Glasilo Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije Trg osvobodilne fronte 10, 1000 Ljubljana >> April 2023 >> št. 1 LEDVI A >> Svetovni dan ledvic >> Zgodnje odkrivanje okvare presajene ledvice >> Zgodba z naslovnice: Danijel Brezovar >> Zdrav življenjski slog pri bolnikih Kazalo >> SVETOVNI DAN LEDVIC Zdravje ledvic za vse 3 Društvo NEFRO: Kako smo obeležili svetovni dan ledvic 4 DLB Lilija: Uspešno izpeljane dejavnosti 5 DLB Ptuj: Svetovni dan ledvic po treh letih premora 6 DLB Posocje: Dan ledvic v Kobaridu 7 DLB severnoprimorske regije: Obiskali smo tudi vrtce in šole 7 DLB Pomurje: Svetovni dan ledvic v Murski Soboti 8 >> NOVICE Darovanje in presaditve organov in tkiv v letu 2022 9 Uspešno pridobljeni EU projekti Slovenija-transplanta 11 Koliko je vreden zdravnik za bolnika in za placnika storitve? 13 Novi prostori za dializo v Murski Soboti 14 >> STROKOVNO Zgodnje odkrivanje okvare presajene ledvice 16 Trebušna dializna pri psih in mackah 18 Darovanje organov: Veljavna ureditev, novosti in pravne dileme 19 >> POMOc BOLNIKU Diskriminacija mladih 23 Problematika ugotavljanja pravice do invalidnine za mlade 23 Poznate svoje pravice in ugodnosti? 24 >> ŽIVIMO ZDRAVO Zdrav življenjski slog pri bolnikih s kronicno ledvicno boleznijo 25 Hrana in fosfat 27 Ajdova kaša z jurcki 29 >> ODSTIRANJA Zgodba z naslovnice Znanje je naše najvecje bogastvo 30 >> NAŠA SREcANJA Trije kralji na najlepši strani Pohorja 33 44. skupšcina ZDLB Slovenije 34 >> OPTIMIZEM Zanimivo za nas, za naš mali narod 35 Pocitnice v dolini reke Soce 37 Janez Drvaric, 20 let dialize v Dializnem centru Murska Sobota 38 >> IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Lilija: Obiskal nas je Božicek 39 DLB NEFRO: Novoletno srecanje 40 V Novem mestu zacetek fizioterapevtskih vaj med dializo 40 Prvi redni zbor clanov 40 DLB severnoprimorske regije: Prednovoletno srecanje 41 DLB Pomurja: Na zakljucku leta 2022 41 >> DIAGNOZA SMEH Zasoljeno, ki je dovoljeno 42 Križanka 43 >> Foto: osebni arhiv >> Zgodba z naslovnice: Danijel Brezar BESEDA UREDNICE Za naše zanamce gre … »Zavest, ki je ustvarila problem, ga ni sposobna rešiti (Albert Einstein).« Vojna v Ukrajini, potres v Turciji, železniška nesreca v Grciji in še mnogo nasilja, za katerega nocemo niti vedeti, ker je, hvala bogu, dalec od nas in za naše medije povsem nezanimivo - koliko deckov v Afriki je prisiljeno ubijati, koliko deklic je posiljenih, koliko ljudi na tem svetu umira od lakote in žeje za to, da lahko pešcica (med njimi smo tudi mi) živi s polnimi želodci, mnogi zdolgocaseni, ker jim je vse prineseno na krožniku, dostopno na internetu, dostavljeno pred vrata, tako da se jim ni treba prav za nic truditi in še najboljša zabava je postala nezanimiva. Pravijo, da je planet v težavah. A resnici na ljubo, clovek je tisti, ki je v težavah, pa se tega niti ne zaveda. Ali pa noce. Zemlja je že predolgo zlorabljana in posledice so vedno hujše. Cloveštvo je opustošilo obilje, ki nam ga nudi mati narava. Orožje, pohlep, materializem, potrošništvo, unicevanje ... Zaradi vseh grehov cloveštva je vse vec hudih potresov, poplav, vulkanskih izbruhov in drugih naravnih nesrec, kakršnih doslej še ni bilo. In letos nam napovedujejo še financno krizo. A kaj nam bo denar, ce nam po drugi strani grozi pomanjkanje hrane, neobvladljivi pesticidi, nepitna voda, da razvpitih podnebnih sprememb niti ne omenjamo. »Cloveštvo je pred dramaticnimi odlocitvami,« pravi Anton Komat, znani slovenski raziskovalec, avtor radijskih in televizijskih prispevkov, pisec clankov o ozavešcanju ali preprosto borec za boljši jutri. »O naravi naj bi vedeli skoraj vse, vendar nas vse bolj ogroža. Znanost je toliko napredovala, da skoraj ni vec zdravega cloveka. Hrane je prevec in cedalje vec je lacnih. Clovek je merilo vsega, ni pa osnovnih meril za cloveka,« je Komat zapisal v svoji knjigi Simbiotski clovek in nadaljuje: »Clovek živi v dvojnosti in je razpet med razumskim in intuitivnim dojemanjem sveta.« Komat opozarja na nevarnost pretiranega poudarjanja razuma. Ce tehnološki razvoj ni uravnotežen z duhovnim poslanstvom, resda dobimo izdelke, a hkrati tudi duhovne invalide. »Ni srecen tisti, ki ima vse, kar potrebuje, temvec tisti, ki potrebuje vse, kar ima.« Nekdo je zapisal na spletu, da »potrošimo vec, a imamo manj; kupujemo vec, a uživamo manj. Imamo vecje hiše in manjše družine, vec ugodnosti, a manj casa. Imamo vec diplom, a manj razuma; vec strokovnjakov, a kljub temu vec problemov; boljšo medicino, a vec bolezni ... Naucili smo se, kako preživeti, ne pa, kako živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom. Prišli smo vse do Meseca in nazaj, a težko nam je iti cez cesto, da bi spoznali novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Napravili smo velike stvari, ne pa tudi boljših stvari ...« Radi bi si uredili življenje na prakticen nacin. Veliko slišimo o pozitivnem mišljenju, o moci pozitivnega mišljenja. Samo držimo se pozitivnih misli in nic slabega se ne bo zgodilo. Vendar bolj ko poskušamo pozitivno misliti, bolj nas vlece v negativnost. Negativno mišljenje pride samo, pa ceprav se še tako trudimo misliti pozitivno. Težava je, ker se ne zavedamo, kaj je duša, kaj je bivanje in kako deluje naš um. Poskusite misliti pozitivno in videli boste, ce to vodi v pozitivnost. Ustvari samo vec negativnih misli globoko v nas. Nekje v globini zacne vreti. In pride strah in naš um je razpolovljen. En del pravi: »Bodi pozitiven. Jaz bom zdrav.« V mislih skušamo reci: »Jaz sem zdrav, jaz sem zdrav, zdrav,« toda globoko v nas se kuha nekaj drugega. Strah narašca, kup razlicnih razdvojenosti, konflikti pridejo na dan. Moc pozitivnega mišljenja je lahko v zacetku videti koristna. Vendar je to samo na površini. Dotakne se nas samo na površini, vse smeti pa porine pod preprogo. Koliko casa lahko ostanejo tam? Dan - dva meseca - leto ali dve? Nam se zdi vse v redu, krasno. Deluje! In potem zacne pod preprogo smrdeti in na dan bo prišlo ogromno nesnage. Ni nam treba pozitivno misliti. Pozitivno mišljenje moramo preseci in razumeti mišljenje. Misli so kot oblaki na nebu, pridejo in grejo. Samo glejmo in opazujmo. Le zakaj naj bi bili bolj naklonjeni pozitivnim mislim? Bomo zato kaj boljši? Bomo s tem naredili kaj dobrega in koristnega? Misli pridejo in grejo. Pozitivna misel pride in gre. Kdaj pa lahko izbiramo med mislimi? Ko pridejo, tudi že odidejo. Pozitivna misel je prišla in odšla. Negativna misel je prišla in odšla. Pozitivna misel je prišla in odšla. Negativna misel je prišla in odšla. Ko nekaj odide, nima nobenega pomena, da se tega oklepamo. In vendar si mnogi radi domišljajo, da imajo izbiro, da se odlocajo med pozitivnim ali negativnim mišljenjem. Vendar to ni nobena izbira. To je zmeden um. To je tako, kot bi rekli: »Lahko izberem, ali grem skozi zid ali skozi vrata.« Ko bomo spoznali, da je nekaj koristno za življenje, bomo to izbrali. Ne recemo: »Izbrala bom med nesreco in sreco. Izbrala bom med biti ljubljena in biti osovražena.« Ali je to kakšna izbira? Ali je kdo med nami, ki bi bil rad osovražen? Karkoli je v oporo življenju, karkoli je napredno, ko smo si na jasnem, bomo šli po tej poti. O tem ni nobenega dvoma. Ko smo zmedeni, karkoli bomo izbrali, bo napak, zato ker smo zmedeni. Karkoli bomo mislili, da izbiramo, bo spet narobe. Vse se zakolici z besedami. Kaj imenujemo moc volje in usoda? Kadar nas prešine misel, ki se ujema s tem, kar se dogaja, bomo rekli: »To je moc moje volje. Jaz sem hotela in zgodilo se je.« Ko nas obide izkrivljena misel, ki je v nasprotju s tem, kar se dogaja, potem bomo rekli: »To je moja usoda.« Knjige so napisane o moci volje, kako izboljšati moc volje. Vendar, a lahko nekaj hocemo, ne da bi mislili? Knjige so napisane o usodi, kako premagati usodo z mocjo volje. Toda resnica je, da so to preprosto misli. To so plavajoce misli v zavesti – kot oblaki na nebu – pridejo in grejo. »Zbudite se iz sanj razuma (Wolfgang Goethe).« Verjetno smo res nekoliko prevzetni, ker si domišljamo, da mi upravljamo svet in krojimo prihodnost. Prepricani smo, da nas je tehnika naredila vsemogocne, znanost pa vsevedne. Vecina je prenehala razmišljati kot svobodni posamezniki. Ne zaupamo lastni presoji, nasedamo pa vsemogocim lažem, ki jih trosijo politiki in širijo mediji. Živimo v svetu užitkov brez veselja, v razlicnih vrstah vzburjenja, ne pa radosti. V ljudi sta se naselila tesnoba in strah. »Simbolna smrt je tista, v kateri preživi tisti, ki se je odlocil za preživetje, ki misli s svojo glavo, ki pozabi nauceno in vsiljeno in gre, kamor ga vodi srce,« je zapisal Anton Komat. In morda nas je silovit napredek zaslepil, da smo se ujeli v lastne zanke in ne uvidimo, da si kopljemo grob. Ali pa smo morda celo toliko brezcutni, da nam ni mar za prihodnost naših otrok. Jadranka Tavcar Oblak, vaša urednica SVETOVNI DAN LEDVIC Zdravje ledvic za vse Letošnji svetovni dan ledvic smo obeležili 9. marca. Društva ledvicnih bolnikov in zdravnikov so organizirali izobraževanje po vsej Sloveniji in ljudi seznanjali o ledvicni bolezni. Ogromno zanimivih vsebin najdete tudi na spletni strani www.svetovnidanledvic.org. Razvoj cloveštva je prinesel neverjeten napredek v znanosti, tehnologiji in medicini, zaradi katerih sta se mocno povecala kakovost življenja in življenjska doba. V zadnjih letih pa se zdi, da se nam kakovost življenja zmanjšuje. Tudi pricakovana življenjska doba se je v nekaterih zahodnih državah zacela zmanjševati, prvic po mnogih desetletjih. Kaj je razlog za ta neugoden razvoj? Nedvomno je k vsemu mocno pripomogla pandemija covida-19, ki nas je v veliki meri zaprla med štiri stene naših domov in službenih prostorov. Dneve smo preživljali na kavcih in službenih stolih. Drasticno so se zmanjšale možnosti za druženje z ljubljenimi osebami, razširjeno družino, prijatelji. Namesto sprehodov v naravi smo se morali zadovoljiti s spremljanjem narave v dokumentarnih oddajah. Dolgcas smo poizkušali preganjati z nešteto novimi televizijskimi serijami, ki so nas še bolj prikovale na kavc. Vse to niso temelji kakovostnega življenja, prej obratno. V zadnjih letih se srecujemo tudi z gospodarskimi in financnimi pritiski. Delež ljudi, ki se le težko prebije od zacetka do konca meseca, se povecuje. Stres je velik dejavnik za nastanek kronicnih bolezni. Tudi zdravstveni sistemi so pod vedno vecjimi pritiski, tako zaradi narašcanja kronicnih bolezni kot tudi zaradi financnih in kadrovskih primanjkljajev. Povecuje se število ljudi z omejenim dostopom do primarnega zdravstva, s cimer se zapirajo vrata tudi do drugih specialistov. Zaradi vsega omenjenega je prvi slogan letošnje akcije »Svetovni dan ledvic – Zdravje ledvic za vse«. Prepricani smo, da še vedno želimo in moramo živeti v družbi, kjer so zdravstvene storitve enakopravno dosegljive vsem, ki jih potrebujejo. Ledvicne bolezni so žal pogoste, njihova pojavnost pa se še povecuje. Ocenjujemo, da ima okoli deset odstotkov odraslega prebivalstva v Sloveniji kronicno ledvicno bolezen, ki bistveno vpliva na zdravje telesa in mocno skrajša življenjsko dobo bolnikov. Najveckrat je kronicna ledvicna bolezen povezana s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srcno­žilnimi boleznimi, zato je zelo pomembno, da se bolniki z omenjenimi boleznimi testirajo za ledvicno bolezen. Kljucno, kar moramo vsi prepoznati in sprejeti, je, da so kronicne bolezni, ki nas dandanes vse bolj pestijo, vecinoma posledica nezdravega življenjskega sloga. Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in ledvicne bolezni so povezane z nacinom življenja, kateremu smo vse bližje – malo telesne aktivnosti, nezdravo prehranjevanje in malo socialnih aktivnosti. Najdlje trajajoca raziskava, ki obravnava glavne vzroke za nastanek kronicnih bolezni in jo izvajajo na univerzi v Harvardu, je pokazala, da so najbolj zdravi in srecni ljudje tisti, ki imajo dobre odnose z drugimi. Imamo priložnost in dolžnost, da te neugodne težnje obrnemo in se vrnemo k boljšemu, bolj >> Predsednik Zveze ledvicnih bolnikov Slovenije v oddaji Dobro jutro. SVETOVNI DAN LEDVIC zdravemu in bolj srecnemu življenju. Življenju, kjer vec casa preživljamo v naravi, sprošceni, z dobrimi prijatelji in ob hrani, ki smo si jo izbrali in pripravili, da bomo v njej uživali in zdravo jedli. Zato je drugi slogan naše letošnje akcije: Gremo vsi ven! Za zdrave ledvice, dušo in telo. Ob svetovnem dnevu ledvic, 9. marca, sta v mariborskem studiu Televizije Slovenija v oddaji Dobro jutro nastopila Milan Osterc, predsednik Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije in prof. dr. Sebastjanom Bevc, dr. med., predstojnik oddelka za nefrologijo UKC Maribor. Milan Osterc je orisal dejavnosti v Sloveniji, kako so se društva pripravila, kaj delajo na info tockah, kjer lahko mimoidoci izvedo marsikaj o ledvicnih boleznih in opravijo tudi nekatere meritve. Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., je predstavil ledvicno bolezen in njen porast v zadnjih letih, znake in nacine zdravljenja ledvicne bolezni. Odgovarjal pa je tudi na telefonske klice gledalcev, ki so spraševali o težavah v zvezi z ledvicnimi boleznimi. Kako smo obeležili svetovni dan ledvic >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Danijel Brezovar, predsednik Društva NEFRO Na obeležje svetovnega dneva ledvic smo se v Društvu NEFRO pripravljali že od sredine decembra 2022, ko smo v nakupovalnem centru Supernova Novo mesto rezervirali prostor za osrednji dogodek. Poleg aktivnosti, ki smo jih izvedli tudi lansko leto, smo letos nacrtovali info tocko in za to izbrali Supernovo Novo mesto. Na info tocki smo poleg deljenja zgibank in brošur ter pogovorov z mimoidocimi na dveh merilnih mestih izvajali tudi merjenje krvnega tlaka. Podatke smo zapisovali in bomo pripravili statistiko. Opravili smo 52 meritev, razdelili vec kot tri sto zgibank in brošur ter opravili vec kot sto pogovorov z mimoidocimi. Na stojnici nas je obiskala tudi ekipa televizije Vaš kanal, ki je posnela dogajanje in vec pogovorov z obiskovalci. Na info tocki je bilo prisotnih šest naših clanov, delovala pa je od 10. do 16. ure. Poleg info tocke so na televiziji Vaš kanal dan prej objavili napovednik dogodka in izjavo dr. Malnariceve ter predsednika Društva NEFRO. V cetrtek sva imela ob 10. uri na Radiu Sraka polurni pogovor v živo dms. Tanja Božic, ki se na dializi ukvarja s pripravo bolnikov na transplantacijo, in predsednik Društva NEFRO. Na desetih mestih, kjer je velik pretok ljudi, smo obesili plakate. Na vse obcine, vrtce, osnovne šole, srednje šole in Univerzo Novo mesto smo na njihove e-naslove poslali letošnjo zgibanko, brošuro o osmih ukrepih za zdravje ledvic in spremni dopis, v katerem smo jih prosili, da informacijo in gradivo objavijo na svojih spletnih straneh. Vec informacij in prispevkov o svetovnem dnevu ledvic smo objavili na naši Facebook strani. Naše akcije za obeležje svetovnega dneva ledvic so podprli Krka, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Supernova Novo mesto in Kralj Matjaž Novo mesto. Hvala vsem prostovoljcem, clanom Društva NEFRO, ki ste s svojim delom na info tocki, z objavo novic na Facebook strani, obiskom info tocke ali kako drugace pomagali, da smo svetovni dan ledvic na Dolenjskem in v Beli krajini dostojno predstavili. SVETOVNI DAN LEDVIC DLB Lilija: Uspešno izpeljane dejavnosti >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Andrej Mihelic Svetovni dan ledvic smo obeležili v trgovskih centrih Europark in Supernova. Tu smo bili clani Društva ledvicnih bolnikov Lilija in predstavnici Diafita, ki sta izvajali meritve. Odziv je bil dober. Nekateri so za dogodek slišali v jutranji televizijski oddaji in se odzvali povabilu. Tako smo izmerili sladkor in tlak 168 osebam. Seznanjali smo jih o vplivih sladkorne bolezni in visokega tlaka na nastanek ledvicne bolezni. Pri tem smo delili tudi lastne izkušnje o bolezni. Vsem, ki so imeli precej povišane vrednosti, smo svetovali obisk pri zdravniku. Nekateri so povedali, da se že zdaj zdravijo in jemljejo ustrezna zdravila, tudi inzulin. Obiskovalcem so bile na voljo tudi zloženke, po katerih so radi posegali. V UKC Maribor so celotno organizacijo izpeljali: zdravstveno osebje, študentje medicine in dijaki medicinske šole. Pri njih se je ustavilo 95 oseb. Tudi njim so izmerili krvni tlak in sladkor. Tako smo dan uspešno zakljucili. Hvala vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka, medicinskemu in drugemu osebju ter vsem, ki so se ustavljali ob stojnicah in pripomogli k uspehu akcije. Svetovni dan ledvic po treh letih premora >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Edita Vauda Po treh letih premora se je Društvo ledvicnih bolnikov Ptuj še posebej zavzelo za ozavešcanje javnosti o pomembnosti ohranjanja zdravja in pravocasnega odkrivanja bolezni ledvic. Veseli smo bili, da smo bili ponovno dejavni v živo na naši info tocki v supermarketu Supernova. Vse priprave smo opravili že veliko prej, tako da je 9. marca vse gladko potekalo. Izobesili smo plakate še v ostalih velikih trgovskih centrih in tako v kar najvecji meri ozavešcali javnost o pomembnosti zdravja ledvic. Akcija je potekala pod enotnim sloganom: »Gremo vsi ven«. Na stojnici v trgovskem centru so naše medicinske sestre, ki so sicer zaposlene na dializi v Ptuju, zainteresiranim mimoidocim merile krvni sladkor in krvni pritisk, dva izmed najpomembnejših dejavnikov za zdravje ledvic. Saj SVETOVNI DAN LEDVIC sta prav povišan krvni sladkor in povišan pritisk dva izmed najpogostejših razlogov za obolenje in odpoved delovanja ledvic. Na voljo so bile številne zloženke, ki na zanimiv nacin poucujejo, kako skrbeti za svoje zdravje in kako prepoznati zgodnje znake ledvicnih obolenj. Našo akcijo sta podprla tudi lokalni radio in casopis, saj smo imeli kratek pogovor in se tako predstavili še širši javnosti. Beležili smo veliko odzivnost in odobravanje ljudi, saj se je na stojnici oglasilo vec kot sto mimoidocih, ki so z veseljem sprejeli naše usluge merjenja sladkorja in pritiska. Dobili smo mnogo pozitivnih povratnih informacij o naši akciji, saj so nas nekateri v preteklih letih že prav pogrešali. DLB Posocje: Dan ledvic v Kobaridu >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Božidar Kanalec Kot vsako leto smo tudi letos obeležili svetovni dan ledvic. Žal je bilo vreme deževno in obisk ni bil po pricakovanjih. Kljub temu smo imeli v preddverju dializnega centra stojnico, kjer sta naši pridni sestri Simona in Marjanca mimoidocim izmerili krvni tlak ter krvni sladkor. Stojnica je bila odprta med 10. in 12. uro, kot že recno pretiranega obiska ni bilo, je pa bila prisotna dobra volja naših sester ter obiskovalcev. DLB severnoprimorske regije: Obiskali smo tudi vrtce in šole >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Monika Bitežnik V letošnjem letu smo imeli stojnico v avli Splošne bolnišnice Franca Derganca v Šempetru pri Gorici, kjer smo opravljali meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in beljakovin v urinu. Vabilo smo objavili v medijih – Primorskih novicah in Radiu Robin, kjer smo imeli tudi pogovor. Na stojnici smo sodelovale tri medicinske sestre, osem študentov visoke šole za zdravstvo in pet predstavnikov društva ledvicnih bolnikov. Sodeloval je tudi zdravnik nefrolog dr. Silvan Saksida. S skupnimi mocmi smo organizirali prijeten dogodek, na katerem nas je obiskalo okrog sto ljudi. Opravili smo sto meritev krvnega sladkorja, krvnega tlaka in 50 meritev beljakovin v urinu. Ugotovili smo deset odstotkov povišanih meritev krvnega tlaka in krvnega sladkorja in pet odstotkov povišanih koncentracij beljakovin v urinu. Stojnico so organizirali tudi v Splošni bolnišnici Sežana, kjer je stojnico obiskalo okrog 50 ljudi. Na stojnicah smo delili koristne nasvete in razdeljevali zloženke o skrbi za naše ledvice. SVETOVNI DAN LEDVIC Ob svetovnem dnevu ledvic smo desetim vrtcem in dvema šolama razdelili pobarvanke Pika Nogavicka varuje svoje ledvicke. En vrtec smo tudi osebno obiskali in otrokom predstavili skrb za ledvice in naše zdravje in jim razdelili sadje. Otroci so bili z našim obiskom zadovoljni, s pobarvanimi pobarvankami so naredili razstavo v vrtcu. V tem tednu smo zaceli tudi s predavanji v šolah. Ker imamo mesec marec s predavanji že zaseden, bomo nadaljevali v aprilu in maju. Skupaj s Centrom za krepitev zdravja bomo obiskali mladostnike, ki so v programu Projektno ucenje za mlajše odrasle (PUMO), predstavili jim bomo delovanje ledvic, bolezni ledvic in pomen zdravih ledvic. DLB Pomurja: Svetovni dan ledvic v Murski Soboti >> BESEDILO: Milan Osterc, Daniela Zelko Škalic in Sabina Šebjan Jaklin – vodji ZURS >> FOTOGRAFIJI: Milan Osterc Ob Svetovnem dnevu ledvic smo v sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota organizirali dve info tocki, in sicer eno v Splošni bolnišnici Murska Sobota in eno v nakupovalnem središcu BTC Nemcavci pri Murski Soboti. Štiri naše clanice Marija, Kristina, Mileva in Aleksandra so ob pomoci mladih dijakinj nakljucnim mimoidocim merile krvni pritisk in saturacijo pljuc. Kot bolnice z lastno izkušnjo so vsem zainteresiranim povedale tudi svojo zgodbo, pomenljivo dale vedeti, da je ledvicna bolezen »tiha bolezen« in na kaj naj bodo pozorni. V bolnišnici Murska Sobota so pacientom, ki so prišli na razlicne zdravstvene preglede, razlagali o ledvicni bolezni, o preventivnih ukrepih za zdravje ledvic in jih opozarjali, da je visok krvni tlak eden od možnih povzrociteljev odpovedi ledvic. Na obeh tockah je bilo opravljenih vec kot sto meritev krvnega tlaka in nasicenosti krvi s kisikom. Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota so v šolskem letu 2022/2023 zaceli projekt ZURS – Zeleni utrip rdecega srca, ki zajema promocijo, prostovoljstvo in medgeneracijsko druženje. Cilj projekta je spodbujanje in ohranjanje zdravega življenjskega sloga na strokoven in preprost nacin, pišemo najbolj zelene zgodbe Življenja kot izziv današnjemu casu ucenja. Na svetovni dan ledvic nas je naše »zeleno utripanje« popeljalo v prijeten in strokoven dopoldan, kjer smo skupaj z Društvom ledvicnih bolnikov Pomurja v nakupovalnem središcu BTC ozavešcali mimoidoce o pomembnosti zdravja ledvic. Tako so dijakinje Zoja, Lina in Alina namenile »zelene meritve« RR in Spo2 o pomembnosti zdravega življenjskega sloga - Za zdrave ledvice. NOVICE Darovanje in presaditve organov in tkiv v letu 2022 >> BESEDILO: Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Slovenia-transplanta V pricujocem kratkem letnem sporocilu vam predstavljamo leto 2022 v številkah s kljucnimi poudarki in razvojnimi presežki leta. Na podrocju donorske dejavnosti je bilo leto 2022 še posebej uspešno. Izvedli smo organizacijske in strokovne izboljšave, izobraževanja za strokovno javnost in ciljna srecanja v donorskih bolnišnicah, kjer se je izboljšalo prepoznavanje potencialnih umrlih darovalcev. Zato ni nakljucje, da smo v vec segmentih presegli zacrtane letne cilje. Med drugim smo presegli magicno mejo 20 dejanskih darovalcev (DD) na milijon prebivalcev (MP) in se s 23,24 DD/MP uvrstili na tretje mesto držav clanic Eurotransplanta. Podatki kažejo dobre rezultate, ki nam jih je s premišljenimi ukrepi in skupnimi mocmi vseh sodelujocih v donorskem programu uspelo doseci v casu, ko se v zdravstvenem sistemu soocamo s preobrati in ovirami za izvajanje tako rutinskega kot razvojnega dela. Svet dobiva splošno krizno podobo, zato tudi sodelujemo v treh novih mednarodnih projektih in tako prispevamo strokovnemu razvoju, boljši odpornosti donorskega programa, inovativnim nacinom obvešcanja vseh javnosti. In optimisticno zremo naprej. Vsem sodelavkam in sodelavcem in partnerskim organizacijam v donorskem programu se zahvaljujem za sodelovanje. Naš skupni cilj je vedno isti: ohranjati zaupanje ljudi v strokovnost in eticnost vseh postopkov darovanja organov, pacientom pa zagotavljati upanje in priložnosti za zdravljenje s presaditvijo, za življenje. Statisticni podatki Aktivni umrli darovalci Umrli darovalci v letu 2022 po starostnih skupinah Umrli darovalci so podarili 172 organov Privolitve svojcev za darovanje organov in tkiv Nacionalni register opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja organov in tkiv 10 NOVICE Cakalni seznam pacientov 161 pacientov je na cakalnem seznamu za presaditev (stanje na dan 31. 12. 2022) Povprecne cakalne dobe (v dnevih) Poudarki leta 2022 1. V donorskem programu smo izrazito presegli predvideni nacrt, predvsem pri številu primernih darovalcev. S 23,24 dejanskih darovalcev na milijon prebivalcev smo se uvrstili na tretje mesto držav clanic Eurotransplanta. 2. Izjemne rezultate smo dosegli tudi pri številu pridobljenih src in pljuc, kjer smo nacrt presegli za vec kot 60 odstotkov, in pri številu pridobljenih roženic, ki smo jih pridobili 51 vec od predvidenih 120. NOVICE 11 3. Za potrebe nacionalnega informacijskega sistema za tkiva in celice smo ustvarili slovensko nacionalno kodo za tkiva in celice, kar je izvirno pionirsko delo na evrop-ski ravni. Natancna koda zagotavlja boljšo sledljivost in transparentnost za ustanove, darovalce in za vsa tkiva in celice. 4. Izboljšali smo logisticne procese in sistemsko uredili protokole za namene zagotavljana izmenjave organov in tkiv z bližnjimi letališci v Münchnu, Gradcu in na Dunaju. 5. Centralni transplantacijski koordinatorji so uspešno koordinirali 56 postopkov vec-organskih umrlih darovalcev v nacionalni mreži donorskih bolnišnic. 6. Za potrebe izvajanja presaditev pri majhnih otrocih smo sklenili pogodbo o sodelovanju med Nacionalnim centrom za presaditve v Italiji, Eurotransplantom in Slovenija-transplantom. Inovativno smo našli možnost poravnave dolgovanih organov med clanicami in neclanicami Eurotransplanta preko evropske platforme za izmenjavo organov – FOEDUS. 7. Prvega septembra 2022 je postala veljavna ratifikacija mednarodne Konvencije proti trgovanju. S spremembami v Kazenskem zakoniku je ratifikacija pomemben dosežek za Slovenijo, saj so v skladu s konvencijo jasno dolocena kriminalna dejanja v zvezi z zlorabljanjem v transplantacijski medicini. 8. Transplantacijski koordinatorji in koordinatorice so opravile 92 pojasnilnih pogovorov s svojci, kar je v primerjavi z letom 2021 skoraj dvakrat vec. Nekoliko nižji je bil odstotek privolitev svojcev za darovanje, in sicer 68 odstotkov. 9. Okrepili smo izobraževalno dejavnost in v živo ali prek spleta izvedli številna izobraževanja za strokovno javnost. Med drugim smo izvedli šest seminarjev o osnovah donorskega programa, intenzivni tecaj s podrocja pridobivanja organov, dve delavnici o histovigilanci ter eno delavnico o pogovoru s svojci. 10. Uvedli smo e-novicnik za redno obvešcanje in ozavešcanje strokovne javnosti. Na vec kot 500 e-naslovov smo razposlali štiri številke Strokovnih novic Slovenija­transplanta. 11. V sodelovanju z društvom pacientov, Slovenskim društvom Transplant, smo pripravili izjemno uspešno in medijsko odmevno razstavo Moja brazgotina, moje življenje, ki smo jo v avli UKC Ljubljana odprli ob evropskem dnevu darovanja. Fotografska razstava potuje po Sloveniji in je odlicno komunikacijsko orodje za spodbujanje opredelitev za darovanje organov. 12. V nacionalnem registru opredeljenih oseb smo zabeležil najvecje število opredelitev glede darovanja na letni ravni. Svojo odlocitev je uradno izrazilo 2.011 ljudi. 13. Nadpovprecno smo bili uspešni na mednarodnih razpisih za projekte. V sodelovanju s tujimi partnerji smo pridobili kar tri nove projekte in s tem omogocili nadaljnji razvoj na podrocju odpornosti donorskih in transplantacijskih programov (BRAVEST), inovativnih pristopih komunikacije in ozavešcanja javnosti (You have more than one life) in izobraževanja strokovne javnosti o novostih v donorski dejavnosti (Speed-In). 14. Uspešno smo izpeljali I. nagradni natecaj za najboljše raziskovalno delo s podrocja donorske medicine. Prvo nagrado je osvojila Veronika Prtenjak z nalogo Pravne dileme darovanja organov. Uspešno pridobljeni EU projekti Slovenija-transplanta >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Slovenija-transplant: Šimenc Jana, Gadžijev Andrej, Avsec Danica S projekti širimo naše znanje, krepimo mednarodne povezave, delimo dobre prakse in predvsem pospešujemo strokovni razvoj na podrocjih digitalizacije, upravljanja s podatki, donorskih strokovnih protokolov in ozavešcanja javnosti o darovanju organov. V letu 2022 smo bili na Slovenija-transplantu zelo uspešni izobraževanja strokovne javnosti o darovanju organov, s projektnimi predlogi, ki smo jih z mednarodnimi partnerji tudi v Indiji, še potekajo usklajevanja in izpolnjevanje v preteklem letu prijavili na EU razpise. Kar trije predlogi so administrativnih zahtev za podpis pogodbe), vecji strateški bili sprejeti v financiranje. Dva projekta sta bila odobrena vprojekt pa v shemi financiranja EU4HEALTH. shemi Erasmus + (pri projektu Speed In, ki naslavlja tematiko 12 NOVICE Projekt BRAVEST Projekt BRAVEST (Building Resilience Against crisis: a systematic and global approach to adVancE organ Safety and supply in Transplantation) je prestižen in temeljni projekt s podrocja darovanja in presaditve organov v financni shemi EU4HEALTH, ki ga vodi European health and digital executive agency. Koordinator projekta je Evropsko združenje za transplantacijo organov (ESOT), poleg Slovenija-transplanta so clani konzorcija sledeci partnerji: • European Public Health Alliance (EPHA) • Organización Nacional de Trasplantes (ONT) • Paris Transplant Group (PTG) • Italian National Institute of Health (ISS) with the Italian National Transplant Centre (CNT) • OVSZ (Országos Vérellátó Szolgálat), • Eurotransplant Foundation (ET) • Agence de la biomédecine (ABM) • European Kidney Health Alliance (EKHA). Vodja projekta je italijanski kardiovaskularni kirurg dr. Luciano Potena, dr. med., direktor organizacije ESOT. Projekt se je zacel 1. septembra 2022 in bo trajal 30 mesecev, do 28. februarja 2025. V tem casu bomo v odlicni mednarodni ekipi strokovnjakov in strokovnjakinj analizirali dejavnike, ki so vplivali na uspešnost donorske in transplantacijske dejavnosti pred izbruhom epidemije, med izbruhom in med epidemijo SARS-CoV2. Na osnovi izkušenj v partnerskih državah bomo identificirali dobre prakse (klinicne primere, organizacijsko podporo, sistemske rešitve) ter razvili algoritem, ki bo nakazal paradigmo za boljšo odpornost nacionalnih sistemov in njihovo neprekinjeno, uspešno in varno delovanje v casu nepredvidljivih dogodkov in raznih kriz (npr. epidemija, ekološke nesrece, spletni napadi, obsežne migracije ljudi, npr. zaradi vojne, potresov …). Glavni cilj projekta je zagotoviti boljšo odpornost, kontinuiteto programov darovanja in presaditve organov ob ohranjanju varnosti in kakovosti postopkov in povecati dostopnost do zdravljenja s presaditvijo za bolnike. Na osnovi sistematicne in celovite analize dogajanja in ukrepov >> Ekipa projekta BRAVEST na prvem (hibridnem) sestanku v Bologni, 19. in 20. oktobra 2022. v razlicnih EU državah na ravni darovanja in presaditve organov v casu pandemije covida-19 bomo prepoznali najboljše strategije za ukrepanje v casu krize. Dobre prakse bomo razširili na druge morebitne krizne situacije. Za doseganje ciljev je predviden tristopenjski pristop: • Ocena ucinkovitosti obvladovanja pandemije in ucinek smernic, razvitih med pandemijo. • Razvoj novih smernic, ki temeljijo na podatkih in dokazih. • Zagotovitev trajnosti in uporabnosti smernic za delovanje sistemov darovanja in presaditev v kriznih razmerah. Prvi skupni zagonski sestanek je bil v Bologni (Italiji) med 19. in 20. oktobrom. Partnerji smo se seznanili in nemudoma zagrizli v obsežno delo. V imenu ekipe Slovenija-transplanta sta se sestanka udeležili prim. Danica Avsec in dr. Jana Šimenc. Veseli nas, da je Slovenija-transplant kljucni partner in pomemben clen v tem prestižnem evropskem projektu. Novo pridobljeno znanje in izkušnje bomo prenesli v naše aktivnosti in s tem zagotovili razvoj na strokovnem podrocju. O novostih in izsledkih projekta vas bomo redno obvešcali. Kmalu bo zaživela spletna stran www.bravest-project.eu, kjer boste našli vec podrobnosti o projektu. Projekt YOU ARE MORE THAN ONE LIFE Oktobra 2022 se je zacel še drugi letošnji projekt YOU ARE MORE THAN ONE LIFE - ADULT EDUCATION FOR PROMOTION OF TRANSPLANTATION, ki smo ga na razpis ERASMUS + (manjša sodelovalna partnerstva na podrocju izobraževanja odraslih) pripravili v sodelovanju s poljsko partnersko organizacijo Fundacja Pasjonaci Zycia, ki je tudi nosilka projekta. Projekt naslavlja podrocje ozavešcanja javnosti o pomenu darovanja organov. Konzorcij sestavlja mocna strokovna ekipa izkušenih strokovnjakov, financira pa ga Evropska unija. Zagonski sestanek (prek spleta) smo imeli 14. decembra 2022, že januarja 2023 pa je bilo skupno srecanje na Poljskem. V devetih mesecih si bomo izmenjali izkušnje in dobre prakse na podrocju komunikacije z javnostmi, pripravili vsebine za pilotno izobraževanje, razvili mikro­izobraževalne vsebine in drugo inovativno gradivo za ozavešcanje javnosti. Konkretne aktivnosti in pricakovani rezultati so sledeci: • Ena delavnica na Poljskem (12 udeležencev). • Ena delavnica v Sloveniji (12 udeležencev). • Baza znanja o praksah/orodjih/metodah/strategijah za izobraževanje in promocijo darovanja organov. • Nova skupna projektna ideja za prihodnji razpis Erasmus+. • Razvit program delavnic za izobraževalne voditelje na podrocju promocije darovanja organov. • 30 novih mentorjev. • 30 videoposnetkov mikro ucenja. NOVICE 13 K sodelovanju pri izvajanju projektnih aktivnosti in k udeležbi na delavnicah bomo povabili tudi društva pacientov, in sicer Slovensko društvo Transplant in Društvo za pljucno hipertenzijo. S tem v Slovenija-transplantu nadaljujemo in nadgrajujemo dobre prakse preteklega sodelovanja med uradnimi inštitucijami in društvi pacientov. Skupaj smo ustvarjali že številne akcije, javne dogodke, pogovore … Veselimo se rezultatov in novega sodelovanja s clani in clanicami društev, tokrat na mednarodni ravni. >> Posnetek zaslona zagonskega sestanka, 14. 12. 2022. Na sestanku so Slovenija-transplant zastopali prim. Danica Avsec, dr. Jana Šimenc, dr. Boštjan Kušar in Barbara Uštar. Koliko je vreden zdravnik za bolnika in za placnika storitve? >> BESEDILO: Boštjan Kersnic, dr. med., spec. nefrologije, podpredsednik zbornice in predsednik Odbora za bolnišnicno zdravstvo Trenutna situacija placevanja zdravstvenih storitev v Sloveniji je takšna, kot je. Takšna, na katero smo ocitno pristali, ce si hocemo priznati ali ne. Ce nanjo ne bi pristali, bi jo v nekem doglednem casu spremenili. Verjamem, da je prišla prelomna tocka, kjer se bo nabrala kriticna masa zdravnikov, ki bo zahtevala vrednotenje vsega objektivnega dela vsake zdravstvene storitve, ki jo bolnik potrebuje. Na koncu bo to najvecja vrednost za bolnika. Ce zacnemo na zacetku. Trenutni sistem obracunavanja v bolnišnici je popolnoma neprožen in nepregleden glede resnicnih porabljenih sredstev in deluje na principu pavšala dolocenih skupin. Vrednost intelektualnega dela, da ne recem odgovornosti, ki se opravi pri specialnem delu (konzilij, kolegij, posvet, študij), se v resnici ne beleži nikamor. Odlocitve, ki temeljijo na podlagi vecletnih izkušenj in prakse, so vcasih zelo težke in odgovorne, pa vendar se njihova odgovornost ne pokaže v obracunskem modelu. Tudi majhne odlocitve, ki so lahko zelo pomembne tako za bolnika kot tudi za placnika, so vcasih zanemarjene, namesto da bi bile primerno stimulirane, da ne recem, da bi bile vsaj korektno placane. Za nazoren primer lahko vzamemo ambulantni pregled, ki je popolnoma razvrednoten, ceprav vemo, da je njegova objektivna vrednost za bolnika v resnici najpomembnejša. Vzamemo lahko cisto obicajen pregled bolnika s povišanim krvnim tlakom, ki potrebuje nekaj laboratorijskih preiskav in ustrezno terapijo oziroma korekcijo le-te. Zakaj? Ker lahko dolgotrajno povišan krvni tlak poškoduje kar nekaj organov, kot nefrolog pa bom izpostavil odpoved ledvic. Cena ambulantnega pregleda je deset evrov in nekaj, cena dializnega zdravljenja pa je ocenjena na okoli 30.000 evrov na leto. Da ne govorimo o tem, da mora bolnik, ko pristane na dializnem zdravljenju, trikrat tedensko vsaj šest do osem ur preživeti izven svojega okolja. Vrednost tega si lahko bolnik doloci sam, gre pa za popolnoma spremenjen nacin življenja in delovanja. Seveda si ne morem domišljati, da lahko ambulantno zdravljenje prepreci napredovanje bolezni ledvic do njihove odpovedi, lahko pa skrbno vodenje to napredovanje upocasni in velikokrat celo dosežemo, da z dobrim vodenjem bolnika uspemo doseci marsikaj. Morda se lahko dotaknemo tudi indikacije specificne operacije in seveda s tem presojanja, ali je bolnik primeren za operativni poseg. V tem trenutku je presoja, ki se nanaša na dolocen poseg pri 95-letni gospe, zelo izpostavljena razmišljanju v smeri, da se lahko tudi preceni, kaj je najbolje placano, in ne, kaj je v resnici najbolje za bolnico. Seveda je to zelo špekulativno razmišljanje internisticno izobraženega zdravnika, vendar se moramo vsi zavedati, da ravno v teh možnih špekulacijah tici zajec! V resnici bi si vsi želeli preglednost, enostavnost, ucinkovitost … V resnici bi vsi hoteli imeti v ospredju bolnika in njegovo trenutno težavo, ki jo skušamo s skupnimi mocmi premagati – našimi in tudi z bolnikovo pomocjo … Resnicno si želimo sistem, kjer bo tudi intelektualno delo ustrezno ovrednoteno in priznano ter seveda postavljeno ob bok dobri rocni spretnosti, ki mora biti prav tako ustrezno nagrajena, še posebej, ce gre za zdravnika z ustrezno velikim številom bolnikov in malo zapleti. Želel bi si, da bi bil dober kirurg lahko nagrajen tudi za odlocitev, da ne bo opravil operacije, ker je tudi to lahko v interesu bolnika. 14 NOVICE Oddelek za dializo Splošne bolnišnice Murska Sobota smo zaradi dotrajanosti starih prostorov, ki so bili nesprejemljivi glede na standarde in tehnicne smernice za zdravstvene objekte, konec lanskega leta prenovili. Novi prostori bodo sestavljeni iz novogradnje, zgrajene nad opazovalnico urgentnega centra, in obnovljenega starega oddelka, ki je trenutno v prenovi. Zmogljivosti se bodo ob zakljucku gradnje povecale od 22 dializnih mest na 31, od katerih bo 6 dializnih mest za izolacijo. Po nekaj letih želja in upanja na gradnjo nove dialize, so se nam konec leta 2022 želje izpolnile. V letu 2021 smo dobili izvajalca v drugem razpisu za »Ureditev odseka za dializo Splošne bolnišnice Murska Sobota – GOI dela z dobavo in montažo vgradne opreme«. Priprave so se zacele 20. 12. 2021, prijava zacetka gradnje na Ministrstvo za okolje in prostor je bila podana 6. 1. 2022, rok za dokoncanje del (novogradnja in obnova starega oddelka za dializo) pa je bil 20. 10. 2022. Po vseh izzivih, težavah in prilagoditvah, ki jih je bilo treba premagovati med gradnjo, je za novogradnjo (del nad urgentnim centrom) Ministrstvo za okolje in prostor izdalo uporabno dovoljenje 16. 9. 2022. Zaposleni na oddelku za dializo smo se selili iz starega dela dialize v novi del v soboto 24. 9. 2022 po koncanih dializah pozno popoldne in smo delali do polnoci. V sodelovanju z zunanjimi izvajalci pa smo še del selitve opravili tudi v nedeljo 25. 9. 2022. S tem je vecina zaposlenega osebja zagotovila pogoje za nemoteno izvajanje dialize v novih prostorih že v ponedeljek 26. 9. 2022. Prvi dan dela v novem delu dialize je bil za zaposlene in bolnike dan poln veselja, pricakovanja, pa tudi kancka skrbi in negotovosti, saj smo zaceli z zagonom dialize na novi lokaciji. Zavedamo se, da smo šele na polovici poti, saj sedaj potekajo obnovitvena dela na stari lokaciji dialize in ko bo prenovljen še ta del, bomo lahko govorili o dializi, ki je polno funkcionalna. Zaradi zapletenih postopkov razpisov za nabavo novih dializnih aparatov, postelj, prevozne reverzne osmoze, monitorja vitalnih funkcij, aparata za bioimpedancno pletizmografijo … smo se v nove prostore preselili z dosedanjo opremo, ki pa je v veliki meri že zastarela. Trenutno nam manjka nekaj nujno potrebnih prostorov za nemoteno delo dialize, kot so: sobe za izolacijo, servisna delavnica, skladišce, sanitarije za osebje, ambulanta za posege, administracija ... zato z iznajdljivostjo sodelavcev NOVICE 15 >> Prvi dan v novih prostorih za dializo. nenehno prilagajamo delo. Poleg tega nas pesti še pomanjkanje kadra (medicinskih sester, zdravnikov), pa težave s financami, saj glede na tako veliko investicijo vedno zmanjka financ za medicinsko opremo, ki bi jo nujno potrebovali pri delu. Za bolnike novi prostori in oprema pomenijo tudi najsodobnejše zdravljenje dializnih bolnikov. Kakovost obravnave dializnih bolnikov se bo povecala tako zaradi vecjega prostora kot tudi zaradi varnega dela in novih dializnih rešitev, vecje varnosti zaradi lažjega preprecevanja prenosa veckratno odpornih mikroorganizmov, varnosti zaradi lažje sledljivosti in nadzora dializnega zdravljenja. Bolniki bodo imeli nove postelje ali ležalnike, vsak bolnik bo imel tudi svojo televizijo, obnovljene so garderobe za bolnike in pridobili so tudi novo cakalnico. Rok za dokoncanje vseh del je bil 20. 10. 2022 in se je zaradi zapletov veckrat podaljšal. Zagotovo lahko recemo, da ko bomo koncali gradnjo in prejeli vso predvideno opremo, bomo imeli najsodobnejši dializni center v Sloveniji, ki bo bolnikom omogocal najsodobnejše, varno in udobno zdravljenje. >> Novi prostori za dializo s sodobno opremo pomenijo najsodobnejše zdravljenje dializnih bolnikov. 16 STROKOVNO Zgodnje odkrivanje zavrnitve presajene ledvice >> BESEDILO: prof. dr. Miha Arnol, dr. med., Klinicni oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Presaditev ledvice je najucinkovitejša metoda zdravljenja koncne ledvicne odpovedi, saj izboljša kakovost življenja in preživetje bolnikov v primerjavi z dializo. Kljub napredku transplantacijske medicine, se dolgorocni rezultati po presaditvi ledvice v zadnjih desetletjih niso izrazito izboljšali. Preživetje presadka ostaja stabilno, približno 50 do 60 odstotkov ledvic umrlih darovalcev deluje deset let po presaditvi (1). Zavrnitev presadka predstavlja glavni vzrok odpovedi njegovega delovanja in postaja vodilni vzrok novih primerov koncne ledvicne odpovedi (2). Obstajata dva glavna tipa zavrnitve, in sicer z limfociti T posredovana zavrnitev (ali T-celicna zavrnitev) in s protitelesi posredovana zavrnitev (ali humoralna zavrnitev), ki lahko potekata tudi socasno (3). T-celicna zavrnitev je pogostejša v zgodnjem obdobju po presaditvi in se praviloma dobro odzove na zdravljenje. Kljub temu neprepoznana subklinicna zavrnitev ter vztrajna okvara presadka zaradi infiltracije limfocitov T vodita do brazgotinjenja parenhima in okvare žilja. Humoralna zavrnitev se lahko pojavi kadar koli po presaditvi in je pogosto slabo odzivna na zdravljenje. Prognoza in ucinkovitost zdravljenja zavrnitve sta odvisni od vrste, stopnje in reverzibilnosti histopatoloških sprememb v casu diagnoze. Zgodnje odkrivanje (subklinicne) T-celicne in humoralne zavrnitve bi lahko omogocilo pravocasno prilagoditev imunospresivnega zdravljenja in izboljšalo izid presaditve. Klinicno vodenje bolnikov s presajeno ledvico temelji na spremljanju ledvicnega delovanja z merjenjem koncentracije serumskega kreatinina, proteinurije in oceni glomerulne filtracije. Omenjeni parametri so nespecificni, zato je v diagnostiki okvare presadka pogosto potrebna ledvicna biopsija, ki je invaziven poseg. Zaradi majhne obcutljivosti serumskega kreatinina in proteinurije bolezenske procese pogosto odkrijemo v napredovali fazi. Za odkrivanje subklinicne okvare, ko je delovanja presadka dobro in stabilno, smo v klinicno prakso uvedli nadzorne biopsije, ki jih pri vseh bolnikih napravimo v dolocenem obdobju (obicajno v prvem letu) po presaditvi. Odkrivanje subklinicnih histopatoloških bolezenskih sprememb pogosto zahteva vec biopsij, zato lahko pride do zapletov, predvsem krvavitev. Poleg tega subjektivno ocenjevanje histopatoloških sprememb ter napake pri vzorcenju zmanjšujejo njihovo diagnosticno vrednost. Nenazadnje je izvajanje velikega števila biopsij logisticno težko izvedljivo in povezano z veliki stroški. Da bi se izognili omejitvam tradicionalne histopatološke analize, so v transplantacijskem centru Univerze v Alberti (Alberta Transplant Applied Genomics Centre, Alberta, Kanada) razvili molekularno analizo tkivnih vzorcev, t.i. molekularno-mikroskopski diagnosticni sistem ali MMDx (angl. molecular microscope diagnostic system) (4). MMDx z uporabo mikromrež analizira izražanje genov, ki so povezani z zavrnitvijo. Na podlagi skupin molekularnih klasifikatorjev se z uporabo metod strojnega ucenja tkivnemu vzorcu dodeli kvantitativne ocene za prisotnost in vrsto zavrnitve ter stopnjo akutne in kronicne okvare presadka. V primerjavi s tradicionalno histopatološko analizo ima MMDx vecjo obcutljivost in natancnost pri diagnostiki zavrnitve, s primerjavo molekularnih klasifikatorjev v podobnih biopsijskih vzorcih pa omogoca tudi oceno prognoze preživetja presadka. Ker metoda MMDx ne omogoca diagnostike drugih vzrokov okvare presadka, ni splošno uveljavljena. Bodoce raziskave bodo verjetno podkrepile klinicni pomen tega novega diagnosticnega in prognosticnega orodja, ki ga v našem transplantacijskem centru uporabljamo že dve leti. Opisane pomanjkljivosti klinicnih in histopatoloških oznacevalcev so spodbudile raziskave na podrocju neinvazivnih molekularno-genetskih oznacevalcev okvare presajene ledvice (5,6). Njihov cilj je odkriti diagnosticne, prognosticne in napovedne oznacevalce, ki bodo v smeri personalizirane medicine povecali natancnost v diagnostiki zavrnitve presadka ter bolje napovedali odziv na zdravljenje in prognozo. Žal je vecina raziskav molekularno-genetskih oznacevalcev zavrnitve presajene ledvice zastala na predklinicni ravni. Izjema je dolocanje deleža darovalceve zunaj-celicne DNA v krvi prejemnika – dd-cfDNA (angl. donor-derived cell-free DNA), ki je v zadnjih dveh letih v razvitih transplantacijskih centrih postalo del rutinske diagnostike okvare presajene ledvice. Fragmentirana zunaj-celicna DNA izvira iz poškodovanih ali odmrlih celic. Ob okvari presajene ledvice se v krvi prejemnika poveca delež darovalceve zunaj-celicne DNA in postane dostopen biološki oznacevalec (7,8). Nedavna klinicna raziskava je pokazala, da je vnetno posredovana okvara presadka ob zavrnitvi povezana s porastom dd-cfDNA (9). Delež dd-cfDNA > 1 odstotek je razlikoval med z biopsijo dokazano zavrnitvijo (T-celicno ali humoralno) in kontrolnimi biopsijami presajene ledvice brez znakov zavrnitve. Še vecja je bila diagnosticna vrednost zvecanega deleža dd-cfDNA v diagnostiki humoralne zavrnitve. Kasneje se je izkazalo, da pri mejni vrednosti 1 odstotek dd-cfDNA lahko spregledamo blažje oblike T-celicne zavrnitve (10). Zato so predlagali nižjo mejno vrednost 0,5 odstotkov dd-cfDNA, pri kateri lahko z biopsijo odkrijemo aktivno zavrnitev presadka. Pri bolnikih z deležem dd-cfDNA > 0,5 odstotkov je v kasnejšem obdobju pogosteje prišlo do poslabšanja delovanja presadka in ponovne zavrnitve, zato zvecan delež dd-cfDNA predstavlja tudi neugodni prognosticni oznacevalec. STROKOVNO Razlikovanje med darovalcevo in prejemnikovo zunaj­celicno DNA temelji na identifikaciji polimorfizmov posameznih nukleotidov – SNP (angl. single nucleotid polymorphism.). Na osnovi SNP je mogoce razlikovati med genetskim zapisom darovalca in prejemnika. Danes so na trgu že dostopni komercialni testi, ki merijo delež dd-cfDNA (Allosure, CareDx Inc., Brisbane, ZDA ter Prospera, Natera Inc., San Carlos, ZDA). Omenjeni testi identificirajo SNP z metodo sekvencioniranja genov naslednje generacije – NGS (angl. next generation sequencing), ki pa je draga in zunaj raziskovanja težje dostopna vsakodnevni klinicni uporabi. Zato smo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo pri bolnikih s presajeno ledvico preverili dolocanje deleža dd-cfDNA z bolj dostopno metodo kapljicne digitalne verižne reakcije s polimerazo (angl. digital droplet PCR), ki je podobno zanesljiva kot NGS, vendar bistveno cenejša (11). Ker nizke vrednosti deleža dd-cfDNA (< 0,5 odstotkov) z veliko verjetnostjo izkljucujejo zavrnitev ali druge vzroke okvare presadka, bi to cenovno dostopno metodo lahko uporabili za presejanje in ocenili pri katerih bolnikih je v nadaljnji diagnostiki potrebna ledvicna biopsija. Razvoj molekularnih tehnik je pospešil identifikacijo novih bioloških oznacevalcev okvare presajene ledvice, ki bi lahko služili prilagajanju imunosupresivnega zdravljenja in napovedovanju izida presaditve (12). V idealnem primeru bi novi biološki oznacevalci omogocili personalizirano zdravljenje, pri katerem bi pri bolnikih z majhnim tveganjem zavrnitve lahko zmanjšali prekomerno imunosupresijo in dovolj zgodaj posredovali pri bolnikih z velikim tveganjem za zavrnitev. Takšna natancna transplantacijska medicina bi lahko vodila v podaljšanje preživetja presadka ter zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti naših bolnikov. Literatura 1. Lamb KE, Lodhi S, Meier-Kriesche HU. Long-term allograft survival in the United States: a critical reappraisal. Am J Transplant 2011; 11: 450-62. 2. Kuo HT, Sampaio MS, Vincenti F, Bunnapradist S. Associations of pretransplant diabetes mellitus, new-onset diabetes after transplant, and acute rejection with transplant outcomes: an analysis of the Organ Procurement and Transplant Network/United Network for Organ Sharing (OPTN/UNOS): Am J Kidney Dis 2010; 56: 1127-39. 3. Sellares A, de Freitas DG, Mengel M, Reeve J, Einecke G, Sis B, et al. Understanding the causes of kidney transplant failure: the dominant role of antibody-mediated rejection and nonadherence. Am J Transplant 2012: 12: 388-99. 4. Halloran PF, Famulski K, Reeve J. The molecular phenotypes of rejection in kidney transplant biopsies. Curr Opin Organ Transplant 2015; 20: 359-67. 5. Alachkar N. Serum and urinary biomarkers in acute kidney transplant rejection. Neprol Ther 2012: 8: 13­9. 6. Suthanthiran M, Schwartz JE, Ding R, Abecassis M, Dadhania D, Samstein B, et al. Urinary-cell mRNA profile and acute cellular rejection in kidney allografts. N Engl J Med 2013: 369: 20-31. 7. Lo YM, Tein MS, Pang CC, Yeung CK, Tong KL, Hjelm NM. Presence of donor-specific DNA in plasma of kidney and liver-transplant recipients. Lancet 1998; 351: 1329-30. 8. Gielis EM, Ledeganck KJ, De Winter BY, Del Favero J, Bosmans JL, Class FHJ, et al. Cell-free DNA: an upcoming biomarker in transplantation. Am J Transplant 2015; 15: 2541-51. 9. Bloom RD, Bromberg JS, Poggio ED, Bunnapradist S, Langone AJ, Sood P, et al. Cell-free DNA and active rejection in kidney allografts. J Am Soc Nephrol 2017; 28: 2221-32. 10. Stites E, Kumar D, Olaitan O, Swanson SJ, Leca N, Weir M, et al. High levels of dd-cfDNA identify patients with TCMR 1A and borderline allograft rejection at elevated risk of graft injury. Am J Transplant 2020; 20: 2491-8. 11. Jeric Kokelj B, Štalekar M, Vencken S, Dobnik D, Kogovšek P, Stanonik M, et al. Feasibility of droplet digital PCR analysis of plasma cell-free DNA from kidney transplant patients. Front Med 2021; 8: 748668. 12. Anglicheau D, Naesens M, Essig M, Gwinner W, Marquet P. Establishing biomarkers in transplant medicine: a critical review of current approaches. Transplantation 2016; 100: 2024-38. 18 STROKOVNO Trebušna dializa pri psih in mackah >> BESEDILO: Zora Kucukovic, Zamba veterina >> FOTOGRAFIJA: Pixabay Tudi hišni ljubljencki zbolevajo za razlicnimi obolenji ledvic, ki posledicno povzrocajo akutno ali pa kronicno ledvicno odpoved. Zaradi nedelovanja ledvic se v krvi in telesu kopicijo škodljivi presnovki, ki zastrupljajo telo, in to je resno stanje, ki se v vecini primerov konca s smrtjo. Glede na to, da so ledvicne odpovedi pogoste pri živalih, sem se odlocila, da se o tem dodatno izobrazim. Pri tem je bilo vodilo predvsem spoznanje, da bi želela za svoje paciente narediti vec kot samo nuditi jim podporno terapijo, dieto in tekocinsko terapijo. Tako sem se podala v tujino na izobraževanje in nadgradnjo znanja pri znanem kolegu, s katerim še danes sodelujem. Trebušna dializa je zelo ucinkovita nadgradnja dosedanjim možnostim zdravljenja. Prvic je bil postopek opravljen leta 1988 in od takrat se uporablja povsod po svetu kot sestavni del terapije akutnih ledvicnih okvar, lahko pa tudi pri kronicnih ledvicnih odpovedih. Trebušna dializa je sicer postopek, s katerim izkoristimo filtracijsko sposobnost potrebušnice, ki v tem primeru opravlja funkcijo tretje ledvice, da precistimo škodljive presnovke iz krvi ter razstrupimo telo. V veterini so jo zaceli opravljati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, danes pa se po svetu redno uporablja. Obstaja tudi hemodializa, vendar se v primeru kronicne ledvicne odpovedi lastniki vse redkeje odlocajo zanjo, saj morajo žival vsak drugi dan peljati v ambulanto, kjer jo pomirijo in priklopijo na aparat za hemodializo. Ta vrsta dialize je primerna za živali, ki so težje od deset kilogramov in ucinkuje hitreje kot trebušna dializa. Izvajanje trebušne dialize pa lastnikom (in živalim) predstavlja manj težav v vsakdanjem življenju, saj so neodvisni od veterinarskih ustanov, izognejo se anesteziji in vstavljanju centralnih venskih katetrov. STROKOVNO 19 Postopek trebušne dialize poteka podobno kot pri ljudeh, kjer se v trebušno votlino živali vstavi kateter, preko katerega se aplicira in nato menjava dializant. Sam postopek je zelo enostaven in se ga lastniki hitro naucijo, da ga lahko sami izvajajo doma. Precej pogoste so komplikacije (zamašitev katetra, prepušcanje dializanta na mestu vstavitve katetra, vnetja …), vendar so vse komplikacije dokaj lahko rešljive. Seveda živali niso ljudje, ki razumejo, kaj se z njimi dogaja in kaj se jim dela, zato zelo razlicno sprejemajo trebušno dializo. Tisti, ki jim postopek predstavlja hud stres, ostanejo na klasicnih pristopih zdravljenja ledvicnih bolezni. Izkušnje iz tujine nam povedo, da se vecina psov, pa verjeli ali ne, tudi muc, prav lepo navadi na kateter. Takšno zdravljenje zahteva sodelovanje lastnika, ki bo najmanj dvakrat dnevno menjaval dializant, oskrboval mesto vstavitve katetra in intenzivno skrbel za kronicno bolno žival. S tem seveda pridejo tudi stroški, ki mogoce bolj pri nas veterinarjih povzrocajo strah. Psi in macke so v vse vecjem številu pravi družinski clani in so med drugim deležni tudi najboljšega možnega zdravljenja. Z dializo se lahko podaljša življenje tudi za nekaj let, vsekakor pa se precej izboljša kakovost njihovega življenja. Živali so lahko spet aktivne, imajo manj težav in zahtev glede prehrane in vzdrževanja dobrega pocutja. Kdaj je cas za trebušno dializo? Obstajata dve vrsti trebušne dialize. Prva je akutna, ki nam pridobi cas pri akutni ledvicni okvari, ko moramo ledvice razbremeniti in jih zdraviti z namenom, da ponovno vzpostavimo njihovo delovanje. Potem je tu še kronicna trebušna dializa, ki se izvaja pri živalih, katerih ledvice vec ne delujejo. Za dializo se odlocamo, ko vrednosti secnine v krvi presežejo 100 mg/dl in vrednosti kreatinina zrastejo nad 10 mg/*dl ter se žival ne odziva na tekocinsko terapijo. Trebušna dializa se uporablja tudi pri hudem diabetesu (kot najhitrejši nacin uravnavanja krvnega sladkorja), pri zdravljenju pljucnega edema, pa tudi drugih težavah. Darovanje organov Veljavna ureditev, novosti in pravne dileme >> BESEDILO: Veronika Prtenjak, mag. prav. V prejšnjem prispevku je bila predstavljena pravna ureditev darovanja organov v Sloveniji, ki omogoca tako darovanje organov po smrti kot za casa življenja. Izpostavljeni so bili nekateri aktualni pomisleki, s katerimi nadaljujem tudi v tem prispevku, katerega osrednja tema so predvsem novosti na podrocju darovanja organov. Ceprav je darovanje med živimi predvideno zgolj subsidiarno, kadar ni na voljo primernega organa ali tkiva umrle osebe, je zaradi pomanjkanja organov za presaditev vse pogostejše. V primerjavi s posmrtnim darovanjem je sicer uspešnejše, kakovost organov pa višja, vendar pa so vecje tudi moralno-eticne in pravne dileme. V iskanju rešitev za zmanjšanje razkoraka med številom darovalcev in številom oseb, ki potrebujejo presaditev, so se po svetu pojavili novi nacini darovanja, ki premikajo meje na podrocju transplantacijske medicine. Ob tem se nujno srecujemo z mnogimi dilemami, saj novi nacini darovanja odpirajo vrata novim zlorabam. Tako se poraja vprašanje, ali so ti sploh še v mejah pravne (in eticne) sprejemljivosti ali se že približujejo pojmu trgovanja z organi. Stališca so razlicna, upoštevaje pomanjkanje organov za presaditev pa je nemara cas za razmislek o posodobitvi slovenske zakonodaje v smeri zakonske ureditve novih nacinov darovanja med živimi. Novi nacini darovanja cloveških organov in pravne dileme Navzkrižno darovanje cloveških organov Zamislimo si situacijo, ko bi osebi, ki potrebuje presaditev organa ali tkiva, bližnja oseba (sorodnik, partner, custveno povezana oseba) rada darovala organ, a to zaradi njune medsebojne tkivne neskladnosti ni mogoce. Ce se v takšni situaciji znajdeta dva para oseb, bi lahko rešitev predstavljala posebna vrsta darovanja med živimi, to je tako imenovano navzkrižno darovanje. Gre za darovanje in presaditev organov (navzkriž) med dvema paroma oseb, pri katerem prejemnik ne dobi organa bližnje osebe, pac pa organ neznanega darovalca, medtem ko njegov sorodnik organ daruje neznanemu prejemniku.[1] Nekateri avtorji menijo, da je postopek sporen, saj je pridobitev organa od neznanega darovalca za prejemnika pogojevana s pridobitvijo organa od prejemnikovega sorodnika.[2] Poenostavljeno torej v zameno za pridobitev ustreznega organa prejemnik ponudi organ svojega bližnjega, kar je v nasprotju z nacelom neplacnosti oziroma altruisticno naravo postopka darovanja (podrobneje o altruizmu v prejšnjem prispevku). Dopustnost navzkrižnega darovanja postavlja pod vprašaj tudi zahteva mednarodnih in nacionalnih dokumentov po genetski, družinski ali custveni povezanosti med živim darovalcem in prejemnikom. Ceprav sicer Direktiva 2010/53/EU v uvodnih dolocbah ugotavlja, da se je darovanje organov med živimi razvilo do te mere, da je mogoce dobre rezultate dobiti tudi, kadar darovalec in prejemnik nista genetsko povezana,[3] zakonodaje držav temu niso prevec naklonjene. V vecini evropskih držav je podrocje darovanja in presaditve organov urejeno v posebni zakonodaji,[4] pravna pravila darovanja med živimi pa se precej razlikujejo. Praviloma je darovanje med živimi dovoljeno omejenemu krogu oseb, ki so genetsko, custveno oziroma kako drugace medsebojno povezane, le v redkih primerih (denimo v Avstriji, Švici, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem)[5] pa takšnih omejitev ni. Nekatere države so posledicno pri vprašanju dopustnosti navzkrižnega darovanja bolj zadržane, druge bolj odprte. Kot že receno, pri navzkrižnem darovanju edina dilema ni altruisticna narava, temvec tudi omejen krog darovalcev. Darovanje med živimi je namrec v skladu s slovensko pravno ureditvijo (Zakon o pridobivanju in presaditvi delov cloveškega telesa zaradi zdravljenja, »ZPPDCT«),[6] ki jo zaradi ocitne podobnosti v nadaljevanju primerjam z nemško, omejeno: iz telesa živega darovalca se lahko praviloma odvzamejo samo deli telesa, ki se obnavljajo, izjemoma posamezna ledvica, del jeter ali del pljuc, ce gre za presaditev osebi, s katero je darovalec genetsko, družinsko ali custveno povezan. Ta pogoj pri navzkrižnem darovanju ni izpolnjen. Ureditev v Sloveniji je smiselno primerjati z nemško, saj sta si v marsicem podobni, predvsem pa je koristen prispevek nemške literature o obravnavani temi. Kot v Sloveniji, sta tudi v Nemciji darovanje in presaditev organov urejena v posebnem zakonu (Zakon o transplantaciji (Transplantationsgesetz, »TPG«), darovanje med živimi (kamor spada tudi navzkrižno darovanje) pa je mogoce le pod razmeroma strogimi pogoji.[7] Poudarjena je že omenjena subsidiarnost darovanja med živimi, krog darovalcev pa je omejen. Odvzem ledvic, dela jeter ali drugih neobnovljivih organov je tako dopusten le, ce gre za presaditev sorodniku, zakoncu, registriranemu istospolnemu partnerju, zarocencu ali drugi osebi, ki je z darovalcem v posebej tesnem razmerju.[8] Ta zakonski pogoj pri navzkrižnem darovanju ni izpolnjen, saj so pri tem obicajno vkljuceni pari, ki med seboj niso v nobenem posebnem razmerju in se praviloma spoznajo šele pri iskanju primernih kandidatov za navzkrižno presaditev.[9] Ustavnost dolocbe o omejenem krogu darovalcev je leta 1999 potrdilo nemško Zvezno ustavno sodišce,[10] ki je zapisalo, da je omejitev ustrezna, potrebna in primerna za doseganje legitimnih ciljev, kot so zagotavljanje svobodnega izražanja volje darovalca (in posledicno njegove svobodne privolitve v odvzem organov), boj proti trgovanju z organi ter varovanje zdravja potencialnega darovalca, kar obsega tudi varovanje posameznika pred njegovimi lastnimi prenagljenimi odlocitvami, ki bi jih morda lahko kasneje obžaloval. Takšno paternalisticno omejevanje darovanja med živimi, ki vpliva tako na splošno svobodo ravnanja potencialnega darovalca kot na zdravje potencialnega prejemnika organa, je bilo veckrat kritizirano,[11] v strokovni literaturi pa je utemeljenost ustavnopravno potrjene omejitve pogosto postavljena pod vprašaj predvsem na racun nesorazmernosti. Ni namrec jasno, kako naj bi obstoj tesnega razmerja med darovalcem in prejemnikom zagotavljal svobodno izražanje volje darovalca. Nekateri menijo, da velja ravno nasprotno: da pri darovanju znotraj družine obstaja nevarnost vecjega pritiska na darovalca.[12] Drugih avtorjev ne preprica argument nevarnosti trgovanja z organi. V primerih navzkrižnega darovanja se namrec srecata dva para v enaki življenjski situaciji, ki se ne moreta pogajati o financnih koristih, saj niti ni jasno, kdo v tej situaciji je v boljšem pogajalskem položaju, da bi sploh zahteval denar za darovanje organa.[13] Poleg tega varstvo pred trgovanjem z organi v TPG zagotavlja že zahteva po primernem in vseobsegajocem pojasnilu in preverjanju s strani pristojne komisije ter posebna prepoved trgovanja z organi.[14] Odlocitev bi bila lahko tako prepušcena darovalcu samemu, ki ima pravico upoštevati vsa omenjena tveganja in delovati v skladu s tem, dokler pri tem ne ovira pravic drugih.[15] Tu in tam so se v literaturi pojavljali argumenti, da za izpolnitev zakonskega pogoja zahtevane bližine (tesnega razmerja) med darovalcem in prejemnikom zadošca že bližina (oziroma genetska, custvena, družinska povezanost) med darovalcem in njegovim partnerjem. Zaradi obstoja slednje je namrec darovalec v bistvu pripravljen darovati organ in gre torej le za posredno darovanje lastnemu partnerju. Tako široka razlaga že presega besedilo zakona, ki zahteva bližino med dejanskim darovalcem in prejemnikom,[16] vendar je podobno široko zakon razlagalo nemško Zvezno socialno sodišce, ki je v sodbi leta 2003[17] presodilo, da je navzkrižno darovanje sicer splošno nedopustno, vendar se lahko izvede v izjemnih primerih, kadar sta darovalec in dejanski prejemnik njegovega organa v posebej tesni zvezi. Pri tem mora biti povezanost tako mocna, da gre pricakovati, da se bo nadaljevala tudi nedolocen cas po presaditvi. Sodišce je v tem primeru dolocbo glede omejitve kroga darovalcev razlagalo široko, saj je za dopustnost presaditve zadostovala že ocena zdravnika, da gre za dovolj izrazito intenzivno povezanost in stabilno razmerje. Dejstvo, da sta se para spoznala šele ob nameravanem navzkrižnem darovanju, naj ne bi vnaprej govorilo o (ne)obstoju tesnega razmerja. Vsi udeleženci so namrec v podobni življenjski situaciji, kar v tem primeru že vzpostavlja mocno custveno povezanost. Tega seveda ni mogoce splošno domnevati, temvec je treba v vsakem posameznem primeru pretehtati okolišcine razmerja. V skladu z navedenim je navzkrižna presaditev zakonsko dopustna, kadar uspe paroma vzpostaviti oziroma razviti dovolj intenziven odnos (tesno razmerje), vendar gre tukaj opozoriti na utemeljen pomislek avtorice Stoecker, ki meni, da ne more biti zares v interesu zakonodajalca prisiliti dva tuja para, da vzpostavita zaupno razmerje in navidezno prijateljstvo, ko je vendar jasno, da gre vsem udeležencem razmerja v resnici za skrb za obolelega partnerja (sorodnika). Ideja se zdi neživljenjska in navsezadnje celo izigrava namen dolocbe. Na tej tocki bi bilo tako veliko bolj smiselno zakonsko urediti navzkrižno darovanje ter s tem udeležencem prihraniti utrujajoca in psihicno naporna dejanja.[18] Poleg tega ostaja tudi dilema, kako oziroma na podlagi katerih okolišcin oceniti, ali je razmerje sploh dovolj tesno, da zadosti zakonskim zahtevam.[19] Da bi nekompatibilnim parom darovalcev in prejemnikov odprli doslej skoraj nedostopno pot, se je sicer v Nemciji že pojavila pobuda, katere cilj je omogociti okvirne pogoje za program navzkrižnega darovanja in omogoca potencialnim parom, da se prijavijo v register, nato pa se v primeru ujemanja spoznajo in razvijejo zakonsko zahtevano »posebej tesno razmerje«.[20] Vprašanje, ali je treba navzkrižno darovanje izrecno urediti v zakonu ter vprašanje ohranitve oziroma morebitne razširitve kroga zakonsko opredeljenih kategorij darovalcev, sta bili in sta v Nemciji še vedno predmet živahnih razprav. Zagovorniki novih nacinov darovanja vidijo le-te kot rešitev problema pomanjkanja organov umrlih darovalcev, pri cemer bi bilo treba dolociti pogoje za dopustnost takšnega darovanja in opredeliti jasna merila, na podlagi katerih bi bilo mogoce preveriti svobodno naravo privolitve in neodplacnost darovanja.[21] Tudi na nedavnem interdisciplinarnem simpoziju, kjer se je ponovno zacela družbena in politicna razprava na temo darovanja med živimi, se je pokazalo, da je zagovornikov liberalizacije zakonodaje vse vec. [22] Odprta vprašanja v slovenski pravni ureditvi Kot omenjeno, je slovenska ureditev v marsicem podobna nemški. Tudi v Sloveniji je darovanje med živimi mogoce le pod dokaj strogimi pogoji, poudarjena je njegova subsidiarna narava, podobno kot v Nemciji pa imamo omejen krog darovalcev.[23] Pogoj, da gre za presaditev v korist osebe, s katero je potencialni darovalec genetsko, družinsko ali custveno povezan, pri parih, udeleženih v navzkrižni presaditvi, naceloma ni izpolnjen, zato bi težko utemeljili, da gre v tem primeru za zakonsko dopusten nacin darovanja organov v Sloveniji v okviru obstojece ureditve. V komentarju dolocb ZPPDCT bomo zaman iskali posebno utemeljitev pogoja povezanosti med darovalcem in prejemnikom. Omenjeno je le, da je zaradi posebnega varstva darovalca v takem izjemnem primeru (ko ni možno uporabiti druge metode zdravljenja; ce torej ni mogoce v razumnem casu dobiti organa mrtvega darovalca ali ce uporaba organa živega darovalca zagotavlja bistveno boljše možnosti zdravljenja kot druge nadomestne oblike, ki bi sicer prišle v poštev) potrebno predhodno pisno soglasje Eticne komisije za presaditve. Ce gre, zavoljo res ocitne podobnosti ureditve, slediti argumentaciji nemškega zakonodajalca, se izkaže, da gre tudi pri nas za paternalisticno omejevanje svobodnih in privolitveno sposobnih državljanov. Po nemškem zgledu bi bilo sicer mogoce dolocbe zakona zaobiti z vzpostavitvijo dovolj intenzivnega (in trajnega) odnosa med darovalcem in prejemnikom, vendar menim, da temu ne gre slediti. Na tem mestu se tako pridružujem stališcu avtorice Stoecker, da prisila udeležencev v zaupno razmerje ne more biti v interesu zakonodajalca, ker gre v bistvu za nacin izigravanja zakonskih dolocb.[24] Trenutno veljavna slovenska ureditev sicer tudi v okviru splošnih dolocb ne daje ustrezne podlage za dopustnost navzkrižnega darovanja, saj doloca, da mora darovanje temeljiti na nacelih prostovoljnosti, neplacanosti in altruizma.[25] Za odvzete dele ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega placila niti druge premoženjske ali nepremoženjske koristi. Pri navzkrižnem darovanju temu težko sledimo, saj mora v bistvu »v zameno« za prejeti organ prejemnikov sorodnik darovati svoj organ, kar bi lahko opisali kot dajanje dolocene (nepremoženjske) koristi. Vendar pa menim, da gre v tem pogledu slediti stališcu nizozemskih avtorjev,[26] da so darovalci v primeru neposrednega in navzkrižnega darovanja enako motivirani. V raziskavi, ki so jo opravili ob vzpostavitvi nacionalnega programa navzkrižnega darovanja na Nizozemskem, so ugotavljali, da ceprav navzkrižnega darovanja ne moremo opredeliti kot komercialnega, gre pri tem vendarle za neke vrste (blagovno) menjavo. Darovalec organ daruje neznancu, vendar ne neodplacno, saj v zameno pridobi nekaj zelo dragocenega - drug organ za njemu bližnjo osebo. Seveda se pojavljajo pomisleki, da bi to lahko vodilo do (monetarne) trgovine z organi, vendar avtorji izpostavljajo, da je mogoce navzkrižno darovanje obravnavati loceno od trgovanja z organi, saj je motivacija darovalca, udeleženega v navzkrižnem darovanju, dejansko enaka kot motivacija darovalca v primeru neposrednega darovanja; to je dati organ, da ga dobi pomoci potrebna bližnja oseba. Ko primerjamo navzkrižno in neposredno darovanje, je torej izkupicek enak: darovalec ne prejme nicesar, par pa ne pridobi nic vec, kakor bi pridobil v primeru neposrednega darovanja.[27] Zato avtorji, stališcem katerih se pridružujem, zagovarjajo, da v takšnih primerih ne moremo govoriti o trgovanju z organi.[28] Ce želimo v Sloveniji slediti novejšim nacinom darovanja, bi bilo upoštevaje navedeno navzkrižno darovanje smiselno posebej zakonsko urediti. Dolociti bi bilo treba pogoje za njegovo dopustnost ter opredeliti jasna merila za preverjanje svobodne narave privolitve in neplacnosti oziroma altruisticnih motivov darovalca, pri cemer bi bila pri definiciji slednjih potrebna še posebna pazljivost. Darovanje v sklad Kot posledica narašcajocih potreb po presaditvah ledvic se je pojavil še nekoliko drugacen nacin darovanja. Gre za 22 STROKOVNO darovanje v sklad oziroma neke vrste zamenjavo organov živih in umrlih darovalcev.[29] Doslej so to izvedli zgolj v Združenih državah Amerike, razprave o uvedbi pa so potekale tudi na Nizozemskem.[30] V tem primeru darovalec za casa življenja daruje tkivno neskladen organ (v sklad), da bo lahko njemu bližnja oseba (prednostno) prejela tkivno skladen organ iz sklada organov, darovanih po smrti. Tkivno neskladen organ, darovan za casa življenja je torej zamenjan s tkivno skladnim organom iz sklada umrlih darovalcev; organ (živega) darovalca je darovan prvemu prejemniku na cakalnem seznamu (za organe umrlih oseb), s katerim se ujema, darovalcu bližnja oseba pa prejme naslednji (tkivno skladen) organ umrlega darovalca.[31] Gre za razmerje ena proti ena: za vsak organ, ki ga darovalec za casa življenja daruje v sklad, se odstrani en organ iz sklada organov, darovanih po smrti.[32] Nasprotniki modela trdijo, da je takšna zamenjava vprašljiva, saj darovalec daje nekaj "boljšega" (organ, darovan za casa življenja), kot prejme prejemnik (organ, darovan po smrti).[33] Vendar pa je prednost modela možnost hitrejše presaditve. Preiskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta z nazivom »Etika in pravo sodobne medicine« (Enquete-Kommission Ethik und Recht der modernen Medizin) je v vmesnem porocilu o darovanju med živimi iz leta 2005 ugotavljala, da bi bilo treba za izvedbo tega nacina darovanja spremeniti sistem dodeljevanja organov, saj se pri tem del organov, darovanih po smrti, ne razdeljuje vec glede na medicinska merila (možnosti za uspeh in nujnost), ampak upoštevajoc druge okolišcine. Odlocilna pri tem je namrec pripravljenost sorodnika oziroma prejemniku bližnje osebe, da svoj organ daruje v sklad organov, darovanih za casa življenja, prejemnik pa je tako v bistvu nagrajen za »delo« tretje osebe, ter zasede boljše mesto na cakalni listi.[34] Uvedbe tega nacina darovanja parlamentu tako ni priporocala. Verižno darovanje Pod pojmom navzkrižno darovanje lahko širše razumemo tudi takoimenovano verižno darovanje.[35] V tem primeru darovalec tkivno neskladen organ anonimno daruje v sklad organov z namenom, da dobi njemu bližnja oseba (iz le-tega) tkivno skladen organ.[36] Za vsakega prejemnika organa iz sklada torej sorodnik oziroma bližnja oseba daruje organ v sklad, pri cemer posledicno nastane »veriga« darovalcev (oziroma organov, darovanih za casa življenja). Preiskovalna komisija se je v prej omenjenem vmesnem porocilu ukvarjala tudi s tem nacinom darovanja. Pri tem je izpostavila predvsem vprašanje moralnega pritiska na darovalca, ki naj daruje organ v sklad, da bo lahko njemu bližnja oseba prejela organ.[37] Prav tako je izrazila strah, da bi ta nacin darovanja vodil v neke vrste privatizacijo transplantacijske medicine, kar bi lahko obcutno zmanjšalo pripravljenost oseb za darovanje organov po smrti. To bi lahko vodilo do opušcanja osnovnega nacela subsidiarnosti darovanja med živimi in imelo posledice za posmrtno darovanje,[38] zato je Preiskovalna komisija parlamentu odsvetovala tudi ta nacin darovanja. Darovanje preko darovalskih verig se širi v Švici, zelo razširjeno pa je predvsem v Združenih državah Amerike, pri cemer je najdaljša veriga vsebovala preko sto darovalcev oziroma presaditev.[39] Posebnih pomislekov v smeri zmanjšane pripravljenosti oseb za posmrtno darovanje (na racun »verižnega« darovanja) od porocila Preiskovalne komisije dalje v literaturi ni vec zaslediti. Sklepno Napredek na podrocju transplantacijske medicine je pripomogel k uspešnejšemu zdravljenju, izboljšanju kakovosti življenja in k podaljševanju življenjske dobe. Vse vec oseb se zato odloca za postopek presaditve, število darovalcev pa tem narašcajocim potrebam po organih ne uspe slediti. Na vprašanje, ali novi nacini darovanja med živimi, ki so se pojavili kot odziv na pomanjkanje organov po svetu, predstavljajo vrsto trgovanja z organi, je težko podati enoznacen odgovor. Lahko bi sicer govorili o dajanju dolocene koristi v zameno za prejeti organ, vendar menim, da pri tem ne gre za trgovanje z organi. Na strani darovalca gre namrec vselej za željo pomagati socloveku, ki se na strani prejemnika zrcali v pridobitvi organa. Ce primerjamo ureditve, kjer so novi nacini darovanja dopustni (med katerimi so tudi evropske države), se strahovi, da bi le-ti privedli do prikritih komercialnih dejavnosti pridobivanja organov, niso potrdili. Menim, da bi novi nacini darovanja pripomogli k povecanju števila darovalcev, v izogib izigravanju obstojecih zakonskih dolocb pa bi jih bilo treba zakonsko urediti. Pri tem lahko za zgled vzamemo države, ki so nove nacine darovanja že uspešno implementirale v svojo zakonodajo. Vsekakor se moramo zavzemati za ureditev, ki bo ustrezno preprecila morebitne zlorabe in ob tem ne bo zavirala nadaljnjega razvoja tega podrocja. Zato se mi zdi prav, da se tudi v Sloveniji odpre razprava na obravnavano temo, saj se moramo zavedati napredka na podrocju medicine ter se hkrati aktivnejše ukvarjati z eticnimi in pravnimi dilemami, ki jih takšen napredek prinaša. Seznam virov na strani pod križanko. POMOC BOLNIKU 23 Diskriminacija mladih ledvicnih bolnikov >> BESEDILO: Gal Hostnik Mar mladi ne zbolevajo, da lahko sodnica razsodi, da jim ne pripada invalidnina, ker so zboleli, preden so se sploh lahko zaposlili? V avgustovski številki revije Ledvica smo prebrali clanek o novem zakonu o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je zacel veljati 7. avgusta 2021. Ta zakon omogoca bolnikom, da ponovno pridobijo pravico do invalidnine, tudi ce je njihova telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Vendar pa se nekateri bolniki, med njimi tudi jaz, soocamo s težavo pri pridobitvi te pravice, saj nam invalidnina ni priznana zaradi bolezni, ki je nastala pred vstopom v zavarovanje. Od objave clanka v reviji se je zgodba nadaljevala. Pritožba, ki jo je napisal Anton Mrvar, je bila zavrnjena, zato smo se odlocili uporabiti naslednje pravno sredstvo in sprožiti tožbo ZPIZ-a na Delovnem in socialnem sodišcu. Obravnava je bila sklicana 20. januarja na celjskem sodišcu. Sodnica nam je pojasnila, da je ta zakon že bil obravnavan na ustavnem sodišcu leta 2005 in po njenem mnenju po zakonu (ZPIZ – 2) nisem upravicen do invalidnine, saj sem zbolel, preden sem se zaposlil. Kljub zavrnitvi bom nadaljeval s pritožbo, saj mi je bila zagotovljena podpora tudi drugih slovenskih pravnikov, ki menijo, da je zakon diskriminatoren. Poleg tega sem se odlocil, da bom poskusil pridobiti pravico do invalidnine ponovno preko vloge na Centru za socialno delo in odprl tudi to pot za možno rešitev neurejenega statusa mladih bolnikov. O napredku vas bom obvešcal v naslednjih izdajah revije Ledvica. Vendar pa še vedno pozivam vse bralce, ki se srecujete s podobnimi težavami, da se oglasite na Zvezi društev ledvicnih bolnikov Slovenije, da bomo skupaj reševali nastalo težavo. Ce sami nimate težav z invalidnino, vas prosim, da vprašate mlajše bolnike v vašem dializnem centru, ali vedo, da jim invalidnina pripada. Skupaj lahko dosežemo spremembe in izboljšamo kakovost življenja mlajših bolnikov s kronicno ledvicno boleznijo. Problematika uveljavljanja pravice do invalidnine za mlade bolnike >> BESEDILO: Anton Mrvar, univ. dipl. pravnik, clan IO ZDLB Slovenije Poslanstvo Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije je med drugim tudi prizadevanje za uveljavljanje pravic ledvicnih bolnikov s koncno odpovedjo funkcije ledvic. Posledicno to predstavlja stoodstotno invalidnost. Vsi bolniki, ki so zboleli, preden so vstopili v pogodbeno delovno razmerje, so bili z odlocbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavrnjeni z obrazložitvijo, da do invalidnine niso upraviceni, ker so zboleli pred vstopom v zavarovanje in kot zavarovanci niso imeli izpolnjenega pogoja pokojninske dobe. Pri odlocitvi se je organ, ki je izdal odlocbo, skliceval na dolocbe 143. do 145., 147 in 149. clena ZPIZ-1, na uporabo katerega do uveljavitve predpisov napotuje dolocba 3. odstavka 403. clena ZPIZ-2. Vse zavrnitve, ki jih prejemajo bolniki, ki so vložili zahtevo za priznanje pravice za dodelitev invalidnine, se opirajo na to dolocbo. Ta dolocba zelo ozko doloca, kdo je upravicen do invalidnine. Skladno s to dolocbo je do invalidnine upravicena oseba, pri kateri je do telesne okvare prišlo v casu, ko je že vstopila v zavarovanje. Osebe, ki so, tako kot nekateri naši bolniki, zbolele pred vstopom v zavarovanje, do invalidnine niso upravicene. Prepricani smo, da je ta dolocba diskriminatorna, saj Evropska konvencija o clovekovih pravicah v 14. clenu izrecno prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Nadalje Ustava Republike Slovenije v 14. clenu vsem državljanom in prebivalcem Republike Slovenije zagotavlja enakost pred zakonom, ne glede na kakršno koli okolišcino. Nadalje Ustava Republike Slovenije v 15. clenu doloca, da se clovekove pravice in temeljne svobošcine uresnicujejo neposredno na podlagi ustave. Prav tako dejstvo, kdaj je oseba zbolela, ali je zbolela kot otrok ali pa kot odrasla oseba, ki je že vstopila v zavarovanje, 24 POMOC BOLNIKU ne spremeni dejstva, da je ta oseba invalid in bi morala biti upravicena do invalidnine. Povedano drugace, oseba, ki so ji ledvice prenehale delovati v casu, ko je bila že delovno aktivna, je privilegirana v primerjavi z osebo, ki jo je doletela ista bolezen z isto telesno okvaro v otroštvu. Žalostno in sramotno je, da se v postopkih, ki urejajo razmerja najbolj šibkih oseb v naši družbi, torej bolnih, uporabljajo predpisi SFRJ, na uporabo katerih napotuje 3. odstavek 403. clena ZPIZ-2, kjer je omenjen Samoupravni sporazum, ki je bil sprejet v casu SFRJ. O moji pravici se torej v demokraticni državi, kar naj bi Republika Slovenija bila, odloca na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89), torej akta države, ki ne obstaja vec in ki je imela popolnoma obratno sorazmerno družbeno ureditev in pravni red, kot ga imamo danes. Ob tem dejstvu se mladi bolniki pocutijo ponižani in prizadeti, saj Republika Slovenija v 32 letih naše samostojnosti ni uspela pripraviti ustreznih pravnih podlag za urejanje statusov najšibkejših oseb naše družbe. Odlocevalci, ki vodijo upravne postopke o statusu mladih bolnikov, se opirajo zgolj na dolocbe Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, ne upoštevajo pa ostalih aktov, ki so temelj zagotavljanja clovekovih pravic. Na podlagi ugotovljenega je treba sporno dolocbo ustrezno spremeniti, in sicer tako, da bodo nadomestila odobrena vsem bolnikom, ki so jim odpovedali organi in to ne glede na to, kdaj se je to zgodilo. Poznate svoje pravice in ugodnosti? >> BESEDILO: Stojana Vrhovec Božicni in novoletni prazniki so za nami, za nami je pust in skupšcina Zveze ledvicnih bolnikov Slovenije in tako smo že globoko stopili v leto 2023. S tem zapisom bi vas želela spomniti, da se vam je verjetno na dializi pridružilo kar nekaj novih sotrpinov, ki morda ne vedo, da imajo kot ledvicni bolniki s koncno okvaro ledvic kar nekaj dodatnih ugodnosti. Ena od njih je, da si lahko pridobijo potrdilo o stoodstotni telesni okvari, s katerim so upraviceni do oprostitve placila RTV prispevka, ce so lastniki TV aparata; do oprostitve placila cestnine pri registraciji svojega avtomobila, placila turisticne takse pri bivanju v razlicnih nastanitvah v Sloveniji in na Hrvaškem, pridobijo pa lahko tudi evropsko kartico invalida, s katero imajo še kar nekaj dodatnih ugodnosti pri razlicnih placilih (po nekod nižje vstopnine ali popust za vstopnice za nekatere prireditve).Žalostno in sramotno je, da se v postopkih, ki urejajo razmerja najbolj šibkih oseb v naši družbi, torej bolnih, uporabljajo predpisi SFRJ, na uporabo katerih napotuje 3. odstavek 403. clena ZPIZ-2, kjer je omenjen Samoupravni sporazum, ki je bil sprejet v casu SFRJ. O moji pravici se torej ŽIVIMO ZDRAVO 25 Zdrav življenjski slog pri bolnikih s kronicno ledvicno boleznijo >> BESEDILO: Bojan Knap >> FOTOGRAFIJA: Pixabay Telesna neaktivnost je skupaj z debelostjo eden glavnih vzrokov za nastanek kronicnih bolezni in tudi poslabšanja kakovosti življenja. Sedeci nacin življenja z obilo psihicnega stresa ob zastrupljenem okolju povzroca kljub napredku sodobne medicine pravo pandemijo kronicnih bolnikov, ki zelo bremenijo zdravstvene sisteme povsod po svetu. Ena od najbolj pogostih bolezni je tudi kronicna ledvicna bolezen, ki povsod po svetu postaja najhitreje rastoca bolezen z veliko obremenitvijo kakovosti življenja bolnikov. Redna individualno prilagojena telesna aktivnost, zdrava prehrana, prilagojena posameznemu bolniku in dobro sodelovanje s terapevtskim timom, ne glede na metodo zdravljenja koncne odpovedi ledvic, je temelj za uspešno rehabilitacijo tudi bolnikov s koncno odpovedjo ledvic. Slovenska medicina je kljub kronicno premajhnemu vložku financnih sredstev, predvsem v kadre, še na zavidljivo visoki svetovni ravni. Družba premalo ceni zdravje kot javno dobrino in premalo vlaga v preventivno medicino, kjer je še veliko možnosti. Vse tri metode zdravljenja koncne odpovedi ledvic tako trebušna dializa, hemodializa in tudi presaditev ledvice sodijo v svetovni vrh po vseh merljivih kazalcih kakovosti zdravljenja. K temu prispeva tudi dobro sodelovanje z bolniki in z društvi bolnikov, ki imajo pomembno vlogo kot sogovornik in pomocnik v procesu zdravljenja. Dobro sodelovanje pri ozavešcanju bolnikov z njihovimi problemi in rešitvami je tudi pripeljalo do mnogih skupnih publikacij, ki ozavešcajo bolnike z informacijami, kaj lahko sami storijo zase. Pozitivna naravnanost, druženje in pomoc drug drugemu v stiski so tudi temelj dobre rehabilitacije bolnikov s kronicno ledvicno boleznijo. Vendar je pa pri zdravem življenjskem slogu bolnikov z odpovedjo ledvic še ogromno možnosti za izboljšanje in temu so zavezana tako društva ledvicnih bolnikov kot širša terapevtska skupnost. Vsi bi si morali bolj prizadevati za vecje financne vložke, predvsem za ustrezno ovrednotenje dela in s tem povezano kadrovsko izboljšanje razmer za zdravljenje kot tudi za preventivo ledvicnih bolezni. Družba starostnikov Narašcajoce število prebivalcev na Zemlji kot tudi vse bolj razvita medicina bosta že v bližnji prihodnosti povzrocila pravo pandemijo starostnikov v razvitem svetu. Tudi Slovenija ni izjema in leta 2025 bo vsak peti prebivalec Slovenije star vec kot 65 let. Pomembno je, da družba omogoci pogoje za uspešno staranje in za dodajanje kakovosti življenja letom in ne samo podaljševanje življenja posameznikom. Glavna naloga družbe je, da se sooci s spremenjenimi populacijskimi razmerami in ustrezno ukrepa ter zagotovi medgeneracijsko sožitje na vseh ravneh družbe. Ustrezna prehrana, ki je prilagojena posameznikovim potrebam ob individualni prilagojeni telesni aktivnosti, je porok, da se cim bolj kakovostno preživi obdobje od 65 do 80 leta in še kasneje. Primerna preventiva bolezni in zdravljenje kronicnih bolnikov skupaj s socialno, materialno in custveno podporo sta kljuc do uspešnega staranja, ki vkljucuje tudi integracijo vseh generacij, da vsaka po svojih moceh prispeva k individualni in družbeni blaginji. Kronicna ledvicna bolezen Nadomestno zdravljenje koncne odpovedi ledvic omogoca preživetje bolnikom, katerim so ledvice odpovedale in pomeni velik civilizacijski dosežek dvajsetega stoletja. Dandanes je preživetje bolnikov z odpovedjo ledvic nekaj obicajnega, ceprav je pricakovana življenjska doba le teh precej skrajšana in se terapevti in bolniki vecinoma ukvarjamo z izboljšanjem kakovosti življenja teh bolnikov kot tudi s podaljšanjem življenja s pomocjo nadomestnega zdravljenja. V Sloveniji je okrog 1.500 bolnikov z odpovedjo ledvic, ki se zdravijo s hemodializo v dializnih centrih, ki so glede na majhnost Slovenije dostopni vecini bolnikom. Trebušna dializa je premalo zastopana zaradi razlicnih vzrokov, še najmanj strokovnih, in v Sloveniji se zdravi s trebušno dializo samo okrog sto bolnikov ali enkrat premalo glede na strokovne kriterije o optimalnem zdravljenju. Dobrih sedemsto bolnikov živi s presajeno ledvico in le ti predstavljajo najvecjo kakovost življenja glede na vrsto nadomestnega zdravljenja. Bistven je integrativen pristop k zdravljenju odpovedi ledvic, ko se bolniku ponudi po strokovnih merilih najbolj ustrezna metoda zdravljenja v ustreznem življenjskem obdobju glede na pridružene bolezni in socialno situacijo. Odlocitev za metodo je kompleksna in je vcasih celo v preveliki meri prepušcena posamezniku in svojcem in se zato marsikateri bolnik ne odloci za idealno izbiro zdravljenja. Absolutnih kontraindikacij za posamezno metodo zdravljenja je malo, vendar je mlademu študentu z ohranjeno diurezo bližje trebušna dializa, ob kateri normalno obiskuje predavanja in študira in še pred koncem študija docaka presaditev kadavrske ledvice. Tudi starejši bolnik s srcnim popušcanjem, brez možnosti za dober žilni pristop za hemodializo, je lahko dober kandidat za trebušno dializo. Pri starejših bolnikih na trebušni dializi, ki sami ne zmorejo 26 ŽIVIMO ZDRAVO delati menjav, je na razpolago asistirana trebušna dializa, kjer menjave na domu opravlja patronažna medicinska sestra. Rezultati in zapleti zdravljenja so primerljivi in ne glede na metodo zdravljenja sodimo v evropski vrh, predvsem po zaslugi pridnih medicinskih sester, ki so najbolj zaslužne za uspehe vsake metode kljub kadrovski podhranjenosti. Breme ledvicne odpovedi se vse bolj povecuje zaradi staranja prebivalstva in pridruženih kronicnih bolezni. Pojavljanje ledvicne odpovedi v Sloveniji je podobno kot v razvitem svetu in kljub kadrovskim težavam družinske medicine je do zdaj za Slovence dobro poskrbljeno tako glede diagnostike kot tudi zdravljenja ledvicnih bolezni. Velika priložnost je v preprecevanju nastanka kronicnih bolezni, kjer sta zdrava in uravnotežena prehrana ob ustrezni telesni aktivnosti temelj pri preprecevanju žilnih bolezni, metabolicnega sindroma in ne nazadnje tudi pri nastanku rakavih bolezni. Bolniku na pot Soocenje z boleznijo in sodelovanje s terapevtskim timom je ne glede na življenjsko obdobje bolnika velik izziv. Psihološka pomoc, pomoc nutricionista in kineziologa je poleg klasicnega terapevtskega tima nujna za uspešno rehabilitacijo bolnikov z odpovedjo ledvic. Bolniki se morajo samo zavedati, da imajo veliko odlocitev v svojih rokah. Skrbna kontrola telesne teže, krvnega tlaka, redno gibanje na svežem zraku ob uravnoteženi domaci, lokalno pridelani hrani so lahko temelj zdravemu življenjskemu slogu ne glede na stanje telesa, leta in ne glede na kronicno bolezen. Minimalna telesna vadba pomeni pozitivno revolucijo v telesu. Enako ali še bolj pomembna je tudi bolj pestra prehrana, ki je pri ledvicni odpovedi velikokrat povsem po nepotrebnem osiromašena in enolicna predvsem zaradi strahu pred kalijem in fosforjem. V obeh primerih je potreben individualni prehranski nacrt ob meritvi telesne sestave in ne posplošeno prepovedovanje vseh zdravih jedi. Dializni bolniki se gibljejo premalo in jedo premalo, zato lahko zacnemo že danes s prizadevanjem ledvicnih bolnikov JEJ IN GIBAJ! Ustrezna prehrana ob ohranjeni diurezi lahko pomeni tudi boljšo telesno sestavo, boljši prehranski status, vec zdravja in tudi boljšo telesno pripravljenost bolnikov. Hrana je zdravilo je zapisal Hipokrat, Exercise is medicine, ali po domace, hoja je zdravilo, so zapisali v devetdesetih letih dvajsetega stoletja. Gibaj in jej, jej in gibaj ter druži se, so temelj zdravega življenjskega sloga. Pozitivna naravnanost do problemov je tudi lahko navdih, ki spodbuja optimizem in voljo do življenja. Pocnemo lahko prav vse, samo Cum grano salis! Srecno! ŽIVIMO ZDRAVO 27 Hrana in fosfat >> BESEDILO: Aljoša Kuzmanovski Redki so tisti, ki jih zdravnik še ni opozoril, da imajo previsoke vrednosti fosfata v krvi. Prvi ukrep je obicajno ureditev prehrane, kmalu za tem pa sledi terapija s fosfatnimi vezalci. V tem prispevku bomo spoznali, kaj fosfat je, zakaj se ga »bojimo« in kako ga lahko znižamo. Kaj je fosfat? Fosfor je mineral, ki ga v naravi najdemo v obliki fosfata. V našem telesu ima vec funkcij, njegova glavna naloga pa je, da sodeluje pri presnovi kosti. Zato ne preseneca dejstvo, da ga najvec najdemo predvsem v kosteh pa tudi zobeh. Zakaj si ne želimo visokih vsebnosti fosfata v krvi? Fosfat je v hrani v raznovrstnih živilih, zato ga v razvitem svetu brez vecjih težav zaužijemo v zadostnih kolicinah. V kolikor ga s hrano zaužijemo prevec, je naloga ledvic, da presežek izloci iz telesa. Kadar je ledvicno delovanje okrnjeno, pa ledvice vec niso ucinkovite pri izlocanju fosfata, zato se zacne kopiciti v krvi (hiperfosfatemija). Kronicno povišane vrednosti v krvi (dlje casa) pa vplivajo na vec dejavnikov v telesu. Lahko pride do tega, da telo zacne crpati kalcij iz kosti, kar poveca tveganje za zlome, pojavijo se bolecine v sklepih. Ob tem se lahko kalcij skupaj s fosfatom kopici na stene žil, jih s tem dela »okamenele«, manj prožne, kar poveca tveganje za srcno­žilne zaplete in smrtnost nasploh. Kronicno visokega fosfata si ne želimo, kako ga lahko znižamo? Najbolj ucinkovit nacin za zniževanje fosfata v krvi je dializa. Ce so vrednosti pri vas previsoke, bo zdravnik predlagal podaljšanje dialize ali tudi dodaten dializni dan. Preden vam podaljša dializo, vam bo predpisal zdravila, imenovana fosfatni vezalci. Te je treba uživati ob obroku, kajti njihova naloga je, da v prebavnem traktu tvorijo netopne komplekse s fosfatom v zaužiti hrani, kar zavira absorpcijo zaužitega fosfata. Tako se fosfat v crevesju ne vsrka v telo, temvec se izloci iz telesa z blatom. Neželeni ucinki, ki se lahko pojavijo ob uživanju fosfatnih vezalcev so zaprtje, napihnjenost trebuha, slabost ali bruhanje. Ce vam dolocen vezalec povzroca težave, o tem obvestite svojega dializnega zdravnika, ki vam bo obstojeci fosfatni vezalec zamenjal z drugim. Zadnji nacin, kako znižati vsebnost fosfata v krvi, je prilagoditev prehrane. Zdravnik vas bo najverjetneje najprej opozoril na to, da se izogibajte hrane, ki je bogata s fosfatom. Katere hrane se moram izogibati, ker je bogata s fosfatom? Najprej moramo vedeti, da je v hrani fosfat v organski in anorganski obliki. To je precej pomembno, ker je povezano s tem, koliko se v crevesju vsrka v telo. Prehranski viri fosfata so: • anorganski viri v aditivih, ki se jih dodaja predvsem industrijsko predelanim živilom. V teh živilih se fosfat absorbira v celoti oziroma devetdeset do stoodstotno, kar pomeni, da so za telo najbolj obremenjujoci. Najdemo jih predvsem v predpripravljeni hrani, paštetah, salamah, klobasah, sladkarijah, gaziranih pijacah in se jih raje izogibamo; • organski viri v živilih živalskega izvora (mleko in mlecni izdelki, meso, ribe, jajca-rumenjak). V teh živilih se fosfat absorbira petdeset do sedemdesetodstotno; • organski viri v živilih rastlinskega izvora (strocnice, semena in oreški). V teh živilih se fosfat absorbira dvajset do petdesetodstotno. Spodnja slika najbolje prikazuje, katerih živil se je zaradi fosfata treba izogibati in katera so manj obremenjujoca. Na vrhu piramide so živila, ki najbolj doprinesejo k visoki vsebnosti fosfata v krvi, na dnu pa so živila, ki na vsebnost fosfata v krvi nimajo velikega vpliva. FOSFATNA PIRAMIDA Kako naj ucinkovito znižam vrednosti fosfata v krvi? 1. Najpomembneje je, da dosledno uživate fosfatne Meso: pišcancje meso, kuncje meso, jagnjetina, teletina, svinjina, šunka (brez konzervansov) Ribe: postrv, tuna, trska, oslic, morski list Mleko, jogurt Hrana in pijaca s fosfatnimi aditivi (E338-343, E450-458, E540-545): gazirane pijace (še posebej kola), mleko v prahu, procesirani siri, procesirano meso (npr. paštete, klobase), instant kapucino Žita in žitni izdelki: kruh, testenine, riž, kus kus, koruzni kosmici Strocnice: grah, fižol, bob, leca, cicerika, soja Trdi siri: parmezan, cheddar, ementaler, trdi ovcji siri Oreški Jajcni rumenjak Jajcni beljak zelenjava in sadje Oljcno olje in rastlinska olja/ margarine Maslo Sladkor, izdelki brez beljakovin Mesni izdelki: klobase, notranji organi Puranje meso Ribe: losos, lignji, kozice Mehki siri: skuta, mocarela, kisla smetana 28 ŽIVIMO ZDRAVO vezalce. Te je treba zaužiti ob obroku, ki vsebuje fosfat. Ce zaužijete obrok z veliko fosfata, lahko zaužijete vec fosfatnih vezalcev oziroma obratno, ce obrok ne vsebuje fosfata. Za natancnejše doziranje fosfatnih vezalcev vprašajte zdravnika, dietetika ali medicinsko sestro s prehranskim znanjem. 2. Izlocite procesirano hrano iz svojega jedilnika. Industrijsko predelana hrana, kateri so dodani fosfatni aditivi, ni problematicna zgolj z vidika fosfata, temvec je obicajno tudi bolj slana ter vsebuje vec nasicenih mašcob, ki so škodljive za srce in ožilje. Predelana živila so sicer prirocna, ce ste v stiski s casom, vendar z boljšo organiziranostjo ter kuhanjem vecjih kolicin hrane in ustreznim shranjevanjem za pozneje, lahko privarcujete precej casa. Namesto koka kole je bolje piti vodo ali caj (tudi, ce je rahlo sladkan). Klobase, paštete, sire je najbolje zamenjati z drugimi viri. Boljše je uživati pršut (s katerega odstranimo sol), tudi skuto, še najboljše je, ce si pripravite namaz iz strocnic, npr. cicerike. Pri uživanju jajc je najbolje zaužiti eno celo jajce, preostalo pa naj bodo samo jajcni beljaki. 3. Postopno lahko nekoliko omejite vnos mesa in ga nadomestite z vnosom strocnic. Treba je sicer upoštevati, da so strocnice bogate s kalijem (sploh fižol), zato je dobro biti previden pri kolicini (predvsem tisti, ki imajo pogoste hiperkaliemije). Spodaj so še primeri manj ustreznih živil z bolj ustreznimi zamenjavami: • Pivo, gazirane pijace, cokoladne pijace, mleko zamenjamo z vodo, kavo, cajem, jabolcnim sokom, limonado. • Trde sire, kremne sire, mleko, pudinge, krem juhe, jogurte, sladolede zamenjamo z riževim napitkom, mandljevim napitkom, skuto. • Goveja in pišcancja jetra, druge notranje organe, sardine, ostrige zamenjamo s pišcancjim, puranjim mesom, ribami, govedino, teletino, jagnjetino, svinjino, jajci (beljak). • Cokolado in cokoladne bombone, karamele, pecivo iz ovsenih otrobov, vecino procesiranih živil zamenjamo z jabolki, gozdnimi sadeži, grozdjem, korenjem, kumarami, riževimi vaflji, neslanimi keksi, neslano pokovko, biskvitom. Urejanje vrednosti fosfata v krvi je proces, ki zahteva svoj cas in potrpežljivost. Vendar vztrajanje je koristno, kajti obicajno se z znižanjem vnosa fosfata s prehrano izboljša tudi kakovost prehrane. Dovolite, da vam pri procesu pomaga dietetik ali medicinska sestra z znanjem o prehrani. Zgoraj navedena navodila vam bodo v pomoc, vendar z ustrezno pomocjo bodo ta navodila individualno prilagojena za vas, kar je najbolj ucinkovito. Vsekakor je vredno potruditi se. Ajdova kaša z jurcki >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Matjaž Pinter Za pripravo za 4 osebe potrebujemo: • 200 g ajdove kaše • enega jurcka • dve mali šalotki • en strok cesna (zrna) • en lovorjev list • malo majarona • malo šetraja • en mali korencek • košcek zelene • peteršilj • drobnjak za dekoracijo • sol • poper • dve žlici olja ŽIVIMO ZDRAVO 29 Priprava: Ajdo najprej dobro operemo in odcedimo ter skuhamo v slanem kropu na zob (4 min). Kuhano odcedimo. Na drobno nasekljamo šalotko, korencek; zeleno ter jurcka narežemo na drobne kockice, cesen ter peteršilj pa na drobno sesekljamo. Ko imamo tako pripravljene sestavine, zacnemo s kuho. Na olju (mašcobi) prepražimo šalotko, dodamo cesen, da lepo zadiši, nakar dodamo v posodo tršo zelenjavo (korenje, zeleno) ter dobro prepražimo. Nato dodamo jurcka in vse skupaj premešamo, zacinimo (sol, poper, majaron, šetraj, lovor) in malo zalijemo. Podušimo dve do tri minute in dodamo kuhano ajdo. Vse skupaj premešamo in jed je pripravljena za serviranje kot priloga k mesnim jedem. Lahko pa tako pripravljeno kašo v malo vecji kolicini (dvakratna kolicina) postrežete kot samostojno jed. V tem primeru jo zabelimo s kislo smetano in ob serviranju dekoriramo s sesekljanim drobnjakom. Pa dober tek, vaš kuhar Matjaž! 30 ODSTIRANJA Zgodba z naslovnice Znanje je naše najvecje bogastvo >> BESEDILO: Danijel Brezovar, Jadranka Tavcar Oblak >> FOTOGRAFIJE: Danijel Brezovar »Znanje je pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova koristna uporaba. Ta je odvisna od srca in uma cloveka (Dalaj Lama, Tenin Gyatso).« Morda najvec o Danijelu Brezovarju pove prav to, da se je odlocil za uciteljski poklic. Poklic ucitelja je eden najlepših poklicev. Vendar je tudi zelo odgovoren. Kot ucitelj moraš biti vzgled, kajti otroci te skrbno opazujejo. Polovico vrednot se otrok nauci od staršev, drugo polovico dobi od uciteljev. Otroci mnogo bolje opazujejo kot odrasli. Opazujejo vse, kar ucitelj pocne in to prenesejo nase. Prvih štirinajst let svojega življenja je preživel v okolici Novega mesta, v vasi Dolnje Kamence, kjer sta starša zgradila hišo. »Spomini na ta leta so prijetni, povezani z vsakodnevnim druženjem z vrstniki, igranjem nogometa in drugih iger, nabiranjem gob in gibanjem v naravi. Posebno lepa so bila >> Z ženo na oddihu, kjer združita morje in hojo po planinskih poteh. poletja, ki smo jih preživeli ob potoku. V moji mladosti je bila vas še vas in otroci smo sodelovali tudi pri kmeckih opravilih. Starša sta bila oba zaposlena in doma nismo imeli svoje zemlje, vendar smo veliko pomagali sosedom pri sezonskih opravilih, kot so: spravilo sena, žetev, pobiranje krompirja, trgatev…« se Danijel spominja svoje mladosti. Po koncani osnovni šoli, leta 1971, se je odlocil za poklicno šolo, da pride cim prej do kruha. »Veliko mojih vrstnikov je šlo v službe, precej nas je šlo v poklicne šole, le redki pa v gimnazije in tehnicne šole. Veljalo je pravilo - cim prej priti do lastnega denarja. Tako sem postal štipendist gradbenega podjetja Pionir, ki ga žal ni vec, in se vpisal v poklicno šolo smer elektrotehnika v Kranju, ki sem jo koncal z odliko. Pri dobrih osemnajstih letih so me poklicali na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa sem se zaposlil v GP Pionir. Spomladi 1977 sem se zaposlil v Industriji motornih vozil. Od osnovne šole dalje sem veliko bral in pocasi prišel do spoznanja, da želim na podrocju osebnega izobraževanja in poklicnega podrocja doseci vec. Tako sem poleti 1978 naredil sprejemne izpite na Pedagoški akademiji v Ljubljani – smer fizika in tehnicni pouk ter jeseni vpisal redni študij. Koncal sem ga z diplomo leta 1980.« Že v mladosti pa je bolezen zaznamovala Danijelovo življenjsko pot. Kronicno ledvicno bolezen, policisticne ledvice je podedoval po mami, ki je bila dvajset let na dializi, leta 2006 pa je umrla. »Bolezen je od mojega dvajsetega leta dalje moja stalna spremljevalka. Dolgo casa so me pestile stalne bolecine v spodnjem delu trebuha in leta 1986 so mi ugotovili Crohnovo bolezen ter mi pri nepolnih tridesetih letih odstranili 70 centimetrov obolelega crevesa. Ob preiskavah z ultrazvokom pa so mi odkrili tudi policisticne ledvice. Od takrat sem imel obcasne kontrole, ki pa so z leti postajale pogostejše. Kreatinin ODSTIRANJA 31 se mi je postopoma višal in 11. decembra leta 2018 sem šel prvic na dializo. Moram iskreno povedati, da mi je dr. Malnariceva svetovala dializo že dve leti prej, vendar sem odlašal, ker sem menil, da bom z zacetkom dialize izgubil svobodo, ki sem jo imel do takrat. Zdaj vem, da je bilo odlašanje napacna odlocitev.« Kako ste se spoprijeli z boleznijo, vam je spremenila življenje? »Dializa zame ni bila nepricakovan dogodek, veliko sem o njej vedel že iz maminega primera. Kljub temu pa je vendarle trajalo nekaj mesecev, da sem se privadil na režim dializiranja. Prvi dve leti sem bil še delovno aktiven in sem na popoldansko izmeno prišel takoj po službi. Dializa mi je tako pravzaprav predstavljala nadaljevanje službe, saj sem obicajno imel s sabo racunalnik in sem dokoncal, kar nisem naredil v šoli. Vendar je na moje življenje kar mocno vplivala. Po eni strani sem moral prilagoditi nacin življenja, predvsem sem se odpovedal daljšim potovanjem in vecdnevni hoji v hribe, po drugi strani pa sem se z dializo znebil velikih težav, tudi napadov putike, zacel sem jesti pestrejšo hrano, jedi, ki jih prej nisem smel, predvsem pa je izginila stalna utrujenost. Medicinska sestra Darinka mi je poleg koristnih nasvetov dala tudi literaturo, s pomocjo katere sem dobil globlji vpogled v sam postopek dializiranja, glavna sestra Mari pa tudi zelo koristne napotke glede prehranjevanja.« Kako so potekala zdravljenja in vaše prvo srecanje z dializo? »Na dializo sem bil sicer pripravljen, ko pa se sam soociš s prvim zbadanjem fistule, stvari preidejo od predstav k dejanskim izkušnjam. Te niso bile vedno prijetne, posebno zato, ker fistula ni dobro delovala, pretoki so bili nizki in filtracija temu neprimerna. Tudi hematomi, do katerih obcasno prihaja, niso ravno prijetna stvar za nikogar, niti za bolnika niti za sestro. Po dobrem letu dni so ugotovili, da fistula ne deluje zadovoljivo in so mi vgradili graft. Deloval je par mesecev in tromboziral, sledilo je cišcenje in širjenje zarastline, to se je ponovilo sedemkrat. Zadnjic sem bil na cišcenju 31. 12. 2021, ko so mi v graft vstavili opornico. Od takrat graft deluje dobro in upam, da bo tako tudi ostalo.« Kako so vaši domaci sprejeli vašo bolezen, so vam pomagali? »Moji domaci so bili s stanjem moje bolezni seznanjeni sproti. Žal se je bolezen z geni prenesla tudi na sina in hcerko. Sin je že imel operacijo ledvice, hci pa zdaj še nima težav. Pred dobrim letom dni se mi je na dializi pridružil tudi starejši brat. Ledvicna bolezen je tako v naši družini prisotna že dolgo, temu primerno smo prilagodili prehrano. Podpora družine je pri vsaki bolezni kljucna, pri dializnem bolniku pa sploh. Otroka sta odrasla, z ženo sva zdaj dve leti upokojena in brez njene podpore bi bilo spopadanje z boleznijo veliko težje. Sicer znam sam kar dobro poskrbeti zase, tudi glede kuhanja, a žena odlicno kuha in se tudi zelo poglobi v sestavine živil, vsebnost kalija, fosfatov in drugih sestavin ter pripravi uravnotežene obroke. Zelo sem ji hvaležen za vso podporo in ljubezen, ki mi ju daje.« Kako se pocutite na dializi, ste jo sprejeli kot nujni del vašega življenje? »Dializa mi sedaj ne predstavlja resnejše težave, je postala del mojega življenja. Ugotovil sem, da se lahko dializiram tudi v drugih centrih v Sloveniji in tujini, treba je samo malo vec organizacije, tako da še vedno lahko z ženo odideva na daljši dopust, vecdnevno hojo v hribe ali potovanje. Z dializo se pocutim dobro, veliko hodim, smucam, delam okoli hiše. Odhod na dializo primerjam z odhodom v službo, le da sem prej šel petkrat na teden po osem, pogosto tudi vec ur, sedaj pa grem dvakrat na teden po štiri ure in pol. Tako mi ostane bistveno vec casa za ustvarjanje, hojo in druge dejavnosti, kot v casu, ko sem bil še zaposlen.« Bi se odlocili za transplantacijo? »Za transplantacijo sem se odlocil že pred dializo. Opravil sem tudi vse preiskave in bil poklican 31. 10. 2018. V postopku pa so ugotovili, da nekaj preiskav prostate še niso povsem zakljucili, zato so me odslovili. In dobro, da so, saj so mi spomladi 2020 odkrili raka prostate, ki so ga jeseni operativno odstranili. Jeseni 2022 sem ponovno zacel s preiskavami za transplantacijo in upam, da bom uvršcen na listo, ko jih zakljucim. Moj mladostni prijatelj Sine, ki že trideset let živi s presajeno mamino ledvico (z njim sem imel pogovor v jubilejni reviji Ledvica) mi je jasno povedal, da je transplantacija bistveno boljša od dialize, ker ni nihanj v cišcenju telesa.« Kasneje ste se odlocili za uciteljski poklic, zakaj? Se je na tem podrocju v obdobju vašega poucevanja kaj bistveno spremenilo, pravijo, da so današnji mladi drugacni, da ima ucitelj manj avtoritete? »Po diplomi leta 1980 sem se zaposlil v Osnovni šoli Grm v Novem mestu in tam pouceval deset let tehnicni pouk in fiziko. Konec osemdesetih let je zaznamovalo mocno družbeno vretje, v katerega sem se tudi sam aktivno vkljucil kot vodja sindikata vzgoje in izobraževanja in clan Odbora za varstvo clovekovih pravic. Jeseni leta 1990 sem bil imenovan 32 ODSTIRANJA v Izvršni svet Obcine Novo mesto, v katerem sem bil zadolžen za podrocje družbenih dejavnosti. Ob delu sem se vpisal na Pedagoško fakulteto in Fakulteto za matematiko in fiziko, smer fizika-tehnika in pridobil naziv profesor fizike in tehnike. Od leta 1998 do upokojitve sem delal v Osnovni šoli Toneta Pavcka v Mirni Peci, najprej dvanajst let kot ucitelj, potem pa deset let kot ravnatelj. Vecina moje delovne dobe, ki je vec kot 42 let, je bila povezana z vzgojo in izobraževanjem. V teh letih je prišlo do mnogih sprememb in družbenih premikov. Šola je postala drugacna, preživeli smo usmerjeno izobraževanje, prišla je devetletka, nove ucne tehnologije, tudi vloga ucitelja se je spremenila iz posredovalca informacij v organizatorja pouka in navduševalca. Ucitelj si avtoriteto ustvarja sam s svojim odnosom do dela, otrok, staršev in sodelavcev. Tisti ucitelji, ki so strokovnjaki in imajo osebno integriteto, nimajo težav niti z ucenci niti s starši in tudi s sodelavci ne, ker delajo dobro. Šola je kompleksen organizem, ki ima dolgorocne vplive na celotno družbo, zato bi ji morali posvetiti bistveno vec pozornosti.« Kako ste kot kronicni bolnik doživljali korona cas? »Zacetek epidemije sem doživel na delovnem mestu ravnatelja. Tisti cas je bil za vse vodje zelo naporen, saj je bilo vcasih treba dobesedno cez noc, praviloma pa cez vikend, pripraviti nove ukrepe, obvestiti zaposlene in starše, spremljati ucinke, pisati in pošiljati porocila. K sreci je vecina upoštevala ukrepe in v naši šoli v prvem obdobju nismo imeli veliko okuženih. Na dializi pa sem spoštoval in razumel predpisane ukrepe in sem se okužbi izognil do jeseni lanskega leta. Bil sem trikrat cepljen, zato potek okužbe ni bil zelo težak. Tri dni sem preležal z rahlo povišano temperaturo, potem pa je bilo v redu in ni opaznih nikakršnih posledic.« Pred kratkim pa ste ustanovili tudi novo društvo ledvicnih bolnikov v vaši regiji, ste s clanstvom zadovoljni? »Dr. Malnariceva in takratna glavna sestra Mari sta me že pred štirimi leti nagovarjali, da bi vodil aktivnosti za oživitev društva ledvicnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine. Takrat sem zaradi službenih obveznosti to odklonil. Januarja lansko leto pa sem dr. Malnaricevi in sedanji glavni sestri Darji predlagal, da damo pobudo za ustanovitev društva. Bili sta za in zato sem pripravil vse potrebno za pobudo, ki smo jo posredovali skupaj z vprašalnikom vsem dializnim bolnikom in nekaterim transplantiranim. Odziv je bil ugoden, zato smo s pripravami nadaljevali ter 21. 2. 2022 izpeljali ustanovni zbor novega društva, ki smo ga poimenovali NEFRO. Društvo je bilo v okolju dobro sprejeto, vanj se je vclanilo 72 clanov, potreben bo pa še cas in precej dela, da postanemo prepoznavni. Kljub temu, da smo delovali le deset mesecev, smo izpeljali program dejavnosti, ki je povsem primerljiv z delom drugih društev. Precej pozornosti smo namenili izobraževanju ledvicnih bolnikov in ozavešcanju javnosti (Obeležje svetovnega dneva ledvic, izobraževalno srecanje, pogovorno srecanje z Jožetom Lavrincem ...), druženju (piknik, novoletno srecanje ...) in športnim dejavnostim (bowling in pikado, pohodi, fizioterapija na dializi ...). Ustanovili smo skupino za prehrano, naredili analizo prehrane in se dogovorili z vodjo bolnišnicne kuhinje ter dietetikom za nekatere izboljšave in spremembe pri obrokih med dializiranjem. Skupina za prehrano spremlja potek uvajanja sprememb in se obcasno sestaja ter daje povratne informacije kuhinji. Naredili smo tudi analizo problematike prevozov in parkiranja dializnih bolnikov in z ugotovitvami ter predlogi za izboljšave seznanili vodstvo bolnišnice. Zaradi objektivnih razlogov (investicijska dela) ter subjektivnih razlogov posameznih zaposlenih bo potrebno še nekaj casa, da bo lahko prišlo do sprememb. Aktivno smo se vkljucili v Zvezo društev ledvicnih bolnikov Slovenije, predvsem v izvajanje programov, veliko manj pa v procese odlocanja, saj je jugovzhodni del države glede tega zapostavljen.« In kakšni so vaši nacrti? »Ce je v letu 2022 program nastajal sproti in vzporedno z izgradnjo društvene organizacije, imamo za letošnje leto pripravljen ambiciozen program, ki ga mora sprejeti Zbor clanov in zajema prakticno vsa podrocja, ki so bila jeseni prijavljena v programu FIHO. Trudili se bomo, da bomo vse zastavljene cilje v najvecji možni meri in s cim manjšimi stroški dosegli.« Kaj vas danes najbolj razveseljuje? »Še vedno me najbolj razveseljuje hoja v naravo, pa naj bo to bližnji gozd ali visokogorje. Z ženo greva pogosto na Krk, kjer združiva morje s hojo po planinskih poteh, ki jih je na Krku zelo veliko in so izjemno lepe. Zelo uživam tudi ob ustvarjanju z lesom. Z ženo greva pogosto tudi v zdravilišce, posebno ljube so nama terme v Rimskih Toplicah, kjer uživava v hoji na bližnje vrhove, savnah in plavanju. Rad imam naša skupna družinska kosila, ko se zberemo vsi, posebno pa dneve, ko vnukinja Vesna prespi pri nama. Še vedno zelo rad in veliko berem, z veseljem pa napišem tudi kak prispevek za revijo Ledvica.« »Nazadnje bo zmagala ljubezen do pravice, resnice, svobode in demokracije. Ne glede na to, kaj pocnejo vlade, bo vedno zmagal cloveški duh (Dalaj Lama, Tenin Gyatso).« NAŠA SRECANJA Trije kralji na najlepši strani Pohorja >> BESEDILO: Jadranka Tavcar Oblak (vir: splet) >> FOTOGRAFIJE: Milan Ostrec Tudi letos nam je bilo vreme naklonjeno za zimske radosti in s soncem obsijalo pobocje Pohorja v nedeljo, ko smo se v Treh kraljih zbrali smucarji, pohodniki in prijatelji bowlinga Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije. Manjše, a prijetno smucišce je na južnem delu Velikega vrha bistriškega Pohorja. Ob smucišcu je dobro poskrbljeno tudi za okrepcila v brunarici Rdeca kapica. Kar pa niti ni bilo potrebno, saj nas je ob enih že cakalo odlicno kosilo v hotelu Jakec, ki je v neposredni bližini smucišca. Na Tri kralje se lahko pripeljete po cesti cez Tinje ali Šmartno na Pohorju, obe cesti pa sta spluženi in lepo urejeni. Sam hotel ima poleg bowlinga, kjer so nekateri preživeli cas do kosila, tudi širšo ponudbo: za najmlajše prijetno otroško igralnico, za ljubitelje savn zelišcno, finsko, turško in infra rdeco savno, za ljubitelje masažnih bazenckov najmodernejši jacuzzi in za ljubitelje rekreacije namizni tenis. Trije kralji so tudi izhodišcna tocka za številne izlete in ogled okoliških znamenitosti. V bližini si lahko ogledate Crno jezero, slap Šumik, partizansko bolnišnico Jesen, poslednje bojišce Pohorskega bataljona na Osankarici in cerkev Trije kralji. NAŠA SRECANJA 44. skupšcina Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije >> BESEDILO: Milan Osterc >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic Nedeljo, 26. 2. 2023, je izvršilni odbor Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije izbral za dan, ko se na skupšcini srecamo clani Izvršnega odbora, clani Nadzornega odbora, clani Disciplinske komisije in štirje delegati iz vsakega od trinajstih društev. Prisotni so bili delegati iz 12 lokalnih društev. V svoji sredi smo pozdravili vodstvo Zveze organizacij pacientov Slovenije, in sicer Štefanijo Zlobec, predsednico Zveze, Francija Gerbca, podpredsednika Zveze in Gregorja Cuzaka, generalnega sekretarja Zveze. Gregor nam je predstavil postopek ustanovitve nove zveze, katere ustanovna clanica je tudi naša zveza, pa tudi vse dejavnosti in predloge, ki so jih naslovili na Ministrstvo za zdravje in druge institucije. Iz Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije sodelujejo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije Milan Osterc kot clan Upravnega odbora, Larisa Hajdinjak kot vodja Delovne skupine za dostopnost in enakopravnost ter Anton Mrvar kot clan Odbora za zakonodajo in pravno pomoc pacientom. Skupšcina je potekala po potrjenem dnevnem redu. Porocila društev, financna porocilo za leto 2022, plani in financni plani za leto 2023 so stalnica skupšcine. Lansko leto smo uspešno zakljucili z vsemi programi in projekti. Vsa porocila so bila soglasno sprejeta. Predstavljena sta bila plan dela in financni plan za leto 2023 in bila tudi soglasno sprejeta. Robertu Teržanu, clanu IO, ki je umrl junija 2022, smo se na skupšcini poklonili z minuto molka. Izvedli smo nadomestne volitve in nova nadomestna clanica IO Zveze je Barbara Padušek, predsednica DLB Nefron Celje. Predstavniki društev so bili seznanjeni z aktivnostmi za svetovni dan ledvic, 9. marca 2023. Skupšcino smo zakljucili z manjšo pogostitvijo. OPTIMIZEM Zelo zanimivo za nas, za naš mali narod >> BESEDILO ZBRAL: Brane Tome (vir – Wikipedija) >> FOTOGRAFIJE: Wikivir Zanimivosti o Slovencih in Sloveniji, da nam v teh norih casih ne bo povsem splahnela samozavest. Slovenski jezik je eden najbolj arhaicnih jezikov v Evropi. Edini med uradnimi jeziki Evropske unije tudi pozna dvojino, ima najvec narecnih skupin in narecij glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo kot svoj materin jezik. Slovenec je imel navadno manj kot en odstotek možnosti, da bo umrl kot državljan države, v kateri se je rodil. Tako vsaj govori statistika in izrocilo zadnjih stopetdesetih let. Ansambel bratov Avsenik je najuspešnejša slovenska glasbena skupina vseh žanrov, prodali so 33 milijonov plošc, imajo pa tudi svetovni rekord v neprekinjenem igranju - vec kot 300 vecerov zapored. Brata Avsenik sta tudi najveckrat izvajana evropska skladatelja! Avsenikova skladba Na Golici je najveckrat predvajana instrumentalna skladba dvajsetega stoletja. Slovenski matematik baron Jurij Vega je leta 1783 na Dunaju izdal logaritmovnik srednje velikosti, preracunan na sedem decimalk, ki je po kakovosti in obširnosti presegal vse dotedanje logaritemske tabele. Ta in vsi njegovi kasnejši logaritmovniki so bili prevedeni v skoraj vse svetovne jezike in so se uporabljali po vsem svetu vse do izuma elektronskega izracunavanja logaritmov. Svojo genialnost pa je Vega pokazal tudi v avstro-ogrski vojski, v kateri je veljal za utemeljitelja moderne balistike, za kar je prejel tedaj najvišje vojaško odlikovanje, Red Marije Terezije. Kneževina Karantanija je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija. V razlicnih ozemeljskih in politicnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na razlicne vojvodine in krajine - Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranjska. Starodavni, sprva tudi predkršcanski slovenski­karantanski obred ustolicevanja knezov in vojvod na Gosposvetskem polju je bil temelj za nastanek pogodbene ali kontraktualne teorije prava o prenosu oblasti z ljudstva na vladarja, kar je utemeljil francoski zgodovinar prava in filozof Jean Bodin (1576). Ugotovil je, da je ljudstvo suvereno, ker ima pravico, da iz svojih vrst izbere svojega vodjo oziroma vladarja ter s pogodbo nanj prenese izvrševanje njihove izvorne pravice. Kasneje je bilo to delo Jeana Bodina in posebno njegov opis ustolicevanja tudi inspiracija za nastanek demokracije v obliki ameriške Deklaracije o neodvisnosti (1776) izpod peresa Thomasa Jeffersona, ki je s svojimi zacetnicami imena posebej oznacil prav stran v knjigi Bodina, ki govori o slovenskem obredu ustolicevanja. Ustolicevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju je vselej potekalo izkljucno v slovenskem jeziku vse do leta 1414, ko je bil ustolicen zadnji knez - Ernest Železni. Kasneje je do leta 1651 potekal poklon deželnih stanov vladarju na Vojvodskem prestolu v slovenšcini, nato pa do 1728 v deželni hiši v Celovcu. Prav tako v slovenšcini! Slovenec Herman Koroški oziroma Herman iz Karintije je prvi prevedel Koran v latinšcino sredi 12. stoletja. Slovenec Herman Potocnik, vojak in inženir - specialist za raketno tehniko, v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju - Raketni motor, ki jo je v Berlinu izdal konec leta 1928, je že takrat do potankosti nacrtoval in opisal clovekov prodor OPTIMIZEM v vesolje in njegovo tamkajšnje bivanje. V svoji knjigi je med drugim do potankosti opisal vesoljsko postajo, ki bi jo sam namestil v geostacionarno orbito. Zaradi te knjige in v njej zajetih številnih prodornih idej Hermana Potocnika danes uvršcamo med utemeljitelje kozmonavtike! Pri vesoljskih poletih so sodelovali že trije Slovenci oziroma dva slovenska ameriška astronavta, dr. Ronald Sega (Šega) in dr. Jerry Linenger, katerima se je prosinca 2007 pridružila še prva ženska astronavtka slovenskih korenin Suni (ali Sunite) Williams (Zalokar), ki je s seboj v vesolje odnesla slovenske kranjske klobase, ki ji jih je v ta namen dala njena teta Marija Ana Zalokar Okicki. Brižinski spomeniki so najstarejši ohranjeni zapis slovenšcine in tudi najstarejši ohranjen zapis slovanskih jezikov. To so tri obredna besedila z versko vsebino, ki so nastala v tej obliki že v 7. in 8. stoletju, originali pa zagotovo še prej. Hranijo jih v Bavarskem muzeju v Munchnu, leta 2004 pa so bili izjemoma predstavljeni tudi v Sloveniji. Lipa oziroma lipov list je simbol slovenstva. Mati vseh slovenskih lip pa je gotovo Najevska lipa, ki naj bi bila stara vec kot 780 let, v prsni višini pa njen obseg znaša kar 12 metrov in pol. Ob tej lipi se vse od osamosvojitve Slovenije leta 1991 vsako leto velikega srpana na srecanju zberejo tudi vsi najpomembnejši slovenski državniki. Slovenci smo peti narod v Evropi, ki smo ustanovili svoj narodni park. Triglavski narodni park, edini slovenski narodni park, je bil ustanovljen leta 1924. Park se razprostira okrog Triglava in pokriva 83.807 hektarjev površine. V svojih neštetih dolinah in soteskah park skriva neslutene lepote alpskega sveta, kot so Triglavska jezera, številni slapovi, edini slovenski ledenik in nepozabni razgledi z njegovih številnih vrhov. Najstarejši slovenski grb Crni panter je kot simbol Karantanije obstajal že pred pojavom grboslovja ali heraldike in se uvršca med najstarejše evropske grbe. Crni panter je izprican na pecatu, odtisnjen na šcitu (1160) in upodobljen na bojnem praporu, imenovanem tudi gonfalon ali bandera. Njegove barve je okrog leta 1210 opisal viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu Parzival, kjer dobesedno navaja 'crni panter na šcitu iz hermelina', kar postane kasneje crni panter na srebrnem (belem) šcitu. Prva slovenska tiskana knjiga Katekizem je napisana leta 1550. V obdobju reformacije jo je napisal protestantski duhovnik Primož Trubar, ki velja za zacetnika slovenskega knjižnega jezika. Za slovenski knjižni jezik je izbral takratni ljubljanski mestni govor s primesmi dolenjskega in gorenjskega narecja. Prve natisnjene knjige v slovenskem jeziku so prišle na dom v sodih. Primož Trubar je moral svoje prevode Katekizma leta 1551 skrivaj prepeljati iz tiskarne v Tübingenu, sicer bi mu jih zaplenili. Slovenci smo dvanajsti na svetu prevedli Sveto pismo v svoj materin jezik – slovenšcino, in sicer leta 1584 je Sveto pismo v slovenšcino prevedel Jurij Dalmatin. Cebelarstvo je že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor. V Sloveniji cebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loci predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski cebelar Anton Janša je v zvezi s cebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Cebela je edina domaca žival, ki ni udomacena in se še vedno vede kot pred tisoc leti. Cebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4.000 let pred našim štetjem. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno 120.000 cebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! Staroslovenska medica sodi med najstarejše pijace na svetu. Potica je slovenska tradicionalna praznicna jed. Potico -zvit kvašen kolac, ki ga gospodinje nadevajo z orehi, makom, rozinami, razlicnimi zelišci, skuto, medom ali celo z ocvirki, najdemo po vsej Sloveniji ob vseh priložnostih. V zadnjih casih pa je potica postala tudi eden bolj prepoznavnih znakov Slovenije na najrazlicnejših mednarodnih državniških, kulturnih in športnih srecanjih. OPTIMIZEM Klekljanje cipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v rocnih delih, ima tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo. Najbolj znana je gotovo idrijska cipka. V Idriji je bila že 1876 ustanovljena cipkarska šola, dandanes pa tradicijo idrijske cipke obcani nadaljujejo z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim cipkarskim festivalom. Pocitnice v dolini reke Soce Kobarid je manjše grucasto mestece, ki danes ponuja mnoge turisticne dejavnosti. V preteklosti pa sta ga mocno zaznamovali tako prva kot tudi druga svetovna vojna. Na grozote vojn v soški dolini nas, poleg mnogih ostalin, spominja tudi italijanska kostnica, ki obkroža cerkvico Sv. Antona. Kobarid ima mnoge naravne znamenitosti, ki privabljajo obiskovalce v prelep košcek narave. Med najbolj znanimi je slap Kozjak, ki je s svojimi 15 metri pravi naravni biser in je najvišji slap, ki se izliva v reko Soco. Mogocni Krn z 2.245 metri nadmorske višine ponuja krasen razgled na dolino in sosednja gorovja. Kobarid bogatijo tudi mnoge druge znamenitosti, kot so: Kobariški muzej s prikazano vojno zgodovino soške doline, Napoleonov most cez reko Soco, Tonocov grad – arheološko najdišce in dokaz, da je bil Kobarid poseljen že v kameni dobi, zgodovinsko-etnološka zbirka Od planine do Planike, ki prikazuje pridelavo mlecnih izdelkov od zacetka do koncnega izdelka tako nekoc kot danes. V bližnji okolici Kobarida pa tece še reka Nadiža, za katero velja, da ima zdravilne ucinke. Nekaj kilometrov od Kobarida je najbolj zahodna tocka Slovenije – kraj Robidišce, ki ima dobro ohranjeno crno kuhinjo, v bližini je breginjski muzej z zgodovino krajev pod Krnom. Kobarid z okolico odlikuje tudi dobra hrana, restavracije vabijo na okušanje mnogih tradicionalnih jedi. Med najbolj znanimi jedmi v Kobaridu pa so še vedno kobariški štruklji, ki jih za sladico zna pripraviti vsaka kobariška gospodinja. Na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino teran. Pridelujejo ga iz grozdja sorte refošk, ki ima istrsko poreklo. Vinu teran dajejo njegove specificne karakteristike posebna kraška prst in podnebje. Po starih zgodovinskih zapisih so teran visoko cenili že v rimskih casih, pripisovali pa so mu tudi številne zdravilne lastnosti. Slovenci smo narod smucarjev. Prebivalci Blok so že pred davnimi casi izumili svoj model smuci, bloški smucarji pa so še danes ena vecjih slovenskih zanimivosti. Svoj smucarski znacaj pa smo Slovenci pokazali tudi v sodobnih smucarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smucarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji, posebej pa sta zablesteli tudi Tina Maze in Ilka Štuhec. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smucarskih skokih, Francija Petka in Roka Benkovica, ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje Primoža Peterko, ki sta se mu zdaj pridružila še Peter Prevc in Timi Zajc, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smucarskih skokih ali poletih v Planici. Tu sta še vas Drežnica pod mogocno goro Krn in rojstna vas pesnika Simona Gregorcica z muzejem v rojstni hiši na Vrsnem. Za šport in rekreacijo pa imamo kolesarske poti, raftanje, kajak, polet z padalom v tandemu. Organiziramo vam lahko tudi polet s helikopterjem do Triglava in nazaj. Skratka, pocitnice na Kobariškem so za vsak okus. Dializa poteka trikrat tedensko v dopoldanskih urah (prijave za dializo www.dializakobarid.si, telefon: 082051645) bivanje, ki ga subvencionira Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije, je v apartmaju Brnat*** (tel: 041400602) v središcu mesta Kobarid. OPTIMIZEM Cenik za dializnega gosta - Apartma BRNAT*** Apartmaja sta v centru Kobarida, v prvem in drugem nadstropju, na Krilanovi ulici 4. Bivalna enota je za dve osebi z dodatnim ležišcem. Po tem ceniku mora biti obvezno en gost dializni bolnik, da se upošteva spodnja cena. Apartmaja sta velikosti 40 kvadratnih metrov s kopalnico, kuhinjo, skupnim ali locenim ležišcem, zunanjo teraso, televizijo Siol, WiFi. Korišcenje po predhodni najavi Janez Drvaric, oziroma rezervaciji. Apartma je oddaljen samo 50 metrov od Dializnega centra Kobarid. Parkirni prostor je na bližnjem brezplacnem javnem parkirišcu. Cenik velja od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023, oziroma do preklica v dveh delih. Od 1. 5. do 31. 5 in od 1. 10. do 31. 10. 2023 Cena na eno nocitev za dve osebi je 65 evrov, DDV je vkljucen v ceno, turisticna taksa ni vkljucena. Za oprostitev takse je treba obvezno priložiti odlocbo o invalidnosti. Cena ne vkljucujejo turisticne in promocijske takse! Subvencionirana cena na noc je 39 evrov * Subvencionirana cena na noc je 42 evrov ** Od 1. 6. do 30. 9. 2023 Cena na eno nocitev za dve osebi je 70 evrov, DDV je vkljucen v ceno, turisticna taksa ni vkljucena. Za oprostitev takse je treba obvezno priložiti odlocbo o invalidnosti. Cena ne vkljucujejo turisticne in promocijske takse ! Subvencionirana cena na noc je 44 evrov * Subvencionirana cena na noc je 47 evrov ** *Velja, ce koristi nocitev tudi dializni bolnik, ki ima vsaj tri dialize v dializnem centru v Kobaridu. **Velja, ce koristi nocitev tudi dializni bolnik, ki ima vsaj dve dializi v dializnem centru v Kobaridu. 20 let dialize v Dializnem centru Murska Sobota >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Milan Osterc Obletnice so vedno nekaj, kar radi proslavljamo. Vsako obeležje ima svojo zgodbo, svoj cas in doživljanje. Janeza poznam že od prej, še preden je prišel na dializo. Ves cas najinega poznanstva sva se srecevala na dogodkih društva, vcasih tudi nakljucno v Murski Soboti med opravki, ki sva jih imela. Ko razmišljam o najinih 20 letih poznanstva, se pri obeležju tako dolgega casa zamislim tudi sam, kaj vse se je v tem casu zgodilo. Podobno je verjetno razmišljal tudi Janez. Vem, da je v casu pandemije preživljal hude case, z življenjem je bil na nitki, kot radi recemo, vendar je s svojo dobro voljo do življenja premagal tudi to. Mislim, da si Janez zasluži zahvalo za ves trud, ki ga je vlagal v društvo, in vsi skupaj mu želimo še na mnoga lepa leta. Za fotografiranje smo za kratek cas sneli tudi maske, da se nam vidijo nasmehi. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Lilija: Obiskal nas je Božicek >> BESEDILO: Metka Oset >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic Prihod Božicka je dogodek, ki se ga vsi veselimo, saj je krona vseh srecanj, okrašena z diamanti cudovitih prostovoljcev, clanov in otrok. Prostovoljci prispevajo svoj cas in voljo v dobrobit clanov in njihovih otrok, ki se vsako leto veselijo srecanja z dobrim možem. Žene specejo veliko razlicnega peciva, ki gre v slast mladim in malo manj mladim. Za iskrice srece v oceh pomocnik Božicka poišce za vsakega otroka primerno darilo, ga lepo zavije in oznaci z imenom. Drugi sodelujejo z donatorji za srecelov. To so darila za velike otroke. Poskrbijo, da so dobitki skrbno porazdeljeni in oštevilceni. Cez sto jih je in treba je narediti srecke. Prav vsaka je bila dobitna. Clani so radi segali v vrecko s sreckami. Z otroško radovednostjo so pogledovali v vrecke z dobitki. Predsednik društva Alojz Zinner se je dogovoril z vodstvom hotela Piramida, da so pripravili prijetno okrašeno dvorano in slavnostno pojedino. Nagovoril je clane, ki so se zbrali v velikem številu kot že dolgo ne. Nekaj prijaznih in spodbudnih besed je zbranim namenil tudi predsednik Zveze Milan Osterc. Dobro za brboncice in lepo za oci je kosilo še bolj teknilo ob prijetnih zvokih mladega ansambla. Glasba je vabila na plesišce. Nekateri so se v parih razgibali po plesišcu, drugi so rajali, tretji so raje zapeli znano melodijo. Za popestritev dogajanja so znanje v plesnih korakih in vihtenju palic pokazale mlade mažoretke iz Lenarta. Aplavzu za nepricakovan nastop so sledili komentarji navdušenja, predvsem moškega obcinstva. Zimske in božicne pesmice so zapeli otroci, ki jih je gospa Božickova kot izkušena dirigentka postavila v zborcek, da bi z njimi priklicali Božicka. Povedala jim je nekaj življenjskih »modrosti«, kot je ta, da otroci pridejo staršem kot strela z jasnega in da otroci niso poredni, temvec nevzgojeni. Pri tem je pomenljivo pogledala proti staršem. Le kaj jim je hotela sporociti? Bila je zelo gostobesedna in je izdala skrivnost, da si tudi onadva z Božickom želita imeti otroka… »Hohoho«, je nenadoma pri vratih zapel mož z belo brado, oblecen v rdece, imenovan Božicek. Otroške dušice so za trenutek otrpnile in se mu pocasi radovedno približale. Dobri mož jih je prijazno pozdravil. Zacelo se je. Mali srcki so utripali v velikem pricakovanju. S pomocjo gospe Božickove je razdelil darila in se z vsakim posebej fotografiral. Nekoliko zadržani so medtem zvedavo pogledovali, kaj so dobili. Veselje so pokazali kasneje, ko so pri mizah s sorodniki sprošceno pregledali darila. Prostovoljni fotograf Andrej je v objektiv ujel celotno dogajanje in poskrbel za spomine na nepozabno srecanje, kjer so se stkale nove vezi in utrdile stare. Prostovoljka Metka sem crno na belo dodala svoje videnje še enega uspešnega srecanja z Božickom. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB NEFRO: Novoletno srecanje >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Danijel Brezovar Novoletna srecanja v društvih, ki imajo dolgo zgodovino obstoja, so verjetno že kar rutina. V Društvu NEFRO, ki smo ga ustanovili pred dobrimi desetimi meseci, pa smo bili pred srecanjem kar v pricakovanju, kakšen bo odziv clanov in kako bo potekalo druženje. Tako smo se v soboto, 7. 1. 2023, ob 19. uri zbrali v Gostišcu Dolenjc. Z nekaterimi udeleženci smo se že spoznali na drugih dejavnostih društva, z nekaterimi pa smo se videli prvic. Vecer je potekal ob prijetnem druženju, pogovorih in vecerji, potem pa nas je eno uro s harmoniko, pesmijo in nastopom zabavala Valentina Kregel. V Gostišcu Dolenjc so se potrudili, da so pripravili pogostitev, ki ustreza ledvicnim bolnikom, na roke pa so nam šli tudi z ugodno ceno. Prijavljenih je bilo 26 clanov, zaradi bolezni in nepredvidenih dogodkov so trije clani odpovedali udeležbo, koncno število udeleženih clanov pa je bilo 23. Preden smo se poslovili, smo nazdravili novemu letu, skorajšnji obletnici ustanovitve DLB NEFRO: V Novem mestu zacetek fizioterapevtskih vaj med dializo >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Danijel Brezovar telesne aktivnosti. V ponedeljek, 13. 2. 2023, pa smo dializni bolniki Dializnega centra Splošne bolnišnice Novo mesto med dializiranjem zaceli s fizioterapevtskimi vajami. Najvecjo zaslugo za ta pomemben korak pri skrbi za dobro psihofizicno kondicijo dializnih bolnikov ima dr. Malnariceva, ki je prisluhnila pobudi Društva NEFRO in se dogovorila s fizioterapevti, ki so razumeli potrebe dializnih bolnikov in prilagodili svoje delovne obveznosti tako, da lahko izpeljejo vaje med dializo. Vaje potekajo od ponedeljka do cetrtka v obeh izmenah in se zacnejo kmalu po tem, ko smo bolniki prikljuceni na aparate. Za bolnike je zelo pomembno, da vaje potekajo pod strokovnim vodstvom fizioterapevtke, so prilagojene sposobnostim dializnih bolnikov in trajajo primerno dolgo, približno 20 minut. Dializni bolniki smo zelo veseli in hvaležni, da imamo možnost redne vadbe, ki bo dolgorocno pozitivno vplivala na naše pocutje in sposobnosti. Upamo in želimo si, da bi dober zacetek prerasel v trajanje in ta v tradicijo. DLB NEFRO: Prvi redni zbor clanov >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Danijel Brezovar V nedeljo, 26. 2. 2023, smo imeli clani Društva NEFRO svoj prvi redni zbor clanov. Dobili smo se v avli Osnovne šole Bršljin. Zbora se je udeležilo 25 clanov. Najprej smo imeli predavanje diplomirane fizioterapevtke Nine Kobe o pomembnosti redne telesne vadbe za dializne bolnike. Predavanje smo zakljucili s petnajstminutno vadbo, nato pa smo izvolili organe in sprejeli dnevni red. Obravnavali in sprejeli smo porocilo o delu, financno porocilo, porocilo inventurne komisije in porocilo nadzornega odbora. Nato smo izvolili dva nova clana Izvršnega odbora ter sprejeli program IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 41 dela za 2023 ter financni nacrt. Na koncu smo obravnavali in sprejeli spremembe statuta. Po zakljucku zbora clanov smo imeli okusno in dializnim bolnikom prilagojeno kosilo, ki so ga pripravili v šolski kuhinji. Prvi redni zbor clanov Društva NEFRO je potekal v prijetnem razpoloženju in sodelovanju, po kosilu, ob kavici pa smo se še zadržali še v prijetnem klepetu in se malo pred 13. uro poslovili. DLB severnoprimorske regije: Prednovoletno srecanje >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Matjaž Vidmar Spet je leto kar prehitro minilo in clani DLB severnoprimorske regije smo tudi tokrat praznicno razpoloženje delili na prednovoletnem zabavnem druženju z vecerjo. Srecali smo se v nedeljo, 11. decembra v hotelu Lipa v Šempetru. Srecanje smo ponovno izkoristili tudi za vsakoletno druženje clanov starejših od 65 let. Predsednica Marija Drnovšcek se je zahvalila sestram in clanom Izvršnega odbora Društva ledvicnih bolnikov severnoprimorske regije za njihovo uspešno delo in vsem udeležencem dogodkov, ki jih je organiziralo društvo. Z udeležbo bolnikov dobi namrec delovanje društva svoj smisel. V odlicno praznicno razpoloženje in še boljšo voljo sta nas spravila Suzana in Nejc, ki sta nam pripravila tombolo in darila za dobitke. Ob koncu vecera smo se razšli s prijetnim obcutkom, da smo preživeli lepo nedeljo, ter si zaželeli uspešnega sodelovanja in prijetnih skupnih trenutkov tudi v prihodnjem letu. DLB Pomurja: Na zakljucku leta 2022 >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Milan Osterc Clanice in clani društva smo se 10. 12. 2022 srecali v Oštariji Kovac na Melincih, da bi skupaj praznovali zakljucek leta 2022. Ceprav udeležba ni bila polnoštevilna, smo se pogostili in prijetno pokramljali. Leto 2022 je bilo dolgo leto, privajali smo se na nove izzive po pandemiji, še vedno je bil prisoten strah pred okužbami. Kljub temu smo bili prešerno razpoloženi in si zaželeli vse dobro v prihajajocem letu, tudi tistim, ki jih ni bilo na srecanju. 42 DIAGNOZA SMEH Zasoljeno, ki je dovoljeno >> BESEDILO: Milan Fridauer - Fredi >> KARIKATURA: Aljana Primožic Fridauer >> Policaji razmišljajo globalno, globijo pa lokalno. >> Ker je veliko pljuval po ljudeh, mu ni bilo treba nikoli pljuniti v roke. >> Ponujeno delo je zagrabila z obema nogama. >> Danes si že vsak biciklist domišlja, da poganja kolo zgodovine. >> Iz kamnov spotike se zidajo slepe ulice. >> Tisti, ki se igrajo z ognjem, bi morali vedeti, da je zgodba o Feniksu zgolj mit. >> Da posamezniki lahko živijo izborno, mora vecina živeti uborno. >> Je detomor, ce opica ubije cloveka? >> Nikar ne uci lacnega loviti rib z – dinamitom. [1] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende: Zum Stand inDeutschland und in ausgewählten europäischen Ländern, 2017. URL: www.bundestag.de/resource/blob/516746/1626054b26217e351195403f2f41661f/wd-9-022-17-pdf-data.pdf (2. 2. 2023) (v nadaljevanju: Deutscher Bundestag, DieCross-over-Lebendspende (2017)), str. 4-16 passim. Glej tudi Žnidaršic Skubic,Viktorija: CIVILNO MEDICINSKO PRAVO (Izbrane teme), Uradni list Repub-like Slovenije, Ljubljana 2018, str. 164. [2] Glej Žnidaršic Skubic, Viktorija: CIVILNO MEDICINSKO PRAVO (Iz­brane teme), Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2018, str. 164-165. [3] Uvodna dolocba (23) Direktive 2010/53/EU. [4] Denimo v Avstriji, Bolgariji, Estoniji, Italiji, Litvi, Španiji, Združenem kral­jestvu in na Nizozemskem, medtem ko je v Franciji to del Francoskega zakonika ojavnem zdravju (Code de la santé publique), na Madžarskem pa del Zakona o zdra­vstvu (Act CLIV of 1997 on Health). Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Leb­endspende (2017), str. 17-24 passim. [5] VZdruženem kraljestvu od leta 2006 krog darovalcev ni vec omejen. Dopus­tna sta tako altruisticno kot navzkrižno darovanje, ce so izpolnjeni drugi zakonskipogoji za darovanje med živimi. To preverja poseben organ: Human Tissue Author­ity. Glej Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 19-20. [6] Uradni list RS, št. 56/15 in 186/21 – KZ-1I. [7] Glej § 8 TPG in Bundesministerium für Gesundheit, Fragen und Antwortenzum Thema Organspende (Postmortale- und Lebendspende), URL: https://www.bundesgesundheitsministerium.de/themen/praevention/organspende/faqs.html (10. 2. 2023). Darovalec mora biti polnoleten in privolitveno sposoben, zdravnikpa mu mora pred odvzemom organa podati ustrezno pojasnilo o posegu ter oceniti,ali je primeren za darovanje. [8] Glej § 8 Abs. 1 S. 2 TPG. [9] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 10. [10] Das Bundesverfassungsgericht (BVerfGE), Beschluss vom 11. August1999 - 1 BvR 2181/98, URL: lexetius.com/1999,1720 (13. 2. 2023). [11] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 10. Glejtudi Besold, Andrea; Rittner, Christian: Über die Alternativen zur Lebendspendeim Transplantationsgesetz: Die Überkreuz-Lebendspende – warum nicht auchin Deutschland?, v: MEDIZINRECHT, vol. 23, no. 9, 2015, str. 504 in Weigel,Johannes: Grundzüge und Defizite des deutschen Transplantationsrechts, v: AK­TUELLE FRAGEN DES MEDIZINRECHTS, EIN OST-WEST-VERGLEICH(Hrsg. Spickhoff, Kossak, Kvit), Springer-Verlag GmbH Deutschland 2018, str.121. [12] Glej Greif-Higer, Gertrud et al.: Psychological conflicts between relativesduring the long-term course after successful living organ donation, v: TRANS­PLANTATION PROCEEDINGS, vol. 40, no. 4, 2008, str. 902-906. Avtorji podvprašaj postavijo predpostavko, da genetska in/ali tesna custvena povezanost medprejemnikom in darovalcem zagotavlja dobre zdravstvene in psihološke izide oz.da odlocitev o darovanju temelji pretežno na altruisticnih motivih. V raziskavi soavtorji ocenili dolgorocne odnose med darovalcem in prejemnikom (z intervjujipred in po presaditvi). Zaznali so vec problemov, med drugim stopnjevanje sporovmed zakonci po presaditvi ter družinske spore zaradi zavrnitve darovanja. [13] Stoecker, Katharina: ZUM NOVELLIERUNGSBEDARF DER GESET­ZLICHEN REGELUNGEN ZUR LEBENDSPENDE UNTER BESONDER­ER BERÜCKSICHTIGUNG EUROPÄISCHER UND INTERNATIONALER VORSCHRIFTEN, Universitäts-verlag Göttingen 2012, str. 93-94. [14] Glej § 17 in § 18 TPG. [15] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 10. [16] Prav tam, str. 12; Geisler, Linus S.: Überkreuz-Lebendspende – Sachstand, Rechtssprechung, Hintergründe, v: CHIRURGISCHE ALLGEMEINE, 2004, str.464 in Besold, Andrea; Rittner, Christian: Über die Alternativen zur Lebendspendeim Transplantationsgesetz: Die Überkreuz-Lebendspende – warum nicht auch inDeutschland?, v: MEDIZINRECHT, vol. 23, no. 9, 2015, str. 505. [17] Das Bundessozialgericht (BSG), Urteil vom 10.12.2003 – B 9 VS 1/01 R, URL: lexetius.com/2003,3240 (13. 2. 2023). [18] Stoecker, Katharina: ZUM NOVELLIERUNGSBEDARF DER GESET­ZLICHEN REGELUNGEN ZUR LEBENDSPENDE UNTER BESONDER­ER BERÜCKSICHTIGUNG EUROPÄISCHER UND INTERNATIONALER VORSCHRIFTEN, Universitäts-verlag Göttingen 2012, str. 94. [19] Bundesministerium für Gesundheit Referat Transplantationsrecht, Er-weiterung des Spenderkreises bei der Lebendorganspende – eine Perspektive fürDeutschland? Chancen und Risiken von cross-over-Lebendspenden, Poolspendenoder nicht gerichteten Lebendspenden in Deutschland, 2021. URL: https://www.bundesgesundheitsministerium.de/fileadmin/user_upload/BMG_Symposium_Ta­gungsband_bf.pdf, str. 22. [20] Leta 2018 je Susanne Reitmeier ustanovila združenje »Gegen den Todauf der Organ-Warteliste« (op. prev. »Proti smrti na cakalnem seznamu«), kjer sovzpostavili register, kamor se lahko prijavijo potencialni darovalci in prejemni­ki. Podatki so anonimni in strogo zaupni, s pomocjo algoritma pa se identificiraprimerne pare (ki se tkivno ujemajo). Tem se nato omogoci, da se spoznajo inrazvijejo zakonsko zahtevano »posebej tesno razmerje«. Za nadaljnje preiskavemorata oba para nato skupaj obiskati kliniko. Po preiskavah se oba para in njunizdravniki skupaj odlocijo, ali želijo nadaljevati z navzkrižnim darovanjem ledvic.Glej Bundesministerium für Gesundheit Referat Transplantationsrecht, Erweit­erung des Spenderkreises bei der Lebendorganspende – eine Perspektive fürDeutschland? Chancen und Risiken von cross-over-Lebendspenden, Poolspenden DIAGNOZA SMEH 43 Sestavil Edi Klasinc Kmetijski stroj Japonska znamka racunal­nikov Javni pisar Prilet VIdeo umetnica Šmid Filmska zvezda Otroška prožna ponjava ravno­težni kamencek Kraj pri Igu Brat (narecno) Lojze Lebic Januar 2023 Vas v obcini Sežana Tepec, Trep Ekološki papir Vnetljiv plin Fr. film. režiser Sincek, sinko Srbski politik Garašanin Bajtar, kocar Prostor v hlevu Slov. jeziko­slovec (Karel) Kroženje, obtok Kacji glas Maligna tvorba Eksplo­zivna snov Priprava za nošenje balerina (Jean) Skupek ježic Fagotist (Jože) Punkovska frizura Javen poziv, klic Afriška država Majhen rep Planinska kavka Cloveško blato Alfi Nipic Vlacenje Makedon. upornik Ledvica 2023 Duševno ugodje Bakterija Mleta pšenica Vodja menihov Model Daihatsuja Stara mama, babica Zobna prevleka Pisatelj Kapor Dalmat. Ancka Ceneno blago Iznaka­ženec, spacek Omelo z resami Branko Elsner Cestni zavoj, vijuga Desni pritok Savinje Levi pritok Save Bohinjke Sol ocetne kisline oder nicht gerichteten Lebendspenden in Deutschland, 2021, URL: https://www.bundesgesundheitsministerium.de/fileadmin/user_upload/BMG_Symposium_Ta­gungsband_bf.pdf, str. 11-13, in Reitmaier, Susanne: Die Überkreuz-Nierenle­bendspende als Chance; Cseh, Ágnes; Reitmaier, Susanne: Neue Initiative fürCrossover-Nierenspenden in Deutschland; Dr. Philippe van Basshuysen: ZurEthik der Crossover-Nierenspende, vse v: DIATRA - Fachzeitschrift für Nephrol­ogie, Transplantation, Diabetologie, 2-2020, DIATRA-Verlag GmbH, 2020. URL:https://crossover-nierenspenderliste.de/files/diatra2-2020-33-37.pdf. [21] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 13. [22] Digitalni interdisciplinarni simpozij Zveznega ministrstva za zdravje(BMG) z naslovom »Razširitev nabora darovalcev za darovanje med živimi -perspektiva za Nemcijo?« je potekal konec junija 2021. Bundesministerium fürGesundheit Referat Transplantationsrecht, Erweiterung des Spenderkreises bei derLebendorganspende – eine Perspektive für Deutschland? Chancen und Risiken voncross-over-Lebendspenden, Poolspenden oder nicht gerichteten Lebendspenden inDeutschland, 2021, URL: https://www.bundesgesundheitsministerium.de/filead­min/user_upload/BMG_Symposium_Tagungsband_bf.pdf [23] Glej 7. clen ZPPDCT. [24] Stoecker, Katharina: ZUM NOVELLIERUNGSBEDARF DER GESET­ZLICHEN REGELUNGEN ZUR LEBENDSPENDE UNTER BESONDER­ER BERÜCKSICHTIGUNG EUROPÄISCHER UND INTERNATIONALER VORSCHRIFTEN, Universitäts-verlag Göttingen 2012, str. 94. [25] Glej 4. clen ZPPDCT. [26] Kranenburg, Leonieke W. et al.: Starting a Crossover Kidney Transplan­tation Program in The Netherlands: Ethical and Psychological Considerations, v:TRANSPLANTATION, vol. 78, no. 2, 2004, str. 194-197. Na Nizozemskem jedarovanje organov, vkljucno z darovanjem med živimi, že dve desetletji urejeno v posebnem Zakonu o darovanju organov (t. i. Wet op de orgaandonatie). Ko greza darovanje med odraslimi osebami, ta ne vsebuje nobenih omejitev glede krogaoseb, med katerimi je le-to dopustno, kar pomeni, da je na Nizozemskem pravnodopustno tudi navzkrižno darovanje. [27] Darovalec lahko z darovanjem sicer pridobi koristi, kot so denimo veseljeob pomoci ljubljeni osebi ali obcutek samozavesti, vendar pride do tega v obehprimerih darovanja. [28] Poleg tega se nizozemski program navzkrižnega darovanja odvija vsistemu, v katerem se upoštevajo razlicni elementi izmenjave, denimo starostdarovalca in verjetnost uspeha presaditve. Tehtanja meril za izmenjavo ne oprav­ita darovalec ali prejemnik, temvec neodvisna agencija. Tako so izkljucene tržnesile, program navzkrižnega darovanja pa še naprej dopolnjuje obstojec programdarovanja med živimi. [29] V nemšcini ta nacin darovanja imenujejo Pool-Spende (Poolmodell I) oz.Lebendspende/Organpool-Austausch, v anglešcini pa list-paired (indirect) ex­change ali Living Donor List Exchange (LDLE). Glej Deutscher Bundestag, Zwis­chenbericht der Enquete-Kommission Ethik und Recht der modernen Medizin:Organlebendspende, 2005; URL: dip21.bundestag.de/dip21/btd/15/050/1505050.pdf (v nadaljevanju: Deutscher Bundestag, Zwischenbericht der Enquete-Kommis­sion (2005), str. 47. Glej tudi Price, David: HUMAN TISSUE IN TRANSPLAN­TATION AND RESEARCH: A MODEL LEGAL AND ETHICAL DONATION FRAMEWORK, Cambridge University Press, Cambridge 2009, str. 223-225 inHealth Council of the Netherlands, Living Donor List Exchange: an addition tothe Dutch living kidney donor programme? Advisory Report, 2007. URL: www.healthcouncil.nl/documents/advisory-reports/2007/03/26/living-donor-list-ex­change (14. 2. 2023). [30] Price, David: HUMAN TISSUE IN TRANSPLANTATION AND RE­SEARCH: A MODEL LEGAL AND ETHICAL DONATION FRAMEWORK,Cambridge University Press, Cambridge 2009, str. 223-225. Glej tudi Delmon­ico, Francis L. et al: Donor Kidney Exchanges, v: AMERICAN JOURNAL OFTRANSPLANTATION, 2004; in Health Council of the Netherlands, LivingDonor List Exchange: an addition to the Dutch living kidney donor programme?Advisory Report, 2007. URL: www.healthcouncil.nl/documents/advisory-re­ports/2007/03/26/living-donor-list-exchange (14. 2. 2023). Ta nacin darovanja naNizozemskem ni zaživel, saj ni skladen Zakonom o darovanju organov. [31] Deutscher Bundestag, Zwischenbericht der Enquete-Kommission (2005),str. 47; Price, David: HUMAN TISSUE IN TRANSPLANTATION AND RE­SEARCH: A MODEL LEGAL AND ETHICAL DONATION FRAMEWORK,Cambridge University Press, Cambridge 2009, str. 223-225. [32] Deutscher Bundestag, Zwischenbericht der Enquete-Kommission (2005), str. 47. [33] Prav tam. [34] Prav tam. Glej tudi primer Španije v: Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 23. [35] V nemšcini ta model darovanja imenujejo Poolmodell II oz. Ringtausch, vanglešcini pa je veriga darovalcev donor chain. Deutscher Bundestag, Zwischen­bericht der Enquete-Kommission (2005), str. 47. [36] Deutscher Bundestag, Die Cross-over-Lebendspende (2017), str. 5, glej opombo 8. [37] Deutscher Bundestag, Zwischenbericht der Enquete-Kommission (2005),str. 48-49. [38] Prav tam, str. 49. [39] Glej www.beckershospitalreview.com/quality/nation-s-longest-kidney­ transplant-chain-surpasses-100-donations.html (2. 2. 2023).