Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piže prof. J. Zidanšek.) 5. PrihodvAleksandrijo; vrtob kanalu; poulično življenje; Pompejev steber; Boromejke; cerkev sv. Katarine; 2 nadlogi. Afrika! Afrika! V ponedeljek 18. aprila zvečer smo se ji približali in začeli dihati njeno vročo sapo; mi smo si namreč hoteli najprej egiptovsko deželo ogledati in potem še le v Jeruzalem roraati; saj se mora tudi Egipt prištevati najslavnejšim in sv. krajem, ker Je tukaj nekaj let prebivala sv. družina in ker je v tej deželi izraelsko ljudstvo egiptovskim kraljem Faraonom nekdaj moralo hudo tlako delati, dokler ga ni Mojzes sužnosti rešil; zato smo se vstavili pri velikem pomorskem mestu Aleksandriji. Ker je že bilo tu sem naznanjeno, da se pripeljejo avstrijski romarji, zato nas je, Se kake pol ure pred mestom na morju, pričakal mal egiptovski parnik (lavda), ki ima stražiti pristanišče (luko) in tujim prihajajočim ladijam pot kazati; bili smo vsi na krovu naše ladije zbrani, da bi videli, kako nas bodo Afrikanci sprejeli: oba parnika (naš in aleksandrijski) se drug drugemu približata in vstavita; tam odvežejo čolnič, na kojega skoči po turško oblečen velik zamorec; v hipu je pri nas in spleže, naglo kakor veverica, na našo ladiio; naš poveljnik kaoitan se umakne in zdaj prevzame črni Afrikanec poveljništvo in nas varno pelje proti s tisučerimi lučmi razsvetljenemu mestu; od zadej nam pa še egiptovski parnik z električno lučjo v obsirno pristanišče posveti; tako; šele zdaj smo na nam odmerjenem kraju, kjer ostanemo še to noč, da ni treba pozno zvečer v mestu kvartirja iskati in ga še drago plačati. Za ogledanje aleksandrijskega mesta bil je odločen sarao predpoldan 19. aprila; s svojo prtlago nismo imeli pri izstopu iz ladije na suho zemljo nikakih sitnostij, ker vzeli srao zdaj seboj le najpotrebniše reči; vse drugo ostalo je na ladiji, ki je med tem časom (kar smo mi po Egiptu hodili), prazna t. j. brez romarjev plovila naprej v Port Sajd ob sueškem kanalu in nas tam počakala. V 40 kočijah, koje so bile za nas pripravljene, peljali smo se najprej skoz mesto na veliko posestvo bogatega Grka Antoniada; ta bogataš si je res nekak zemeljski raj tamkaj vstvaril: vinska trta tukaj bujno raste, lepe banane se šibijo pod obilnim sladkim sadjem, visoke palme se ponosno dvigajo proti nebu, vsa- kovrstne cvetlice in rože oveseljujejo človeško oko ltd.; zares rajsk vrt! Vrnili smo se v mesto po isti cesti, namreč vedno se vozeč tik tako zvanega Mahmudže-kanala, po kterem dobivajo mestni prebivalci sladko vodo iz Nilove reke; kakor sem sliSal, ga je kopalo 10 let 10.000 ljudi; na eni strani dolgega prekopa smo gledali kraljeve palače in krasne vile, na drugi pa silno uboge koče, ki so bolj podrtiiam podobne, kakor hišam. Aleksandrija še nima celo afrikanskega zoačaja, temveč nas v marsikterem obziru spominja na južno evropska mesta, ker tukaj se Evropa z Afriko in Azijo srečava; zato je tudi življenje po mestnih trgih in ulicah silno živahno in mnogolično, mnogo bolj kakor v drugih pomorskih mestih; tu se nahaiajo liudje vsakega plemena in vsake barve: začenši pri bledoličnem Evropejcu do svitlo črnega zamorca; prodajalci, postrežčeki, iznositelji iz parnikov, pomorščaki vseh narodov, rdeče oblečeni angleški policaji in vojaki, celo zakrite in zavite domaCe ženske, pa nališpane drzne Evropejke itd.; vmes Se potem cele vrste počasnih, s težkimi butarami obloženih kamel, jezdeci na brzih arabskih konjih ali pa na muhastih oslih, tovorni težki vozovi in elegantne kočije; ako si že zdaj mislimo, da se vse to giblje in meša s6 strašnim šumom, krikom in vikom, potem moramo reči: to je preve6 za naše dasi zelo radovedne o6i in za naša rahločutna ušesa; tukaj za nas ni prostora! Znano je, da se tukaj tudi rada zbira razna 6loveška smet in sodrga iz Evrope, ljudje, kojim bi ne bilo nobeno hudodelstvo prehudo in noben greh pregrd; gotovo, toliko uboštva in greha in propalosti vkup, ni lehko videti kje drugod. Mehemed Ali, pred 50 leti tamošnji mestni glavar je enkrat dal ve6 100 takih ni6vrednežev in vla6ugarjev na staro ladijo spraviti in potem vse vkup v morju potopiti; in vendar so dandanes Se iste slabe razmere, ako ne hujše kakor nekdaj. V starem veku in prvih krš6anskih 6asih bilo je to mesto zelo krasno in slavno; imena slove6ih krš6anskih u6enjakov, kakor Klement, Origen, Atanazij in dr. spominjajo nas na Aleksandrijo; a zdaj ni skorej ve6 najti nobenega ostanka stare lepote; kam je izginila zlata rakev Aleksandra Velikega? Kje so krasne pala6e rimskih cesarjev in zapeljive Kleopatre, slavni Serapejon, velikanska gledališ6a, paganski templi in krS6anske stolnice ? Nikjer jih ni ve6! Samo eden spomenik ostal je Se iz starih 6asov: Pompeiev steber, kterega smo si seveda blizu ogledali; mislite si: 20 metrov visok in dobra 2 metra širok, rde6 kamen stoji tukaj navpik na Sirjo podlago postavljen in moli proti nebu; torej spo- menik ni sestavljen iz ve6 kosov, ampak je samo e d e n kamen; visok, kakor znabiti stolp vaše iarne cerkve! Ko se je Napoleon I., slavni francoski cesar, v Egiptu vojskoval, si je dal vrh te sohe južino pripraviti; naj bo, če mu je le teknilo; nam drugim navadnim zemljanom tudi bolj na nizkein diši, 6e smo zdravi in pa — 6e imamo kaj. — Obiskali smo nadalje sestre Boromejke, ki imajo v samostanu ljudsko šolo in zavod za dekleta; v arabskem in nemškem jeziku so deklice lepo pozdravljale Jeruzalemske romarje, kar nas je veselilo; pa ni mi ugajalo, da se je preve6 poudarjalo nemštvo; saj nismo priSli iz Nem6ije, ampak iz Avstrije, kjer so Slovani v ve6ini. Kai pa je v Aleksandriji za nas kot kristjane in Slovence najbolj važnega in zanimivega ? Cerkev sv. Katarine! Ta sv. devica in mu6enica se je v Aleksandriji narodila in tudi umrla mu6eniške smrti; v njenem življenju je najbolj 6udno to, da je bila silno u6ena in modra; iz daljnih krajev so prihajali u6enjaki, poslušat in ob6udovat modrost 181etnega dekleta; po njeni smrti so pa angeli prenesli njeno deviško telo in pokopali na gori Sinaj, kjer je Bog dal Mojzesu 10 zapovedi. Cerkev sv. Katarine in pridružen samostan oo. Iran6iškanov, to je dandanes srediS6e krš6aflskega življenja v Aleksandriji; pridiguje in spoveduje se v tej cerkvi v arabskem, irancoskem, laškem, nemškem in nekai let sem tudi v slovenskem jeziku; nahaja se namre6 v mestu, ako se ne motim, okoli 2000 Slovencev, ki mnogo let niso imeli nobenega duhovnika, s kterim bi bili mogli govoriti v doma6em jeziku; zdaj je njihov dušni pastir o. Hubert Rant, fran6iškan, rojen na Kranjskem. Tudi slovenski zdravnik, dr. Pe6nik, rodom Korošec, se je tam naselil; pa v zadnjem 6asu je ta gospod, kakor se mi zdi, šel službovat v bolnišnico blizu Kajre; botel sem seveda ta dva gosp. rojaka obiskati, pa nista bila doma; odpotovala sta bila nekaj dni pred nami, §e z nekaterimi drugimi afrikanskimi Slovenci v sveto deželo; in res smo se pozneie ob 9. uri zve6er v Jerihi sre6ali in spoznali. Naj še omenim, da sta nas od tod naprej vedno zvesto spremljali dve nadlogi: prva, da nismo znali vseh jezikov, kar bi v teh krajih skorej treba bilo; najbolj koristno bi pa bilo na tempotovanju znati arabski jezik; druga sitnoba pa je bila z denarjem; na ladiji smo Se pla6evali z avstrijskim denarjem, v Egiptu z angleškim ali egiptovskim; v sv. deželi samo s turžkim; v Siriji tudi s francoskim; potem pa še vse te veljave v zlatu, srebru in niklu ali pa bakru; kdo bi imel žepov dovolj? zato so nas tudi v6asi goljufali, posebno armenski menjalci; sicer mi je pa itak malo mar bilo za tuj denar. Se nekaj Vam povem, pa bolj tiho, samo na uho: hotel sem si v Aleksandriji kupiti nov, širok, lehek klobuk, ki bi me naj vro6ine varoval; pa nikjer nisem mogel primernega dobiti, ker imam — preveliko glavo, 60 cm. v obsegu! Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (DaUe.) Hipoma objame s svojimi mehkimi rokami mlado deklico, kle6o6o pred njo, pritisne jo z nepopisno milobo dolgo in prisr6no na svoje srce ter gorko poljubi zopet nedolžno njeno 6elo; spregovoriti ne more, le tiho pošiija vro6e molitve proti nebu, naj blagoslovi Bog sam nje drago varovanko. In Marjetica? Sama ni vedela, kaj ji je; zdi se ji, da biva bolj v nebesih nego na zemlji. Svojim kipe6im 6utilom daje odduSka le tiho ihteč, seže po roki kralji6ini ter jo poljublja z gore6nostjo in spoštljivostjo. Saj ji je bila dana ve6ja sre6a nego tiso6erim njenim vrstnicam bodisi Se tako visocega stanu; to, 6esar bi si sama ne upala želeti Se v sanjah ne, bil je danes nje delež: že drugokrat po6ivala je ona, nekdaj toli za- puš6ena, zasramovana in zatirana sirota na ljubeznivem srcu tiste veli6astne gospe, ki je nosila krono sv. Ljudevita na svoji glavi ter bila h6erka in vnukinja mogo6nih cesarjev! »Majhna kraljica,* ki je bila po plemenitosti srojega srca in vzvišenem svojem mišljenju resni6no kraljica, dosegla je vrhunec svoje sre6e, ko jo je bila sama kraljica francoska s toliko ljubeznijo objela, poljubila in blagoslovila. Saj še niti slutila ni, kolika nesre6a se bliža dan na dan njenej visokej zaSčitnici in kako bode le prerano po6ilo nje blago srce v najbritkejših mukah in dušnih bolestih. «Kakšno srce! kakšno mišljenje, koje bi di6ilo kraljeve prestole!» zaSepeta Marija Antoaneta, ter rahlo privzdigne z desnico glavico mladenke v svojem naro6ji. A kmalu premaga z vso silo mogo6na 6utila, ki jo pretresajo ter pravi ljubeznjivo o6itajo6: «Marjetica moja, ni dobro ako povprašujemo le svoje srce, kadar se nam je odločiti. Ti si obljubo svojo storila brez pravega pomisleka, ko si bila tako razburjena, da niti vedela nisi, kaj delaS. Otrok moj, ali ti bode pa6 mogo6e, tudi izpolniti to svojo obljubo?* «0 moja kraljica, gotovo! Saj se je nisem niti trenotek skesala, in se je tudi nikoli ne bodem.» «Ali si pa tudi pomislila,* nadaljuje kraljica, da te tvoja obljuba za vselej prežene iz moje bližine? Ako se omožiS, prideš na moj dvor, ako pa ostaneS neporo6ena, ne morem te zaradi lastne tvoje sre6e vzeti k sebi.» «Veli6anstvo, dobro vem vse to. Oh, prav to je najve6ja žrtev vsega mojega življenja,» odvrne Marjetica s solznimi o6mi. «Ne bogastvo ne 6ast, niti nobena pozemeljska sre6a ni to, po 6em hrepeni moje srce. Pa bivati v bližini moje kraljice ter njej posvetiti celo svoje življenje, vse svoje slabe mo6i zastaviti v njeni službi ter edino le njej posvetiti vso ljubezen svojega srca, to se mi je zdelo vedno najve6ja sre6a, koji bi za-me nobena druga ne bila jednaka. A prosim odpuS6enja, Veli6anatvo, da govorim popolnoma resnico, Se visje mi je kralj nebeški in v njegovi službi in v njegovi ljubezni upam tudi najti zadoS6enie za vse, kar moram žrtvovati in kar iz vsega srca položim sedaj k nogam moje kraljice.» »Umeiem, h6erka moja!» re6e Marija Antoaneta z o6ividnim za6udenjem*'-dozdeva se mi, da si izvolila najboljSi del, ki fl odvzet ne bode. Pa tolaži se; ker ne moreS priti ti h kraljici, prihajala pa bode ona 6esto k tebi. Gospod sam mi je tebe izročil, zato ostanevi tudi združeni v življenju in smrti. A povej mi h6erka moja, kam merijo tvoje misli in želje, da lahko ukrenem vse, kar bi bilo morda potrebno.« Marjetica razloži s kraja nekoliko plaho, a kmalu z modro zgovornostjo o tem, kako si misli svoje prihodnje življenje. Besede njene bile so polne mladostnega navdušenja, 6udne ognjevitosti in polne svetega prepri6anja. Marija Antoaneta bila je za6etkom vsa iznenadena; ugovarjala je Marjetici ter ji razkrila prav resno raznoli6ne pomisleke in dvome; pa Marjetica bila je za vse pripravIjena, saj je že tolikokrat prevdarjala in premišljevala o vsem, kar utegne nasprotovati nienim težnjam. Vedela je torej kraljici vselej tako pametno, modro a vendar ponižno in krotko odgovoriti, da ji kone6no k vsemu pritrdi visoka gospa. Le jedna ovira se ni dala odstraniti. Marjetica še je bila premlada, da bi mogla samostojno voditi in urejevati kakovo sirotisnico. A ljubezen je znajdljiva. Marija Antoaneta jo namerjava poslati za dolo6en 6as v najimenitnejše sirotiSnice in otroška zavetiš6a, naj se priu6i vsega, 6esa ji bode treba v velikem poklicu, kojega si je izvolila. V dveh ali treh letih dosegla bode potrebno starost, do tega 6asa pa ho6e kraljica sama sezidati lepo poslopje ter ga oskrbeti z vsem potrebnim, da bode v njem nekdaj zadovoljna nje prednica — Marjetica — kakor tudi revne deklice, ki bodo tu bivale v sre6nem varstvu. (Dalje prihodnji6). Smešničar. K sedmi božji zapovedi. De6ek: »O6e, rokovico sem našel!« O6e: »Samo jedno?« De6ek: »Da! Na drugi je še mož sedel!« Ni6 ne maraj! Mihec lazi po blatu in re6e tovarišu, ki ga opazuje: »No Ciril6ek, zakaj ne greš k meni v lužo?« Ciril6ek: »Ne grem! Ko bi prišel blaten domov, pa bi me mama pretepli!« Mihec: »Ej kaj to! Jaz bom tudi tepen, pa ne maram ni6 za to!« Dobro }e zra6unil. O6e: »Povej mi, Pavlek, ali si se že u6il v šoli ra6uniti?« Pavlek: »Že, o6e!« O6e! «Izra6uni mi torej to! Dva voznika sta 8 km. narazen; oni, ki je spredi, vozi vsako uro 2 km počasneje nego oni, ki je zadi; — kje se snideta!« Pavlek: >V kr^miU