda GG : 
1 Tolmin, 2 Bled, 3 Kranj, 4 Ljubljana, 5 Postojna, 
6 Kočevje, 7 Novo mesto, 8 Brežice, 9 Celje, 
1 O Nazarje, 11 Slovenj Gradec, 12 Maribor, 15 Snežnik 
4 
8 
10 
3 
1970 71 72 B 74 75 76 77 78 79 110 ~1 82 83 84 85 &6 87 86 89 let• 
42 G. V. 1191 
p 
~ 
§ 
.,~:lo. 
U) 
Preglednica 1: Pogostnost nezgod (P %) po GGO v 1970-89 (20 let). (Trend (y) po metodi linearne regresije) 
GGO leto 
1. 
Tolmin 
2. 
Bled 
3. 
Kranj 
4. 
Ljubljana 
5. 
Postojna 
6. 
Kočevje 
7. 
Novo mesto 
8. 
Brežice 
9. 
Celje 
10. 
Nazarje 
11. 
Sl. Gradec 
12. 
Maribor 
15. 
Snežnik 
1970 71 12 73 74 75 7S 77 78 79 1980 61 82 83 84 es 86 87 88 69 a= 8; r= 
10.0 10.1 10.2 10.2 10.3 10.4 10.5 10.5 10.6 10.7 10.7 10.8 10.9 10.9 11.0 11.1 11.2 11.2 11.3 i1.4 -132,0936 0,0721 0,2404 
12.6 10.5 9.7 11.1 11.3 9.2 7.8 8.3 9.6 11.5 11.6 11.9 12.6 10.1 9.5 14.1 11.5 10.8 
15.7 15.4 15.2 14.9 14.6 14.3 14.1 13.8 13.6 13.3 13.0 12.8 12.5 12.2 12.0 11.7 11.4 11.2 10.9 10.6 540,6496 -o,2665 -o,5359 
17.5 16.9 14.2 17.5 15.9 18.8 9.4 11.0 8.5 11.9 11.9 14.7 12.1 10.9 11.2 12.9 11.6 11.4 14.9 10.4 
16.5 15.9 15.3 14.7 14.2 13.6 13.0 12.4 11.9 11.3 10.7 10.1 9.6 9.0 8.4 7.8 7.3 6.7 6.1 5.5 1152,2636 -o,5765 -o,7679 
20.0 21.0 19.0 16.0 12.0 13.0 9.1 8.9 7.8 8.7 9.2 8.2 6.6 6.9 8.3 7.8 7.4 11.0 8.2 6.7 
14.2 13.8 13.4 13.0 12.7 12.3 11.9 11.6 11.2 10.8 10.4 10.1 9.7 9.3 8.9 6.6 8.2 7.8 7.4 7.0 756,1374 -0,3766 -0,8136 
16.1 16.1 14.2 14.0 12.7 11.3 10.8 10.5 10.1 7.1 8.2 8.6 9.5 10.7 10.4 7.7 8.6 10.0 9.0 6.9 
10.9 10.9 10.8 10.7 10.7 10.6 10.6 10.5 10.4 10.4 10.3 10.3 10.2 10.1 10.1 10.0 9.9 9.9 9.8 9.8 129,6503 -0,0603 0,2397 
11.8 12.7 10.7 9.8 11.3 9.4 8.4 9.4 8.6 9.2 10.3 13.4 10.6 10.1 9.0 9.6 10.9 9.8 
19.1 18.6 18.0 17.5 16.9 16.4 15.8 15.3 14.7 14.2 13.6 13.1 12.5 12.0 11.4 10.9 10.3 9.8 9.2 8.7 1102,3423 -o,5498 -o,S741 
23.8 19.3 19.6 17.4 16.2 14.5 13.9 13.7 13.8 12.6 11.9 10.4 13.7 11.4 11.6 11.9 10.1 12.7 10.1 9.5 
17.2 16.7 16.3 15.9 15.5 15.1 14.6 14.2 13.9 13.4 12.9 12.5 12.1 11.7 11.2 10.6 10.4 10.0 9.5 9.1 851.6279 -o,4237 -0,8102 
17.9 16.3 16.8 18.9 17.9 16.5 10.9 13.7 12.0 11.4 10.0 10.2 12.6 13.0 11.9 10.3 12.6 10.3 9.3 10.4 
10.8 10.6 10.4 10.2 9.9 9.7 9.5 9.3 .9.1 8.8 8.6 8.4 8.2 7.9 7.7 7.5 7.3 7.0 6.8 6.6 452,0665 -o,2240 -0,5967 
10.9 9.8 9.6 9.9 9.5 7.6 7.7 6.0 9.6 7.4 10.6 6.2 6.4 5.0 7.7 8.4 
13.0 12.5 12.0 11.5 11.0 10.5 10.0 9.5 9.0 8.5 8.0 7.5 7.0 6.4 5.8 5.3 4.8 4.3 3.8 3.3 1026,1886 
13.7 14.2 13.9 9.6 13.6 9.5 10.0 6.8 6.6 6.0 6.0 6.5 9.4 5.2 5.4 5.1 5.4 5.4 5.0 3.7 
-5143 -0,8875 
15.3 14.8 14.4 13.9 13.4 13.0 12.5 12.0 11.6 11.1 10.6 10.2 9.7 9.3 8.8 8.3 7.9 7.4 6.9 6.5 930,4491 -Q,4645 -o,7716 
9.2 11.1 10.7 10.4 11.2 7.9 6.9 8.7 9.0 5.9 5.7 
13.1 12.9 12.7 12.5 12.3 12.1 11.9 11.7 11.5 11.3 11.1 10.9 10.8 10.6 10.4 10.2 10.0 9.8 9.6 9.4 389,3664 -o,1910 -0,4091 
17.9 14.6 13.3 12.2 11.1 9.6 9.3 9.7 7.6 9.4 8.2 9.7 8.8 10.5 11.8 10.7 11.6 12.5 
11.2 11.2 11.2 11.1 11.1 11.0 10.9 10.9 10.8 10.8 10.7 10.7 10.6 10.6 10.5 10.5 10.4 10.3 10.3 10.2 119,6300 -o,0550 -o,1713 
12.2 10.0 9.1 11.8 10.0 9.6 11.3 12.3 11.2 12.4 9.0 9.7 9.5 12.7 8.3 
17.0 16.6 16.2 15.7 15.3 14.9 14.4 14.0 13.6 13.1 12.7 12.3 11.8 11.4 10.9 10.5 10.1 9.6 9.2 8.8 874,8579 -o,4354 -o,7116 
23.3 19.7 14.6 12.8 12.0 10.4 11.7 13.1 11.1 13.5 13.0 11.9 11.4 11.4 10.0 11.4 10.1 10.9 8.8 
VIR: Podatki GGO VD tabela 5 
nearni trend s tendenco padanja. Seveda 
se bo ta domneva lahko potrdila šele v 
naslednjem obdobju. 
Ugotovitev nas zavezuje 
Med zaključne ugotovitve lahko uvrstimo 
naslednja stališča: pri gozdnih gospodar-
stvih, kjer so dosegli vidne uspehe pri 
zagotavljanju varnega dela, nas ti zavezu-
jejo, da ohranimo tak ugoden trend. Toda 
vedeti moramo, da bo potrebno za to še 
neprimerno več naporov in prizadevanj kot 
za že doseženo stanje. Ravno tako je 
posebno spoznanje, da se morajo v tako 
povečane zahteve po izboljšanju varstva 
pri delu vključiti vsi, delavci, vodje, organi-
zatorji in izvajalci. Pri gozdnih gospodar-
stvih, kjer dosedanji uspehi pri zagotavlja-
nju varnega dela niso zgledni, zagotovo ni 
posebnega opravičila za ugotovljeno sta-
nje. To nujno zahteva več naporov in priza-
devanj, da bi se doseglo stanje, kakršno je 
v drugih, uspešnih. 
Pri vseh gozdnogospodarskih organiza-
cijah bo potrebno v bodoče posebno pozor-
nost nameniti nekaterim področjem, ki pre-
vladujoče vplivajo na zagotavljanje varnega 
dela. Sem sodi, da vsi zaposleni delavci 
oblikujejo ustrezen odnos do varstva pri 
GDK: 945.35(44):(047) 
delu, še posebej pa organizatorji in vod-
stveni delavci. Odnos do varstva pri delu 
se mora konkretno pokazati v organizaciji 
dela v obliki dobre priprave dela, ki vključuje 
tudi ključne točke varstva pri delu in nad-
zora nad delom, ki upošteva tudi varstvo 
pri delu. 
Osnovnega pomena za zagotavljanje 
varnega dela so ustrezno usposobljeni de-
lavci. To pomeni, da vsi delavci na pro-
izvodno zahtevnih delih izpolnjujejo pogoje 
za strokovno usposobljenost z obvladova-
njem sodobne delovne tehnike, da morajo 
biti psihofizično sposobni opravljati taka 
dela in tudi varstveno usposobljeni za za-
htevno delo. Vsako odstopanje od teh za-
htev vodi v veliko poslovno in osebno 
tveganje, ki ga gozdarstvo ne more dovoliti. 
Organizacija in delovanje službe za var-
stvo pri delu morata temeljiti na strokovnih 
osnovah, ki upoštevajo tudi formalne zahte-
ve. Cilj delovanja službe mora biti komplek-
sno varstvo pri delu. Aktivnosti, ki so ve-
zane na varstvo pri delu, kot sta zdrav-
stveno varstvo in zavarovalništvo, morajo 
služiti preventivnim zahtevam varstva pri 
delu. 
Končno lahko zaključimo, da je varstvo 
pri delu namenjeno človeku, torej gre za 
človeka in vse je tudi odvisno od človeka. 
Srečanje ljubljanskih gozdarjev s francoskim 
gozdarstvom 
Ljubljansko društvo inženirjev in tehnikov 
gozdarstva je septembra 1990 pripravilo 
3-dnevno strokovno ekskurzijo v Alzacijo 
(Francija). Ekskurzije se je udeležilo 50 
članov. Da bi čim koristneje izrabili dolgo 
potovanje, so organizatorji pod vodstvom 
prof. dr. Milana Hočevarja prve strokovne 
oglede pripravili že spotoma v Nemčiji. 
Domači gozdarji so nam v širši okolici 
mesta Augsburg predstavili pomen in vlogo 
gozdov ter začetke večnamenskega gospo-
· darje nja z njimi. 
44 G. V. 1/91 
PRIMESTNI GOZDOVI V OKOLICI 
AUGSBURGA 
Gozdovi obsegajo 27% celotne površine 
in opravljajo zelo pomembno infrastruk-
turno vlogo, za mesto samo pa je pomem-
bna tudi njihova varovalna in klimatska 
vloga. Vendar vsekakor ni zanemarljiva 
tudi lesnoproizvodna vloga teh gozdov, saj 
prevladujejo dobra rastišča, na njih pa 
smrekove monokulture. Z uveljavitvijo splo-
šnokoristnih funkcij gozdov so v zadnjem