Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2000 6005690,7/8 župan IE OBČINE PTUJ FOTO-VIDEO STORITVE • UOKVIRJANJE PREDMETOV V KRATKEM TUDI V PTUJU TRGOVINA FOTOGRAFIJE ZA LIH • IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - TUDI IZ DIA |SO 9002 • FOTOGRAFIJE IZ VSEH DIGITALNIH MEDIJEV OBIŠČITE NAS. ČAKA VAS PRIJETNO PRESENEČENJE. Minoritski trg 2, PTUJ TEL.: (02) 78 78 600 Cena: 100 SIT VABUENI STE MlfftCftfTVc Generalni pokrovitelj: MESTNA OBČINA PTUJ Organizatorji: GIZ POETOVIO VIVAT, RADIO TEDNIK, PERUTNINA PTUJ, TENZOR sveži cectail prireditev za vsak okus: 4. ptujski mednarodni balonarski pokal (tri dni), organizator: Balonarski klub Ptuj, lokacija: Terme Ptuj. ob 10.00: Razglasitev "Kmetije leta" Mestne občine Ptuj, organizator: Mestna občina Ptuj, lokacija: kmetija Čeh Janka, Podvinci 30, Ptuj ob 1G.00: Tradicionalni turnir v balinanju med ekipami mestnih in primestnih četrti ter Mestne občine Ptuj, organizator: mestna četrt Center, lokacija: Potrčeva 34, Ruj. ob 17.00: 50. obletnica Ribiške družine Ptuj, organizator: Ribiška družina Ruj, lokacija: ribnik Rogoznica. ob 9.00: Turnir v pospešenem šahu v počastitev praznika Mestne občine Ptuj, organizator: Šahovski klub Ruju, lokacija: Dravska ul.18, Ruj. iimOiflfc aafidff) ob 10.00: Otvoritev obnovljene Vičavske poti s stopnicami do Drave, srečanje starejših krajanov mestne četrti Panorama, organizator: mestna četrt Panorama, lokacija: Dom krajanov Vičava, ob 14.00: Spust kajak kanu Duplek - Vičava, organizator: Športno društvo Center, lokacija: Vičava. ob 18.00: Otvoritev razstave kiparskih del Polone Maher, organizator: Pokrajinski muzej Ruj, lokacija: Miheličeva galerija. CEftiflfe bela vreča - uporabna oblačila in obutev ❖ siva vreča - neuporabni izdelki iz tekstila in usnja. Generalni načrt pobiranja vreč: -> mestna četrt JEZERO 3.7. in 4.7. •> mestna četrt BREČ 10.7. in 11.7. ❖ mestna četrt PANORAMA 10.7. in 11.7. o mestna četrt CENTER 17.7.in 18.7. ❖ primestna četrt GRAJENA 17.7. in 18.7. ❖ primestna četrt ROGOZNICA 24.7. in 25.7. V primeru, da vreč niste dobili ali bi jih potrebovali več, se lahko ogla- site na sedežu akcije. V kolikor jih niste uspeli pripraviti do datuma odvoza, jih lahko dostavite vsak delavnik na sedež akcije, in sicer: v ponedeljek od 8.00 - 14.00 * v torek od 8.00 - 14.00 v sredo od 8.00 - 14.00 * v četrtek od 8.00 - 14.00 v petek od 8.00 - 12.00. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 773- 362 vsak dan med 8.00 in 12.00. Do sedaj smo ugotovili, da krajani ne preberejo priloženega letaka -štejejo jih kot reklamo. Zato želimo organizatorji akcije krajane opomniti, naj se držijo danih navodil na letakih, saj se ne bi radi vračali nazaj, ko je akcija v določeni mestni četrti že zaključena. Na center akcije lahko udeleženci akcije pripeljejo tudi vreče, ki jih v času, ko je humanitarna akcija potekala na njihovem območju, še niso uspeli napolniti. Za zbran tekstil in usnje se vam zahvaljujemo, saj bo vse poslano naprej do ljudi, ki so v stiski. Eiumanitarna akcija, ki jo organizirajo Območno združenje Rdečega križa Ptuj, Karitas, Čisto mesto Ptuj, Mestna občina Ptuj, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območna služba Ptuj, bo potekala do konca septembra. Marjan Jerič LETNA KONFERENCA MESTNEGfi ODBORA SDS SDS PTUJ v 30. junija smo se na turistični kmetiji Sluga pri Ptuju zbrali socialdemokrati in socialdemokratinje s ptujskega območja in 'cenjeni gostje: dr. Jože Pučnik, častni predsednik SDS, poslanca Jožef Jerovšek in Franc Pukšič. Z nami je bil seveda tudi predsednik mestnega odbora SDS Ptuj Miroslav Luci. V sproščenem ozračju so gostje govorili o aktualnem političnem dogajanju na lokalni in državni ravni ter se opredelili do nekaterih problemov. Strinjamo se lahko z besedami dr. Jožeta Pučnika, da je Socialdemokratska stranka Slovenije postala pomemben dejavnik v političnem življenju, saj brez nje ni odločitev v Sloveniji. To je priznanje za ves trud, ki smo ga vložili v nastajanje in uveljavljanje stranke ter hkrati obveza, da bomo znali izrabiti dani trenutek ter po svoji moči prispevati za blaginjo Slovenije. Delo v mestnem odboru Ptuj lahko v preteklem obdobju ocenimo pozitivno, še posebej je bila dejavna Socialdemokratska mladina. Le s takšnim delom članov stranke nam bo uspelo, da bo naslednja vlada socialdemokratska. Boštjan Kolarič, podpredsednik mestnega odbora SDS Ptuj ikra j inski odbor DeSUS rOrmož - Ptuj in območni odbor DeSUS Ptuj čestitata ob prazniku Mestne občine Ptuj ter želita veliko delovnih uspehov županu, mestnemu svetu in vsem občanom. DeSUS K. r Albin Pišek, predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj občanom čestitamo za praznik Mestne občine Ptuj. Demokrati Slovenije DS Slovenska ljudska stranka PODRUŽNICA SLS ri c p«/i\ IN OBČINSKI ODBOR SKD IZ OBMOČJA MO PTUJ ZDRUŽENI •meljitih tehničnih in organizacijskih pripravah v obeh strankah še občinski organizaciji SLS in SKD na območju MO PTUJ definitivno združili v enotno politično stranko, ki se imenuje Odbor SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka. Tretji julij je zato zgodovinski dan, ki bo pomenil okrepljeno politično dejavnost za desno sredinsko usmerjene občane na področju MO Ptuj. Delegati so soglasno izvolili novi Občinski odbor SLS+SKD, v katerem so: Stanislav Kosi, predsednik; Franc Ranfl, podpredsednik; Maks Lečnik, tajnik; Emil Tomašič, blagajnik ter člani: Robert Čeh, Srečko Čuš, Jože Meško, Franc Pintarič, Andrej Rebernišek, Rajko Topolovec, Igor Tumpej, Janko Zorko, Stanislav Zupanič, Peter Primožič, Marija Strelec, Janez Rožmarin, Ivan Jurkovič, Franc Samojlenko, Andrej Erbus in Dejan Rožmarin. Prisotni na družitvenem zboru so izvolili tudi Nadzorni odbor: Slavko Brglez, Mirko Korošec in Iztok Erbus. Po izvolitvi so se v razpravi dogovorili, da bo seja novo izvoljenega 00 prvi naslednji četrtek, da se bo politično delo poglobilo v reševanje občinskih problemov, ki tarejo občane in da bo združena enotna stranka začela takoj z intenzivnimi predvolilnimi pripravami za volitve v Državni zbor in da bo stranka predlagala svojega kandidata za državno zborskega poslanca ne glede na volilni sistem. Vsem članicam, članom, upokojencem in mladini ter simpatizerjem in občanom čestitamo za občinski praznik MO Ptuj. Del novo izvoljenega 00 SLS+SKD in NO Slovenske ljudske stranke Po sklepu zbora zapisal S.B. SUŠNO OBDOBJE IN VISOKE TEMPERATURE MOČNO PRIZADELE KMETIJSTVO V SPODNJEM PODRAVJU OCENfì POSLEDIC HODE IN DOLGOTRAJNE SOŠE in Dravskem polju bo največ škode na koruzi. razvoj muh, pogini živali... Kmetijstvo v Spodnjem Podravju doživlja krizo in pričakuje pomoč države pri reševanju posledic naravne nesreče. V občinah Žetale, juršinci, Videm, Zavrč in Podlehnik, kjer je svet gričevnat in je vinogradništvo pomembna ali najpomembnejša kmetijska dejavnost, bo največ škode prav v vinogradih. V juršincih so poskušali trsne cepljenke reševati z namakalnimi sistemi. V haloških zaselkih, kjer še niso priključeni na vodovodno omrežje iz podtalnice Dravskega polja in so ljudje odvisni od svojih vodnih zajetij - v občinah Videm, Podlehnik, Žetale, Zavrč - so se ubadali še s težavami z oskrbo pitne vode, kajti nekateri vodni viri so povsem presahnili ali so tekli z zmanjšano močjo. Pitno vodo za ljudi in živali na domačije so dovažali komunalni delavci in domača gasilska društva. V Podlehniku so opazili in opozorili na velike razpoke v tleh in na nevarnost plazov ob morebitnih močnih nalivih, ki ponavadi sledijo suši. Predstavniki kmetijskega kombinata in kmetijske zadruge ter kmetijski svetovalci so dali tudi nekaj agrotehničnih nasvetov za kmetovalce. Svetujejo, naj uničene poljedelske površine pre-orjejo in posejejo strniščne dosevke za "zeleno krmo" in podor. V vinogradništvu ne priporočajo trganja listov, kot je bilo v modi v zadnjih letih. Milena Turk Fotografije: Ivan Brodnjak 7. julija, smo v mestni hiši pripravili novinarsko konferenco, na kateri so sveto-rlci iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj, župani in predstavniki občin Spodnjega Podravja, predstavniki Upravne enote Ptuj, Kmetijskega kombinata Ptuj in Kmetijske zadruge Ptuj javnosti predstavili oceno škode v kmetijstvu po posameznih občinah in na celotnem območju Spodnjega Podravja, ki sta jo povzročila junijsko-julijska suša ter visoke temperature. Konferenco sta vodila župana MO Ptuj Miroslav Luci in župan Občine Majšperk Franc Bezjak, ki je kot vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zastopal tudi Upravno enoto Ptuj. na tukajšnjih poljih najpomembnejša poljedelska kultura. V Flalozah in Slovenskih goricah pa so najbolj prizadeti travniki, saj druge košnje skorajda ni, in vinogradi. Dolgoročno bo suša vplivala na živinorejo z zmanjšanjem števila živali v osnovni čredi zaradi pomanjkanja doma pridelane krme. Izgube so še večje zaradi visokih temperatur v hlevih: zmanjšana ješčnost živine, nižji prirast, Po prvih ocenah je škoda v kmetijstvu na območju Upravne enote Ptuj ocenjena na več kot tri milijarde tolarjev. V MO Ptuj je komisija za popis škode na terenu do tega dne ocenila škodo na 300 milijonov tolarjev, v Zavrču na 230, na Hajdini na 209, v Dornavi na 320, v povsem uničen. Škoda se razlikuje glede na sestavo tal in vrsto posevkov ter glede na to, koliko padavin je padlo na posamezna tla. Meritve padavin so opravili na petih lokacijah na Dravskem, Ptujskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah. V Posledice suše na sladkorni pesi ŠKODA NA POSAMEZNIH KULTURAH V ODSTOTKIH Posledice suše so vidne na vseh kulturah, posebej na koruzi (od 20 do 100%), krompirju in bučah (od 30 do 60%), sladkorni pesi (od 30 do 40%), vrtninah, ki niso namakane (od 30 do 50%), travinjah (od 30 do 40% - prva košnja in od 40 do 70% - druga košnja), v vinogradih in sadovnjakih do 30%. Manj so bile prizadete žitarice; ječmen (od 10 do 20%), pšenica do 30% na težjih tleh in do 40% na lažjih tleh. Na Ptujskem in Dravskem polju bo največ škode na koruzi, ki je "Požgan travnik"; v Halozah in Slovenskih goricah najbolj prizadeti travniki, saj druge košnje skorajda ni Podlehniku na 150, v Markovcih na 170 in k Kidričevem na 485 milijonov tolarjev. Kmetijski kombinat Ptuj je ocenil trenutno škodo na svojih poljedelskih površinah na 490 milijonov tolarjev in pričakujejo za 40% manjši pridelek. Letošnja suša je v zadnjem desetletju druga na tem območju. Posledice pa bodo hujše, ker so v tem obdobju poljedeljske kulture še mlade in v intenzivni rasti ter najbujnejši vegetaciji. Pridelek bo zato bistveno manjši, ponekod pa povprečju je bilo za to območje v obdobju od 1.3. do 26.6. izmer- Na Ptujskem jenih 224,7 mm padavin, kar je za 60% manj kot v enakem obdobju lani. Visoke temperature so še pospešile propadanje kultur. Tudi april, maj in junij so bili letos najtoplejši meseci, če jih primerjamo z referenčnim obdobjem 1961 do 1990. Normalna rast je bila ovirana že konec maja in se je nadaljevala v juniju in juliju. Težko pričakovani dež, ki je padel že naslednji dan, v soboto 8. julija, in ohladitev sta prišla prepozno. Padavine so padle v premajhni količini in bodo katastrofalno škodo le omilile. KOMISIJA ZA IMENOVANJE NASELIJ IN ULIC PREDLAGA »ja za imenovanje naselij in ulic pri Mestni občini Ptuj, ki je bila imenovana leta 1 997 s sklepom župana Mestne občine Ptuj, je dobila nalogo, da prouči tanje imen ulic in naselij v ptujski občini, obravnava pobude in predloge za imenovanje ter pripravi strokovno utemeljen predlog, ki bi ga po javni razpravi obravnaval in sprejel mestni svet. Do takšnih imenovanj ulic in združevanj naselij je na Ptuju že prišlo v letih 1991-1992 in 1998. Komisija meni, da imena vseh ulic kot tudi imena naselij niso pomembna samo za orientacijo v prostoru, temveč imajo tudi narodnostni, zgodovinski, kulturni in jezikovni pomen. Zato jih je potrebno ohranjati pri življenju. Posebej velja to za Ptuj kot najstarejše mesto in imena ulic naj bodo zato del njegove kulturne podobe in podoba njegovega razvoja. 3. Na novo se imenuje povezovalna cesta (ulica), ki se pri Peršonovi ulici št. 47 odcepi v smeri proti zahodu in se priključi na Volkmerjevo cesto pri hišni št. Volkmerjeva c. 47. 4. Na novo se imenuje ulica, ki se od novo imenovane povezovalne ulice (ceste) med Peršonovo ulico in Volkmerjevo cesto odcepi proti severovzhodu in poteka v hrib proti robu gozda ter zajema že obstoječe novogradnje in bodoče, predvidene na tem hribu. Komisija predlaga: 1. Dei na novo urejene Trstenjakove ulice in prostora od zgradbe Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze do Osojnikove ulice in ulice Heroja Lacka se poimenuje Vinarski trg. Prostor deluje kot majhen trg. Tu je sedež Vinarstva Slovenske gorice - Haloze, ki se med drugim ukvarja z dejavnostjo vinarstva. Vinarstvo ima na Ptuju tradicijo že več kot 700 let. V kleti vinarstva je najstarejše slovensko arhivsko vino. Na novo, v okviru turistične ponudbe nastaja t. i. vinsko kulinarični center, kjer bodo gostje lahko okušali užitke dobre kuhinje v povezavi z vinom - "najbolj higijensko in zdravo pijačo od vseh pijač” (Louis Pasteur) in preko multivizijske predstavitve spoznali zgodbo o ljudeh, vinski trti in vinu. 2. Na novo se imenuje ulica na območju južno od cerkve Sv. Leopolda Mandiča, kjer je po zazidalnem načrtu št. 263/98 predvidenih 19 stanovanjskih objektov. Komisija ponovno predlaga še, da se na začetku in koncu ulice, ceste, poti ali trga namesti ob hišni številki informacijska tabla s podatki o osebnosti ali dogodku, na katerega spominja ime ulice. Mesto bi postalo s takimi napisi velika, zelo živa in poučna knjiga. Komisija pričakuje, da se bodo Ptujčani v ponovni razpravi izrekli o imenih svojih ulic. Jože Maučec, predsednik komisije PERUTNINA' .uprava VRTECi 'VRTEC TEDNI» O. S. —— LJUDEVITA PIVKA UPRAVNA ENOTA "J 3 UPRAVA ^■OBRAMBO! ŽITNICA ETIJSKI PLAČILNI kGOVNICA DOMINIKANSKI SAMOSTAN. •ernova PEKARNA POLNI W SINDIKATOV WSTVENI NORIT9 [VMOST> MLEKARNA] DVORANA MLADIKA .M.Ii.rišRž-cSgg- STADION Š.D. DRAVA O.S. MLADIKA © Minoritski samostan Minoritenkloster Il convento minorita The Minorite Monastery © Dravski stolp Drauturm La torre sulla Drava The Drava Tower ® Mali grad Kleine Burg Il castello minore The Small Castle © Dominikanski samostan Domonikanerkloster Il convento domenicano The dominican Monastery © Ptujski grad Schloß Il castello di Ptuj The Castle of Ruj © Župna cerkev Sv. Jurija Rarrkirche St. Geoig La chiesa parrocchiale di S. Giorgio The Parish Church of St. George © Proštija Probstei La Prepositura The Prevost's House © Mestni stolp Stadtturm La torre civica The Town Tower © Stari magistrat Altes Rathaus L'antico Magistrat The Old Town Hall ® Romanska hiša Romanisches Haus La casa romana The Romanesque House © Poznogotska hiša Spätgotisches Haus La casa tardogotica The Late-Gothic House © Orfejev spomenik Orpheus-Denkmal Il monumento di Orfeo Orpheus' Monument ® Patricijska palača Patrizierhaus Il palazzo patrizio The Patrician Palace © Vogalna hiša Eckhaus La casa d'angolo The Corner House © Florjanov spomenik Denkmal des hl. Florjan Il monumento di Floriano Florian's Monument Vinarski trg je bila priložnost druženja toliko bolj pomembna. dolgi koloni podali peš po ulicah lepega starega mesta na obrežje Loire, od koder smo spremljali ognjemet v/ čast praznika. Na sam dan praznika, to je v petek, 14. julija, so vse delegacije prišle v sprevodu pred mestno hišo, kjer so dvignili zastave,' nato so se župani in županja -vpisali v zlato knjigo in kasneje vse delegacije. Ponovno so nastopile vse skupine. Gotovo je Ta pcftabilo pobratene občine Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji se je delegacija mestnih S \ /isvetnic in svetnikov pod vodstvom župana Miroslava Lucija, dr. med., udeležila rpraznovanja 20. obletnice pobratenja tega starega francoskega mesta s švedskim mestom Katrineholm. Obletnica sovpada s 14. julijem, francoskim državnim praznikom, zato mesti lahko preide v prijateljstvo med narodi. Župan španskega mesta Vališ, ki je predstavljal r r ) ^nrotmo \/cr Španije - okoli 150 mlajših in starejših moških ter dečkov in Le Par/ement evropéen Ma 0 l/oiX f-en Evrope L’Union evropéenne, forte de i*r Etofj membrej et de 077 millions d'hobitants, conjtitwe vne pwijjance economiche, politile et monétaire, riche de sa divertite culturelle, waij awjji un ejpace de paix et de .stabilite. "Živi grad", ki ga je postavilo 150 Špancev iz katalonskega mesta Vallsa deklic je gradilo gradove tako, da so eni predstavljali osnovo in s povezovanjem rok dajali podporo tistim, ki so šli višje na , ramena in še višje. S svojimi telesi so postavili osem nadstropij. Ravno to je simboliziralo druženje in smisel . -, pobratenja - če se povežemo, če sprejme vsak odgovornost zase in ■ skupaj z drugimi za skupno stvar, |jf. lahko uspemo. „ '' Folklorna skupina iz Bolnice Ptuj je ■ bila deležna veliko simpatij in je bila , povabljena na gostovanje v špansko mesto Vališ. \_______ Na slavnostni večerji so imeli vsi q^ fe župani in županja govore in si mesta izmenjali spominska darila. V vseh yves qou govorih je bil poudarjen pomen Perraud takega druženja in medsebojnega francosk spoznavanja. Če se bomo dobro poznali med seboj, spoštovali kulturo drug drugega, bomo pomagali premagovati razlike med državami, vzpodbujali povezovanje različnih narodov, ne da bi se bali drug drugega ali da bi en narod napredoval na račun drugega. Prijateljstvo med ljudmi, prijateljstvo med 50 ANS DE SOUDARITÉ, DE PROSPÉRITÉ ET DE PAIX Razglednici, izdani ob 50 letnici Evropske unije, 9. majcr2000 njihovo skupino "živi gradovi", je dejal: "Simbolično ta stolp predstavlja voljo vseh pobratenih mest, da izgradijo trdno osnovo za ta človeški stolp, ki naj bo Evropa prihodnosti. Za začetek izgradnje je potrebno zbrati nekaj osnovnih vrlin: solidarnost, voljo, plemenitost, doumevanje skupnih ciljev ter sposobnost zaobjeti širok socialni spekter in vse generacije. " Prav to je tisto, za kar se splača vlagati napore in kar daje smisel druženju med mesti Od leve proti desni stojijo: Philippe Briand, župan mesta Saint-Cyr, Miroslav Luci, župan MO Ptuj, Jean Yves Couteau, podžupan mesta Saint-Cyr v parku de La Perraudier ob dviganju zastav pred začetkom proslave francoskega državnega praznika-14. julija, ki je na dan padca Bastilje, v ozadju paviljon Charles X. in narodi preko mest, ki sklepajo trdna prijateljstva, in osnovo za sobivanje različnih narodov v enem skupnem svetu. Anka Ostrman SREČANJE POBRATENIH MEST V SAINT - CYR - SOR - LOIRE USPEHI PTUJČANOV N fi 16. SREČANJU KOMUNALNIH DELAVCEV SLOVENIJE V č^estrnjsto srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije se je odvijalo v petek, 23., in soboto, 24. junija, v Ravnah na Koroškem. Prvi dan je bil organizirani posvet vodstvenih delavcev slovenskih komunalnih podjetij, predstavnikov iz Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije in predstavnikov občin na teme: "Obstoječa in nova zakonodaja 5 področja varstva okolja", "Ekonomski položaj komunalnih dejavnosti in cene komunalnih storitev", "Gospodarska problematika komunalnih podjetij s posebnim poudarkom na njihovih sredstvih", "Približevanje Slovenije Evropski uniji s poudarkom na varstvu okolja". Drugi dan so bila delovna in športna tekmovanja delavcev komunalnih podjetij iz vse Slovenije. Udeleženih je bilo 71 podjetij oziroma 2500 udeležencev. S Ptuja so se srečanja udeležile ekipe Komunalnega podjetja Ptuj, d. d., Čistega mesta, d. o. o., Ptuj in Eko-les, d. o. o., Ptuj. Pri delovnih tekmovanjih se je tekmovalo na področjih: izvedbe vodovodnega priključka, izvedbe kanalizacijskega priključka, odvoza odpadkov in v aranžiranju cvetja. Na tem področju je največji uspeh doseglo Komunalno podjetje Ptuj, d. d., in sicer 1. mesto za izvedbo kanalizacijskega priključka. V športnih disciplinah se je tekmovalo v: tenisu (moški, ženske), malem nogometu, ulični košarki, kegljanju (moški, ženske), namiznem tenisu, pikadu, plavanju (moški, ženske), šahu, mix odbojki in vlečenju vrvi. Komunalno podjetje Ptuj, d. d., je svoj uspeh okronalo z osvojenimi 4 pokali v naslednjih disciplinah: 1. mesto - plavanje (ženske) 2. mesto - tenis (moški) 3. mesto - tenis (ženske) 4. mesto - mix odbojka. V skupni uvrstitvi vseh udeležencev pri delovnih in športnih tekmovanjih je Komunalno podjetje Ptuj, d. d., doseglo 1. mesto in tako prislužilo velik pokal v trajno last. Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Ptujčana vsak mesec BREZPLAČNO prejme na dom 8.750 gospodinjstev. §W°)i ®dO@8D08 [pö’OgijW V/ 031 304-851 STANKO KOSI IN MEMORIAM S~\a0istil nas je tako nenadoma in nepričakovano. Neizprosna parka je segla po njem tako rekoč sredi dela C/\rfa terenu, s fotografskim aparatom v rokah. Izgubili smo izjemnega človeka, mojstra fotografije, težko nadomestljivega sodelavca in iskrenega prijatelja. V Ptuj je prišel pred pol stoletja v uk k fotografskemu mojstru Francu Langerholcu, ki mu je bil dober učitelj in plemenit vzornik. Pol stoletja je živel za Ptuj in njegovo širšo okolico, vedno pa je ostal tesno povezan z ljudmi iz rojstnih Lahoncev in celotnega ormoškega območja. Kot fotografski pomočnik je pred 40 leti na Ptuju organiziral delavnice, bil ustanovni član in prvi predsednik sindikata obrtnih delavcev pri zasebnih delodajalcih na ptujskem območju. Ko je postal mojster in odprl lasten atelje na Mestnem trgu v Ptuju, je v dobrobit delavcev ustvarjalno deloval v obrtni zbornici, krajevni - lokalni samoupravi in v sindikatih. Delo na vseh področjih je spremljal z izjemnim čutom za človeka, za njegovo delo v lepih in težkih trenutkih in veliko tega ujel v objektiv. To svoje delo je na široko odpiral javnosti. Sodeloval je z uredništvi in novinarji Tednika Ptuj, dnevnika Večer in drugih časnikov ter glasil. Zavedal se je, da je vsaka fotografija prispevek v zakladnico spominov na čas, lepe, srečne in žalostne trenutke v njem. Fotografija kakega dogodka je bralcu pogosto povedala več kot pisni prispevek novinarja. V uredništva je prinašal tudi posnetke, ki so opozarjali na sprotne probleme in zahtevali rešitve. Na tem področju je ustvarjalno sodeloval tudi z uredništvom Ptujčana od začetka njegovega izhajanja. Vedno je bil pripravljen izpolniti to ali ono fotografsko naročilo. S svojim izostrenim očesom, čutom za lepo in zanimivo je napravil marsikateri posnetek, ki bo trajen dokument časa in prostora. Zelo ga bomo pogrešali. Franc Fideršek Stanko Kosi, znani ptujski fotograf, ki je v začetku tega meseca nenadoma preminil, je bil tudi dolgoletni strokovni sodelavec Mestne občine Ptuj in nepogrešljiv pri dokumentiranju občinskih protokolarnih prireditev. Od ustanovitve občinskega glasila Ptujčan naprej pa je z izostrenim očesom fotografa profesionalca sodeloval tudi z našim uredništvom. Verjetno ni bilo številke tega glasila, katere vsebina, bodisi naslovnica ali članki, ne bi bili obogateni s profesionalnimi posnetki iz njegovega fotografskega studia. Ohranjal nam je spomine. uredništvo Ptujčana DfiN ODPRTIH VRAT NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI GRAJENA k, 2. junija, je podružnična šola Grajena odprla svoja vrata obiskovalcem, med katerimi je bilo največ staršev naših učencev, prišlo pa je tudi veliko drugih gostov. Prireditev se je začela v domu krajanov, in sicer s proslavo, ki so jo pripravili učenci skupaj z mentoricami Brigito Žaler, Romano Pukšič in Vanjo Zebec Drevenšek. Ves program, sestavljen iz številnih pevskih, plesnih, dramskih in drugih točk, je izžareval otroško razigranost in optimizem, ki ju je, žal, k vsakdanjem življenju premalo. Živahni ritmi plesne glasbe so spodbudili marsikaterega gosta, da je zaplesal in zapel skupaj z učenci. Prireditev se je nadaljevala v prostorih šole, kjer so učenci predstavili projekte, v katerih so sodelovali oziroma so jih ustvarjali v tem šolskem letu, in pripravili več razstav. Gostom so predstavili tudi raziskovalni nalogi Iz lonca moje babice in Drugačen sem, s katerima so se konec meseca maja zelo uspešno udeležili regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Za obe nalogi so prejeli zlato priznanje. Naša šola se je v iztekajočem šolskem letu izkazala na različnih Dan odprtih vrat na Podružnični osnovni šoli Grajena Foto: Langerholc področjih, kljub temu da poteka delo zaradi dotrajanosti šolskega poslopja v izjemno težkih pogojih. Še zlasti zato se vsakega uspeha toliko bolj veselimo in smo nanj ponosni. Mateja Bensa NE HIMNE V ŠOLI! RAJE RAZBIJMO OKNA! iovinbrka jasna Snežič je v časopisu VEČER objektivno opisala reakcije v posameznih šolskih zbornicah ter mladine ob okrožnici novega šolskega V ministra dr. Lovra Šturma. Kot nedavno upokojena prosvetna delavka bi spomnila učitelje, da je v demokratični družbi popolnoma odvečen strah pred indoktrinacijo javnih šol. Verjetno so prosvetni delavci pozabili, da so jim pred dobrimi desetimi leti in več zbledeli nasmehi ob branju navodil v okrožnicah takratnih šolskih in, kar je hujše, tudi ostalih oblasti. Spomnijo naj se okrožnic v zvezi s praznovanji državnih praznikov, raznih obveznih pohodov, kurirčkovih pošt in proslav ob dnevu JNA. Slednje so se vrstile po šolah ves december. To je bila indoktrinacija enopartijskega sistema. Šolstvo je v tradicionalni demokraciji apolitično, kar pomeni, da vsebina vzgojno-izobraževalnih smotrov ni odvisna od trenutne oz. menjajoče se oblasti. Nobena politična oblast ne more posegati v temelje vzgoje, za to je pristojna avtonomna stroka. To ne pomeni, da se mora šolstvo nevtralno obnašati do vprašanja temeljnih vrednot kulturnega in za evropsko civilizacijo sprejemljivega vedenja. Pretežni del strokovne in laične javnosti se na banalen način ukvarja s vprašanjem: verouk v šole ali ne. Premalo pa je elementarnega in ideološko obarvanega razmišljanja, kako vtkati ob družinski in družbeni vzgoji osnovne vrednote vedenja, spoštovanje drugačnosti in odnos do vsega, kar nas obdaja. Predpisani kulturni dan še ne napravi učenca kulturnega! Vprašanje je, kako etiko in moralo - v najširšem pojmovnem smislu - vnesti v šolski prostor in s tem kot trajno vrednoto vtkati v mladostnikov svet na nevsiljiv in logičen način? Prav gotovo je to v sedanjem trenutku za generacije staršev in učiteljev težka naloga, vendar uresničljiva. Posledice vzgojne nevtralnosti in s šolsko zakonodajo predpisani vzorci zastarele permisivnosti se kažejo na vsakem koraku. Sodobni pedagoški trendi v svetu niso več naklonjeni permisivni vzgoji v taki meri kot v 70. letih. Evropske šole poskušajo v svoja šolska pravila vnesti jasna osnovna pravila o tem, kaj se sme in kaj ne. Ocenjujejo tudi vedenje. Žal se je to začelo pojavljati, ko smo Slovenci občutili okus demokracije. Tudi posmehovanje okrožnici novega šolskega ministra je logičen zaključek stanja v naši družbi. Hilda Slekovec ŠTUDIJ NA DALJAVO tudij na daljavo je v sodobnem svetu že 'uveljavljena oblika izobraževanja, ki je enakovredna tradicionalnemu izobraževanju. V današnjem času se na ta način izobražuje približno 20 milijonov ljudi. Med njimi tudi Ptujčani na Ljudski univerzi Ptuj. Študij na daljavo lahko poteka na različnih stopnjah izobraževanja - na osnovnošolski, srednješolski, višješolski, visokošolski in podiplomski. Na visokošolski ravni ga v Evropi izvajajo Velika Britanija, Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Norveška, Danska, Irska, Avstrija, Švica, Italija, Španija, Švedska, Finska in Portugalska - torej vse razvitejše evropske države. V večini srednje in vzhodno evropskih držav pa ga uvajajo. Študij na daljavo je eno prednostnih razvojnih področij v programih Evropske unije. Razvoj sodobne informacijske tehnologije in telekomunikacij odpira tovrstnemu načinu študija povsem nove razsežnosti. Tradicionalno izobraževanje poteka v obliki pouka v razredu, kjer učitelj posreduje svoje znanje študentom, poleg tega pa študenti študirajo iz klasičnih učbenikov in druge literature. Za študij na daljavo je značilno, da sta učitelj in študent večino časa prostorsko ločena. Študent v glavnem študira samostojno iz študijskih gradiv, npr. pisna gradiva, avdiokasete, videokasete, računalniški programi itd. Še zmeraj so najpomembnejša pisna študijska gradiva. Pripravljena so posebej za študij na daljavo in študenta vodijo skozi proces izobraževanja. Študent si v veliko večji meri sam določa čas, kraj in hitrost svojega študija v okviru predvidenega urnika. Študij na daljavo temelji večinoma na študijskih gradivih. Dopolnilne oblike izobraževanja, kot npr. občasna študijska srečanja, pa večinoma niso obvezna, zato se lahko vanj vključijo tudi tisti, ki se iz najrazličnejših razlogov ne morejo ali ne želijo vključiti v tradicionalne oblike izobraževanja. Študij na daljavo je zato primerna oblika izobraževanja za tiste, ki so zaposleni, imajo deljen delovni čas, delo v izmenah in za tiste, ki živijo v geografsko oddaljenih ali slabo dostopnih področjih, za telesno prizadete, matere z majhnimi otroki itd. Seveda pa je primeren tudi za nezaposlene. Študentje se preko študija na daljavo posredno naučijo samostojnosti pri učenju, kar jim koristi pri njihovem nadaljnjem izobraževanju, potem ko so že zaposleni. To je danes izredno pomembno zaradi zelo hitrega zastaranja znanja. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA ORCANIZACIjSKE VEDE VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ NA PTUJU fiorii (natančneje oktobra) bo Ptuj bogatejši za nov visokošolski strokovni program ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT. Fakulteta za organizacijske vede Kranj v sodelovanju s podjetjem Ivanuša Contactum, d. n. o., na Ptuju odpira študijsko enoto izrednega študija iapridobitev strokovnega naslova DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENEDŽER. Tako se Ptujčanom ponuja možnost, da si pridobijo visokošolsko izobrazbo čim bliže svojemu domu, v čim krajšem času s čim manjšimi stroški. Študij na daljavo je predvsem primeren za izobraževanje odraslih in za izobraževanje na visokošolski ravni. Pogosto potekajo na ta način izobraževalni programi za usposabljanje in prekvalifikacije odraslih, za posodabljanje znanja in prostočasne dejavnosti. Na Ljudski univerzi Ptuj poteka program VISOKE POSLOVNE ŠOLE, kjer se diplomanti usposabljajo za takojšnjo praktično uporabo strokovnih znanj, analitičnih postopkov in poslovnih tehnik. Poleg analitičnih možnosti razvija sposobnosti pogajanja, odločanja in realizacije sprejetih odločitev na vseh strokovnih in vodstvenih ravneh v različnih vrstah gospodarskih in drugih organizacij. Za študijski program ni značilna le drugačna struktura znanj, ki niso samo kritično-analitične narave, temveč tudi izrazito operativnega značaja. Zato gre tudi za drugačen način izobraževanja, ki je tesneje povezan s problemi poslovne prakse. V študijskem programu je skupno 28 predmetov. Študij je v prvem letniku enoten za vse študente, v drugem letniku so razvite smeri: managament, madnarodno poslovanje, turizem in podjetništvo. V programu Visoke poslovne šole sta dva tuja jezika, ki sta nadgradnja srednješolskega znanja. V tretjem letniku prevladujejo izbrane strokovne vsebine določene smeri. Vse to spremlja obvezna strokovna praksa, ki traja 12 tednov. Potrditvi ožje strokovne usmerjenosti je namenjen sedmi semester s tremi izbirnimi predmeti, ki mu nato sledi izdelava diplomske naloge. Več informacij dobite na Ljudski univerzi Ptuj (786-010), kjer vas bodo o študiju seznanili še natančneje in tudi o tem, da je vsa literatura že všteta v ceno letnika, pa še študij je veliko cenejši, ker predavanja in izpiti potekajo v domačem kraju. Besedilo in fotografija: Milan Krajnc Pavlica Visokošolski strokovni program (3 letniki) traja 4 študijska leta (8 semestrov). Stroški šolnine in plačilni pogoji so v primerjavi s podobnimi programi drugod po Sloveniji zelo ugodni, saj znaša šolnina za vse 3 letnike 5400 točk (trenutna vrednost točke je 115 SIT). V ta znesek je tudi všteto eno študijsko leto absolventskega staža in opravljanje diplomske naloge. Študent samoplačnik poravnava šolnino semestralno (dva obroka na študijsko leto), podjetje po dva obroka skupaj vsako študijsko leto v jeseni. Študij je zelo zanimiv in razgiban ter glede na sorazmerno malo število predmetov (le 21) zelo primeren za t. /'. študente ob delu. Tako je v prvem in drugem letniku študija po 8 predmetov, v tretjem zaključnem letniku pa samo 5 predmetov. Študij bo potekal v popoldanskem času (po 16. uri). Organiziran je tako, da se predavanja za en predmet opravijo približno v enem tednu, nato se opravlja izpit. Zatem sledijo predavanja za naslednji predmet po predmetniku. Po zaključku študija diplomant visokošolskega strokovnega programa obvladuje analiziranje delovnih procesov in posameznih del, tehnološke opremljenosti, oblikovanje manjših delovnih sistemov, posameznih nalog in osebnega dela y povezavi s študijem dela, razvrščanje ustreznih delovnih postopkov na podlagi planiranja in terminiranja, ugotavljanje in opredeljevanje zahtevnosti dela, pripravljanje in organiziranje predvidenih dejavnosti ob upoštevanju varstva človeka in zagotavljanju kakovosti dela, opredelje- vanje nalog in odgovornosti posameznika v organizaciji ter temu ustrezno razvrščanje kadrov ob združevanju funkcije izvajanja dela. Diplomant obvladuje tudi operativni menedžment - vodenje takih delovnih procesov. V študijski program se lahko vpiše vsakdo, ki je opravil zaključni izpit, maturo ali poklicno maturo po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu. Evidenčni vpis in vložitev prijave za vpis poteka na sedežu podjetja Ivanuša Contactum, d. n. o., Vodnikova 2 - III. nadstropje (nova pošta), kjer lahko dobite tudi dodatne informacije (brošuro) v zvezi s študijem (telefon 78-05-980 - ga. Mirjana Ivanuša). K vložitvi je potrebno priložiti izpolnjen obrazec z oznako 1,71/1 "Prva prijava za vpis", ki ga dobite v knjigarni DZS na Ptuju, ter pri notarju overjeno fotokopijo spričevala zaključnega izpita ali mature. Prijavo in ustrezno dokumentacijo je potrebno prinesti najkasneje do 31.8.2000 (med 9. in 11. uro). Originalnih spričeval ne prinašajte, saj jih boste predložili ob vpisu, ki bo predvidoma 5. oktobra 2000 na Ptuju. Biti študent Fakultete za organizacijske vede pomeni: da izbiraš svoje misli da izbiraš svoje besede da izbiraš svoja dejanja. Informacije na Internetu: http://www. fov. uni-mb. si/vpis/vpis.htm Robert Ivanuša L im Trstenjakova 9, PTUJ tel.: (062) 771-600 je odprta: t od ponedeljka do petka do 20.00 • v soboto od 7.00 od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: AVGUST: od 1. do 6. in od 14. do konca meseca SEPTEMBER: od 1. do 3. in od 11. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, v nedeljo in v času praznikov pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. Lekarna TOP-lek, tel.: (062) 7878-490 (1) Potrčeva 23, PTUj faks: (062) 7878-492 je odprta: »od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO: AVG US T: ponedeljek (7. avgust): 20.-7. ure, torek (8. avgust): 20.-7. ure, sreda (9. avgust): 20.-7. ure, četrtek (10. avgust): 20.-7. ure, petek (11. avgust): 20.-7. ure, sobota (12. avgust): 14.-7. ure, nedelja (13. avgust): 24 ur Dežurstvo končamo 14. avgusta ob 7. uri. SEPTEMBER: ponedeljek (4. sept.): 20.-7. ure, torek (5. sept.): 20.-7. ure, sreda (6. sept.): 20.-7. ure, četrtek (7. sept.): 20.-7. ure, petek (8. sept.): 20.-7. ure, sobota (9. sept.): 14.-7. ure, nedelja (10. sept.): 24 ur Dežurstvo končamo 11. septembra ob 7. uri. Potrčeva 23, PTUJ LEKARNA SOCIALA STfiNOVfi N JSKE RfiZM ERE * *u (nadaljevanje povzetka ugotovitev iz "Analize stanja na področju socialnega varstva v Mestni občini Ptuj", obravnavane na seji mestnega sveta 31.1.2000) /edvCfmno se danes spopada s stanovanjskimi težavami znatno večje število ljudi, kot se je /—\ /Jpred desetletjem. Med ljudmi z nerešenim stanovanjskim problemom je največ mladih. /Medtem ko so prejšnjim generacijam pri reševanju stanovanjskega problema v veliki meri pomagale delovne organizacije oziroma država, so danes mladi v mnogo težjem položaju kot generacije mladih izpred leta 1990, saj so prepuščeni sami sebi ali pomoči njihove ožje družine. Privatizacija prejšnjih družbenih stanovanj je po letu 1990 omogočila, da so lahko najemniki kupili stanovanja po zelo ugodnih pogojih. Ker sočasno ni bilo vlaganj v nepridobitna in socialna stanovanja, se je obseg najemnih stanovanj z zmerno najemnino bistveno zmanjšal in s tem močno omejil stanovanjske priložnosti mladim, zlasti v času nastajanja družine. Dostopnost do primernega stanovanja se je skoraj izničila tudi za socialno šibke skupine prebivalstva, razkorak med povpraševanjem in ponudbo pa se povečuje. Posledice velikega povpraševanja in premajhne ponudbe so visoke cene stanovanj in pridobitnih najemnin, dolgi seznami prosilcev in dolge čakalne dobe za dodelitev socialnih in nepridobitnih stanovanj ter ne nazadnje veliko število tistih, ki jim ni mogoče ustreči z dodelitvijo ugodnih stanovanjskih posojil Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. STANOVANJSKE RAZMERE V MESTNI OBČINI PTUJ V ptujski občini so se stanovanjske razmere v zadnjih desetletjih izboljšate, saj se je povečala tako stanovanjska površina kot notranja opremljenost stanovanj (stanovanjski standard). Mestna občina Ptuj je imela ob koncu teta 1 996 10.606 stanovanjskih enot s skupno površino 745.355 m2 in povprečnim številom sob 2,6. Povprečna velikost stanovanj je znašala 70,3 rrf ob povprečnih 3,02 stanovalca na stanovanje. Od celotnega števila stanovanj obsegajo skoraj dve tretjini dvosobna in trisobna stanovanja. Stanovanjski standard: najpomembnejši kazalci stanovanjskega standarda so notranja stanovanjska površina, dostop do zunanjega odprtega prostora, osnovna stanovanjska oprema (kuhinja, tekoča voda, kopalnica), dostop do izbranih storitev v razdalji 15 minut hoje, onesnaženost zraka ter izpostavljenost hrupu. S popisom stanovanj se zbirajo naslednji podatki: število sob, koristna površina - kvadratni metri, komunalna opremljenost (vodovod, kanalizacija, ogrevanje) in nekateri drugi podatki (stanovanja s pomožnimi prostori). Konec leta 1996 je imelo centralno ogrevanje 65,7% stanovanj, električno napeljavo 99,6% stanovanj, vodovodno napeljavo 98%, kopalnico 87,9%, stranišče 90% stanovanj. Primerjava stanovanj po opremljenosti s tušem/kopalnico, centralnim ogrevanjem (v %), glede na povprečno število oseb in število zgrajenih stanovanj v letu 7 995 na 7 000 prebivalcev k nekaterih evropskih državah, Sloveniji in Mestni občini Ptuj (stanje 7 996) je razvidna iz tabele 2. Podatki za MOP so preračunani iz Statističnega letopisa 7 998, str. 586., Statistični urad RS. Iz tabele je razvidno, da imajo slovenska stanovanja v primerjavi s stanovanji v državah srednje in vzhodne Evrope v povprečju dobro komunalno opremljenost, vendar pa so manjša in to kljub večjemu povprečnemu številu oseb v stanovanju. Razmerje med številom gospodinjstev in številom stanovanj je v Sloveniji med nižjimi. Tudi po kazalcu števila zgrajenih stanovanj na 7 000 prebivalcev je Slovenija najnižje med primerjanimi državami. Ista primerjalna značilnost velja tudi za stanovanja v Mestni občini Ptuj. SUBVENCIONIRANJE STANARIN Sedanji sistem subvencioniranja najemnin je precej restriktiven, saj omogoča dostop do finančne pomoči pri uporabi stanovanja samo socialno najbolj ogroženim najemnikom. Zakon o socialnem varstvu določa, da je dolžnost lokalne skupnosti zagotavljati pomoč pri uporabi stanovanja (najemnine). Do subvencionirane stanarine so občani upravičeni takrat, kadar dohodek družine ne dosega predpisane višine zajamčene plače, zato se upravičencem do prejema denarnega dodatka le-ta poveča na račun stroškov najemnine v neprofitnem stanovanju. V letu 7 999 je bilo do subvencionirane najemnine mesečno upravičenih približno 7 7 8 občanov, povprečni znesek pa je znašal 7.129 SIT. Zaradi spremembe sistema financiranja je upadla tudi blokovska stanovanjska gradnja, zato se je obseg najemnih stanovanj izrazito zmanjšal, socialnih stanovanj ni oziroma jih je premalo, tržna cena novih pa je previsoka, zato je skorajda nemogoče pridobiti lastno stanovanje. Posledice so znane: zaradi zaostrenega položaja mladih in zmanjšane možnosti za zaposlitev so ti danes prisiljeni, da ostajajo dalj časa v stanovanju skupaj s starši, kar neugodno vpliva na odločitve mladih pri ustvarjanju lastne družine in predvsem potomstva. Glede na nastale stanovanjske razmere bi bilo v občini nujno oblikovati stanovanjsko politiko in določiti smernice za reševanje stanovanjskih problemov. Lidija Radek Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj Osojnikova cesta 1, 2250 Ptuj tel. 062 777 077,771 477,771 071 RfiZPIS REPUBLIŠKIH IN ZOISOVIH ŠTIPENDIJ ^Xjrpsopisih Delo in Večer je 26.6.2000 izšel razpis republiških in Zoisovih / štipendij za šolsko leto 2000/01. Republiško štipendijo lahko dobijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine ne presega 615.523 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (677.075 SIT). / Vloge (obr. DZS 1,51 lahko kupite v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo uradi za delo po naslovu stalnega bivališča (za Upravno enoto Ptuj Urad za delo Ptuj, Osojnikova 1 ). Uradne ure so vsak delovni dan, razen četrtka, od 8.00 do 12.00, v sredo še popoldan, od 14.00 do 16.00. Predloge za Zoisovo štipendijo lahko poda predstojnik izobraževalne institucije, kandidat ne more sam kandidirati za to štipendijo. Zadnji rok za oddajo vloge za vajence in dijake je 5.9.2000, za študente pa 6.10.2000. Še priporočilo in naprosilo: vloge oddajte čim prej, kajti tako si boste prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (v zadnjih letih so zadnji teden pred potekom roka čakali po nekaj ur), nam pa omogočili tekoče delo. OBMOČNA SLUŽBA PTUJ TABELA 2: PRIMERJAVA KAZALCEV STANOVANJSKEGA STANDARDA (1996) Država Tuš Kopalnica Centralno ogrevanje Število stanovanj na 1000 prebivalcev Število zgrajen, stan. na 1000 prebiv. v I. 95 Poljska 78,6 69,2 299,0 1,7 Irska 94,2 58,7 309,0 8,5 Hrvaška 76,5 25,1 359,3 1,5 Avstrija 95,4 68,9 391,0 6,6 Madžarska 79,6 48,2 394,0 2,4 Bolgarija 55,0 17,0 411,0 0,8 Nemčija 439,0 7,4 Švica 499,6 6,7 Francija 97,0 81,8 484,0 6,9 SLOVENIJA 87,1 64,0 346,0 2,9 MESTNA OBČINA PTUJ 87,9 65,7 331,1 Vir: Poročevalec DZ Republike Slovenije, št. 77/99, str. 31. AKCIJA POMAGAJTE UREDITI NEUREJENO /^\tirefiriji številki Ptujčana smo pričeli z novo rubriko in akcijo "Pomagajte urediti neurejeno". Na akcijo ste se odzvali v velikem številu, predvsem s telefonskimi klici, da pa / bomo lahko vse vaše trditve upoštevali in uporabili pri nadaljnjem razvoju akcije, vas prosimo, da se odzovete preko pisem (MO Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Neurejeno) ali elektronske pošte (milan.krajnc@writeme.com). Oglasili ste se predvsem s pobudami za neurejena območja različnih delov Ptuja, kar bomo v nadaljevanju upoštevali. V ospredje smo dali predvsem tiste, ki so se nanašale na potok Grajena. To temo smo načeli v prejšnjem mesecu. Sama ideja se je porodila čisto slučajno, ko sva se z direktorjem Šolskega centra Ptuj Brankom Kumrom pogovarjala o gradnji nove ptujske gimnazije, ki je v neposredni bližini potoka Grajena. Pogovor se je nagibal k urejenosti okolice in ker se njena pot nadaljuje proti središču Ptuja, sva rekla besedo tudi o urejenosti Grajene. Kasneje sem na radijskih valovih slišal pesem z naslovom Mrtva reka, v katerih sem prepoznal Grajeno ... Se bo dalo mimo? * opredeliti kolesarsko in sprehajalno logistiko; ❖ urediti mestno pokopališče v spominski park. Projekt bi lahko izvedli v naslednji petih letih, če bi Ptujčani povabili k sodelovanju Mestno občino Ptuj, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Dravo Vodno gospodarstvo Ptuj. Mrtva reka Želimo vam prijetne počitnice, mi pa bomo poskušali do naslednjič pokazati kakšno skico predlaganih idej. Ko bomo imeli konkretne predloge, bomo lahko začeli uresničevati zastavljeno. Če imate sami kakšen predlog, ga narišite in pošljite. Predvsem vabimo k sodelovanju arhitekte in fioriste, ki se ukvarjajo z urejanjem okolja. Besedilo in fotografiji: Milan Krajnc Pavlica Starec je govoril mi, da bila si lepa ti, kakor rosa jutranja, polna si življenja bila. Zdaj pa gledam Grajena te, ko vališ počasi se, zdaj osamljena si vsa, polna mrtvega blaga. Grajena, kam hitiš, kam bežiš, kje zelenje vse je zdaj, kje so ribe, tvoj sijaj. Kam greš zdaj, kot popotnik v tuji kraj? A morda nekoč pa le čisti potok vrneš se. Zdaj gledam te, ko vališ počasi se, zdaj osamljena si vsa, polna mrtvega blaga. Kam življenje je odšlo, kot skopnelo bi bilo, umirat gledali so te, a pomagal ni nihče. Pesem Marjana Smodeta Mrtva reka je priredil Milan Krajnc Pavlica. * prečna povezava od parkirišča pod gradom do Volkmerjeve ceste (mimo kovinarskih delavnic, preko Grajene do obzidja mestnega pokopališča); * naj se poslovni objekt, v katerem so prej prodajali belo tehniko, sedaj pa lesne izdelke, spremeni v lokal, ki bi lahko bil vmesna postaja sprehajalcev (Maistrova 18); Ko sva se z Brankom Kumrom sprehodila ob potoku Grajena, je predlagal več konkretnih sprememb: "Vodotok Grajena poteka kot srčna vodna žila skozi središče urejenega urbanega dela mesta, v neposredni bližini mestnega jedra. Ob pogledu na ta vodotok opažam veliko možnosti, ki bi jih kot Ptujčani ali morebitni obiskovalci lahko izkoristili ob tej vodi. Hiter način življenja povzroča množico težav našemu organizmu, zato si želimo sprostitve v neokrnjeni naravi, žal pa nam velikokrat čas ne dopušča, da bi se odpeljali nekaj deset kilometrov izven mesta. Grajena lahko predstavlja začetek ali vzrok za oblikovanje novega, majhnega sprehajalnega parka, ki bi povezal gosto naseljeno območje naselja Bratje Reš, "blokarskega" naselja ob Volkmerjevi cesti in predvidenega naselja v smeri Štukov oziroma Babusekove grabe, predvidene gradnje nove osnovne šole in po govoricah tudi večjega športnega parka (na območju marofa). " Tako smo strnili njegove besede in vaša mnenja v naslednje možne rešitve za ureditev parka, ki bi nastal ob potoku Grajena: ❖ miren, urejen, zelen pas, ki bi se zajedal v mestno jedro; ❖ sprehajalna pot, ki bi občane počasi preusmerjala z "jeklenih konjičkov" na kolesa in sprehode do mestnega jedra (razbremenitev mestnega jedra pločevine); ❖ ureditev igralnih površin za predšolske otroke (vrtca Med vrti 2 in Med vrti 11 ); * mirno in urejeno področje ob šolskem kompleksu Šolskega centra Ptuj; * zaključek celostne ureditvene podobe parkirišča za avtobusno postajo in povezava s centroma Domino in Drava; * nadaljevanje sprehajalne in kolesarske poti ob Grajeni, skozi Trate vse do Rance in nadaljevanje po obrežju ptujskega jezera. Kaj bi morali urediti, da bi lahko to uresničili: * urediti korito Grajene (majhen padec, dodatna bogatitev s talno vodo - projekti so že izdelani); * urediti brežine z zasaditvijo in možnostjo izliva meteornih vod; * zasaditi drevesne parkovne nasade; * urediti večje število brvi v tipični (domišljeni) arhitekturi, primerni Ptuju; ŠPORT SLOVENIJA tifi NOGOMETNEM EP (^Tòtépski nastop na EURU 2000 je presegel vsa pričakovanja: v vlogi "outsiderja" števil-/''"■yya 1 je Slovenija odigrala tri izenačene tekme, z igro zapustila še boljši vtis, na najbolj prestižni in odmevni sceni odlično predstavljala državo, mimogrede pa z odmevom doma poskrbela za imenitno animacijo nogometa. Čeprav je nogomet vse manj področje stroke in vse bolj področje poslovnosti, smo želeli dodati svoj delež k uspehu nogometne reprezentance Slovenije. Tako je za Ptujčana spregovoril Marjan Lenartič - strokovnjak, katerega inštruktorsko delo z mladimi je najtesneje povezano z aktualnimi nogometnimi dogodki. Kaj so na EURO od 10. junija do 2. julija predstavili finalisti evropskega prvenstva? Med šestnajstimi reprezentancami so skoraj vse predstavile najboljše, kar trenutno premorejo, nekatere (predvsem Anglija, Nemčija in skandinavske reprezentance tudi krizo, v katero so zašle zaradi različnih razlogov - zastareli modeli ali pomanjkanje kakovostnih igralcev). V ospredju so bile reprezentance z najbolj homogenimi in čvrstimi kolektivi, najsodobnejšimi sistemi igre in tudi z zunajserijskimi igralci, ki pa so bili strogo v službi moštev in skupnih ciljev. Operacija EURO, ki smo jo nestrpno pričakovali, tudi s strahom pred polomom, se je iztekla. Kako bi jo ocenili? Nisem se bal poloma, naši fantje so v kvalifikacijah in v Parizu že prej pokazali, česa so sposobni. Seveda pa so bili trije porazi, glede na to, da smo bili debitanti in smo igrali s tremi veliko bolj uveljavljenimi moštvi, kot je naše, tudi realna možnost. Šport je vselej nepredvidljiv, naša reprezentanca pa je s tremi enakovrednimi igrami in enim samim tesnim porazom vendarle presegla vsa naša in tuja pričakovanja. Namesto treh "ničel" smo bili na pragu četrtfinala vse do zadnjih trenutkov predtekmovanja. In drugi vidiki EURA iz slovenskega zornega kota? Očaral me je predvsem odziv gledalcev. Naša reprezentanca je na prizorišča EURA pritegnila prek 15.000 Slovencev, ki v Belgijo in na Nizozemsko niso prišli na turistični izlet, ampak navijat zanjo. Tudi doma je bil odziv fantastičen, vse to pa je potrditev, da je ugled nogometa v družbenem življenju Slovencev močno narasel in že postal primerljiv z evropskim. Za vse je poskrbel Srečko Katanec s svojo pogumno četo ... Da, fantje so bili zares odlični. Selektorjeva napadalna taktika, ki smo se je vsi po malem bali, je bila optimalna, izvedba igralcev pa prav tako na visoki ravni. Srečko Katanec, ki ne sili v blišč medijskih luči in ne razmetava z velikimi besedami, ima gotovo jasno vizijo, kako meteorski vzpon igre in rezultatov nogometne reprezentance Slovenije vsaj ohraniti, če že ne spraviti na še višjo raven. Sicer pa podrobnejšo oceno o igrah, učinku in posameznikih prepuščam Katancu, katerega sem vselej globoko spoštoval. je torej Slovenija odkritje prvenstva stare celine? Slovenska izbrana vrsta je naredila zares izvrsten vtis. Igra je bila boljša, kot je bil rezultat. Vendar je treba našo reprezentanco ocenjevati razvojno. Kadri so dokaj mladi, opazen je nenehen vzpon. Pokazala je izredne moralne vrline in je bila najbolj motivirano moštvo na prvenstvu. Ob velikem motivu je bila potrebna še večja zbranost ob "sposobnosti igre za rezultat". To si je mogoče pridobiti šele ob določenih izkušnjah. Svetovni in evropski prvaki Francozi so kljub tesnemu porazu z Nizozemci že v prvem kolu pokazali največ. Njihova igra je po EURO lahko zgled vsem, kajti gre za tako rekoč optimalno mešanico ustvarjalnosti in dela. Francoski sistem v konici napada je nekoliko nihal, selektor Lamerre je imel tri do štiri inačice, med katerimi se je kar težko odločiti za najboljšo. To mu je omogočalo, da je taktiko lahko sproti prilagajal nasprotnikom, s tem pa je povezana edina francoska slabost: "preširoka" konkurenca med napadalci, ki včasih vpliva na uigranost. Nastop na EURO z močno povečanim ugledom je tudi izziv in nevarnost za prihodnost... Da, reprezentančni uspehi so močno povečali pričakovanja javnosti in mnogih drugih. Ostati moramo realni, saj vemo, da je razlika med vzponi in padci navadno povezana tudi z eno samo žogo, ki samo za centimeter zleti drugače, kot bi želeli. Za Slovenijo seveda ne bo nobena katastrofa, če se ne bo uvrstila na svetovno prvenstvo leta 2002. Seveda pa bi znova poskusila, pri čemer bodo dobrodošle številne izkušnje iz EURA. Kvalifikacije za japonsko in j. Korejo so pred vrati? Še slabe tri mesece: Ferski otoki in Luksemburg v gosteh, Švica doma. Skupina, v kateri sta še Rusija in jugoslavija, je po meri slovenskih nogometašev, zato bodo gotovo startali zelo ambiciozno. Ivo Kornik V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI 9. TEK OB MEJAH SLOVENIJE z^\00čentitev dneva državnosti je Tekaškemu klubu Maraton Ptuj v nedeljo, 25. junija, uspelo dobro zaključiti že deveti tek ob mejah. Ob dvajseti uri so jih pred mestno hišo na Ptuju pričakali župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med., in množica Ptujčanov s ptujskim Big Bandom. Idejni vodja je bil Franc Zupanič, ki je skupaj s Mihom Svržnjakom sodeloval kot tekač na vseh devetih tekih. Organizatorji pa že razmišljajo o jubilejnem za prihodnje leto. Zmagala je ekipa Kaiser Petlje Ptuj z novim rekordom proge 70 ur in 37 minut. V teku so letos sodelovale štiri ekipe po sedem tekmovalcev, ki so se vsako uro menjali. Poleg domačinov (Tekaškega kluba Maraton Ptuj, za katere so tekli Mirko Vindiš, Andrej Voglar, Ivan Golob, Nataša Vidovič, Miha Svržnjak, Miran Sagadin in Matjaž Farič), še lanski in letošnji Prvi tekač Robi Prešnjak skozi cilj (Kaiser - Petlja Ptuj), fotografija M. K. Pavlica zmagovalci in rekorderji proge Kaiser-Petlja Ptuj (Marjan Krempl, Robi Prešnjak, Miha Renčelj, Milan Zupanc, Robert Frajnkovič, Avgust Manfreda, Franc Zupanič), ekipa MigiDur (Boštjan Potočnik, Bojan Foršček, Samo Lavrič, Mirko Perko, Aleš Mrkun, Uroš Irina, Robert Merhar) in letos prvič Policijska uprava Ljubljana (Branko Novak, Anton Holdinar, Matevž Dremelj, Zvone Zorc, Brane Lavrič, Borut Petrič, Darja Kokalj). Na start so se odpravili v torek ob 8.00 preko Prlekije in Prekmurja in zaključili dan v Radencih, od koder so začeli tudi drugo etapo in jo končali v Logarski dolini. Prva in druga etapa sta bili v preteklih letih združeni v eno, letos pa so se odločili za spremembe in ugo- Župan MO Ptuj M. Luci, dr. med. za govorniškim odrom na osrednji slovesnosti v počastitev dneva državnosti v nedeljo, 25. junija. arzavnosn tovili, da je tako veliko bolje, saj je smisel teka predvsem druženje in šele na koncu tekmovalnost. Že po prvih etapah se je pokazalo, da lanski zmagovalci in rekorderji mislijo ponoviti uspeh, vendar jim ostale ekipe tega niso dovolile, saj so bile ves čas tik za njimi. Žal pa je bila vročina vedno hujša in najbolj vzdržljivi so držali prednost. Tretja etapa je bila za tiste, ki so startali, najbolj naporna, saj njihov del ni trajal eno, temveč kar štiri ure. Prečkali so Kamniške Alpe do jezerskega, nato jih je pot peljala preko Tržiča do Bleda, Kranjske gore in nato vzpon na Vršič ter spust do Bovca. Četrta etapa se je začela v petek in pred njimi je bila pot, dolga 186 kilometrov, ki se je končala v Izoli po petnajstih urah teka in že štirih dneh močnega sonca. Najdaljša etapa, dolga 201 kilometer, je bila naporna predvsem za tiste, ki se prečkali Sviščak, vendar letos niso srečali medvedov tako kot pred dvema letoma. Vmes so naredili leteči cilj na Bregu pri Župan izroča pokal Nataši Vidovič, članici drugouvrščene ekipe Tekaškega kluba Maraton Ptuj. Kočevju v Bifeju Langus. Peta etapa se je zaključila v Črnomlju. V zadnji, šesti etapi, ki je bila dolga 164 kilometrov, so sonce prekrili oblaki in tako jih je dež hladil skoraj do Ptuja, kjer je posijalo sonce, ob dvajseti uri pa jih je pred mestno hišo pričakal župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med., ter možica Ptujčanov s ptujskim Big Bandom. Na cilj so prišli vsi tekači skupaj, ki so za pot, dolgo 1200 kilometrov, potrebovali 70 ur in 37 minut. To je pravzaprav čas najhitrejše ekipe Kaiser Petlje Ptuj. Druga je bila ekipa TK Maraton (73 ur in 39 minut), tretji MigiDur (75 ur in 49 minut), zadnji pa so na cilj pritekli policisti PU Ljubljana. Tek je za promocijo Ptuja velikega pomena, saj se v šestih dneh teka ime Ptuja vsaj stokrat pojavi v različnih medijih. Pa naj še kdo reče, da je šport izguba časa. Vsa čast Ptujskim tekačem. Milan Krajnc Pavlica Fotografije: Foto KOSI V počastitev dneva državnosti je Tekaškemu klubu Maraton Ptuj v nedeljo, 25. junija, uspelo dobro zaključiti že deveti tek ob mejah. Ansambel Big band iz Ptuja je navdušil veliko množico Ptujčanov, ki se je zbrala pred mestno hišo. Plesalci iz Plesnega kluba Mambo Ptuj kot vedno, tudi tokrat izvrstni. DRUŠTVA SOŽITJE Nfi POTI DO LASTNEGA VARSTVENO-DELOVNEGA CENTRR ožrtje - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Ptuj je prostovoljna organizacija s socialnimi in humanitarnimi cilji. Združuje osebe z zmerno, težjo 'in težko motnjo v duševnem razvoju, njihove starše, sorodnike, strokovne delavce, prostovoljce in prijatelje. Število članov se iz leta v leto povečuje. Trenutno ima društvo 189 članov, od tega 68 oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v 68 družinah na območju 15 občin. Društvo deluje že 33 let in je eno izmed 51 društev Sožitja - zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki šteje več kot 20.000 članov. Izvajanje programa je namenjeno vsebinam, ki naj bi bogatile in osmišljale življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju ter njihovih družinskih članov. Društvo si s klubskimi srečanji staršev, druženjem prizadetih oseb v likovno kreativnih in glasbeno ritmičnih delavnicah, z izobraževalnimi seminarji za družine in same osebe z motnjo v duševnem razvoju, celinskimi in obmorskimi letovanji, rehabilitacijskimi in socialnimi programi prizadeva ohranjati psihofizično zdravje prizadetih oseb in njihovih staršev. Skrbi za ozaveščanje širše javnosti z izdajanjem društvenega glasila in drugega promocijskega gradiva. Društvo torej nastopa na tistih področjih, ki jih institucionalne oblike ne omogočajo ali ne nudijo, so pa nujno potrebne za kakovostnejše življenje duševno prizadetih oseb in njihovih staršev. Sicer pa skrbi, da je osebam z motnjo v duševnem razvoju zagotovljeno vključevanje v razvojne vrtce, ustrezne oblike izobraževanja v šolski dobi, delovno usposabljanje v varstveno-delovnih centrih in da se odraslim osebam, ko starši ali skrbniki ne morejo več skrbeti zanje, poišče organizirana oblika skrbi. Ker osebe z motnjo v duševnem razvoju nikoli ne bodo mogle v celoti skrbeti zase, mora namesto njih skrbeti nekdo drug -tudi tedaj, ko so že odrasle. Za le-te pa je, žal, v naši družbi le skromno poskrbljeno, zato največkrat ostajajo doma, prepuščene sposobnostim staršev ali skrbnikov. Če torej želimo, da se mladostniki z motnjo v & SOŽITJE ssSKfjs 03 pegOsd © sramu (*) medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Ptuj duševnem razvoju vključijo v okolje, v katerem živijo, moramo zanje poskrbeti v društvu. Zato si prizadevamo ustanoviti manjši varstveno-delovni center (prostore zanj smo že pridobili, potrebno jih je le še ustrezno opremiti), v katerem bi se osebam z motnjo v duševnem razvoju ob vsakodnevni zaposlitvi v delavnicah omogočilo tudi nadaljnje izobraževanje, prilagojeno njihovim sposobnostim, izvajanje različnih športnih, kulturnih in sprostitvenih dejavnosti ter vključevanje v organizirano obliko dela izven delavnic. Ob upoštevanju potreb vsakega posameznika bi tak VDC nadomeščal toplino doma, hkrati pa omogočal kakovostnejše in človeku dostoj-nejše življenje. Nujnost take oblike izobraževanja in usposabljanja kažejo tudi goli statistični podatki: na ptujskem področju namreč živi 60% odraslih prizadetih oseb, ki niso vključene v nobeno organizirano obliko pomoči, pregled potreb za dnevno varstvo in usposabljanje pa tudi presega razpoložljive kapacitete (do leta 2005 bo namreč potrebno vključiti še najmanj 40 sedaj šoloobveznih otrok z motnjo v duševnem razvoju). Za doseganje slednjega cilja je društvo začelo z izvajanjem akcije SOŽITJE JE POGLED S SRCEM, v sklopu katere bo s pomočjo posameznikov, gledaliških in likovnih umetnikov, Pokrajinskega muzeja Ptuj, Rotary in Lions kluba ter Šolskega centra Ptuj pripravilo dobrodelno prodajno razstavo slik in humanitarno prireditev s koncertom. In kaj lahko v korist teh oseb naredite vi? Pravzaprav veliko. Lahko jih razumete in ne le pomilujete, lahko se udeležite katere od navedenih prireditev ali jim kako drugače pomagate. Tako ali drugače so tukaj - med nami, morda v soseščini, morda v sorodstvu. Nikdar se ne ve, mogoče se nekega dne na tak ali drugačen način potrebujemo! Marina Krajnc, za Izvršni odbor društva TURIZEM SMO UUDJE 95 LET TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE lična zveza Slovenije in s tem telotna društvena turistična organizacija obeležuje v letu 2000 svoj jubilej - 95 let obstoja in delovanja. PODELJUJE OB 95-LETNICI TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE PRIZNANJE SŽu z /j ti ciz emu e/zuHiu V V vC ; ZA IIOLODUKTNO AKTIVNO DELOVANJE IN USPEŠNO SODELOVANJE NA PODBOČJU POSPEŠEVANJA SI.OVENSKir,A'TURIZMA Obeleževanje tega jubileja traja vse leto in je zelo delovno. Turistična zveza si je zastavila visoke cilje - med drugimi, pospeševanje nadaljnjega razvoja turistične družbene organizacije na sodobnih osnovah, v programih je tudi izvajanje prenovljene strategije razvoja turizma, povečati udeležbo turističnih društev pri razvoju turizma in turistične ponudbe svojega kraja, vzpodbujati dobre programe, projekte in aktivnosti, povezane z razvojem turizma, uresničevati projekte "kulinarika in vino" v turizmu v letu 2000 in se pripraviti na novi projekt "narava in kulturna dediščina ter turizem za leto 2000 in 2001". Turistično društvo Ptuj je med najstarejšimi društvi v Sloveniji, saj letos proslavlja že 114 let obstoja, torej je starejše od Turistične zveze Slovenije. Pred nekaj dnevi je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek na posvetu "Most na Soči" najstarejšim turističnim društvom oz. društvom, ki so stara več kot 95 let, predal posebna pisna priznanja za dolgoletno uspešno delo društev, ki ga je prejelo tudi Turistično društvo Ptuj. Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj PISMA BRALCEV ŠE ENKRAT O PTUJSKEM VRTCU /'^\0Pejšriji številki Ptujčana je gospod Maks Lečnik J pisal o podražitvi cen vrtca, s katerimi Mestna občina Ptuj skrbi za mlade družine. Kljub podražitvi, ki je bila očitno neizbežna, so se odločili, da bomo več denarja vrtcu spet morali zagotoviti starši. V mesecih juliju in avgustu veliko otrok ne obiskuje vrtca, zato so se v Mestni občini Ptuj in vrtcu odločili, da nam ponudijo "nadstandard" in nam za to, da ne koristimo storitev vrtca, zaračunajo le 50% siceršnje cene vrtca. Pri nekaterih družinah znaša ta znesek za dva meseca tudi do 30.000 SIT. Nekateri starši smo z željo prihraniti ta denar otroka iz vrtca odjavili in ga ponovno prijavili s 1.9.2000. Takšno razmišljanje pa upravi ptujskega vrtca ni bilo všeč. Takoj so nas opozorili, da se lahko zgodi, da naš otrok ne bo dobil prostora v enoti, ki jo je obiskoval do tedaj. Nekaj staršev je kljub temu tvegalo, saj smo računali na to, da bodo v vrtcu, če je le mogoče, upoštevali želje staršev in otrok ne bodo premeščali v druge enote. Sredi junija smo dobili obvestila, na katerih je pisalo, v katero enoto je otrok sprejet, brez obrazložitev kriterijev in vzroka za zavrnitev željene enote. Torej, ker smo starši želeli denar nameniti otrokom, počitnicam in še čemu, in vrtcu nismo želeli plačati storitev, ki jih ne koristimo, smo bili kaznovani. Najbolj so seveda kaznovani naši otroci, vendar v vrtcu o njih nihče ne razmišlja. Crozili so nam in upali, da bomo brez besed plačali rezervacijo. Mnogo staršev je razmišljalo o odjavi, vendar se spričo takšnih argu- mentov tega niso upali storiti. Ne poznam namreč starša, ki bi prostovoljno pristal na premestitev otroka, saj vemo, kakšne travme lahko s tem povzročimo. Nekateri otroci imajo velike prilagoditvene težave, da je to obdobje težek čas tudi za vzgojiteljice, pa ni potrebno posebej poudarjati. Otroke, odjavljene za čas počitnic, obravnavajo kot novince, ki se morajo postaviti v vrsto s tistimi, ki bodo letos začeli obiskovati vrtec. Kljub največjim naporom ne razumemo naslednjega argumenta uprave vrtca. Trdijo, da otroku v jeseni ne morejo zagotoviti prostora v skupini, ki jo je obiskoval do junija, zaradi novincev. Menimo, da je za otroka, ki bo šel prvič v vrtec, obdobje prilagajanja enako težavno, ne glede na to, v kateri skupini bo, saj ne pozna ne otrok, ne vzgojiteljice. Otroku, ki je od tretjega leta s svojimi prijatelji, pa bi lahko s premestitvijo v drugo skupino iste enote povzročili velike duševne stiske. Zato menimo, da ti argumenti ne vzdržijo. Nedopustno je, da se ptujski vrtec kot javni zavod, ki naj bi skrbel za naše najmlajše, obnaša v nasprotju s psihološkimi, pedagoškimi in drugimi načeli, ki mu jih predpisuje kurikulum. V upanju, da se bodo takšni zapleti razrešili v korist otrok in staršev, predlagamo, da se o rezervacijah in pridobivanju denarja za vrtec v mestni občini ponovno razpravlja ter temeljito pretehta, kakšni so dejanski stroški vrtca v poletnih mesecih in kdo naj zagotovi finančna sredstva. O. Z. STARŠEM, ŠOLNIKOM, PREDVSEM PA MLADIM V PODUK IN PREMISLEK SOLSKA TORBA IN CIK ^'^Škodljivosti kajenja je bilo in še bo v svetu, pa tudi pri nas napisano na stotisoče opozorilnih prispevkov. Pri nas je na primer na vsakem zavitku cigaret napisano opozorilo ministrstva o škodljivosti kajenja. Žal pa tega mnogi, ne samo mladi, tudi starejši ne vidijo. Čeprav že ugotavljajo, da z njihovimi pljuči ni vse v redu ... Eni in drugi žal ne reagirajo, mnogi šele pozneje, ko so njihova pljuča že hudo načeta, ko je dejansko že prepozno. Mladi se s cigareto v ustih počutijo odraslo, kot da so zlezli iz pubertete. Na žalost je pred šolami, na cestah, avtobusih in železniških postajah videti skorajda več deklet s cigareto v roki, pardon v ustih, kot fantov, katerim se dim pridno kadi v nosnice. Na hrbtih imajo šolske torbe oziroma zadnje čase nekakšne nahrbtnike, v ustih pa čik! Ptujčani smo vsak dan priča, kako mladi med poukom kar hitijo na šolsko dvorišče, od srednješolskega centra k zelo prometni cesti, kjer se posedejo po klopeh, cvetličnih koritih in od njih se kadi plavi dim, ki ga vdihavajo tudi njihovi sošolci, ki so toliko junaški, da svojega denarja, štipendij, žepnine ne porabijo za nakupe cigaret. Skorajda bi dejal, da je država kar vesela, ker ima pri prodaji cigaret velike dobičke (davek). Če so učitelji preveliki državni patrioti, potem pač ne svarijo svojih učencev, dijakov, naj kajenje opustijo zavoljo lastnega zdravja. No, morda je v določenih primerih že kar hvalevredno, ko šolska vodstva odločno prepovedujejo kajenje v šolskih prostorih. Vsa pohvala pa gre temu, da so recimo v ptujski bolnišnici že zdavnaj ostro prepovedali kajenje v zdravstvenih prostorih. Tudi gostinci morajo imeti določen prostor, ki je namenjen nekadilcem. Tudi na železnici (v vagonih) so določeni prostori, kjer naj bi potniki kadili, medtem ko je na avtobusih kajenje prepovedano. Če se ne motim, imamo celo teden boja proti kajenju. Ali ne bi torej na šolah že z začetkom novega šolskega leta pripravili posebne prostore, kjer bi mladim o škodljivosti kajenja predavali zdravniki. Tako kot imajo marsikje, sicer res bolj ali manj zaprte prostore, kjer se zastrupljanja svojega telesa odvajajo narkomani. Poseben prostor bi se recimo lahko imenoval Klub odvajanja kajenja. Bo mogoče katera izmed ptujskih šol, predlagam kar srednješolski center, prva zaorala ledino odvajanja kajenja? Menim, da bodo to v Ptujčanu z veseljem objavili. Franjo Hovnik GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 062 749 32 50 Faks: (062) 785 900 E-mail: Cledalisce.Ptuj@guest.arnes.si http://www2.arnes.si/~mbgptuj Prireditve v Cledališču Ptuj v mesecu avgustu Šedlbauer, igra» b°*° le Gregor Cel in Vojko 8*° • „ 8 _ „ečer ob 21. un. Ponovitve: S., 9., •/ ' ur POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg 1, Ptuj, tel. 02 787 - 9230 (uprava muzeja), 02 748-0350 (pedagoška služba in naročila obiska), faks 02 787 - 7700, e-mail: muzej-ptuj. uprava@siol. net STALNE ZBIRKE /"TVyfSe na ptujskem gradu: zbirka fevdalne Cy\s(anovanjske kulture, grajska galerija, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil in zbirka orožja, grafični kabinet Franceta Miheliča. Zbirke so odprte vsak dan od 9. do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu: rimski, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka drobnega arheološkega gradiva, numizmatična zbirka. Zbirke so za obiskovalce odprte vsak dan od 9. do 18. ure. Ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. I. in lil. mitrej na Spodnji Hajdini in Zgornjem Bregu: na ogled svetišč vas pospremi muzejski vodnik (tel.: 778 879). Ključe od mitrejev lahko obiskovalci dobijo tudi pri sosedih. Etnološka zbirka v gradu Velika Nedelja: odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure. GALERIJA Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi: namenjena je občasnim razstavam. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. Do konca julija je na ogled razstava Grafični listi jana Oeitjena. PRIREDITVE, OTVORITVE, KONCERTI IN OBČASNE RAZSTAVE V četrtek, 27. julija 2000, bo ob 21. uri v viteški dvorani na ptujskem gradu koncert Alda Rodrigueza. Predprodaja vstopnic v TIC-u od 24. julija naprej in uro pred koncertom na gradu. V četrtek, 3. avgusta 2000, bo ob 18. uri v Miheličevi galeriji otvoritev kiparske razstave Polone Maher. POČITNIŠKE LIKOVNE DELAVNICE (organizirane v sodelovanju s CID-om) 27. julija 2000, slikanje na svilo. Cena posamezne delavnice je 300 SIT. Informacije lahko zainteresirani dobijo na tel. 02 748 03 50. Martin Steiner DRUŠTVO UMETNIKOV IN USTVARJALCEV PTUj prireja 6. tradicionalne "Poletne kulturne večere 2000". PROGRAM POLETNIH Petek, 11. avgust 2000 SLOVENSKI TRG (v primeru dežja gledališka klet) ob 21. uri: POPPERKEC, koncert jazz glasbe Sobota, 12. avgust 2000 PREŠERNOVA ULICA (v primeru dežja gledališka klet ali diskoteka Rotha us) ob 21. uri: IRA ROMA, koncert ciganske glasbe Ponedeljek, 14. avgust 2000 SLOVENSKI TRG (v primeru dežja gledališka klet) ob 21. uri: KVINT&TON, koncert Torek, IS. avgust 2000 GLEDALIŠKA KLET ob 21. uri: MARGARETA, gledališka predstava z Natašo Burger PREŠERNOVA ULICA * ob 22.30: ANDRAŽ POLIČ, literarni večer Sreda, 16. avgust 2000 SLOVENSKI TRG ob 21.30: V LERU, filmski večer, ki vključuje ogled filma in pogovor KULTURNIH VEČEROV z režiserjem Janezom Burgerjem Četrtek, 17. avgust 2000 SLOVENSKI TRG (v primeru dežja predstava odpade) ob 21.30: STUDIO INTAKT, Nina Meško in Gregor Kamnikar, plesna predstava Petek, 18. avgust 2000 PREŠERNOVA ULICA, SLOVENSKI TRG (v primeru dežja prireditev odpade) - ob 21.30: zaključni večer z veliko zabavo SLAVONSKEGA TAMBURAŠKEGA ORKESTRA -"NAŠA GRANA" V okviru "poletnih kulturnih večerov 2000" vas vabimo na slikarske razstave različnih avtorjev, ki bodo potekale od 11. do 18. avgusta na ulicah Slovenskega trga in Prešernove ulice. VABIMO VAS, DA KULTURNO BOGATE POLETNE VEČERE PREŽIVITE Z NAMI! Ivan Brač, predsednik Društva umetnikov in ustvarjalcev Ptuj očna zveza Društva upokojencev Ptuj in Društva okojencev Lovrenc na Dravskem polju vabi na radicionalno srečanje upokojencev Podravja in Prlekije v Lovrencu na Dravskem polju 5. avgusta 2000 ob 9.30. Vabljeni Milan Zupanc 8. AVGUSTA SPOMINSKA SLOVESNOST V MOSTJU ^TŽ&čšpominskem dnevu bo 8. avgusta 2000 ob 18. uri v Mostju 1 Spominska slovesnost, s katero bomo počastili spomin na borce \__/Šlovenskogoriške čete, ki so v gozdičku Laze ob reki Pesnici 8. avgusta leta 1942 bojevali junaški boj z okupatorsko do zob oboroženo enoto. Borcem v spomin bo posvečen kulturni program, ki ga bodo izvedli člani ptujskega komornega moškega pevskega zbora pod vodstvom Franca Lačna in članica Kulturnega društva Rogoznica Olga Kostanjevec. Delegaciji bosta položili venca k pomnikom Slovenskogoriške čete k Mostju. V dneh pred spominskim dnevom bodo člani ptujskega kluba brigadirjev očistili okolje ob spomeniku Slovenskogoriške čete ob cesti v Mostju, občina Juršinci pa bo poskrbela za ureditev spominskega parka ob gozdičku Laze. Območna organizacija ZZB in udeležencev NOB občin ptujskega območja vabi, da se udeležite spominske slovesnosti. Feliks Bagar RAZVEDRILO PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA r r ■ ~ ---V- - ■ ... $ sgf» —p-- , A.,«.... PT .aN U,Qa TU CA p' an PREISKO- VANJE TREBUHA AZIJSKA UTEŽNA MERA EFEKT- NOST POL- NILNICA JEKLENK 1 IGRA Z ŽOGO HRIB PRI BEOGRADU ZELO HUD STRUP JAPONSKI AVTO NARODNO ŽENSKO IME 16 NOTRANJSKA NAR. JED KRAJ VUKI ŠKODLAR 12 RIBIŠKI KRAJ V BANATU ALEŠ GARTNER IZLOČITEV BLAŽENOST V BUDIZMUT REAKTOR ZA PRIDOBIVANJE ENERGIJE CUNJA, KRPA AVSTRIJSKI CITRAR (ANTON) ŽIVA BITJA, KI ŽIVE V ČISTIH VODAH 13 LEVI PRITOK KAME PRINC IZ ČAR.PIŠČALI VELIKA IRANSKA LUKA GRŠKA BOGINJA USODE STANKO (LJUBK.) ZORAN UBAVIČ TALISOVA ORANŽADA ZARDE- VANJE 4 KONEC POLOTOKA AFRIŠKI VOJAK 3 TOLSTOJEVA JUNAKINJA ZMLETO ŽITO INDIJSKA UTEŽNA MERA DEL TENIŠKE IGRE KRAJ PRI MUR. SOBOTI ROZA PERUNIKA 10 IVAN ZORMAN DEL VOJ. LETALA ŠP. KOLESAR CUESTA OLGA MEGLIČ REKA V SEV.AMERIKI IZDELOVALEC TESTENIC 5. IN 3. SAMOGLASNIK RUSKO MOŠKO IME PRIPADNIK OF HARMO- NIKAR AVSENIK KOS SUKANCA 21 ULIVALEC ZVONOV AM. IGRALKA (TERI) PRIPADNIK RETORO- MANOVI PRIMORSKA BABICA EMIL SMASEK IVAN TAVČAR ZIMSKA PADAVINA ITALIJ. KOŠAR- KARSKO MOŠTVO 8 NIŽJI URADNIK V NEKD. AVSTRIJII ORODJE KOSCEV 18 ARZEN DALMATINSKA ANA ROKOMETAŠ NAĆINOVIČ POKRAJINA V ITALIJI UTELEŠENJE BOGA VIŠNJA (V HIND.) AGITA- CIJSKO- PROPAG. IGRA OPLOV AVTO METALKA KROGLE SIRK SKUPEK ČEBEL 15 TONE VIDMAR PEVEC PLESTENJAK NAŠ BIVŠI KOLESAR (FRANC) LUKA TURKU PRIPADNIK MOABITOV TEMELJ, BAZA RIMSKA LJUBLJANA MALAJSKA BOŽJAST SUŽENJ- STVO BOG VETRA IN DEŽJA PRI INKIH TIBE- TANSKO GOVEDO HROŠČ GOVNAČ MAKED. KOLO F. IGRALKA N ALDI GRŠKI ZGODOV- VINAR LUKAV IZRAELU SLIKAR ŠUBIC IZ BESEDE SLOVAK NAŠ HOKEJSKI VRATAR (KLEMEN) 51 AMERIŠKA DRŽAVA 9 17 BLEDA AFRIŠKA ANTILOPA OLGA REMS RUSKA SKAKALKA V VIŠINI (JULIJA) METULJ Z OČESCI NA KRILIH SNOV ZA NETENJE OREL IZ GERMAN. MITOLOGIJE KRAPINSKA RADIJSKA POSTAJA CLAN STRANKE 14 GLAVNO MESTO JEMENA NEPRO- FESIO- NALEC 11 GESLO PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno geslo križanke, bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada: ročna ura RENAULT SPORT v/ vrednosti IS.000 tolarjev 2. nagrada: moška srajca RENAULT SPORT v vrednosti 10.000 tolarjev 3. nagrada: kravata RENAULT SPORT v vrednosti 5.000 tolarjev. Črke iz označenih polj vpišite v kvadratke in dobili boste misel - geslo praznične nagradne križanke. Kvadratke s pravilnim geslom izrežite in jih nalepite na dopisnico ter pošljite do ponedeljka, 4. septembra 2000, na naslov: UREDNIŠTVO PTUJČANA, Mestni trg 1, Ptuj 2250 z obveznim pripisom PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA. Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v septembrski številki PTUjČANA. Nagrade vam poklanja sponzor križanke: 3 petovia-u»' IZBOR KMETIJE LETf* MO KRATEK OPIS KMETIJSKEGA OBMOČJA MESTNE OBČINE PTUJ ^Xy^mtifsk0 območje Mestne občine Ptuj leži v dolinah potokov Grajene in Rogoznice, na obronkih Slovenskih goric in del v dolini reke Pesnice. Velikost {kmetij je zelo raznolika. Le majhen odstotek kmetij je večjih, z usmerjeno intenzivno proizvodnjo. Prevladujejo manjše kmetije z mešano in v veliki meri še ekstenzivno proizvodnjo. Značilna je tudi velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, razen v vaseh Podvinci, Pacinje in Sp. Velovlek, kjer so pred leti z melioracijami in komasacijami dokaj zmanjšali razdrobljenost in usposobili zemljišča. V teh vaseh in v Novi vasi pri Ptuju je intenzivno razvita živinoreja - prireja mleka in govejega mesa, vedno bolj pa se razvija tudi prašičereja in poljedelstvo. Obronki Slovenskih goric (naselja Mestni vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Kicar) so idealni za razvoj sadjarstva, vinogradništva in ob obstoječi vinsko turistični cesti Srednje slovenske gorice tudi za razvoj raznih oblik turizma na kmetijah (vinotoči, stacionarni turizem, izletniški turizem, kmetije odprtih vrat in drugo). To območje bi bilo možno vključiti v projekte celostnega razvoja in obnove vasi, čemur dajejo velik pomen tudi na republiški ravni. Za vse kmetijsko območje Mestne občine Ptuj je značilna tudi neposredna bližina mesta in s tem potrošnikov, zato se vedno bolj razvija zelenjadarstvo oz. vrtnarstvo. OCENJEVANJE KMETIJ V letu 2000 smo v MO Ptuj prvič izpeljali akcijo ocenjevanja kmetij in izbrali "kmetijo leta" kot spodbudo tistim, ki še vztrajajo v podeželskem prostoru in nadaljujejo s tradicijo kmetovanja in življenja na vasi. Kmetije, ki so v izboru sodelovale, so se prijavile na podlagi razpisa, objavljenega februarja v Ptujčanu, če so izpolnjevale pogoje, da jim je kmetijstvo glavna dejavnost, so kmečki zavarovanci, ima kmetija naslednika oz. je na kmetiji mlad gospodar, obstaja tradicija kmetovanja in je kmetija tudi urejena. Kmetije je na terenu v mesecu juniju ocenjevala komisija, v kateri so sodelovali Terezija Meško in Andrej Rebernišek iz Kmetijske svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj, Vlado Korošec, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj, Slavko Brglez in Franc Premužič iz odbora za gospodarstvo pri Mestnem svetu MO Ptuj ter avtorica tega zapisa iz oddelka za gospodarstvo pri MO Ptuj. Današnja sodobna kmetija naj bi bila evropsko primerljiva, ekonomsko trdna, ekološko usmerjena, urejena in skladna z okoljem, zato smo se odločili, da pri izbiri upoštevamo kriterije, ki do takšne kmetije vodijo. Ocenjevali smo pet sklopov: ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjen- je na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, arhitekturo in urbanizem ter zunanjo ureditev kmetije. Prijavljenih je bilo 12 kmetij, in sicer: 1. Kmetija Esih iz Grajene 13, ki se ukvarja s sadjarstvom (breskve, jagode, hruške, marelice, jabolka) in vrtnarstvom (sadike zelenjave, paradižnik, paprika, solata, kumare, zgodnji krompir), obdelujejo 2,5 ha zemljišč, na kmetiji živi in dela tričlanska družina, pridelke prodajajo na tržnici in neposredno na domu. 2. Kmetija Kokol iz Krčevine pri Vurbergu 106, živinorejsko usmerjena kmetija s hlevom za goveje pitance, letno oddajo 30 glav, hlevom za 50 prašičjih pitancev in farmo za 22.000 piščancev, na kmetiji živi in dela petčlanska družina, obdelujejo 15 ha zemljišč. 3. Kmetija Lovrenčič iz Krčevine pri Vurbergu 37, živinorejska kmetija s prirejo prašičjega in govejega mesa, imajo hlev za 450 prašičev pitancev in 20 govejih pitancev, na kmetiji živi in dela petčlanska družina, obdelujejo 17 ha zemljišč. 4. Kmetija Kampi iz Grajenščaka 14, živinorejska kmetija s hlevom za 15 krav molznic, letno spitajo tudi 15 govejih pitancev, hlevom za prašiče pitance (50 živali), letno zasadijo 0,7 ha vrtnin in obdelujejo 1,5 ha vinograda, imajo namakalni sistem za pašnike in vrtnine, skupaj obdelujejo 28 ha zemljišč, na kmetiji živi in dela petčlanska družina. 5. Kmetija Kamenšek iz Mestnega vrha 107, živinorejska kmetija s hlevom za 18 krav molznic, obdelujejo 17 ha zemljišč in 0,8 ha vinograda, na kmetiji živi in dela štiričlanska družina. 6. Kmetija Ur ek iz Mestnega vrha 30, vinogradniška kmetija, obdelujejo 10 ha zemljišč, od tega 2,5 ha vinogradov, kmetija PTUJ je vključena v/ projekt vinsko turistične ceste VTC 13 - Srednje slovenske gorice, na kmetiji živi in dela tričlanska družina. 7. Kmetija Klemenčič iz Nove vasi 114, živinorejsko poljedelska kmetija, obdelujejo 40 ha zemlje, imajo hlev za 80 govejih pitancev, hlev za 15 plemenskih svinj ter 50 prašičev pitancev, na kmetiji živi in dela petčlanska družina. 8. Kmetija Čuček iz Podvine 62, živinorejska kmetija s hlevom za 30 plemenskih svinj in 100 prašičev pitancev, obdelujejo 15 ha zemljišč, na kmetiji živi in dela tričlanska družina. 9. Kmetija Pintarič iz Pacinj 15, živinorejsko poljedelska kmetija s hlevom za 30 plemenskih svinj in 80 prašičev pitancev ter hlevom za 30 govejih pitancev, obdelujejo 32 ha zemljišč, na kmetiji dela petčlanska družina. 10. Kmetija Majerič iz Sp. Velovleka 8, živinorejska kmetija, specializirana za prirejo mleka, imajo hlev za 46 krav molznic, obdelujejo 34 ha zemljišč, na kmetiji dela tričlanska družina. 11. Kmetija Kolenko, živinorejsko poljedelska kmetija z ekstenzivno proizvodnjo, reja krav molznic, obdelujejo 15 ha zemlje, na kmetiji živi in dela šestčlanska družina. 12. Kmetija Čeh iz Podvine 30, živinorejska kmetija, specializirana za prirejo mleka, imajo hlev za 55 krav molznic, obdelujejo 32 ha zemljišč, na kmetiji živi in dela šestčlanska družina. KMETIJA ČEH ZASEDLA 1. MESTO Med prijavljenimi kmetijami so bile najbolje ocenjene tri kmetije, kmetija Čeh iz Podvine, ki je zasedla prvo mesto in je " KM ETIjA LETA", kmetija Esih iz Grajene, ki je zasedla drugo mesto, in kmetija Majerič iz Sp. Velovleka pri Ptuju, ki je zasedla tretje mesto. Nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine prejme kmetija Kolenko iz Nove vasi pri Ptuju. Odločitev komisije o izboru najboljših kmetij in "KMETIJE LETA" je bila težka, saj so vse prijavljene kmetije ustrezale razpisnim pogojem ter so izredno uspešne in v nenehnem razvoju. Čestitamo vsem sodelujočim kmetijam, še posebej nagrajenim. Klavdija Petek Fotografije: Terezija Meško Kmetija CEH iz Podvine je bila izbrana za KMETIJO LETA Mestne občine Ptuj. Kmetija KOLENKO iz Nove vasi pri Ptuju je bila nagrajena za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Kmetija MAJERIČ iz Sp. Velovleka je na izboru dosegla 3. mesto. Kmetija ESIH iz Grajene je zasedla 2. mesto. @>PTrl]l£A Osojnikova 9, 2250 PTUJ tel.: 062 78 70 930 faks: 062 78 70 931 m Poslovni center Drava - pri ŠPARU v 1. nadstropju FrceCOM d.o.o. . Prodaja in servis računalnikov SALON IN SERVIS: Osojnikova 21, Ptuj, tel: 78-00-260 TRGOVINA: Trstenjakova 5, Ptuj, tel: 775-077 AVTO JERENKO FRANC JERENKO s p Zagrebška cesta 53, 2251 PTUJ tel.: 02 788-53-08 fax: 02 788-53-07 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT NOVI SEAT LEON W z motorjem 1.4 16V (75 KM): • centralno zaklepanje • električni pomik stekel • servo volan • voznikova in sovoznikova zračna blazina • ABS SERVIS KOLES TENIS LOPARJEV IN SMUČI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA ŠPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. Slovenski trg 1 2250 Ptuj tel. 77-85-871 GSM: 041 925 852 Računalniško izobraževanje... ...Za vsak dan Windows ar llzlraaje Informacij in dt Word - Izdelava In ure|an|e dopisov, plakatov, vabil, seminarjev... Excel - vodenje stroškov v gospodinjstvu, izračun dohodnine, ... Internet • Iskanje in objavljanje podatkov, iskanje informacij, novic... Outlook • organiziranje Informaci), elektronsko pošte, umik, rokovnik... r ' za DOdletnike PowerPoint.e«™, postanite sodoben poslovna, ki do odločitev prihaja hitro in enostavno ■|; gg ... „za vodstvene delavce postanite sodoben vodja, ki ima vse pod nadzorom /■ y a ...učimo se za življenje P A A I a . .prisluhnili bomo vsakemu posamezniku b A , A 033/312 725.031/323055 ZASEBNA Sola Kreativne Multimedijske Rešitve Izdelava Spletnih Predstavitev Vseh Zahtevnosti 3 Registracija Internet Domene Za Poojetje Izdelava Idejnega Projekta Predstavitve Na Spletu Postavitev Spletnih Strani Na StheZnik ► Promocija Spletnih Strani # ani mii 055 asm m mw.mi3m.si M i ra n Kušar s.p. DOMINO, Trstenjakova ul. 5, Ptuj tel. 062 778 424 IZBIRATE LAHKO MED SVETOVNO ZNANIMI ŠPORTNIMI ZNAMKAMI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Mercator Mercator SVS, d.d. Ptuj Obvešča cenjene kupce, da sta ob SOBOTAH odprti dežurni prodajalni: * HIPERMARKET Ptuj od 8.oo do 17.oo ure * SP ŽIVILA od 7.30 do 17.00 ure Ob NEDELJAH so od 8.oo do 12.oo ure odprte: * SP CMD *SP PANORAMA * SP ŽIVILA * M ROGOZNICA E Mercator/////'boljši sosed