165 Glasnik SED 65|2 2025 * Tomaž Simetinger, dr. etnologije, asistent, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo; tomaz.simetinger@gmail.com. Društvene strani Tomaž Simetinger* Komisija za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listin 2025, ki jo sestavljajo Milan Trobič, Katalin Mun- da Hirnök, Špela Ledinek Lozej in predsednik Tomaž Simetinger, se je sestala 3. oktobra 2025. Obravnavala je pet prispelih vlog in soglasno odločila, da Jelka Pšajd prejme Murkovo nagrado, dr. Bojana Rogelj Škafar pa Murkovo priznanje. Ker pravilnik to omogoča, se je Komi- sija odločila za podelitev dveh listin, ki ju prejmeta Pust- no društvo Cerknica in Anže Habjan. Murkova nagrada Jelki Pšajd Murkova nagrada se podeljuje etnologinji in kulturni an- tropologinji Jelki Pšajd, muzejski svetnici in kustosinji Pomurskega muzeja Murska Sobota, za izjemne razisko- valne, muzeološke, znanstvene in strokovne dosežke, ki so pomemben prispevek k sodobni slovenski etnologiji. Njeno delo odlikujejo znanstvena poglobljenost, terenska natančnost, občutek za sočloveka in razumevanje etnolo- gije kot humanistične vede, ki povezuje raziskovanje, do- kumentiranje in odgovornost do skupnosti. Že več kot dve desetletji se Jelka Pšajd posveča razisko- vanju Pomurja, Porabja, Pohorja in Slovenskih goric. V središče svojega dela postavlja človeka v njegovem oko- lju, pri svojem delu pa izkazuje redko kombinacijo znan- stvenih metodoloških pristopov in osebne empatije. Njene raziskave zajemajo široko polje materialne in nesnovne dediščine: rokodelstvo in obrti, prehransko kulturo, kmeč- ka opravila, verovanja, praznike koledarskega leta in spo- mine posameznikov. Posebno pozornost namenja pode- želskim ženskam, njihovi vlogi v družini in skupnosti ter njihovemu prispevku k ohranjanju tradicije. Njeno terensko delo zaznamuje izjemna vizualna in do- kumentacijska natančnost. Ustvarila je bogat avdiovizual- ni arhiv s številnimi etnografskimi filmi in fotografskimi zbirkami. Naj jih nekaj naštejemo: • Counajo me remenkaš: Etnografski film o izdeloval- cu pisanic Hermanu Rajsarju (2007), • V Soboti ni tako slabega vremena, da mi ne bi mogle priti (2012), • Živeti z gozdom: Olcarji – trde roke in mehke duše (2014), • Gančki majoš (2016) in drugi. V Pomurskem muzeju Murska Sobota je sooblikovala številne razstave, s katerimi je etnološke teme približala javnosti in hkrati odprla prostor za razmislek o sodobnosti dediščine. Med najodmevnejšimi so Skrinje, Stenski pr- ti – dediščina mojih mame in babice, Radgonski mostovi (nagrajena z Valvasorjevo nagrado), Rokodelstvo – prete- klost, sedanjost, prihodnost in Pomanjkanje, zadostnost, izobilje z odmevno monografijo Lačni nismo bili, bilo pa je siromaštvo. Te razstave so izstopale po metodološki ino- vativnosti, občutljivosti do nosilcev znanja in interpretaciji kulturnih sprememb. Njeno raziskovalno delo je povezano tudi z Registrom nesnovne kulturne dediščine, kjer je sodelovala pri vpi- su vrste enot, med njimi Borovo gostüvanje (2012), Tra- dicionalno lončarstvo (2014), Priprava prleških gibanic (2015), Izdelovanje prekmurskih remenk (2015), Gančki majoš (2016), Brodarstvo (2016), Prekmurščina (2019), Priprava prekmurskih gibanic (2022), Priprava bučnega olja (2022), Tradicionalno čevljarstvo (2023) idr. S tem je omogočila trajno prepoznavnost praks, ki oblikujejo kul- turno raznolikost Slovenije. Bibliografija Jelke Pšajd šteje skoraj dvesto enot: znan- stvene in strokovne članke, kataloge, monografije, razstav- ne publikacije in filme. Njeno delo je dragocen prispevek k razumevanju identitete, družbenih sprememb in dedi- ščinskih procesov v vzhodnoslovenskem prostoru, hkrati pa bogati celoten korpus slovenske etnološke vede. S svojim raziskovalnim pristopom, vztrajnostjo in občut- ljivostjo za človeka Jelka Pšajd uteleša temeljno etnološko poslanstvo, in sicer spoštovanje vsakdanjega življenja in nosilcev dediščine, ki s svojimi zgodbami ustvarjajo ko- lektivni spomin skupnosti. Njeno delo presega muzejske in regionalne okvire ter se vpisuje med ključne prispevke sodobne slovenske etnologije. Zaradi zavezanosti k obsežnemu in poglobljenemu teren- skemu raziskovanju, vrhunskih strokovnih dosežkov, iz- jemne interpretativne moči in prispevka k ohranjanju kul- turne dediščine Slovensko etnološko društvo Jelki Pšajd podeljuje Murkovo nagrado. Murkovo priznanje dr. Bojani Rogelj Škafar Dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za ljudsko likovno umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju, je avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda (2024–2025), ki je eden vrhuncev njenega raziskovanja razmerja med podobami, predmeti in nacio- MURKOVA NAGRADA, PRIZNANJE IN LISTINE ZA LETO 2024/2025 Utemeljitve Komisije za podeljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listin Glasnik SED 65|2 2025 166 Društvene strani Tomaž Simetinger nalno identiteto. Razstava izhaja iz njenih dolgoletnih etnoloških premislekov o procesih, v katerih se iz dedišči- ne oblikujejo simbolne podobe naroda, ter o vlogi umetni- kov pri ustvarjanju in posredovanju teh podob. S projektom nadaljuje raziskovalno smer, ki jo je začrtala z razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom (2021– 2024), kjer je primerjala zbirke slovenske ljudske umetno- sti z umetniškimi deli skupine NSK. V novi razstavi se je posvetila umetniku Maksimu Gaspariju (1883–1980) kot ključnemu ustvarjalcu likovne podobe slovenstva v 20. stoletju. Gaspari je z motivi kmečkega življenja, šeg in navad ter prazničnih podob ustvaril tipizirane simbole na- rodne identitete, ki še danes živijo v kolektivni predstavi Slovencev. Razstavo je zasnovala kot muzejsko pripoved o nastajanju simbolne likovne identitete. V prvem delu prikaže Gaspa- rijevo življenjsko pot in umetniško zorenje, v drugem pa njegov odnos do etnografske dediščine. Ob predmetih iz zbirk SEM so predstavljene njegove risbe teh predmetov, kar razkriva preplet umetnosti in etnologije. Osrednji del razstave prikazuje motive pripadnostnih kostumov, svatb, čebelarstva, dedka Mraza in razglednic, zadnji del pa obravnava umetnikov vpliv na množično vizualno kulturo in likovni okus Slovencev. Ob razstavi je dr. Bojana Rogelj Škafar pripravila katalog z znanstvenimi prispevki in obsežen spremljevalni program, ki je razprl vprašanja o dediščini, narodni ikonografiji in sodobnih interpretacijah preteklosti. Razstava je doživela velik medijski in javni odziv, kar potrjuje njeno aktualnost in moč povezovanja umetnosti z vprašanji identitete. S tem projektom je dr. Bojana Rogelj Škafar pomembno prispevala k etnološki vedi in muzeologiji. Na inovativen način je pokazala, kako se z umetniškimi podobami obli- kuje, ohranja in preoblikuje predstava o narodu. Njeno delo združuje raziskovalno poglobljenost, muzejsko inter- pretacijo in jasno vizualno pripoved, ki etnološke vsebine približuje širši javnosti. Zaradi izjemnega strokovnega pristopa, raziskovalne po- globljenosti in velikega prispevka k razumevanju nacio- nalne identitete s pomočjo likovne umetnosti Slovensko etnološko društvo dr. Bojani Rogelj Škafar podeljuje Murkovo priznanje. Murkova listina Pustnemu društvu Cerknica Murkova listina se Pustnemu društvu Cerknica podeljuje ob 50-letnici organiziranega delovanja, in sicer za izjemen prispevek k ohranjanju in razvoju pustne dediščine ter dol- goletno delo pri utrjevanju prepoznavnosti enega najbolj znanih slovenskih pustovanj. Cerknica je kraj z dolgo tradicijo pustovanja, ki so jo do- mačini gojili že pred ustanovitvijo društva. Leta 1970 so ustanovili pustni odbor, po petih letih pa Pustno društvo Cerknica, ki je postalo gonilna sila sodobnega karnevala. Po ukinitvi litijskega karnevala je prav Cerknica prevzela vlogo enega bolj znanih pustnih središč v Sloveniji. Že prva leta društvenega delovanja sta zaznamovala inovativnost in močan lokalni značaj. Karneval je v povorke vključil domače like: Martina Krpana, coprnico Uršulo, žabe, zmaje in Butalce, ki so danes jedro prepo- znavne pustne podobe Cerkniškega polja. Pustno društvo Cerknica že pol stoletja uspešno ohranja in razvija nesnovno kulturno dediščino ter skrbi za medgene- racijski prenos znanja. Njegovo delovanje presega raven splošne zabave, saj je postalo oblika skupnostne identitete in humorja, s katerim domačini komentirajo družbene raz- mere. Leta 1999 je Cerknica postala članica Zveze evrop- skih karnevalskih mest (FECC), kar potrjuje njen ugled tudi v mednarodnem prostoru. Ob 50-letnici je društvo izdalo obsežno monografijo Točno okoli 12.32 in dokumentarni film Od pogreba do karne- vala, ki predstavljata bogato zgodovino, razvoj in pomen pustne tradicije. Oba projekta pomembno prispevata k do- kumentiranju in razumevanju etnološke dediščine notranj- skega prostora. S svojim neprekinjenim delovanjem, ustvarjalnostjo, sa- tiro, spoštovanjem tradicije in kolektivnim duhom Pustno društvo Cerknica uteleša bistvo pustnega časa. Njihovo delo je dragocen primer, kako se lokalna dediščina ohranja in posodablja v duhu časa. Za dolgoletno, predano in ustvarjalno delo na področju nesnovne kulturne dediščine Slovensko etnološko društvo Pustnemu društvu Cerknica podeljuje Murkovo listino. Murkova listina Anžetu Habjanu Anže Habjan že več kot dve desetletji pomembno prispeva k ohranjanju, raziskovanju in posredovanju kulturne de- diščine Krope. Čeprav po izobrazbi ni etnolog, njegovo delo izkazuje izrazito etnološko občutljivost, saj združu- je zbirateljsko, raziskovalno in interpretativno dejavnost, usmerjeno v razumevanje lokalne identitete in življenjskih praks kroparske skupnosti. Kot dolgoletni vodja zasebne muzejske zbirke Muzej- ska hiša Fovšaritnica sistematično zbira, dokumentira in predstavlja premično dediščino, fotografije in arhivsko gradivo, povezano z vsakdanjim življenjem in delom Kro- parjev. Njegova zbirka je postala pomemben vir za razi- skovanje lokalne zgodovine in etnoloških značilnosti že- lezarskega naselja. Habjanovo delovanje presega zgolj zbirateljstvo, saj s šte- vilnimi razstavami in projekti omogoča, da dediščina za- živi v sodobnem kontekstu. V Kulturnem društvu Kropa vodi sekcijo za raziskovanje humanistike in družboslovja ter ljubitelje kulture povezuje v raziskovalno skupnost, ki obravnava teme, kot so prehranska kultura, verske prakse, narečni govor in kolektivni spomin. Kot sourednik in avtor prispevkov v glasilu Vigenjc sode- luje z Muzeji radovljiške občine in pomembno prispeva Glasnik SED 65|2 2025 167 Društvene strani Tomaž Simetinger k dokumentiranju lokalnih etnoloških pojavov. Njegovi članki o prehrani, verskem življenju in družbenih spre- membah v 20. stoletju odražajo etnološki pristop, ki zdru- žuje terensko raziskovanje, arhivsko delo in interpretacijo nesnovne dediščine. Anže Habjan aktivno sodeluje tudi pri pripravi etnoloških prireditev (npr. Kovaški šmaren), ki povezujejo skupnost in omogočajo neposreden medgeneracijski prenos znanj in praks. S tem prispeva k ohranjanju živih oblik kulturne de- diščine in razumevanju njenega pomena v sodobni družbi. Z dolgoletnim prostovoljnim delom je ustvaril mrežo, ki povezuje ljubiteljsko etnologijo, muzejsko dejavnost in kul- turno umetnostno vzgojo. S svojim zgledom dokazuje, da je tudi neformalno, a strokovno utemeljeno delovanje lahko ključno za varovanje in razumevanje lokalne dediščine. Zaradi dolgoletnega in vsestranskega prispevka k razi- skovanju, ohranjanju in posredovanju etnološke dediščine Krope Slovensko etnološko društvo Anžetu Habjanu po- deljuje Murkovo listino.