GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 18. JULIJA 1988 Praznični pogovor s predsednikom skupščine »Vsako idejo je treba predeba-urati. preveriti v čim Širšem krogu, izpostavljena mora biti kritiki, da potem obvelja.« pravi novi Predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, ki smo ga. čeprav Predsednikuje šele dva meseca, ob prazniku občine prosili za nekaj vtisov o Kamniku in njegovih ljudeh. V naši občini se že nekaj let neredko obnašamo tako, kot da desnica ne bi vedela, kaj dela 'evica. Zaradi nerazumljivih nesporazumov (v katere se sam seveda tudi sučajno ne mislim poglabljati) je seveda največkrat trpel občan. Včasih imam občutek, da se vsi na vse razumejo v tem Kamniku, vsak bi rad pristavljal svoj lonček. In kakorkoli že je treba spoštovati vsa mnenja, seveda predvsem strokovna, bi za rešitev iz te slepe ulice rabili nekoga, ki bi znal narediti črto (ločiti pleve od semena!). Nekoga, ki bi znal tako udariti po mizi, kot je Veronika s pestjo udarila Po portalu Malega gradu (in pri ■cm zaklela ne le grad, ampak •udi mesto?!) Ta zakleti grad bi torej moral nekdo »odčarati«. Predvsem pa, ker se pogovorjava °b prazniku, ki je povezan z vstajo na Kamniškem, hočem poudariti, da bi se veljalo po tradicijah NOV zgledovati ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. Kje je tista borba za boljši jutri, poštena beseda, povedana v obraz, kje dejanje, ki sledi besedi, še preden jo dobro izrečeš...« - Kamničan ste in dolgoletni družbenopolitični delavec te občine; kaj je narobe in kaj bi bilo lahko po vašem mnenju bolje? »Vsekakor se v Kamniku ježimo največkrat zaradi prostora, Prometa in morda še neizkoriščenih možnosti v turizmu. Čimprej bomo morali urediti stvari pri Prostorskem planiranju, urbanizmu. Predvsem pa moramo delo na tem področju tako organizirati, da bodo občani v doglednem čadu dobivali dokumentacijo za vse vrste gradenj. Sicer je res, da Je delo v občinski upravi omalovaževano, delavci niso plačani kot je treba, prav zato pa morda svojo pomembnost dokazujejo z nekakšnim svojstvenim obnašanjem in vzvišanim ravnanjem z ljudmi. Tudi v upravi bi morali graditi socializem po meri ljudi. Pred kratkim je naši občinski upravi že uspel eden od takih poskusov. Ko se je zvedelo, da se bo podražilo obvezno zavarovanje za osebna vozila, so ustr upravne pisarne delale (ko »o vplačila veljala še po starem) tudi na neuradne dneve.« - Pa se bo dalo kaj narediti tudi na drugih področjih? »Veliki govori nič več ne krepijo vere v oblast. Ta se začne in neha pri občinskem referentu, ki ima neposreden stik s strankami. Sicer pa dva meseca, odkar sem nih pa trenutno šele 90 (to so individualne prošnje in prošnje krajevnih skupnosti, ki imajo voljo in denar, zbran navadno s samoprispevkom). Dela nihče praviloma ne sme začeti, dokler nima vse dokumentacije. Danes pa denar iz dneva -v dan propada. Tako obnašanje je zame do skrajnosti neodgovorno, zato narod občino nemalokrat upravičeno kritizira. Tudi ni čudno, da se ljudje v skrajni sili odločajo za črne gradnje. In če sami ne znamo zagotoviti normalnih pogojev za pridobitev dokumentacije, smo pravzaprav čisto navadni hinavci, če na take objekte pošiljamo gradbeno inšpekcijo.« »Nas bi aleja kamniških znamenitih mož, ki naj hi bila na travnati ploščadi pri vstopu na Mali grad, opozarjala na to, da mesto ne smemo prepustiti propadanju že zaradi spomina nanje?« tu, ne poslušam drugega kot jok in stok okrog prostora. Kritike na račun občinske uprave, na Zavod, ki pripravlja lokacijsko dokumentacijo. Sedanja organiziranost upravnih pisarn, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko, vsekakor ni dobra, ne daje zadovoljivih rezultatov, spremeniti jo bo treba tudi kadrovsko. Če nekdo želi vložiti svoje premoženje v gradnjo hiše, bi bilo razumljivo, da bi vse potrebne dokumente dobil vsaj v mesecu dni. Nekaj pritožb, ki jih dobimo na ta račun, rešujemo že na komisiji za vloge in pritožbe pri SO Kamnik. Na Zavodu imajo 229 naročenih lokacijskih dokumentacij, reše- - In kje še vidite pomanjkljivosti? »Predvsem je moj problem oziroma naloga, da na zadeve opozarjam, ne da jih sam rešujem (morda tudi napačno, nihče namreč ne ve vsega)! Glede gostinstva lahko rečem le eno - dokler bo ta dejavnost v Kamniku sesala denar ostalega združenega dela, bo še naprej vse propadalo. Mora se postaviti na lastne noge. Vključiti je treba tudi zasebni kapital. Sem za vse, kar prinaša dohodek. V mestu je tudi veliko prostora za ostale storitvene - zasebne dejavnosti. Pa kaj, ko je še vedno več praznih lokalov, ki s svojo zapuščenostjo zevajo "Kako malo turistov vidi to veličastno kapelico * prelepo okolico na Malem gradu. Upam, da °oni« razvaline na gradu čimprej toliko zaščitili, tfa bo objekt uporaben tudi za turizem. Koliko Prireditev (predvsem letnih, seveda) glasbenih, pa tudi gledaliških, če hočete, bi lahko naredili v tej Prečudoviti okolici Malega gradu.« »Promet? Cvetlično betonske prepreke ne ustavijo vsakogar. Prav gotovo bi morali imeti tudi večji nadzor nad tekoimenovanim stoječim prometom. Parkirišča so povsod problem, v Kamniku pa sploh, ko se hočejo vsi pripeljati do pisarn in hišnih vrat z avtomobili.« na glavne ulice in mečejo slabo luč ne le na lastnike hiš. ampak na občino kot celoto. Nekako bi bilo treba lastnike teh praznih lokalov podrezati tudi s plačevanjem davkov. In še nekaj naj omenim - zakaj pravimo, da je Kamnik nekakšna slepa ulita? Tudi zato. ker je toliko poudarjena privoščljivost (če je meni poginila krava, naj pa še sosedu). Zaradi ljudi, torej, in zaradi kadrovske zmešnjave. Obetajo pa se nam boljši časi. Tudi v Kamniku že nekaj časa vlada prepih. Zadnje garniture so vendarle prinesle nekaj novega vetra. Ljudje se morajo menjati, potrebno je več idej. kritike in čim manj avtarkič-nega vladanja.« - Socializem, pravimo, mora biti narejen po meri ljudi. Za turizem pa se večkrat sliši, da smo ljudje... »No, kakšnih korelaciji sociali-zem-turizem ravno ne bi delal. Kljub temu pa se moramo v Kamniku zavedati, da sta to edini perspektivi na našem koncu Slovenije. Ni da bi našteval vse turistične znamenitosti in naravne lepote, ki jih imamo. Možnosti kamniškega turizma vidim samo v tem. da se najde sposoben zasebnik (kot je bil pred leti, žal, pokojni Zorman). ki bi na osnovi kakovostne gostinske ponudbe turizem dvignil na staro raven. V mestnem jedru lahko turizem razvijamo predvsem z bogatejšo kulturno ponudbo. Vsem nam je verjetno jasno, kje so tiste zavore, da ni vse tako, kot je na senčni strani Alp. Žalostno je, da na primer za občinski praznik nagovarjaš gostince, da prevzamejo ljudsko veselje oziroma veselice, pa ni nobenega pravega navdušenja. Sicer pa bi bile v prelepem okolju (Mali grad!) kamniškega starega mesta lahko poleti kulturne prireditve večkrat v mesecu. Seveda na ta način, da se kuiturne prireditve (tudi z dodatno ponudbo, gostinstvom na primer) same preživijo, ne pa na materialni osnovi združenega dela, ki vedno finančno podpira te zadeve « Povejte še misel o občinskem praznovanju? »Občinskim praznikom in rezanju vrvic so po moje, vsaj za nekaj časa, šteti dnevi. Take in drugačne investicije naj bi počasi zaključevali, da končno enkrat resnično začnemo razbremenjevati gospodarstvo. Ni malo delovnih organizacij v naši občini, ki se z nadčloveškimi napori borijo za golo preživetje. In če ljudje delajo le še za kruh, se ne moremo pogovarjati o cestah, zdravstvenih domovih, poštah, ... pa če jih še tako potrebujemo. Sprijaznimo se z ugotovitvijo, da gre dejansko res le še za goli obstanek.« - Kako ste torej kot župan zastavili svoje delo? »Delo, ki ga sedaj opravljam, je zelo zahtevno. Če hočeš karkoli delati, moraš zadeve poznati, moraš biti vedno v dogajanju samem. Zato sem tudi šel po delovnih organizacijah. Tudi v rudniku, v jami sem bil. Ko to doži-viš, šele lahko razumeš delavca-rudarja. Če torej hočeš nekaj vedeti, moraš to spoznati tudi v praksi. To pa pri nas do sedaj skorajda ni veljalo. Vse preveč je še šarlatanstva, »odločanja na pamet«. ROMANA GRČAR Prireditve ob občinskem prazniku 19. JULIJ ob 19. uri slavnostna seja ob 95-letnici Planinskega društva Kamnik 22. JULIJ ob 8. uri odprtje poti spominov NOB pri Titanu, ob 11. uri odprtje bazena, ob 21. uri koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v Arboretumu Volčji potok 24. JULIJ ob 11. uri dan kamniških planin na Kokr-škem sedlu 25. JULIJ ob 17. uri odprti šahovski brzoturnir v prostorih Šahovskega društva Kamnik, ob 19. uri odprtje likovne razstave slikarja Lojza Kalinška v razstavišču Veronika 25. - 31. JULIJ razstava ročnih likovnih del učencev SOŠ 27. julij Kamnik v trgovini Center 26. JULIJ ob 11. uri ogled moderniziranega obrata tkalnice Svilanit Kamnik 27. JULIJ ob 9. uri odprtje pošte Bakovnik, ob 11. uri odprtje ceste Volčji potok-Rudnik, ob 11. uri ogled večnamenskega objekta za potrebe KS Volčji potok, ob 12. uri slavnostna seja Skupščine občine Kamnik v galeriji Repanšek v KS Volčji potok 30. JULIJ ob 9. uri turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku, ob 18. uri tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku Nova pošta bo odprta za praznik V manj kot devetih mesecih se je v naši občini »rodila« nova, bledorumena stavba, ki že na daleč kaže povezavo s poštarji. Gradbeno podjetje Graditelj jo je začelo graditi lani jeseni in končalo julija letos. Otvoritev bo prav na občinski praznik, 27. julija. Objekt sta zgradila naša občina (bolje združeno delo) in PTT Ljubljana. Kamniško združeno delo je prispevalo 70 odstotkov vsega potrebnega denarja (vsi še vedno niso poravnali svojih obveznosti!), PTT Ljubljana pa trideset odstotkov. Zgradba s poštnim uradom in paketnim oddelkom je prva faza te naložbe, druga bo omrežje, tretja pa telefonska centrala. Bodoči naročniki morajo od srede maja za prik- ljuček odšteti 1,500.000 dinarjev, kar vključuje tudi gradnjo omrežja. Prevzem paketov (za delovne organizacije) in poštni predali bodo odslej torej v novi pošti na Bakovniku, stara pošta v mestu pa bo le še poslovalnica za občane. Graditelj, ki je stavbo delal za trg, je iz predračunske vrednosti 1,17 milijarde dinarjev zaradi povečanja stroškov »prišel« na 2,59 milijarde dinarjev. Dodajmo le, da ima nova zgradba kljub vsemu neko pomanjkljivost - glede na to, da bo ob povečani zmogljivosti lahko sprejela tudi več strank, pa zanje ni najbolj poskrbljeno kar zadeva parkiranja. Pošta namreč nima svojega parkirišča. ROMANA GRČAR Ob občinskem prazniku vam čestitajo • občinske družbenopolitične organizacije • občinska skupščina • izvršni svet in • uredništvo Kamniškega občana Kamniški občan tudi letos v avgustu ne bo izhajal, naslednja številka bo torej izšla predvidoma sredi septembra. Avgusta bo zaradi dopustov zapito tudi uredništvo na Titovem trgu 9. Uredništvo Priznanja in nagrade ob občinskem prazniku Skupščina občine Kamnik je na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. julija 1988 sprejela sklep o podelitvi občinskih priznanj 1988: SREBRNO PLAKETO OBČINE KAMNIK BRONASTO PLAKETO OBČINE KAMNIK GASILSKEMU DRUŠTVU TUNJICE, za uspešno protipožarno delovanje pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja. Antonu IPAVICU, Zikova 3, Kamnik, za njegovo vsestransko uspešno delo v skupščinskem in delegatskem sistemu v občini, republiki in krajevni skupnosti. JANEZU CEVKA, Bistričica 10, Stahovica, za aktivno družbenopolitično delo v Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica. Ivanu GRIUCU, Levstikova 11, Kamnik, za uspešno delo na raznih področjih v krajevni skupnosti, občini in na ravni republike. GASILSKO DRUŠTVO TUNJICE Jk 3* lili Mariji-Mojci MALES, Podgor-je 2, Kamnik, za uspešno družbeno aktivno delo na področju izobraževanja in kulture ter v DPO na ravni občine. Francu POPITU, Jakopičeva 25, Kamnik, za uspešno vsestransko družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Vandi REBOLJ, Kettejeva 4, Kamnik, za uspešno delovanje v skupščinskem sistemu in aktivno družbenopolitično delovanje. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK TOZD GG KAMNIK in TOK GOZDARSTVO KAMNIK, za skrbno gospodarjenje z gozdovi v občini. OSNOVNI ORGANIZACIJI ZSMS ŠMARTNO, za vrsto let uspešnega delovanja na področju krajevne skupnosti. SUvestru BURJA, Nevlje 22, Kamnik, za aktivno delo v samoupravnih organih delovne organizacije in v krajevni skupnosti. Cvetki CVEK, Ljubljanska 3/a. Kamnik, za odgovorno opravljanje dolžnosti v delegatskem sistemu in organih DPO ter društev. Antonu PODJEDU, Godič 81/ c, Stahovica, za aktivno delo v samoupravnih organih DO. v delegatskem sistemu in v krajevni skupnosti. Mojci POZNANOVIČ, Zikova 3, Kamnik, za uspešno delovanje na področju kulture in izobraževanja ter aktivnost v DPO. Mariji STRMEC; Matija Blej-ca 10, Kamnik, za dolgoletno delo v samoupravnih organih VVO in delegatskem sistemu. Romanu TORKARJU, Nevlje 33, Kamnik, za delo v samoupravnih organih DO in posebno za aktivnost na športnem področju. Odbor za podelitev nagrad Toma Brejca občine Kamnik podeljuje NAGRADE ODBORA TOMA BREJCA ZA LETO 1988: TOMAŽU HABETU - za pomembne uspehe na glasbenem področju in bogatitev kulturno umetniškega dogajanja v Kamniku i k JANEZU NOGRAŠKU - za dolgoletno sodelovanje pri pihalni godbi Solidarnost Kamnik TINI ROMŠAKOVI - za pre-tanjeno in občutno posredovanje lepot naše kulture in civilizacije ★ ★ ★ Občinska priznanja in nagrade Toma Brejca bodo podeljena na praznični seji zborov občinske skupščine, 27. julija ob 12. uri v galeriji Repanšek v krajevni skupnosti Volčji potok. Na tej seji bodo podelili tudi državna odlikovanja: Anki Hubad, Ivanu Nograšku in Marti Žerko red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Maksu Humarju, Rozaliji Jagodic, Meliti Matičič, Francki Repnik in Ani Trobevšek red dela s srebrnim vencem in Mariji Jeglič in Kristini Jereb medaljo dela. Razširitev zaščitenega območja v Arboretumu Delovna organizacija posebnega družbenega pomena s področja kulture »Arboretum« v Volčjem potoku deluje na površini SO hektarov. Od tega je SO hak-tarov parka in 5 hektarov sistemske drevesnice z vrtnarijo. Ogromno je tudi parkovnega gozda; 38 hektarov ožjega parkovnega območja je bilo leta 1950 zaščiteno kot prirodna znamenitost. Arboretum se že od leta 1963, ko se je Biotehniška fakulteta objektu odpovedala, preživlja ta-korekoč z lastno gospodarsko dejavnostjo. Od vseh predvidenih dejavnosti pa se je v Arboretumu razvilo le drevesničarstvo in atelje za krajinsko arhitekturo s servisno skupino za urejanje parkov in ostalih nasadov - po naročilu strank, seveda. V zadnjem obdobju pa je poleg Arboretuma zaživel tudi moderni prodajni center, ki med drugim lahko gospodari tudi brez Arboretuma. Osrednji problem je ob skromni finančni ,pomoči republiških institucij bil in bo ostal vzdrževanje orjaškega objekta. Za to v Arboretumu potrebujejo najmanj dvanajst vrtnarjev in vodjo vzdrževanja parka. Zaradi čedalje večje kraje redkih rastlin pa bi po besedah bivšega direktorja Mihe Ogorevca potrebovali tudi paznika. Ta drevesni, cvetlični in gozdni park sodi med najlepše v Sloveniji. Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, je zato pripravil osnutek odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji potok za spomenik oblikovane narave, (delegati so ga sprejeli na junijski občinski skupščini),' s katerim bodo dopolnili, obnovili in razširili zaščito iz leta 1950. Ker je več kot 13 hektarov Arboretumovih površin v domžalski občini, bodo odlok! morali sprejeti tudi oni. Z leti je Arboretum postal pomemben tudi zaradi dendroloŠke zbirke več kot 3500 sistematskih enot lesnatega rastlinja. Za območje spomenika oblikovane narave bodo predpisali varstveni režim, ki bo prepovedal vsa tista dela in posege, ki bi lahko uničila, poškodovala ali razvrednotila spomenik. Zato bo prepovedano spreminjati vrtno-arhitektonsko zasnovo parkovnih površin, uničevati ali odstranjevati, poškodovati ali premeščati vrtno arhitektonske objekte in spreminjati ekološke razmere. Seveda bo možno s soglasjem obnavljati in popravljati objekte in naprave, postavljati luči. klopi, opozorilne table in urejati arboretumske zbirke. Strokovne naloge v zvezi z razglasitvijo bo opravljal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, raziskovalne in tehnične naloge ter redna vzdrževalna dela pa delovna organizacija Arboretum. V kamniški občini Arboretum dobi le odstotek potrebnega denarja, vse drugo si mora iskati širom po Jugoslaviji in Sloveniji. Z lastno dejavnostjo delovna organizacija največ prisluži v Kopru, Trbovljah, Novi Gorici, Tržiču in Ljubljani. Bivši direktor, diplomirani inženir Miha Ogorevec. ki je v tej delovni organizaciji preživel več kot četrt stoletja, in zato pozna tudi vse njene najbolj občutljive točke, je povedal tudi naslednje: Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na petek, da jim bomo smeti namesto na praznik, 22. julija, odvažali v četrtek, 21. julija. čisti anahronizem bi bil. da bi kolektiv še naprej iz lastnih sredstev in moči skrbel za Arboretum. Pomoč mu je potrebna. In to z jasno tendenco, da objekt preide pod okrilje Biotehnične fakultete ali SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti), kjer je njegovo pravo mesto. Dela. ki ga opravlja Arboretum v Volčjem potoku, ne opravlja še nihče drug. in dokler je tako. objekt edinstvene strokovne in kulturne vrednosti ne bi bilo modro prepustiti njegovi usodi. Nikjer v Jugoslaviji trenutno ni tolikšne zbirke različnih drevesnic in rododendrumov, ki že sedaj predstavljajo neprecenljivo vrednost. Potrebno je samo sprotno popolnjevanje in vključevanje Arboretuma v raziskovalne tokove Biotehnične fakultete ali SAZU.« R. GRČAR Praznovanje bo v Volčjem potoku Krajevna skupnost Volčji potok bo letošnji gostitelj slavnostne seje skupščine občine Kamnik. Tako častno dolžnost so v KS vzeli zelo resno in s posebnim zadovoljstvom. Verjamejo, da jim to pomeni prav za prav /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Odbor Poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge: dela dinarsko valutne blagajne 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke med pd), s končano V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj vodenje depoja 1 delavec za določen čas (nujnost opravljanja del), s končano V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 1 letom delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: . LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK, Tomšičeva 1, Kamnik. veliko priznanje za vse, kar so v tej krajevni skupnosti dosegli — in tega je veliko. Seja občinske skupščine bo 27. julija, na občinski praznik v Rudniku v Repan-škovi galeriji, pred tem pa si bodo gostje ogledali vrsto opravljenih del. Predsednik sveta KS Volčji potok Janko Škrjanec zatrjuje, da bodo krajani, 340 jih je, storili vse za dobro počutje gostov. Ob občinskem prazniku bodo izročili prometu rekonstruirano cesto (v dolžini več kot 1 km) Volčji potok-Rudnik, če se jim posreči še neka načrtovana akcija, pa pripravljaju še posebno presenečenje. Pred dobrim letom smo v našem glasilu pisali, da si krajani v tej KS želijo pridobiti lastne prostore, kjer bi tekle dokaj razširjene aktivnosti; gradnja je sedaj že v teku. Gradijo večnamenski objekt velikosti 8 x 12 m. Sestavljen bo iz dveh prostorov in sanitarij. Objekt bo služil vsem namenom, stoji pa na sredini med Volčjim potokom in Rudnikom. Denar bodo prispevali krajevna skupnost, in občini Kamnik in Domžale. Gostom bodo pokazali, kako daleč je gradnja in kaj bodo še napravili. Potekajo tudi aktivnosti za povečanje telefonije. Prijavljenih je 50 novih naročnikov, ki bodo ta- ko z denarjem, kakor tudi še z dodatnim vlaganjem omogočili uresničitev te zamisli. Podobna akcija teče za kabelsko oziroma satelitsko televizijo. Program razvoja v KS pa vključuje še več drugih zajetnih del kot so: - odvodnjavanje nekaterih travnikov zaradi dotoka zunanje vode - za del vasi mislijo električno napeljavo kablirati, del tega pa sb opravili že v pretečenem obdobju - zgradili so protipožarni bazen v Rudniku, velikosti okrog 40 m . V programu je še vrsta drugih zahtevnih nalog, ki so si jih v tej krajevni skupnosti naložili na ramena. Ob slavnostni seji občinske skupščine se bodo v Volčjem potoku lahko dostojno predstavili, hkrati pa jim to vliva novega poguma in Že se porajajo novi in novi načrti, ki jih krajani želijo uresničiti. Zagnanost in pogum, ki so ga pokazali že v dosedanjem delu, pa dajeta realno možnost za hitrejši napredek te po številu krajanov majhne, po prizadevanju in doseženem pa prav gotovo prekašajo marsikatero bolj bogato in vsestransko bolj razvito krajevno skupnost. Slika: Pogled na del KS Volčji potok STANE SIMŠIČ CA Svilanitova tehnološka prenova Zadnji dre leti so v Svilanitu večino denarja za investicije vložili v nove stroje. Tkalnico so popolnoma obnovili prav v zadnjem obdobju, zato bodo ob občinskem prazniku naredili nekakšen odprt dan za občane: 26. julija ob 11. uri si boste namreč lahko ogledali moderniziran obrat tkalnice v tej delovni organizaciji. »Naložbe v strojno opremo za modernizacijo tehnologije, s katero si omogočamo prestrukturiranje proizvodnje iz klasičnega frotirja na frotir iz enojne preje v zankah (valk frotir), danes prevladuje predvsem na zahodnem tržišču. V Jugoslaviji je naša delovna organizacija edini proizvajalec tega kakovostnega frotirja,« je povedal direktor Svilanita Matija Jenko. Posebej je poudaril, da je poleg strukturnih sprememb nujno slediti tudi ostalim zahtevam modne proizvodnje, ki zahteva sodobno opremo v vseh fazah obdelave. Svilanit se je že pred leti odlo- OBVESTILO OBČANOM Po sklepu odbora za razvojne in splošne zadeve Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik so se družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja, dopolnilni vir preživljanja in dodatek za pomoč in postrežbo od 1. 7. 1988 dalje zvišale za 40%. CENTER ZA SOCIALNO DELO KAMNIK čil. da tretjino svoje proizvodnje izvaža predvsem na zahodni trg. Prav zaradi te njihove dolgoročne poslovne odločitve, je tovarna prisiljena, da gre tudi s tehnološko opremo v korak z njimi. Sicer ne bi mogla zdržati v neusmiljeni borbi z novostmi, kakovostjo, roki in cenami. Kot rečeno, se v naši delovni organizaciji še kako zavedamo, kako pomembno je slediti tehnologiji v svetu. Zato smo že pred leti začeli z modernizacijo in imamo danes samo v obratu tkalnice frotirja, ki je kapitalno najbolj intenziven, od 108 že 88 najnovejših brezčolničnih tkalskih strojev za frotir, ki so sposobni za tkanje najzahtevnejšega frotirja,« je dejal Matija Jenko. Nova oprema je vsa uvožena, zanjo so dobili tudi nekaj tujih tri do pet letnih posojil. Sicer pa so tkalski stroji, snovalo, škrobilni stroj, barvni aparati, razni specialni šivalni stroji in ostala oprema za šivalnico in konfekcijo, ki so jo vključili v tehnološki proces proizvodnje frotirja v zadnjih dveh letih, stali 6,830.000 nemških mark. Največja Svilanitova naložba je bila vsekakor v tkalnici: 28 tkalskih strojev, ki so jih montirali lani in letos, je stalo kar 4,880.000 nemškihmark. Vendar pa jim sedaj stroji ne nudijo le tehničnih in tehnoloških izboljšav in možnosti, ampak je na njih sedaj kar za 60 odstotkov večja produktivnost. V veliki meri pa je zmanjšan tudi ropot, kar je torej tudi prispevek k humanizaciji dela v tkalnici, kjer so še vedno v veliki večini ženske. R. GRČAR Avtomat za robljenje po dolžini v šivalnici frotirja Avtomat za rezanje po širini v šivalnici frotirja Delikatesa je spet odprta Ta poslovalnica delovne organizacije Kočna je spet odprla svoja vrata in ponudila kupcem še bolj pestro paleto živil, ki bo zadovoljila tudi najzahtevnejši okus. Z adaptacijo so prostori bolje izkoriščeni, svetlejši in sodobnejši, kar je bilo po nekaj desetletjih dela v njih tudi že nujno potrebno. Kako so prenovo spremljale zaposlene trgovke in kako so dela potekala, nam je povedala poslovodkinja, Fanika Pavlic, ki smo jo najprej povprašali, če je bilo smiselno, da sije Kočna privoščila takšen izdatek? »Prav gotovo je ta naložba upravičena, pa tudi nujno potrebna, saj sta sanitarna in tržna inšpekcija že lani septembra postavili rok, v katerem smo morali obnoviti trgovino. Zamenjati smo morali vso dotrajano instalacijo, od kanalizacije, do vodovodnih cevi in električne napeljave.« - Vendar to še ni bilo vse? »Ko so mojstri ta dela končali, se nam je zdelo smiselno modernizirati tudi opremo, saj je trgovina le tako dobila izgled, ki smo J' ga namenili« - Vsa ta dela prav gotovo niso bila poceni? »Mislili smo, da bo 16 milijard zadostovalo, a ker se dela niso končala do 20. junija, kot je bilo planirano, bo verjetno tudi račun malce večji. Vseeno pa je mnenje vseh, da je bila adaptacija narejena v rekordno hitrem času, na zadovoljstvo nas in izvajalcev.« - Prodaja že teče in kupci spet odnašajo polne vrečke mesnih in drugih dobrot. Ali lahko pri vas sedaj kupijo še kaj, česar prej niste prodajali? »Posebnih novosti nismo uvajali, saj so prostori po kvadraturi ostali isti. Imamo pa zelo bogato izbiro sirov, med katerimi naj omenim le Hmezadova ovčji in kozji sir, potem pakirano perutnino in pa vse vrste mesnin. Po naročilu delamo sendviče, narezke in obložene kruhke, enkrat tedensko pa bo mogoče kupiti tudi francosko solato. Če omenim še aranžiranje daril, bo zaenkrat kar dovolj.« Ker imate zelo moderno kuhinjo z velikim kotlom, bi lah- Poslovodkinja Fani Pavlic Prijazne trgovke med dobro založenimi policami! ko začeli tudi s kuhanjem malic, morda enolončnic! »Mislim, da to ne bi bilo izvedljivo, saj nimamo prostorov, v katerih bi se dalo te malice použiti. Razmišljamo pa o tatarskem bifteku, ki bi verjetno šel dobro v denar. Počakati moramo le na odgovor sanitarne inšpekcije, če naša kuhinja ustreza vsem normativom. Mislim, da ovir ne bi smelo biti.« - Do sedaj sva govorila le o hrani, čeprav imate tudi bife, z veliko vrst pijač. »Številni gostje so že izrazili navdušenje, ker se pri nas dobijo napitki vseh vrst, primerni za vroče in mrzle dni. Drugače pa je prodaja pijač le na drugem mestu.« - Nisva omenila le še ene novosti, ki je bila vse do teh dni rak rana Titovega trga. Posredno je z njo povezana tudi takoimeno-vana »urinova ulica.« »Ja, res je. Pravega stranišča nismo imeli in zato smo bili vsi, ki imamo na trgu gostinsko ponudbo, deležni hudih kritik. Se je pa situacija močno izboljšala, saj smo iz majhnih sanitarij naredili večje, z ločenimi prostori za oba spola. Zato upam, da na naš naslov graje ne bodo več prihajale.« - Še misel za konec! »Vse nove in stare stranke so v trgovini dobrodošle, saj upamo, da so nas pogrešale, kot smo tudi mi njih. Obljubljamo jim dobro založenost in prijazno besedo, medtem ko so časi ugodnih cen, na žalost, že minili.« MATIC ROMŠAK Uspešen zaključek šolanja psov Obisk bolnišnice za pljučne bolezni na Golniku Konec junija so kamniški kinologi končali letošnji tečaj, ki je bil že sedmi Po vrsti. V soboto, 25. junija so na-"reč psi opravljali izpite; I. - tu mora Pes obvladati vaje poslušnosti, obram-"* in napada, daljšega sledenja, preskakovanja ovir (1 m) s predmetom; 1JPit B, ki vsebuje vaje poslušnosti, ?'edenja, vaje obrambe in napada, ter lžPit A, ki vsebuje vaje poslušnosti. • Tečaja sc je letos udeležilo 31 tečajnikov s psi, k izpitu pa jih je pristopilo '6 - trije so opravljali izpit [., 8 izpit ° in 5 izpit A. Ostali tečajniki so s šolanjem prenehali že sredi tečaja, ?li so menili, da pes zna dovolj in mu ^pit ni potreben ali pa da ni dovolj Pripravljen na izpit. Izpite je opravilo '4 psov, dva pa bosta izpit opravljala v jesenskem roku. Dobri rezultati iz-Pitov so prav gotovo rezultat 4-mcseč- nega uspešnega dela, zadnja dva tedna pred izpiti so se tečajniki dobivali skoraj vsak dan. Seveda pa se je potrebno s pspm ukvarjati tudi doma. V delo s psi pa je mnogo truda in svojega prostega časa vložil tudi vodja tečaja, ki je prav tako zaslužen za uspešno opravljene izpite Vsi tečajniki, ki so opravili izpite, bodo s šolanjem nadaljevali in kasneje opravljali izpit višje kategorije. S šolanjem psov pa delo kinološkega društva ni končano, saj njihovo delo ni le šolanje psov, temveč še mnogo drugega. Letos bodo organizatorji izbirne tekme za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Avstriji, izbirna tekma pa bo v soboto, 6. avgusta v Kamniku, o podrobnostih (čas in prostor prireditve) vas bomo obvestili preko plakatov in sredstev javnega obveščanja. MAJA Sredi junija so bili naravoslovno usmerjeni učenci 1. letnikov kamniškega SENŠRM-ja v spremstvu tov. Mrakove in tov. Lukanove na obisku in ogledu bolnišnice za pljučne bolezni na Golniku. Tam jih je sprejela dr. Mušičeva, katere glavna zasluga je, da takšni ogledi potekajo organizirano že več let. Namen predavanja o poljučnih boleznih, obiska laboratorijev, ordinacij in tudi bolniškega dela stavbe, je opozoriti na nevarnosti kajenja ob stvarnih primerih ter vplivati na mlade kadilce in posredno morda tudi na starše-kadilce. Na mnoge je realen prikaz de- loval šokantno, v splošnem pa preventivno. Učenci so bili z obiskom in novimi spoznanji zado-voljnči. Pozdraviti je. treba tudi dejstvo, da je pobuda prišla iz vrst zdravnikov (zahvala učencev in učiteljic dr. Mušičevi), kar je vsekakor zgled tudi za druge institucije, ki bi želele pomagati mladim. M. T. 5 □T Praznik krajevne skupnosti Šmartno V lepem, sončnem vremenu se je 10. julija ob 15. uri v Gradišču pri spomeniku zbralo kakih 80 ljudi, predvsem vaščanov in svojcev padlih ter predstavnika ZZB in mladinske organizacije. Zbrali so se, da počastijo krajevni praznik in 46-lctnico požiga vasi Gradišče. Mladinci in učenci OŠ Šmartno so pripravili kratek kulturni program, Silvo Osolnik pa je zaigral na harmoniko. Predsednik sveta KS je jedrnato orisal delo KS in med drugim dejal, da se imamo za uspehe v KS zahvaliti predvsem krajanom, ki sc v večini odzovejo na akcije KS in jih pozval, da kljub ne preveč ugodnim časom za gradnjo raznih objektov v prid KS ne smejo izgubijo voljo, kajti le s skupnimi močmi bomo KS spravili iz nerazvitosti. Med drugim je tudi pozval DPO k učinkovitejšim akcijam za zniževanje inflacije in dvig življenjskega .standarda, kajti naši kmetje, delavci in mladina se niso sami pripeljali v to situacijo Po proslavi so mladinci poskrbeli, da so se obiskovalci lahko odžejali. Vsem, ki so sc udeležili proslave, se zahvaljujemo, naslednje leto pa se spet dobimo v Gradišču. KK SZDL Šmartno V Črni so praznovati V KS Črna so v nedeljo, 10. julija, slovesno praznovali krajevni praznik. Že zjutraj so se. začeli zbirati krajani, ki so ob desetih krenili na pohod v spomin enainpetdesetim ustreljenim talcem med drugo svetovno vojno. V spomin žrtvam, ki so bile devetega julija dvainštirideset ustreljene na Volkah v vasi Potok, so letos pohodniki položili cvetje na spomenik padlim in začeli svjo pot do krajev s partizansko tradicijo: iz Črne se je nadaljeval preko Zavrha, na Kališc, nato do Podloma, vse do Gozda, kjer se je ob dveh popoldne pričela osrednja proslava ob prazniku krajevne skupnosti. Na proslavi so med drugim sodelovali pevci Moškega pevskega zbora Svoboda iz Črne in učenci podružnične šole Gozd. Praznik je primerna priložnost, za oceno delovanja krajevne skupnosti, pregled prehojene poti in trezno postavitev načrtov za bodoči razvoj kraja. Zato smo se o vsem tem na kratko pogovorili z Jožetom Galinom, predsednikom KS Črna. »Naša KS je precej majhna, a obenem zelo razgibana in hribovita, tako da imamo, skoraj bi lahko rekli, večne probleme s cestami. Zato smo že dosedaj in bomo tudi v bodoče skrbeli, da bi bile cestne povezave z dolino, torej s Kamnikom, čim boljše. V ta namen stalno vzdržujemo ceste, v planu pa je tudi avtobusna čakalnica. Večji del stroškov pa trenutno predstavljata cesta do Požarič, edine kmetije v KS, ki še ni dostopna z avtomobilom, in dokončanje ceste na Gozd. Za slednjo še zbiramo dokumentacijo in urejamo lastninske zadeve. vendar pa upamo, da bomo z deli lahko pričeli že v letošnji sezoni. Ta cestni odcep bo dolg približno 1,5 km. Dela na cesti do Požarič pa so se že pričela in ko bo odcep končan, bo to pomenilo nova dva kilometra cest v krajevni skupnosti. Letos smo tudi rešili probleme preskrbe z vodo na Gozdu, končali smo vodovod in izvedli šest novih hišnih priključkov. Že lani pa smo predali svojemu namenu vodno zajetje, ki bo ob predvideni potrošnji vode najmanj deset let brez težav polnilo naše vodovodno omrežje. Seveda pa gledamo tudi naprej in si marsičesa želimo. Tako bomo z novo pošto na Bakovniku tudi v Črni rešili problem telefonskih priključkov. Kraj je bil do sedaj namreč praktično brez telefona! Želimo si tudi kabelsko televizijo, saj skoraj v vseh gospodinjstvih le s težavo lovijo TV signale, enega največ dveh programov. V planu imamo tudi razširitev pokopališča na Gozdu, radi bi zgradili večnamnski prostor ob šoli, skratka dela nam zagotovo ne bo zmanjkalo! Brez udarniških ur in prizadevnosti krajanov pa tudi v bodoče ne bo šlo. Če bomo namreč še naprej stvari vzeli resno in jih poskušali predvsem s svojim delom reševati, bo vse lažje!« To so torej rezultati, na katere so v Črni še kako ponosni, hkrati pa se zavedajo, da v sedanjih težkih časih največ pomeni pridna roka in obilica dobre volje, s katero so že in še bodo rešili marsi-kak problem. JANEZ BALANTIČ Filatelistična razstava v novi pošti Tudj kamniški filatelisti bodo dostojno sodelovali ob otvoritvi nove kamniške pošte. Pripravili bodo posebno zanimivo razstavo o razvoju in delovanju poštne službe. V novem poštnem poslopju bodo postavili več vitrin in pokazali veliko zgodovinskega poštnega materiala, zanimivega za obiskovalce. Razstava bo odprta od 27. julija do vključno 30. julija. Obiskovalcem bodo na ogled številne zanimivosti: od poštnih žigov, do zbirke znamk, kuvert in tudi delni opis poštnega poslovanja v Kamniku. Posebno zanimiv je odtis žiga iz leta 1851. Kamniški filatelisti želijo s to razstavo ustreči občanom in prikazati pomen sistematičnega zbiranja razstavnega materiala. Zanimive bodo zlasti stare znamke. Ob tej priliki želijo opozoriti tudi na avtorja-oblikovalca prvih znamk pri nas, Ivana Vavpotiča, KAKO GNOJITI... Popoln uspeh zagotavlja kokošji gnoj po zmerni ceni. Vsak torek in četrtek, od 6. do 16. ure ga nalagamo na vaše vozilo v farmi Duplica. Po dogovoru ga dostavimo tudi do vrta ali njive. _ JATA - Duplica čigar ime nosi filatelistično društvo v Kamniku. Sicer je kamniško filatelistično društvo nadvse delovno, prizadevno in uspešno. Redno skrbijo za novosti, skrbijo za izmenjavo znamk, pa tudi za popolnitev zbirk, ki jih posamezni člani imajo. Odprtje novega poštnega poslopja in začetek dela v novih sodobnejših prostorih navdaja vse filateliste z upanjem, da se bo sodelovanje med filatelisti in pošto še razširilo ali ostalo vsaj enako dosedanjemu. V prihodnosti pa filatelisti želijo zbrati vso dokumentarno gradivo in prikazati potek celotnega razvoja pošte na Kamniškem, od prvih začetkov do današnjih dni. Tu bo potrebno veliko sodelo<. a-nja in pomoči, zlasti pri zbiranju dokumentarnega gradiva in seveda tudi pri sistematični obdelavi in končni predstavitvi javnosti. Upajo, da bodo v tem prizadevanju uspeli, čeprav se zavedajo, da je to naporno in trdo delo. Filatelisti Kamnika se s to razstavo tudi uspešno vključujejo v praznovanje občinskega praznika. STANE SIMŠIČ 3 Poletje, dopusti, morje... Vsako poletje prihaja do velikih selitev, zlasti v smeri morja. V hudi vročini se ljudje želijo osvežiti v morski vodi, nekateri zahajajo v gore, tretji ostajajo doma. da v času letnih dopustov postorijo najnujnejše, nekateri pa bi radi odšli, pa jim preplitek žep tega ne dopušča. Kako bo letos z dopusti pri astronomsko visokih cenah hotelov in tudi ob siceršnji draginji, smo hoteli zvedeti kaj konkretnejšega od naključno vprašar '■ krajanov. Dobili smo take odgovore: Irena in To Smolnikar, iz Kamnika, zaposlena, s tremi otroci starimi 7, 2. 5, Ifit in 8 me- secev, pravita; »Na dopust gremo v Bohinj, v brunarico, last organizacije, kjer je eden od naju zaposlen. Za uporabo prostorov bomo plačali 200.000 din. kuhali pa si bomo sami. Veliko potrebnih reči bomo vzeli s seboj tudi Z domačega vrta. Le tako si lahko privoščimo nekaj dni dopusta vsako leto. V Bohinj ali na morje odhajamo zaradi zdravja otrok. Prejšnja leta smo šli na morje, letos za spremembno v bližino gora. Ne vemo pa. če si bomo drugo leto še lahko privoščili tak dopust«. Tatjana in Lucian Zgajnar, iz okolice Kamnika. zakonca z enim otrokom: »Letos gremo na dopust v Špino pri Umagu za Bazen odprt konec julija 10 dni v koče. ki so last podjetja. Hrano si pripravljamo sami. zato dopustujemo relativno poceni. Gradiva lastno hišico, zato si drugačnih počitnic ne bi mogla privoščiti. Denar morava varčno obračati. Upava, da si bomo tudi za v naprej prislužili vsaj teden dni dopusta ob morju«. Slavka Vavpjtič z 10-letno hčerko Sento. samohranilka iz Kamnika, pa pravi; »Na morje bova šli dvakrat po K) dni. v Uliko pri Červarju in Finido pri Umagu. Čeprav je cena višja od preteklega leta, si zaradi zdravja morava to privoščiti in bova dopustovali v kampu. Bova pa zato kasneje nekoliko bolj varčevali. Veseliva se lepega vremena in toplega morja.« Jože Mandekič, 4-članska družina, vsi zaposleni, po poklicu šofer v Kočni Kamnik. Otroka sta že odrasla in gresta po svoje na dopust. Z ženo do-pustniške dni izrabiva za obisk mojega rojstnega kraja na otoku Pagu. Tako greva vsako leto domov na obisk in tudi na morje. Zaenkrat si tak dopust lahko pri- voščiva. Veseliva se srečanja s svojci in r.va kar zadovoljna z materialnimi prilikami. Le. da bi tako ostalo, pa če ho treba pas še nekoliko zategniti. Urša Osolnik. iz Kamnika, končala osnovno šolo. »Na dopust ne bom šla. Nimam denarja, pa tudi starši ne morejo toliko prispevati. Letos bom kar doma. za nekaj dni pa bom odšla na obisk k prijateljici v Avstrijo. Ker nisem uspela z vpisom na šolo zaradi prevelikega števila prijavljenih, že iščem vsaj začasno zaposlitev. Tako bi si prislužila nekaj denarja za osebno porabo. IVlinka Durakovič, zaposlena, samska iz Kamnika. »Na morje grem vsako leto v Ulcinj ali črnogorsko primorje za 10 do 14 dni. Letos, kolikor bo pač denarja, je nekoliko težje od zadnjih let. Cene so bistveno večje. Zame je morje bolj zanimivo in romantično, tam je več zabave, čeprav rada zahajam tudi v hribe. Dopusta imam 19 dni in prehitro skopni, pa tudi denarnica je preveč tanka.« Mokremu užitku, z.i katerega smo bili Kamničani lani prikrajšani, se bomo lahko predali že konec julija: bazen bo namreč odprt 22. julija. Delavci Graditelja so ga začeli obnavljati že junija lani; bazen so razširili na olimpijske dimenzije, obnovili so še otroški bazen, naredili nove sanitarije. V smeri pruti avtokampu ob kopališču pa so prestavili tudi žično ograjo in s tem pridobili nekaj sto kvadratnih metrov površine. Investitor del je bilo Komunalno podjetje Kamnik. Osnovna cena. ki jo je izvajalec določil ob začetku del, se je iz 86 milijonov povzpela (tudi zaradi dodatnih, nepredvidenih de!) na 180 milijonov dinarjev. K nepredvidenim delom pa spada vse, kar ni bilo le gola obnova školjke bazena: razširitev na olimpijske dimenzije, ureditev okoli, izgradnja novi' node : rij, obnova dv\ jda vo... rjavel in popravilo zamasi, Kanalizacije. Narejen je bil tudi tuš ob vstopu v bazen. Predsednik gradbenega odbora Marjan Urh je povedal . za prihodnjo sezono načrtuj, *e montažo naprav za sončno ogrevanje vode in gradnjo treh novih teniških igrišč ob bazenu, kjer so s prvimi gradbenimi deli že začeli. Dokončno ureditev kopališča z njegovo okolico pa bodo opredelili v ureditvenem načrtu, ki so ga naročili za športni park ob Nevljici. Ob otvoritvi bazena, 22. julija, naj bi bila odprta tudi poletna okrepčevalnica, ki jo bo vodil član ža' skoraj zamrlega kamniškega piavalnega kluba. R. GRČ AR *>'m>' Vavpetič Jože Mandekič Urša Osolnik Minka Durakovič Obvestilo Iz sekretariata župana mesta Celovec so poslali program tečajev za študij nemščine v letošnjih počitnicah, ki bodo potekali v več krajih v Avstriji, (Celovcu, Porečah, Badkleinkircbeimu) vodila pa jih bo skupina posebej izšolanih učiteljev in didaktikov. Tečaji so popestreni z raznimi prosto časnim i dejavnostmi. Informacije: Sprachkursburo »De-utsch in Osterreich«, Universitat flir bildungstvissenschaften, Uni-versitatsstrase 65, A-9020 Kla-genfurt, Austria, telefon 0463-24-180 od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. • S skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine Ali bomo plačevali vsi ali pa nobeden 75 let Filipa Železnika iz Špitaliča Kdo ne pozna Filipa Železnika iz Špitaliča 15, ki je vedno skromno nekje v ozadju, pri delu pa vedno med prvimi. Tak je bil vse svoje življenje, tak je tudi še danes, čeprav je maja ie dopolnil 75 let dolgo življenjsko pot. Nikoli ni varčeval pri naporih, če je bilo potrebno storiti to in ono za koristi kraja ali širšega območja. Filip Železnik sc je rodil 21. maja 1913 v kmečki družini. V Špitaliču je obiskoval osnovno šolo in sc kasneje zaposlil pri cestnem podjetju in opravljal ves čas zahtevno in izredno naporno delo cestarja. Tega dela ni nikoli menjal. Kar ni se mogel odločiti za kaj drugega. Cesta mu je prirasla k srcu. Ni se ustrašil ne vročine nc dežja, tudi sneg in mraz mu nista mogla do živega. Vedno je bil na delovnem mestu in vzdrževal cesto v dobrem stanju. Odgovarjal je za odsek od Motnika do Tuhinja. Makadamska cesta, polna prahu, ni bila vedno prijazna z njim. Dokajšen promet je cesto sproti uničeval, a Filip je vztrajno garal, tako da je bila cesta vedno solidno vzdrževana in normalno prevozna. Kasneje, ko je bila cesta modernizirana in asfaltirana, se je spremenilo na bolje. Filip je bil cestar polno delovno dobo, vse od začetka do konca, razen v času njegovega odhoda v partizane. Z ženo Tončko sta si ustvarila družino. Družno živita že 48 let. Trije fantje in dve dekleti, so napolnili hišo. Danes so vsi preskrbljeni. Filip je kot domačin dobro poznal kraje v okolici in sc je v času NOB odločil za odprt boj proti sovražniku. Odšel jc v par- tizane 1943. Bil je v Slandrovi brigadi kot borec in kurir. Častno je opravil svojo dolžnost in še danes se rad sreča z nekdanjimi soborci. Za to sodelovanje Je prejel medaljo in orden za hrabrost. Takoj po vrnitvi iz vojske je nadaljeval svoje poklicno delo, pri tem pa je bil močno angažiran v delu vseh organizacij v Špita-liču. Dalj časa je bil predsednik borčevske organizacije Motnik-Špi-talič, bil je 12 let predsednik kmečke zadruge. V krajevni skupnosti Špitalič je bil šest let predsednik sveta. Neumorno je deloval tudi v delu drugih organizacij in društev. Je predsednik odbora Rdečega križa Špitalič. uspešno opravlja pa še vrsto drugih dolžnosti. Kot predsednik društva upokojencev Motnik-Špitalič je zelo marljiv. Skupaj s sodelavci uspešno vodijo to upokojensko organizacijo. V svoje vrste so uspeli vključiti skoraj vse upokojenec tega predela. Z ljudmi zna vzpostavljati stike, zato mu zaupajo in ga cenijo. Poleg vojaških priznanj mu je občinska skupščina Kamnik, dodelila tudi bronasto in nato še srebrno plaketo. Prejel je tudi več drugih priznanj za medvojno in povojno delovanje. Slavljencc je bil in je še danes napreden član naše družbe in čeprav ga danes zdravje v celoti ne uboga, ne odjenja pri delu. Problemi, ki sc z njimi spopadamo sedaj in jih premalo uspešno rešujemo, bi bili po njegovem mnenju hitreje rešljivi le. če bi vsi zavihali rokave. Vsi od baze do najvišjih vrhov. Filipu krepko stiskamo roko tudi njegovi sodelavci in prijatelji ter mu želimo še veliko lepih dni. STANE SIMŠIČ Delegati vseh zborov občinske skupščine so na svoji zadnji seji sprejeli priporočilo občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice,ki predlaga izvršnemu svetu, da r bodoče pri načrtovanju tako imenovanih občinskih investicij preučijo tudi možnost drugačnega načina združevanja denarja za objekte družbenega pomena. Pri obravnavi informacij o izpolnjevanju obveznosti združevanja sredstev za skupne naložbe v občini, je občinski odbor med drugim pripomnil, da je sporazumevanje in dogovarjanje o skupnih naložbah zelo dolgotrajen in zapleten način zbiranja denarja. Nenazadnje se pri vsem skupaj zelo rado zgodi, da je ponavadi nekaj odprtih investicij - nedokončanih gradenj, ki nimajo finančnega kritja. Poleg vsega pa predstavnike medobčinskega odbora gospodarske zbornice moti tudi dejstvo, da se pri takem združevanju denarja vedno najdejo organizacije, ki obveznosti ne poravnajo. Nekaj jih tega začasno zaradi težav v poslovanju res ne zmore, še več pa se jih temu odkrito izogiba. V oči bode tudi to, da sredstva za skupne naložbe v občini zbirajo le zaposleni v Kamniku, delavci, ki pa delajo v drugih občinah oziroma SOZD Slovenija papir Rudnik Kaolina in kalcita Kamnik 61240 Kamnik, Medvedova 25 Komisija za delovna razmerja TOZD Kaolin Črna ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. elektrikarja v jami 2. strugarja Pogoji: - končana poklicna šola ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. OD določa pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri kandidata. v organizacijah, ki imajo sedež drugje, pa se temu '"■»mejo. Po mnenju občinske a med- občinske gospoi toornice, bi morali za te namene zbirati denar vsi uporabniki objektov oziroma koristniki uslug, ne le zaposleni v občini. Ponovno bi veljalo tudi preveriti, koliko je kamniško gospodarstvo še sposobno načenjati svojo akumulacijo z odvajanjem sredstev iz čistega dohodka za občinske investicije. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta je to mnenje odločno podprl, poleg tega pa predlagal, da izvršni svet do oktobra preveri, koliko je v Kamniku še pripravljenosti za nadaljnje združevanje denarja za dokončanje zdravstvenega doma. Ederr od delegatov je še dejal, da pri ne-poravnavanju obveznosti določenih delovnih organizacij ne gre le za moralno odgovornost do skupnosti, ampak za konkretno neizpolnjevanje ali tudi preziranje sprejetih občinskih srednjeročnih planov. Prav zato pa bi bil že čas, da vse »grešnike« začnemo omenjati s konkretnimi imeni in ne govoriti le o »nekaterih organizacijah«. Delegati so na seji sprejeli tudi nekaj odlokov, med drugim tudi osnutek odloka o javnem redu in miru, ki ni neka novost, ampak je le dopolnilo že veljavnega. Zardi nizkih kazni se marsikaterega predpisa občani niso držali; kazni so sedaj višje. Glede plakatiranja v občini, za katerega je že prejšnji odlok določil le posamezna mesta, kjer je to dovoljeno, pa je bilo na seji rečeno, da za napačno plakatiranje ne bo kaznovanja, dokler ne bodo narejeni za to namenjeni panoji. Še pri nekem odloku so se ustavjali delegati. In sicer pri osnutku odloka o spremembi odloka o ureditvi cestnega prometa v mestu in naseljih na območju občine Kamnik. Predvsem jih je »pretreslo«, da bodo v bodoče kazni za napačno parkiranje malo manj mile kot so bile do sedaj: namesto l .500 je predlagana kazen 20.000 dinarjev. Prediogi za povišanje so tudi za ostale prekrške. Na zadnji seji skupščine so delegati sprejeli tudi odlok o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju Križ-Komcn-da-Moste. Predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj jc v obrazložitvi povedal, da so s tem odlokom izpolnjeni pogoji oziroma sklepi ene prejšnjih sej skupščine, kjer so delegati sklenili, da se odlok ne sprejme, dokler na omenjenih napravah ne bodo odpravljene vse najdene pomanjkljivosti in dokler ne bo za melioracijske objekte pridobljeno uporabno dovoljenje. Ker je bilo slednje opravljeno, je zadoščeno vsem pogojem. Za določanje višine odškodnine za vzdrževanje naprav naj ne bi bili pristojni le lastniki zemljišč oziroma uporabniki naprav, ampak tudi ostali. Poleg tega jc izvršni svet sprejel nekatere pripombe k osnutku omenjenega odloka, med drugim tudi to, da dodatna dela pri vzdrževanju naprav, do katerih bi prišlo zaradi izlivanja odplak v melioracijski sistem, ne spadajo k normalnim stroškom za vzdrževanje. Glede opredelitve pristojnosti za odmero nadomestila je predlagatelj v celoti upošteval predlog kmetijske zemljiške skupnosti in to nalogo poveril občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za družbene prihodke. Ta skrbi tudi za izterjavo nadomestila v skladu z davčnimi predpisi, zato predlog ne vsebuje kazenskih določb. Pri obravnavi omenjenega odloka se je oglasil tudi član melioracijske komisije in med drugim dejal, da so bili tako kmetje kot omenjena komisija pri vsem skupaj, predvsem pa pri tehničnem pregledu, »prineseni okoli« oziroma ogoljufani. Delegat je trdil, da niso odpravili določenih pomanjkljivosti na melioracijskih napravah, in da zato niso izpolnjeni vsi pogoji za uporabo teh naprav. Predsednik skupščine je delegata opozoril, da gre pri tem očitno za, po njegovem napačen, upravni postopek, in da sc te zadeve rešujejo na drugih ravneh, predvsem pa, da jc še vedno čas (po zagonskem roku je to petnajst dni), da se pritoži. ROMANA GRČAR Ni prvič, da v Kamniškem občanu objavljamo slike, ki kažejo naše slabe točke, naši celoviti podobi. Redko, preredko je katero izmed opozoril zaleglo in so se stvari izboljšale. Pa vendar, ob pričujočih fotografijah otroških igrišč v mestu, poskušajmo vsaj enkrat za spremembo tudi sami kaj postoriti. Stanovalci v blokih, čeprav ne vemo ali je samo vaša dolžnost, da čistite okolico svojih stanovanj — storite kaj, da se VAŠI otroci ne bodo igrali v črepinjah in blatu! JANEZ BALANTIČ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS.. na RAZSTAVO »PODOBE SVETA« LOJZETA KALINŠKA Ob prazniku občine Kamnik Razstavišče VERONIKA, Kamnik 25. julij - 10. avgust '88 od 9.-12. in od 18.-20. ure Otvoritev v ponedeljek, 25. julija ob 19. uri Nastopa kitarist BOJAN DROBEŽ Zakaj tako? Titanovi pevci v na Koroškem Petdeset let Gasilskega društvaTunjice Da bi zagotovili boljšo varnost premoženja vsega prebivalstva kraja Tunjice, je bilo na pobudo ustanovnih članov leta 1938 ustanovljeno gasilsko društvo Tunjice. V članstvo je pristopilo 65 rednih in 95 podpornih članov. Društvo je v letu 1939 zgradilo gasilski dom za hrambo Orodja in gasilske opreme. V letu 1940 je bila nabavljena gasilska črpalka znamke »ILO«. Vrednost vseh premičnin je takrat znašala 2.680 din. Druga svetovna vojna je zaustavila utrip gasilskega življenja. V NOB in internacijah je dalo devet gasilcev svoja življenja za našo svobodo. Društveno delo je zopet zaživelo po vojni. Izredno je primanjkovalo gasilsko orodje in oprema. Da je bilo delo društva vseskozi prizadevno, dokazujejo naslednji podatki: V letu 1957 je gasilsko društvo Tunjice razvilo svoj prapor. V letu 1971 je bila nabavljena nova motorna črpalka znamke Rosenbaver 600 litrov. V letu 1973 je bil nabavljen gasilski avto znamke Zastava (kampanjola). V letu 1977 je bil izročen svoje-niu namenu prenovljen in povečan gasilski dom v Tunjicah. Povečan dom ima kletni prostor, garažo, sejno sobo in dvorano. Vse delo pri gradnji doma je bilo opravljeno prostovoljno. Finančno in materialno pa je pri gradnji Pomagala Občinska gasilska zveza Kamnik in krajani Tunjic. V letu 1979 je gasilsko društvo Tunjice prevzelo nov orodni gasilski avto znamke TAM. Nabavljen je bil iz sredstev SIS za polarno varnost občine Kamnik. V letu 1984 je gasilsko društvo prevzelo novo motorko znamke rosenbaver 800 litrov. Denar za nabavo sta dala gasilsko društvo Tunjice in Občinska gasilska zveza Kamnik. Gasilsko društvo Tunjice ima 180 članov in članic, od tega 50 pionirjev in mladine. Članstvo se strokovno usposablja in udeležuje vaj in tekmovanj z več desetinami. Na območju požarnega okoliša gasilskega društva Tunjice je v obdobju 50-let zaznamovanih devet večjih in nekaj manjših požarov. Na vseh požarnih akcijah so sodelovali domači gasilci, ki v nujnih primerih pomagajo tudi izven svojega kraja. V Tunjicah je poleg delavnih gasilcev tudi organizacija SAMOPOMOČ, ki je imela v preteklem letu svoj jubilej, 90-let dela. Naloga te organizacije je, da takoj pomaga nesrečnemu po požaru, da zbere les, postavi ostreš- je in streho na obnovljeno ali novo zgradbo. Gasilsko društvo Tunjice je 26. junija pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Tunjice proslavilo jubilej, 50-iet uspešnega dela. Na proslavi je sodelovalo 142 gasilcev in gasilk z 19 prapori in 10 pionirjev GD Tunjice. Parado je spremljala gasilska godba iz Kamniške Bistrice in narodne noše. Predsednik društva Janez PREGLED je v svojem govoru orisal kroniko gasilskega društva Tunjice. Na proslavi so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Krajevne skupnosti Tunjice, Občinske gasilske zveze Kamnik in vse kumice in kumi. Proslavo je popestril Tunjiški oktet. Gasilci in številni obiskovalci so ob zvokih ansambla »KRT« pozno v noč proslavljali jubilej Gasilskega društva Tunjice. JANEZ PREGLED Mešani pevski zbor tovarne Titan, ki v vedno večjem pevskem navdušenju poje tudi zunaj delovne organizacije, je v soboto, 18. junjja, gostoval v tovarni Elan v Brnci na Koroškem na kulturnem srečanju štirih kulturnih skupin. Sodelovali so mešani pevski zbor DOBRAČ na Brnci, tamburaška skupina SPD, Jepa-—Baško jezero iz Loč ob Baškem jezeru, gojenci brnške glasbene šole in Titanov zbor. Moto kulturnega srečanja je bil vzpostaviti kulturno povezavo zamejstva z matično domovino in medsebojno spoznavanje. Zares prisrčno srečanje, ki so ga organizirali predstavniki tovarne Elan in predstavniki njihovega družbenega življenja. Stike z zamejskimi kulturnimi skupinami je omogočila Glasbena 'Šola Franc Šturm iz Ljubljane, na pobudo prejšnjega kamniškega predsednika skupščine občine tov. Ipavca. Nedvomno ima prireditev kulturno-politični pomen na obeh straneh meje. Zaradi medsebojne pomoči, strokovnega izpopolnjevanja in plemenite-nja zborovskega petja, izmenjave pevske literature, britanskih povezav, medsebojnih gostovanj, utrjevanja organizacijskih oblik, je srečanje opravilo svojo vlogo zelo uspešno. Program kulturnega večera je bi! zasnovan predvsem v uveljavljanju naše glasbene oziroma slovenske zborovske pesmi. V čudovitih pesmih smo prepevali dela velikih slovenskih skladateljev. Za mnoge poslušalce je bila umetniška izvedba nastopajočih »prava duševna naslada«. Predvsem mladi Mešani pevski zbor Dobrač, tamburaška skupina in gojenci glasbene šole so iskreno, občutno, pristno doživeto dali svoj najboljši prispevek k programu. Poslušati te mlade, notranjo radost izžarevajoče poustvarjal-ce, je bil v resnici pravi čar. Titanov pevski zbor, ki očitno postaja vedno bolj cenjen in po- pularen, je pokazal več kot zadovoljivo kakovostno raven pevskega izvajanja. Z velikim trudom pridobljena umetniška stopnja že daleč presega cilje lastne zabave. Vzdušje domačnosti, ki se je po nastopu razvilo v prijetno srečanje, daje zamejcem priznanje dobrih gostiteljev, pevcem pa nepozabne trenutke, sklenjeno prijateljstvo, lepe spomine in spoznanje, da smo majhni zmožni velikih stvari, ki nas obvezujejo, da sklenjene vezi še naprej s ponosom bogatimo, kar je bilo s trudom in pošteno mislijo doseženo. MePZ TITAN Iz Doma upokojencev Jubileji in prireditve Tunjiški gasilci prevzemajo novo gasilsko vozilo. Takratni, pa Še današnji poveljnik GD Tunjice Ciril Rems vse gasilce vabi k še nadaljnjemu aktivnemu gasilskemu delu. Prazniku doma, 25. maja, smo ob letošnji'13. obletnici obstoja, pridružili še eno slovesnost: podelitev priznanj za 5 oziroma 10 letno bivanje v domu. Poleg plaket so bila razdeljena darila, majolike ali knjige, s cvetjem in čestitkami. Zbrali smo se v večna' menski dvorani, obenem z gosti in sorodniki stanovalcev ter delavci, Tovarišica direktorica Marta Žerko je v nagovoru orisala 13. obletnico in doseženi razvoj doma. Poudarila je, da bi potrebovali še več strokovnega deta in uvajanja novih oblik dejavnosti za ohranjanje fizičnih in psihičnih moči posameznikov in več pozornosti teže gibljivim ali invaldom. Zelo pomembno je, da tudi sta- Turistično društvo Bistrica ima nove načrte Turistično društvo Kamniška Bistrica ima pestro preteklost, Polno vzponov in padcev. Leta 1974 je celo prenehalo delovati, ostala je samo planšarska skupita, ki neumorno deluje že celo V|s/o let. Kljub vsemu je vrsta **nesenjakov pred tremi leti po-"ovno ustanovila Turistično drv-in kot kaže bodo tokrat "spe/i v svojih načrtih. Junija so imeli svoj občni zbor. Na njem so v svoj program dela Postavili nekaj novosti in dopol-n'l in soglasno sklenili, da je res *e skrajni čas, da društvo prebudi n»pol speče sokrajane in jim če ne drugega — ponudi prireditve, ob katerih si bodo lahko "rušili svoje jezike! Pa poglejmo, kaj je novega v samem društvu. Bivšemu pred-8edniku Danilu Žagarju so pri- sotni izvolili nov mandat, obenem pa so razrešili stari upravni odbor in določili novega. V novem, dvanajstčlanskem odboru bo za spremembo vsak član skrbel za eno izmed dejavnosti društva, za katero mora v določenem roku izdelati točen program dela in ga predložiti v sprejem upravnemu odboru. Konkretne zadolžitve bodo tako onemogočale morebitno izgovarjanje in prenašanje odgovornosti za slabo delo na celotno društvo! Sam program deta bo obsegal široko področje, od vodenja in uvajanja planšarske skupine, skrbi za kulturno animacijo v kraju in za organiziranje različnih prireditev, ki so povezane s tradicijo kraja. Poskušali bodo izvesti tudi ocenjevanje urejenosti hiš in vrtov v vseh treh krajevnih skupno- stih, Črni, Godiču in Kamniški Bistrici. O vsem skupaj pa bodo skušali čim temeljiteje informirati javnost, tako da bodo krajani pripravljeni sodelovati v zanimivih akcijah. Tudi narodne noše bodo postale stalen gost prireditev v kraju in širši okolici, dosedaj namreč zanje ni nihče organizirano skrbel. Trenutno pa društvo vidi svojo prioritetno nalogo pri razvoju kraja in »normalizaciji« izrednega stanja, ki je posledica premikanja Marije v kapelici v Županjih njivah in žarčenja na mestih v bližini kapelice. Vse zadeve v zvezi z nadaljnjo podobo in ureditvijo kraja bo tako vodilo Turistično društvo v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kamniška Bistrica, oziroma posebnim de- vetčlanskim odborom za razvoj turizma v kraju. Omenjeni pojavi so kljub določenim novim perspektivam za razvoj samega kraja prinesli tudi nemalo skrbi. Čim prej bo na primerni lokaciji treba postaviti WC kontejner, napisne table, izdelati prospekte, urediti obvoze in povečati parkirišče. Vse to so seveda le okvirne naloge, ki se jim bo spotoma priključilo še tisoč malenkosti. Vendar so v društvu trdno odločeni, da bodo stvari potekale po načrtih, pa naj velja kar hoče. O tem bodo v naslednjih mesecih tudi obširno obvestili javnost, tako da bodo govorice o privatizi-ranju in prilaščanju interesov ob kapelici postale neutemeljene! To so torej bistvene novosti, ki bodo — upajmo — prinesle v Stranje, Godič in Črno nekaj sveže sapice in ljudi kljub slabi gospodarski in politični situaciji motivirale in pritegnile! JANEZ BALANTIČ rejši človek tisto, kar še zmore, ustvari in naredi, in dobi potrditev samega sebe. Govorica je tudi o medčloveških odnosih, ki naj bi bili čimbolj iskreni in-prijatelj-ski. Čestitala je vsem in vsakemu posebej za 10 in 5-letni,jubilej. Tudi v delovnem kolektivu je bilo 5 jubilantov za 10 let dela v domu, ki so se nam pridružili, s to-varišico direktorico na čelu. Za nesebičen trud pri delu za lepše okolje je bila izrečena zahteva stanovalcu Ivanu Gramcu. Vlado Eržen je dobil za 5-letni jubilej posebej čestitko Medobčinskega društva slepih iz Ljubljane ob 40-letnici obstoja društva. Nato je zapel 25-članski domači pevski zbor pod vodstvom Ludvika Travnika več narodnih pesmi. Na slovesnost je bila povabljena tudi ljudska umetnica in plan-šarica Kati Turk. ki nas je s svojimi že priljubljenimi šalami in pesmimi razvedrila. Ob koncu sporeda je stanovalec Jože Mejač zaigral na klavir s spremljavo tovariša Travnika. V praznovanje je spadal tudi nastop gojencev Glasbene šole dan poprej, na dan praznovanja pa še komedija Priložnostni ^zdravnik, predstava šole R. Maistra, naravoslovna smer, kar je bilo praznovanju v prijetno dopolnitev. V juniju smo imeli prvič koncert v atriju doma. Igrala nam je pihalna godba Solidarnost iz Kamnika. Živahna glasba in različni instrumenti so nas poživljali, radi smo se zbrali stanovalci in ž veseljem prisluhnili enournemu programu; takih obiskov si še želimo. Kot so obljubili, so nas obiskali še enkrat mali pevci oziroma pevke zbora šole Fr. Albrehta s tovarišico Marino Aparnikovo. Zahvalili smo se jim, ker so nas otroci spet navdušili. Naj omenim še 13. športne igre socialnih zavodov Slovenije od 17. - 18. junija v Kamniku, ki so bile uspešne za naš delovni kolektiv (12 diplom in medalj za prva mesta, pokal za 3 mesto ekipno). Pomerili so se v kegljanju, odbojki, krosu, streljanju, namiznem tenisu in šahu in dobro zastopali barve našega doma, tudi to je bil uspeh ob njegovi 13. obletnici. MARIJA LAVRIČ S svojimi preprostimi šalami in pesmimi je za praznik Doma v naša srca priklicala razpoloženje ljudska umetnica KATI TURK. Prav tako tudi 25-članski pevski zbor Doma, ki skoraj vedno popestri naše prireditve. Ob prazniku občine vam čestitajo 39 ŽvMorJt izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Rudnik koalina in kalcita Kamnik #© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n sub. o POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik, p. o. Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK ZAIAIA Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot S - inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronsko signalnovarstvene naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Kamnlk,'Ljubl]anska 6 Proizvodnja vse vrste tekstilij za notranjo opremo prostorov. Opremlja javne objekte (hotele, poslovne prostore, šole, vrtce) z vsemi vrstami tekstilij. V svojem svetovalno prodajnem studiu in inženiringu v Kamniku, Kidričeva 35, prodaja, svetuje in šiva tekstilije tudi za posameznike. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem. Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI ALPETOUR TOZD »TRANSTURIST« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transportne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IZDELKOV M4M IZLAKE l»i«. TOZD »SVIT. KAMNIK n.aol.O. Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK (ndustnjsko podjetje alprern karrrik £1240 tanjaruka cenia [ 9 SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Sadarjeva 3, Komenda Finomehanika, orodjarstvo, livarstvo, izdelovanje drobnih kovinskih predmetov. zavarovalna skupnost triglav &, OBMOČNA SKUPNOST LJUBLJANA PE Domžale-Kamnik Predstavništvo Kamnik, Maistrova ulica, nudi premoženjska in osebna zavarovanja. DON IT ^ Kemična industrija DONIT TOZD TRIVAL in TOZD KEMOSTIK Kamnik ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik HHHHHHBHHHHHMHBi LUG 1BHM "m M m ■ mu h ^H|I^BW_.^Jn^—lUH ■ b ■ icjj »aPHl Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. STOL industrija pohištva kamnik ifiiiir Zibelka slovenske lesne industrije TITAN kom m k Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambeno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetene izdelke. Utok, tovarna usnja Kamnik Priporočamo naše kvalitetne izdelke MENINA Menina, tovarna pogrebne opreme šmarca Kamnik Blagovnica Kamnik Kidričeva 35/a tel. 06V831-326 <£) metalka FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice: - ključavnice posebnih izvedb - ključavnice za steklarstvo - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil - orodja za plastiko in liv pod pritiskom. llvlllkl Kc-mblnU ŽITO I I iti I « n • ŽITO OBRAT »VESNA« v Kamniku priporoča svoje kvalitetne izdelke. I p Lončarsko podjetja Komenda Občanom priporočamo nakup naših izdelkov Delovni kolektiv JATA TOZD REJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup! kemijska Industrija KAMNIK Kemijska industrija Kamnik izdeluje: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane. • Črna kronika Pred dopusti in počitnicami Čeprav se mnogi junija že odločajo za letni dopust in delovna storilnost rahlo pada, če je pri nas to sploh še mogoče, se situacija, opisana v tej rubriki, še zdaleč ne umirja. To domnevo Potrjuje nadaljevanje, še prej pa nekaj zanimivosti in svaril delavcev Postaje milice in članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki jih je v pogovoru zastopal Vinko Poličnik. »Najprej bi opozoril na težave, s katerimi se bomo srečevali med turistično sezono, katere merilo uspešnosti je tudi zagotovitev osebne varnosti; predvsem tujemu turistu. Jugoslavija še vedno s'ovi kot dežela, v kateri turist lahko varno letuje, če seveda izvzamemo značilne pojave v naši deželi, kot so kršitve javnega reda in miru, vlomi v avtomobile in stanovanja, kraje, pa tudi roparski napadi. Če teh težav še ne poznamo. Pa se skoraj vsakodnevno srečujemo z napadi na družbeno in zasebno lastnino, ki sta ogroženi, tako s strani posameznikov kot skupin, ki svojo kriminalno dejavnost izvajajo s krajami, zlorabami uradnega položaja, poneverbami, sklepanjem škodljivih Pogodb in še bi lahko naštevali. Tudi požari pri nas niso neznan pojav, saj pomanjkljiva polarna varnost letno uniči za milijarde družbenega in osebnega Premoženja. Tej škodi bi se lahko delno izognili, če bi izvajali samozaščitne ukrepe pri varovanju objektov. Tudi komiteji za SLO in DS v delovnih organizacijah so dolžni ugotavljati nepravilnosti, ki škodijo ugledu in ekonomskemu stanju naše družbe. Za preprečevanje odtujevanja materialnih dobrin je potrebno zagotoviti učinkovite čuvajske in vratarske slžube ter ograditev objekta. Ti ukrepi bodo pripomogli k večji Varnosti ob kolektivnih dopustih, Praznikih in daljših ustavitvah delovnih procesov, še zlasti, če se bodo v varovanje lastnine občanov vključile tudi institucije iz krajevnih skupnosti. Maja smo pripravili preglede *a kmetijske traktorje in motor-na kolesa po KS. Nalogo smo °pravili skupaj s Kmetijsko za- drugo in pooblaščeno organizacijo Integral Ljubljana. Odziv je bil dober, pa tudi strokovnjaki so preglede opravljali strokovno pravilno, v skladu z veljavnimi predpisi. Precej slabša je bila opremljenost vozil, saj se je le nekaj lastnikov pripeljalo na pregled s pravilno usposobljenim traktorjem. Vse stroške dela je krila Kmetijska zadruga, materialne pa stranka sama, kar je tudi razumljivo. Največ napak je bilo na pnevmatikah in svetilih, pa tudi zavore so bile vse prevečkrat iz-trošene. V Kamniku je bilo pregledanih 170 traktorjev in 5 motornih koles, v Komendi 65 traktorjev in v Lazah in Motniku 125 traktorjev. Najboljšo opremljenost smo zasledili v Lazah in Kamniku, medtem ko se Komendčani niso najbolje odrezali. Da ne bom predolg, le še nekaj podatkov o akciji »varno kolo in kolo z motorjem v prometu.« Izpeljali smo jo skupaj z delavci PM, člani ZSAM Kamnik in člani AMD Kamnik. Pregledali smo 157 koles in kar v 96 primerih ugotovili tehnične pomanjkljivosti, kot so slab zavorni mehanizem, pomanjkanje zvočnih signalov in svetlobnih teles. Sklepna ugotovitev je bila, da je vedno več voznikov brez potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov in da se vozijo s tehnično pomanjkljivimi vozili, kar nedvomno hudo poslabšuje varnost v prometu.« Prometne 'nezgode - 40 Junija je bil krvni davek na naših cestah spet prevelik in tudi miličniki priznavajo, da prometne situacije ne morejo spraviti v normalne okvire. Kljub številnim napovedim so kazni za kršitelje še vedno smešno nizke in tako se večkrat zgodi, da je posameznik med miličniško akcijo kaznovan večkrat, pa še vedno pride domov s polno denarnico, in se hvali, da je namesto dveh piv v oštariji raje prispeval državi. Dokler torej kazni ne bodo sorazmerne prekršku, bo na naših cestah še naprej teklo veliko krvi. - Na odseku Ljubljanske ceste ZAHVALA V starosti 86 let nas je zapustila naša draga mama NEŽA GALJOT Hribarjeva mama iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrekli sožalje in našo mamo pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ji poklonili prelepo cvetje, svečke in darovali v druge namene. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Stanislavu Sedlaku in patronažnim sestram Zdravstvenega doma Kamnik Jani Prezelj, Sandri Gerbcc in Heleni Matoh za vso pomoč, veliko požrtvovalnost in razumevanje ob njeni težki bolezni. Hvala g. župniku za tople besede slovesa ob pogrebni svečanosti in hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni Podgorje, Kamnik, Domžale, Šmarca, junija 1988 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ROZALIJA PAVLIC Šmartno 25 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za petje. Žalujoči: hčerki Pavla in Angela z družinama in pravnuki. Šmartno, Kamnik, Avstralija, junija 1988 na Dupljici je otrok M. P. povzročil PN s telesnimi poškodbami. Kljub zakonski prepovedi je namreč vozil kolo z motorjem in to brez potrdila o znanju cestno prometnih predpisov. Naslednji dokaz o neizkušenosti je bila vožnja preblizu desnega roba cestišča in trk s pedalom ob rob pločnika. Še skok čez krmilo in že je bil tu pretres možganov, zaradi katerega je bil deček odpeljan v UKC. Njegovim in vsem ostalim staršem dajemo še enkrat v premislek, če so takšne in podobne prezgodnje ugodnosti vredne otrokovega zdravja ali celo življenja. - Kraj PN je bilo spet križišče pri novi stavbi Ideje. »Nasrkal« je predvsem Boris K., ki je peljal iz mesta na Ljubljansko. Še preden je izvedel ta manever, ga je onemogočila Ana P. iz Ljubljane, ki je zapeljala v zaprto Kidričevo. Ob domnevi, da v ljubljanskih šolah učijo kandidate tudi to, kaj je enosmerni promet, se nam zdi Anino ravnanje skrajno neodgovorno. Kasneje se je izkazalo, da duševni pretres in za več kot 100 starih milijonov škode še ni bila dovolj velika šola za Ljubljančanko. - Pet ur kasneje je namreč na postajo telefoniral Matko V., češ da je bila v križišču obvoznice s Šmarsko cesto PN s telesnimi poškodbami. Ne boste uganili, kdo je bil poškodovan? Ana iz prejšnje nezgode, ki se je iz Kamnika vračala v Ljubljano. Umik je potekal prehitro, saj je zapeljala v rdečo luč, in trčila v Matkov avtomobil, ki se je »zeleni luči navkljub« nahajal v križišču. Ženska se je poškodovala in sojo z rešilnim avtomobilom odpeljali v Klinični center. - Miličniki so v večernih urah obravnavali naključno nezgodo, ki jo je povzročil prav nič žejni (Ne)Srečko iz duplice. Med vožnjo po Bakovniški je nenadoma podvomil v svoje trenutne psihofizične sposobnosti in se je odločil, da bo parkiral svoj avtomobil. Na poti si je izbral prvo garažo in zapeljal proti njej. Vanjo ni prišel, saj so bila vrata zaprta in celo zaklenjena. Škodo, ki jo je povzročil na garažnih vratih, bo poravnal sam. Da mu je drugič ne bo treba, naj si v podobnem primeru raje izbere prazno in odprto garažo. Kazniva dejanja-31 Med njimi je bilo šest kraj koles in pet kraj mopedov, trgovci pa so morali v nekaj primerih posredovati zaradi odnašanja neplačanega blaga iz trgovin. Imen ali začetnic teh tatičev ne bomo omenjali, saj je marsikoga morda v to prisililo pomanjkanje ali pa je to dejanje storil iz kakršnega koli protesta. Nočem opravičevati teh kršiteljev, če je kdo dobil tak vtis, a treba je vedeti, da bomo te pojave zelo težko izkoreninili. Premajhen zaslužek, kraje, pa tudi prepovedana siva ekonomija so pojmi, ki postajajo vse bolj popularni - na žalost! - Olga C. iz Most je iz gostilne Pri Olgi sporočila, da je bila njihovemu gostu izpred gostilne ukradena čelada. Moped, na katerem je bila obešena, je k sreči počakal lastnika, vendar na nesrečo v nevoznem stanju, saj je storilec odmontiral eno kolo. Morda se je želel na njem, s čelado na glavi odpeljati v lepšo prihodnost. Rahlo dvomimo, da mu bo to uspelo, saj je pot dolga in slabo prevozna, njegova oprema pa zelo pomanjkljiva. - V Kamniku se vsak dan dogajajo večje in manjše kršitve javnega reda in miru, ki se neredko sprevržejo v kazniva dejanja. Posebno bolijo prepiri med družinskimi člani in udarci, ki so ponavadi že prvi znaki na poti k razkolu in razbitju družine. Stane K. o tem najbrž ni razmišljal, medtem ko je doma pretepal bivšo ženo. Čeprav mu je poskušala uiti na ulico, ni odnehal, vse dokler ga nista zaustavila miličnika in tako rešila nemočno in poškodovano žensko pred nadaljnjimi udarci. Morala pa sta uporabiti vse svoje znanje, da sta prenape-teža uklenila, privedla na postajo in izvedla postopek, v katerega sodi tudi kazenska ovadba. Vsi, ki nas taka dejanja motijo, se, če že nič drugega, lahko vprašamo, ali je kazen iz ust sodnika dovolj ali pa bi bilo bolje zamižati na eno oko in udejaniti pregovor - zob za zob... - DO Zarja je bila oškodova- V SPOMIN FRANCU HRIBARJU z Vegove 3 Mineva leto dni, odkar si nas zapustil in svet, v katerem živimo brez tebe, je prazen. Tudi čas ni izbrisal bolečine v naših srcih in iz te bolečine se je rodil biser, ki bo vedno zasidran v naših srcih in nas spominjal na dobrega moža, skrbnega očeta in dedka. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče spomina. Vsi njegovi Julij 1988 Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas jc po dolgi in hudi bolezni, v komaj 30. letu starosti zapustit naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in vnuk IVAN FLERIN iz Podgorja 60/b Od njega smo se poslovili 2. julija 1988 na podgorskem pokopališču. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik, predvsem Jani Prezelj, VVO A. Medveda Kamnik, še zlasti sodelavkam VVE N. Duplica in DO Petrol Kamnik. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep pogrebni obred, neveljskim pevcem za ganljivo zapele pesmi in vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih dneh kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Anica, sinova Aleš in Tomaž, mama Ivanka, bral Drago, brat Joža z družino, stara mama, tašča Julijana, svak Lovro z družino, tete in strici z družinami. Podgorje, Vrhpoljc, Bakovnik, Tuhinj, Mengeš, Radomlje, Izlake, Clevcland, julija 1988 na zaradi tatvine električne žice iz instalacije v nedograjenem stanovanjskem bloku na Pcrovem. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so neznani storilci žico izvlekli iz cevi govorilnih naprav; in to v dolžini 1000 metrov. To kaznivo dejanje dokazuje, da so se tudi otroci že začeli protipravno okoriščati z gradbenim materialom in tako izboljševati svoj status. P. S. Vse sledi kažejo na to, da so bili storilci mladoletni. Javni red in mir — 28 Podatek, da so bile Pri Mar-janci kar štiri miličniške intervencije v zadnjem mesecu, bo marsikoga zavedel, saj ta lokal še ne slovi kot najbolj »razbijaška ošta-rija. Če pa se bo tako nadaljevalo, bo ta naziv kmalu dobil, kajti v ostalih krčmah jc iskric vedno manj. Iskrilo se je torej le še Pod gradom, v Stolovi restavraciji. Pri Rajevcu in v Mitnici. Če se povrnemo le za nekaj mesecev nazaj, se bomo spomnili, da je bil ta seznam občutno daljši. Ker pa gremo v korak z napredkom, pa ne domžalskim, smo pijačo podražili za približno 100%, tako da pijanci sedaj pol manj popijejo. Le Pri Marjanci so cene nekaj nižje, skoraj sindikalne, tako da stare merice izpred podražitve ni potrebno pretirano zmanjševati. - Po skrivnih kanalih je do mož postave prišla vest, da je Franc N. iz Kamnika doma pretepel ženo. Kasneje se je izkazalo, da jih je res dobila, in sicer zato, ker je preveč vneto uporabljala svoj govorni organ. »Glava družine« se je namreč v večernih urah vrnila domov, skupaj s prijateljem. Beseda je dala besedo in pogovor je stekel, dokler ga z zmerjanjem in žalitvami vročekrvna ženica ni prekinila. Ta zgodbica je najbrž izvabila jia marsikatera moška usta kisel nasmešek in besede: »Prmojduš, dbr je uštimov!« Uštimov, ušti-mov je že, če je dobr, bo pa odločil sodnik za prekrške, kateremu so miličniki prijavili zakonca. — Da negodovanja delavcev niso le privilegij Mariborčanov in Ljubljančanov, so pokazali delavci iz privatne delavnice v Kamniku. Lepega dne so si poleg malice privoščili tudi bokal ali dva pijače, ki jim je ravno dovolj zakuhala kri, da so se jim odvezali jeziki. Mojstru so namreč očitali prenizke osebne dohodke in mu tudi fizično grozili. Da do česa hujšega ni prišlo, so poskrbeli miličniki, ki so hitro pomirili strasti. Če je ta »mini štrajk« uspel, nam ni znano. Glede na to, da ni bil organiziran in da »štrajkajoči« niso ustanovili stavkovnega odbora, niti se povezali s sindikatom, bi rekli, da ne. Če bi šlo vse po zakonskih poteh,... pa tudi verjetno ne!? ; - Kljub astronomskim-cenam žganih pijač, se še najdejo junaki, ki si v gostilni upajo naroČiti več pijače, kot jo, objektivno rečeno, prenesejo. Eden izmed njih je bil tudi Aleksander C. iz Most. V gostilni Pri Rajevcu je iz slabe volje, v opazni »duševni odsotnosti,« razbijal kozarce in steklenice. Bil jc neutolažljiv, kar sta občutila tudi miličnika, ki sta ga komaj obvladala in mu nataknila zapestnice. Premestili so ga na postajo in ga namestili v primeren prostor, kjer jc lahko do ranega jutra moževa! sam s seboj in preklinjal (pre)drago pijačo, ki mu je zmešala glavo. - Po 22. uri sta miličnika prijela motoriziranega veseljaka, ki se je zabaval na območju občin Domžale in Kamnik. Ciril B. iz Podgorij je pred tem »poplesaval« z avtomobilom po cestah in delal hudo zmedo. Ko so ga cestni prekrški začeli dolgočasiti, jc zavil v prvo oštarijo na kratek pretep, pa brž nazaj na cesto. Odveč je poudarjati, da jc bil močno vinjen, zato so ga najprej odpeljali domov in mu toplo priporočili, naj vinjen nikar ne izziva svoje srečne zvezde. - Najditelji - Anton Šimenc iz Stranj, Jože Lenarčič iz Šmarce, Zofka Sivec iz Most, Brane Stare iz Kamnika, Džemo Adrovič, stanujoč v Kamniku, Dimitar Mitov, stanujoč v Kamniku, Stane Biščak iz Suhadol, Sonja Kaker, Roman Korošec z Vrhpolj, Drago Jova-novič iz Kamnika, Franja Golt-nik iz Buča, Malči Špelič iz Kamnika, Antonija Holcer iz Kamnika in Anton Movin iz Kamnika. MATIC ROMŠAK ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA GRKMANA iz Suhadol se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem, njegovim in našim sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo zdravstveni službi ZD Kamnik, g. dekanu, Čebelarski družini Komenda, gasilcem. Društvu upokojencev Komenda, pevcem, govorniku in praporščakom. Žalujoči: vsi njegovi Suhadolc, Križ, Mavčiče, Kanada, julija 1988 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata JOŽETA ŠUŠTARJA iz Laz 7 v Tuhinju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Svilanita in K1K za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred in govorniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Julija 1988 >!ab Nogometaši Stola-Virtusa ponovno v slovenski ligi Z zmago 3:2 proti neposrednemu tekmecu Svobodi v Ljubljani se je za nogometaša Stola-Virtusa končala letošnja naporna nogometna sezona. Končala pa se je več kot uspešno, saj so se z osvojitvijo prvega mesta v conski ligi - zahod ponovno uvrstili v enotno slovenski) nogometno ligi. Tako so le kronana prizadevanja treh let. ko so se po izpadu iz družbe najboljših zaman poskušali vrniti nazaj: venomer jim jc ostalo drugo mesto. Izenačenost je bila lelos še posebej opazna, saj je kar pet moštev računalo na najvišjo uvrstitev, ludi moštva, ki so se borila za obstanek v ligi. so bila nevarna, lako da je bila vsaka tekma praktično kvalifikacijska. V taki borbi so igralci Stola-Virtusa. kot se je izkazalo na koncu, najbolje razporedili mocVr Trener Zdravko Dolenc je imel na voljo 20 igralcev, ki so disciplinirano' izpolnjevali naloge, čeprav včasih ni šlo brez zapletov, ki pa jih je vodstvo kluba sproti reševalo. Zavedalo se jc namreč, da brez enotnosti ni uspeha, saj jc nogomet kolektivna igra. Strokovno vodstvo, ki je tudi skozi tekme preverjalo igralce, je našlo pravo kombinacijo starejših izkušenih igralcev in mladih, ki bodo v slovenski ligi nosili glavno breme. V višjem tekmovanju pa ne bo šlo brez okrepite*. ki jih bo treba poiskati na kamniško-domžalskem območju, kjer deluje kar 12 klubov. Iz lastnih vrst računajo na nekaj perspektivnih mladincev, ki jih je v letošnji sezoni v območni mladinski ligi prizadeveno vodil Boris Pinčič. Mladinsko moštvo je zasedlo 4. mesto. Ker je tudi pri najmlajših delo zastavljeno načrtno z dolgoročnim programom, ki ga uspešno uresničuje trener Drago Kranjec, se za bodočnost nogometa na kamniškem ni bati. Seveda pa bo treba urediti finančna vprašanja, saj masovnost, iz katere raste kvaliteta, ni poceni. Slovensko ligo so priobrili igralci: Bukovec. Bekrič. Lamberšek. Sošla-rič. Kovač. Ilusič. Jeglič. Jug. Modrijan. Dolinšek. Zlatanovič. Gradišck. Juvan. Mikuž. Hribar. Vlainič. Smol- nikar. Mandič. Kihlar. Zupančič. Lestvica: Stol Virtus 15 1 6 48:28 .11 Svoboda n 12 7 3 39:24 31 Medvode T) KI 8 4 .35:20 28 Naklo 22 u 8 5 31:22 26 Elan 5 KI 7 21:25 20 Slavlja ->■> 6 7 9 27:23 19 Primorje 22 .-5 9 9 24:34 19 Postojna 22 7 $■ 10 23:35 19 Jesenice 22 7 4 II 34:39 18 Jadran Lama 22 4 10 8 n.-p 18 Tabor Jadran 22 5' 8 V 20:32 18 Shnar Piran 22 6 5 II 19:37 17 ANDREJ PERCIČ Uspešna pionirska šahovska sezona Šahovski krožek deluje na osnovni šoli Komenda - Moste z velikim elanom in uspehi Tako so člani krožka v šolskem letu 1987/88 dosegli zelo lepe uspehe A dan je črn moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan. tCŽko jc bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (Gregorčič) ZAHVALA Za vedno nas jc v 59. letu zapustil naš predragi mož. sin. ati. stari ata in tast JANEZ ULČAR iz Jakopičeve 20, Duplica rojen 15. 3. 1929 Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, krajanom Duplice, znancem, sorodnikom, vsem njegovim sodelavcem Stolarne in ostalim sodelavcem iz tovarne Stol. našim sodelavcem iz Stola. Utoka. Slovenija avta in Graditelja za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljivo zapete pesmi in g. župniku za pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo gospodu Vinku za vso organizacijo. Hvala vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: žena Fani. mama Frančiška, hčeri Jana in Valerija, sinova Miran in Franci, zeta Andrej in Ludvik, snaha Ncvenka ter vnuki Vanja. Aleš, Darja, Jure in Špelca Duplica. Šmaren, julija 1988 ZAHVALA Ob smrti drage žene. dobre mame. stare mame. sestre in tete ANTONIJE KALIŠNIK rojene POTOČNIK iz Zd u še 16 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, g. župnikoma in vsem pevcem. Žalujoči: vsi njeni Zduša. Mekinje, Jesenice, julija 1988 Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik razpisuje dela in naloge 1. vodje službe za družbeno planiranje in gospodarstvo Pogoji: 1. VII. stopnja družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. objavlja dela in naloge: 1. svetovalca za plan in analize Pogoji: 2. VII. stopnja ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik - Kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik. Mlajša pionirka Petra Ipavec je na prvenstvu starejših pionirk ljubljanske regije osvojila 1, mesto ter s tem tudi II. žensko kategorijo. Na republiškem prvenstvu starejših pionirk v Postojni je Petra Ipavec osvojila odlično III. mesto Ekipa mlajših pionirjev (Damjan Dolinar. Pelra Ipavec. Tonči Smrc-kar. Tomaž Zamik. Bortu Vister) je na republiškem srečanju mlajših pionirjev v Radljah ob Dravi osvojila I. mesto Na ekipnem II. festivalu ISKRA 1987 v Kranju sta pionirki Ipavec in Rusak osvojili II. mesto. Na posamičnem prvenstvu ljubljanske regije jc v skupini starejših pionik Anita Rusak osvojila 6. mesto; v skupini starejših pionirjev si je Iztok Slapar delil 3. do 5. mesto. Damjan dolinar 8. do 11. mesto: v skupini mlajših pionirk je zmagala Pelra Ipavec: v skupini maljših pionirjev je Damjan Doljnar osvojil 4. mesto. Tonči Smre-kar 5. mesto. Nedeljko Gajič 7. mesto. Na ekipnem prvenstvu ljubljanske regije je ekipa starejših pionirjev osvojila 4. mesto. Na občinskih pionirskih prvenstvih so pionirji in pionirke vedno v samem vrhu. Na ekipenm tekmovanju OO ZSMS Kamnik so osvojili 2. in 3. mesto. Pionirji in pionirke tudi dokaj uspešno nastopajo v članski konkurenci. F. POGLAJEN V skupini 27 starejših pionirjev je Petra Ipavec iz Komende osvojila dolično tretje mesto. V skupini starejših pionirjev jc Igor Kragelj iz Duplice med 34 pionirji osvojil 10. V Stolovem Interieru na Duplici bo od 24. junija do 16. septembra razstava fotografij Franceta Steleta »Vdor svetlobe«. Prodam tomos BT 50, star dve leti. O mah na. Godič 2, p. Stahovica. Pogled na Cojzo\o kočo Praznik na Kokrškem sedlu kupaj -LETNICO '•DAN KAMNIŠKIH PLANIN« JE PRED NAMI. Proslavili ga bomo KAMNIK, v nedeljo. 24. julija ob i I. uri na Kokrškem sedlu. Jubilej pričakujejo kamniški planinci delovno. Širitev Cojzove koče je v polnem teku. Prepričani so. da bodo dela zaključili do jeseni. Na Kokrškem sedlu pričakujejo velik obisk. Vabijo vse planince in ljubitelje gora. da prihitijo v ta enkratni gorski svet in se naužijejo čudovitih lepot. Vabijo tudi glasbenike (harmonikaše). da z melodijami napravijo srečanje še bolj veselo. Prevoz do Kamniške Bistrice je možen z rednim avtobusom ob 6.2fi in nato vsako naslednjo uro. STANE SIMŠIČ Majhen vložek, velika koris Do 1992. leta bo zastopala delavce pri obrtnikih iz naše občine v skupščini Medobčinskega sklada za izobraževanja delavcev na področju samostojnega osebnega dela Mira Osolnik, obrtnike pa Janez Podjed. Mira Osolnik je bila izvoljena tudi za namestnika predsednika predsedstva sklada. V novo mandatno obdobje je sklad stopil s številnimi novimi oblikami povračil za krajše ali daljše izobraževanje in izpopolnjevanje znanj ob delu ali iz dela po potrebah obrtne delavnice ali posameznika. Posebno zanimivi pa bodo tudi krajši tečaji, ki jih bo sklad organiziral neposredno s posameznimi šolami. Tako so npr. letos že tekli tečaji za gostinske delavce. Skupščina sklada III. mandatnega obdobja, ki jo je vodil Zlat-ko Krumpačnik. jc sprejela poročilo o delu sklada v letih 1984-1987 ter poročilo o delu predsedstva, ki ga je podal Janez Bonča. Ta je med drugim povedal, da je bilo v tem času obravnavanih in ugodno rešenih 43b prošenj delavcev iz 14 občin za povračilo stroškov izobraževanja po skrajšanih, srednjih, višjih in visokih programih usmerjenega izobraževanja. V vse aktivnosti sklada je bilo v štirih letih vključenih več kot deset tisoč tristo delavcev in delavk. Strokovno izobrazbo ali izpopolnjeno znanje pa si je pridobilo okrog 4.700 delavcev, osnovni tečaj iz varstva pri delu je opravilo 2.120. obnovitveni pa 1.067 zaposlenih pri obrtnikih. Razne druge tečaje, ki so jih organizirale obrtne zadruge ali sekcije pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije, pa je opravilo na račun sklada 1.200 delavcev in delavk. Nad šest tisoč pa jih je spoznalo ob različnih priložnostih zadolžitve sklada in osnovnih organizacij sindikata ter pridobilo osnovna znanja o svojem pravnem položaju. Sprejmem delo na dom. Prevozno sredstvo, lokal, telefon na razpolago. Brumen Dragica, Markovo 4c, Kamnik, tel. 832-175. Nudim opremljeno sobo v Kamniku mlajši samski upokojenki, čisti in pošteni ali starejši delavki. Tel. 832-685, Bakovniška 6. Na Novem trgu oddam ali prodam del hiše (primerna za delavnico, trgovino ali podobno). Tel. 831-952 od 10. ure. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Iščem mlajšo upokojenko družabnega značaja, po možnosti zdravstveno delavko, brez obveznosti za nego in kratek čas 70-letni invalidki. Zikova 8, stanovanje 6. Prodam dobro ohranjeno moško dirkalno kolo rog pre-stige na 12 prestav, rdeče barve. Tel. 841-243. So delavci pri obrtnikih iz naše občine v preteklih letih (iz)kori-stili izjemne možnosti, ki jih jim pri izobraževanju ob delu ter iz dela ter na kulturnem področju nudi sklad? V neposrednem stiku s tehnično sekretarko sklada Malči Ma-cura in sekretarjem Borutom Anzelcem oziroma organi sklada je bilo v preteklih štirih letih 438 delavk in delavcev iz drobnega gospodarstva iz naše občine. K tem je potrebno dodaJi še tiste, ki so opravljali tečaje iz varstva pri delu pri obrtnih zadrugah in številne delavke iz frizerskih salonov, ki so še udeležile tečajev in strokovnih ekskurzij v organizaciji sekcije frizerjev. Številka pa bo v letih 1988-1992 lahko znatno večja, saj so predsedstvo, komisija za izobraževanje in odbor samoupravne kontrole v zadnjih dveh letih naredili tudi veliko na področju obveščanja in stalnega zbiranja pobud in predlogov o še priročnej-ših pristopih pri opravljanju nalog, ki jih ima ta zanimivi sklad na izobraževalnem in kulturnem področju. Skupščina je sprejela tudi predlog o jesenski ekskurziji po Jugoslaviji ter o tem, da bodo septembra razpisaliza 100 milijonov dotacij izobraževalnim organizacijam, ki usposabljajo tudi delavce za proizvodne in storitvene obrtne delavnice v 14 občinah ljubljanskega območja. STANE JESENOVEC Kamniški občan Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik obvešča uporabnike storitev čiščenja odpadnih vod, da veljajo po sklepu 10. seje RDS z dne 30. 6.1988 in 9. seje RDS z dne 1. 6.1988 naslednje cene čiščenja: CENA PROIZVODA OZ. STORITVE zap. št. storitev uporabnik mer. enota ki se uporab, do 31. 5. 1988 ki se uporab, od 1. 6. 1988 nova cena od , 1. 7. 1988 5:4 6:4 1 2 3 4 5 6 7 8 1. čišč. odplak ER čišč. odplak RR gosp, negosp. ind. tč. obnsteh. odpl. gosp., negosp. ind. tč. obrt s teh. odpl. 30,63 din 3,52 din 33,40 din 3,84 din 44 din 5 din 9%. 9% 42% 42% čiščenje odpl. skupaj ind. tč. 34,15 din 37,24 din 49 din 9% 42% 2. čišč. odplak ER čišč. odplak RR gospodinjstva m3 gospodinjstva m' 45,95 din 5,29 din 50,10 din 5.80 din 66 din 7 din 9% 9% 42% 42% čišč. odplak mJ 51,24 din 55,90 din 73 din 9% 42% skupaj: KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.