Vrednifitvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 134.
Telefonska številka 69.
Celje, v sredo, dne 16. junija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vinarska zadruga v Celju in „kmečka" zveza.
Konec.
Ministerstvo daje nadalje še neke popolnoma neumestne nasvete. Svari tndi pred lastno gostilno. Dr. Benkovič je pač najbrže mislil, da bo vinarska zadruga delala tako, kakor klerikalne posojilnice, ki brez denarja kupujejo hotele, pri katerih imajo vsako leto ogromne izgube. In tako čenča odlok brezmiselno naprej. Seveda se bo o celi stvari govorilo tudi v državnem zboru. Ne smete misliti, gospodje duhovniki, da se bodemo dali živi pojesti!
Najbolj zanimivo na celi stvari je to, da je „Slovenski Gospodar" z velikanskim veseljem zgrabil neumni odlok poljedelskega ministerstva. In sedaj strašno razsaja nad narodno stranko. Poziva vse prijatelje kmečkih žepov, da naj hujskajo kmete proti vinarski zadrugi. Da naj vsi takoj odpovedo članstvo, sicer jih bo zadruga tri leta držala. — Gospodje duhovniki, zakaj tako grdo lažete? Prav dobro veste, da je v pravilih določena le šestmesečna odpoved. Lažete, da „liberalna" (tft bog nas varuj vseh križev in težav!) podjetja sploh propadajo in navajate vinarsko zadrugo v Brežicah. Lnmpje, čemu tako lažete, ko dobro veste, da je vinarsko zadrugo v Brežicah ustanovila duhovniška Zadružna zveza v Ljubljani! Čemu valite svojo krivdo na nas? Mi vam povemo, da vsa naša podjetja krasno prospevajo in da pri nas likvidacije niso vsakdanje, kakor v klerikalnih zadrugah. Povemo vam tudi, da bomo v kratkem objavili imenoma vse tiste klerikalne zadruge po Spodnjem Štajerskem, ki so godne za razpust (likvidacijo). Med približno 80 klerikalnimi zadrugami jih je najmanj 2 0, ki so le na papirju, ali ki stoje tako slabo, da bodo zadružniki trpeli še velike izgube (n. pr. pri nekaterih katoliških hotelih!).
Sicer pa je na katoliški podlagi menda bolj prijetno trpeti izgubo, kakor pa na liberalni!
Klerikalci torej z vso silo delajo na to, da uničijo vinarsko zadrugo. Čisto prijateljski jim pa povemo, da se jim to ne bo nikdar posrečilo in če se zvežejo tudi z vsemi peklenščeki. Bolj ko bodete ruvali proti nam, bolj vstrajno bomo delali. Torej prosimo, le pridno nas vzpodbujajte! Tako postanejo tudi klerikalne podlosti slovenskemu narodu kolikortoliko koristne! Sicer pa se zavedamo, da je stvar, ki smo jo pričeli z vinarsko zadrugo, dobra, ker bi nas vi, duhovniki, drugače ne napadali tako strastno. Torej tudi za to hvala lepa. Čisto posebno pa se zahvaljujemo dr.u Benkoviču, da je težnje naših vino-rejcev zopet tako krasno zastopal. O pravem času mu vse poplačamo, temu značajnemn „narodnjaku" in „kmečkemu" poslancu!
Stali smo vedno na stališču, da v gospodarskih zadevah ne sme biti po-litičnostrankarskih razlik. To mnenje bomo zastopali vedno. Žalosti nas pa, ko vidimo, kako grdo teptajo to za Slovence edino pravo gospodarsko načelo naši duhovniki in ž njimi vred cela duhovniška stranka. Duhovnik hoče imeti povsod prvo in izključno besedo. Ako se mu ista ne da, skuša razbiti tudi najboljše podjetje. Duhovniški malhi se mora ustreči! Celo vrsto lepih narodnih podjetij so duhovniki na ta način že napadli, pa seveda nikdar z uspehom. Naredili so pač nekoliko škode, da bi pa bili uničili kako dobro narodno gospodarsko podjetje, to se doslej še ni zgodilo in se tndi v bodoče ne bo nikdar zgodilo. Zavedajmo se vsi, ki se nočemo ukloniti duhovniški komandi: bolj ko duhovniki in klerikalci sploh psujejo in ru-jejo proti našim gospodarskim podjetjem, bolj trdno se združimo in z večjo vztrajnostjo, z večjo pridnostjo se lotimo dela. Ne obupajmo! Vedno pogled kvišku! Zavest! Potem pa naj duhov-
niki divjajo, kolikor jim drago, in bolj ko bodo divjali proti nam, bolj lahko delo bodemo imeli!
Lepa hvala za vzpodbudo, pa tudi za reklamo in se častiti kmeta ljubeči duhovščini priporočamo še naprej!
Politična kronika.
v Poročilo proračunskega odseka.
Včeraj je bilo razdeljeno poročilo proračunskega odseka za leto 1909. Skupna potrebščina znaša 2.406,554.543 K, tej nasproti stoji pokritje v znesku 2,404,647.482 K, kaže se torej deficit v znesku 1,907.061 K. Potrebščina je narasla v primeri s prejšnjim letom za za 257'5 mil., pokritje pa za 255 5 miljonov.
v Državni dolgovi, ki so znašali 1908 1. 10.118 miljonov so narasli letos na 10.543 miljonov, pomnožili so se torej v poldrugem letu za 25 mil. V to pomnožitev treba všteti približno 100 mil. za nakup Severne železnice, od nadaljnih 200 miljonov za železniške investicije zamoremo pa samo en del od te svote odšteti. Za obrestovanje državnih dolgov plačuje Avstrija 356 miljonov, za amortizacijo 55 miljonov, skupaj torej 411 miljonov kron; za obrestovanje in amortizacijo državnih dolgov gre torej ves dohodek direktnih davkov in davka na pivo.
Potrebščina za vojsko in mornarico je silno narasla. L. 1902 so delegacije dovolile 371 mil. za hanbice, topničarski materijal, za vojsko in mornarico, vsled političnih dogodkov v zadnjem času so pa navstale nove potrebe in vojna uprava je že prijavila, da bode stavila nove zahteve. Poročilo vpraša, ali bode mogoče pokrivati iz rednih državnih dohodkov te povišane troške za vojsko in mornarico?
v Državne železnice s Severno železnico vred izkazujejo 548 mil. dohodkov in 452 mil. izdatkov ter znaša obratni dobiček 96 mil. Kapitala je bilo
v državnih železnicah leta 1907 inve stiranega 3832 mil, ki je narastel do sedaj približno na 3.900 K. V državnih železnicah investirani kapital se obrestuje torej še ne prav z 21/2%-v Deficit v znesku 1,907.061 je samo takozvani računski deficit, v resnici je ta primanjkljaj znatno večji, kajti v pokritju je všteto: 29 miljonov dobička pri kovanem denarju, 44 mil. prebitkov iz leta 1907, 47 mil. za posojilo dovoljeno v proračunskem provi-zoriju in 4 mil. za knpni obrok za Južno železnico skupaj torej 126 mil., od tega treba odšteti 53 mil., za katere se je pomnožila glavnica državnih železnic, tako da ostane vendar le še 73 mil. pravega gospodarskega deficita. K temu pride pa že letos tudi še znesek 10 mil. na obrestih za oboroževalne izdatke. Proračunsko poročilo končuje s pripomnjo, da se v proračunu še ni vzel obzir na slabšanje gospodarskega razvoja, da so se vsled tega državni dohodki cenili na sploh previsoko, izdatki na sploh prenizko in je bil na ta način pravi deficit le prikrit. „Saniranje državnih financ je vsled tega nujno in bodeta morala vlada in parlament osredotočiti na to svojo skrb".
v Proračunska debata se bode zvr-šila kakor smo že včeraj poročali v 10 dneh. Ker je vsem govornikom skupaj določenih 4644 govorniških minut (516 posi, po 9 minut na vsakega) se ta čas kontigentira na stranke po številu poslancev, tako da odpade na 24 slov. poslancev 216 minut. Te svoj čas lahko razdele na toliko govornikov, kolikor jim drago, vsekako je pa 216 minut mnogo premalo, ako bi hoteli naši poslanci vsaj približno izraziti naše opravičene pritožbe v vseh strokah državne uprave. Še slabše se godi malim skupinam, kakor n. pr. Wasilkovi bu-kovinski skupini Businov, ki šteje le 5 poslancev in bi smela govoriti samo 45 minut. To je način nasilstva in tla-čenja malih strank in narodov, katerim se celo v glavni in najvažnejši debati
LISTEK.
' tf Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 77
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
V največji sili je prišla brani-teljem stavbe zdatna pomoč. Žižka je prihitel z oddelkom svojih ljudij, stopil je sam prvi na obzidje in je z gromo-vitim glasom vspodbujal ostale, mahal je silno s svojim buzdovanom na vse strani in je odbijal gori deroče.
Naenkrat je padel: neki sovražnik ga je zgrabil za noge in ga je potegnil raz obzidje — že se je zdelo, da je izgubljen. Tu se je pojavil poleg Žižke stari bojevnik taborski — okoli upadlih senc, odkoder mu je padla v boju čapka, so poletavali redki, kakor sneg beli kodri — stara, koščena roka je z mladeniško močjo zavihtela težki cep in zadela Mišnjana, ki se je zvalil na
tla — ostali cepniki so potegnili poveljnika nazaj — Žižka je bil otet. Toda hkrati je prodrlo mišnjansko orožje starčkova prsa — vroča želja sivega brata Staha se je izpolnila!
Z groznim treskom so padali sedaj taborski cepi po giavah sovražnikov, kamni z dežjem pušic so se vsipali na nje, da so se s krikom in z bolestnim jekom umaknili od stavbe, katere jarek se je napolnil s trupli.
Medtem se je Žižka, videč, da je prvi naskok na stavbo odbit, vrnil k ostalim svojim ljudem in je rekel hetmanu Hvalu: „Pojdi potihoma in hitro s svojimi cepniki tod med vinogradi" — pokazal je z okrvavljenim buzdovanom na južno stran — „in zgrabi sovražnika od strani!"
Hval je samo pokimal in je naglo izpolnil ukaz. Poučil je svoje cepnike in se njim na čelu oddaljil v stran med vinograde.
Brata Matije ni zapustila med dosedanjim bojem smrtna tesnoba;
tresel se je po celem telesu, tako da je cincal tudi strašni, z žeblji obiti cep za njegovimi ramami. Gotovo bi odnesel pete, ko bi bilo to le malo mogoče. Še sreča, da je bil precej oddaljen od pravega prizorišča bitke.
Ko se je sedaj Hval obrnil s cepniki med vinograde, je obvladala brata Matijo edina misel: da mora ubežati, naj bo že kar hoče — že zato, ker ga vdrugič živ krst ne spravi živega v boj.
Njegova nakana je bila olajšana zato, ker se je nahajal v zadnji vrsti. Komaj je ta stopila v vinograd, je skočil brez pomisleka skozi prekop vinogradskega zidovja in je dirjal po strani doli, v smeri od bojišča. Zaslišal je za seboj krik: „Izdajalska mevža!" in zdelo se mu je, da nekdo hiti tesno za njim in da vsak trenotek doseže s čepom njegov hrbet, kar ga je še bolj spodbudilo k obupnemu, besnemu begu. Tu je zaslišal nekje na strani za grmovjem dva glasova, bila sta naj-
brže kaka kmeta, ki sta opazovala boj na gori:
„Tu beži nekak Nemec."
„Taborit je to; saj ima cep na rami."
„Gotovo poslanec Žižkov k Pra-žanom."
Ta razgovor si je brat Matija zapomnil. Spoznal je, da je dozdevni preganjalec njegov lastni cep, ki ga je vsled guganja pri divjem diru tolkel po hrbtu.
Ozrl se je in ni zapazil nikake nevarnosti za seboj. Taboriti so se seveda borili in niso mogli zasledovati begunca.
Besede kmetov so mu vdihnile hkrati izvrstno misel. Da, izda se za poslanca Žižkovega in pride tako brez ovire skozi najbližja vrata v Prago; tam pa pohiti do hiše Jankove, pre-obleče se zopet v svojo lastno obleko, ki jo zakrije pod širokim in dolgim plaščem, in hitro odide k kraljevi hiši pri Črnem orlu . . . Dalje prihodnjič.
Ksaveriju razpustilo. Razpust se je sklenil soglasna Dedič vsega premoženja je po društvenih pravilih „Savinjska podružnica Slov. planinskega društva".
o Vabilo na čebelarski shod. — Čebelarska podružnica za Savinsko dolino priredi v nedeljo 20. t. m. ob treh popoldne poučno predavanje pri čebelnjaku njenega društvenega blagajnika g. Piklna, p. d. pri Siter ju v Sp. Lož-nici pri Žalcu. Čebelarji, pridite v obilnem številu od blizu in daleč!
o lz Ruš. Pogreb umrlega Franca Grila se je vršil v pondeljek 14. t. m. ob obilni udeležbi župljanov ter skupnega domačega učiteljstva v znak, kako priljubljen je bil pokojnik. Prihitelo je tudi več njegovih srednješolskih tovarišev, da ga spremijo k večnemu počitku. Pri odprtem grobu je imel domači g. župnik kratek nagovor, nakar se je v imenu tovarišev g. iur. Ciril Žižek v iskrenih besedah poslovil od prehitro preminulega so-tovariša. Pokojni je bil skozi vsa gimnazijska leta najboljši dijak na zavodu ter je tudi maturo dovršil z odliko. Toda kmalu po maturi je moral na jetiki leči v postelj, iz katere ni več vstal. Zopet je slovenskemu narodu vzet eden najboljših sinov in to v letih, ko bi šele lahko začel delovati. Blag mu spomin!
z Ljutomerski Slovenci in Slovenke so darovali kot odgovor na 6. junija („Siidmarkin dar") za družbo sv. Cirila in Metoda 16 K in za šent-iljski.dom 14 K.
z Srebrno poroko je obhajal v nedeljo 13. t. m. spoštovani g. Janez Črček, župan na Podgradju pri Ljutomeru s svojo blago ženo Marijo v krogu svojih sorodnikov in znancev. Iskrene čestitke!
v Zginil je iz Trofaiacha na Zg. Štaj. nadzornik tamošnje železnične postaje Leskovar. Vzel je 2.300 K že-
lezničnega denarja s seboj.
t. j. v proračunski debati na tak grd način maši usta, da bi ne mogli govoriti o krivicah, ki se jim gode in zahtevati svojih pravic. Za to „reformo" se imamo zahvaliti v prvi vrsti krščanskim socijalcem.
o Seja parlamenta dne 15. t. m. Nadaljuje se debata o finančnem načrtu. Govorila sta glavna govornika dr. Gessmann (kršč. soc.) in dr. Renner (soc. dem.). Komisija 52 članov, kateri bode ta famozni načrt izročen, bo izvoljena šele jutri. Nato je prišel na dnevni red nujni predlog poslanca Kaline, tikajoč se bouoče ustave za Bosno in Hercegovino. Proti predlogu so govorili baron Bienerth in njegova verna paladina Sylvester ter Redlich. Predlog je bil seveda odklonjen. Nato se je začelo drugo čitanje državnega proračuna. Proti so se oglasili med drugimi dr. Kramàf, Spinčič, Bjeladinovič, za patra Schachinger in Scheicher ter Glombinjski.
o Italjansko vseučilišče. Nemške napr. stranke so za to, da se osnuje ital. pravna fakulteta v Trstu in nikakor ne na Dunaju. Italjani se nadejajo, da dobe večino v parlamentu za svojo zahtevo, tudi ako bi Poljaki glasovali s Slovansko jednoto. Za ital. vseučilišče v Trstu bodo glasovali: Italjani, Nemci, soc. demokrati in Ru-sini. —
o Slovanska jednota je sklenila, da pripusti še samo razpravo o drž. proračunu v tem zasedanju sicer pa o nobeni drugi vladni predlogi. (Več ko to si vlada itak ni želela!)
o Ogrska kriza. Dr. Wekerle počaka še na sklep izvrševalnega odbora stranke neodvisnosti, predno pojde zopet cesarju poročat o po!ožaju.
o Ban Rauch je prišel v Brod in je bil „slavnostno" sprejet. Da je bil pa ta „slavni" sprejem mogoč, so njegovi panduri prej zaprli vse „sumnjive" osebe, kakor kateheta Cnrkoviča, odvetnika dr. Bisera, prvega uradnika hrvatske hranilnice Bobinca itd. To govori že samo za se dovolj o „slavnostnem" sprejemu madžarskega eksponenta Raucha v Brodu.
Dnevna kronika.
o Gospa Vlad pomiloščena. Včeraj bi imela nastopiti soproga ogrskega poslanca Avrela Vlada enomesečni zapor, ker je baje „ščuvala proti madžarski narodnosti" ; pravila je namreč otrokom, naj ljubijo svoj materni jezik. Gospa Vlad ni hotela sama prositi za pomiloščenje. Včeraj pa se ji je naznanilo, da jo je kralj pomilostil na predlosr pravosodnega ministra. Nekateri časniki komentirajo to pomiloščenje, da se gre tukaj za posebni ozir nasproti dami, a drugi, da je to predznak mirnejših odnošajev med ogrskimi narodnostmi.
. Štajerske novice.
z Veselični odbor za ljudsko slavnost v „Sokolskem domu" v Gaberju pri Celju ima danes zvečer ob pol 8. uri v „Sokolskem domu" pred telovadbo sejo. — Vsi člani so vljudno vabljeni.
z Nemški okrajni šolski nadzornik. Včerajšnja „Straža" se je zopet jedenkrat narodno razburila. Ne morda radi tega, ker je Marchet pod Beckovo vlado, kateri sta najzvestejše služila poslanca dr. Šusteršič in dr. Korošec, izposloval v finančnem ministerstvu, da se povišajo v pogl. IX. ministerstva za uk in bogočastje post. 2, št. 12 izdatki za okrajne šolske nadzornike v znesku 333, oziroma 667 K, in se je na ta način furtim hotelo zagotoviti mesto posebnega okrajnega šolskega dzornika za nemške ljudske šole na
Sp. Štajerskem. Ampak „Straža" se je razburila, ker je bila dana zopet lepa prilika dati brco g. drž. posi. dr. Ploju. Da bode pa potolažena, ji povemo iz sigurnega vira, da je bil g. dr. Ploj o celi stvari podučen in da je namenil staviti v proračunskem odseku predlog za črtanje dotičnega povišanja, ki je hotelo v tako lepi maski vtihotapiti nemškega okr. šolskega nadzornika za Spodnji Štajer. Toda gosp. dr. Ploj je imel isti dan, ko bi prišel v odseku do oesede, važno sejo v „Slovanski jed-noti", kjer se je šlo za vprašanje, ali se pripusti proračun v zbornici k mirni razpravi, ali pa se debata zavleče. Ker je bil torej gosp. dr. Ploj zadržan, je stavil posi. Gostinčar dotični predlog in je z njim točno propadel. Propadel bi bil z njim ravnotako tudi g. dr. Ploj — saj morajo biti razmere znane tudi č. „Straži". Nam se zdi čudno pri tem kriču dvoje: da namreč klerikalci vsak najmanjši korak, ki ga store v narodno-političnih zadevah, takoj razbobnajo in vpijejo, da bi moral to in to storiti neklerikalen poslanec. Ali se klerikalci ne čutijo obvezane zastopati narodne koristi in vsaj nadomeščati nekleri-kalnega poslanca, ako je drugod zaposlen — in to še celo v zadevah parlamentarne skupine, h kateri se računijo tudi klerikalci ? Drugič — ako klerikalci žele preprečiti ustanovitev mesta, saj je še prilika v polni zbornici; saj so vladajoča slov. stranka in imajo večino slov. poslancev. Naj se v zbornici postavijo s to in še marsikatero drugo zahtevo ter s skrajnimi sredstvi prisilijo vlado do upoštevanja naših želj — potem bodemo verjeli, da jim je bilo s tem kričem kaj resnega; drugače pa mora vsakdo misliti, da jim je le do brezpomembnega obrekovanja nasprotnega politika.
z Iz Šaleške doline Deželnozborske volitve so minile. Iz vseh krajev so se ljudje pritoževali o duhovniških nasilstvih, samo od nas je bilo malokaj slišati. Mislil bi kdo, da je šlo vse po pravici; pa motil bi se! Misjoui, spo-vednice, procesije, Marijine družbe, mladeniške zveze, klerikalne posojilnice, župniki, kaplani, organisti, mež-narji, cerkveni ključarji in cerkveni pevci — vse je vtepalo ljudstvu v glavo, da je Verstovšek najboljši človek na svetu! (Risum teneatis — op. uredn.) Odlikovanje pa zasluži gospod župnik Rožman: pijača je tekla v potokih z miz, agitatorji, do želodca gi-njeni, so kričali: mi se borimo za vero! Kdo bi naštel vse grde in sramotne prizore v zadnjih volitvah, katere je povzročilo naše politikujoče duhov-ništvo? Sedaj pa je nastal splošen maček: sodnija namreč preveč navdušene klerikalce poučuje o spodobnem in poštenem vedenju pri volitvah . . . Kmete seveda, hujskajoče duhovništvo se temu že ve izogniti.
z Iz Vojnika se nam poroča, da nemški otroški vrtec, ki so ga nemškutarji s pomočjo „Schulvereina" ustanovili, noče nič prav uspevati in napredovati. Večina staršev je tako razsodnih, da obdrže otroke rajši doma, ko da bi jih izročili v odgojo v zavod, ki dobiva denar od društva, ki je samo v ta namen ustanovljeno, da bi nas Slovence uničili in izpodrinili iz naše zemlje. V tem vrtcu se vzgaja že male otroke v sovraštvu do vsega slovenskega, v sovraštvu do vsega, kar ga je učila mati v slovenskem jeziku. — Kaplan Požar je hud nasprotnik Ciril-Metodove družbe. Zadnjič je prišel na neko kmečko gostijo v Vojnika in tam po svoji ljubeznjivi navadi delal reklamo za „obmejne Slovence" in rohnel nad ljudmi, zakaj nimajo edino katoliških vžigalic. To je zares važno narodno delo, vredno katoliških bojevnikov, ki drugega dela ne najdejo.
z Slovenska kavarna v Celju.
Veličastna slovenska stavba na vogalu Ringa in Graške ceste bode še tekom poletji dogotovljena. Je to že samo po sebi za nas Slovence velika posestna pridobitev, katero so nam nemški someščani toliko let uspešno zavlačevali. Celjski magistrat, ki se bori z mrziično nervoznostjo za svoj obstanek, ve prav dobro, da se tu ni šlo samo za jedno slovensko hišo več, kjer se bodo oddajala stanovanja, ampak da je to prva prometna točka v središču mesta, ki se da lahko izrabiti najuspešnejše v okrepitev, oživljenje in centralizacijo slovenskega življa celjskega. Kakor slišimo, se misli nastaniti v tej hiši nekaj trgovin, opušča pa se popolno misel ustanovitve slovenske kavarne, ki je živa potreba. Vsaka manjšina mora gledati, da varčno gospodari in da ne precenjuje in da ne prenapenja moči in sil, ki so ji na razpolago. Govoriti o pomenu slovenske kavarne v Celju kot narodnega središča, je nepotrebno za vsakega, kdor nima zaprtih oči za slovenske celjske potrebe in zahteve, ki so naravna posledica našega razvoja in napredka. Pri tem se ne gre samo za naše zahteve, na tem so močno interesirani vsi naši ljudje, ki prihajajo v Celje po opravkih in so mnogokrat primorani v nemško kavarno, kjer se jih še včasih milostno trpi. Če uspevajo v Celju tri velike nemške kavarne poleg dveh manjših, bi mirno uspevala tudi ena slovenska. In če bo posledica ta, da bodo naši ljudje malo več čitali in poleg tega, kar nam v tako bori meri nudijo naše gostilne, še čitali tudi kaj drugega, pa tudi ne bo nič škodilo.
z Izvoz svinj je prepovedan iz celega celjskega okrajnega glavarstva v okraj Pregrada na Hrvašk&m.
z Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Anton Heric, doma v Vučji vasi na Murskem polju.
z Sodnijski izpit je napravil z dobrim uspehom dne 14. t. m. v Gradca gosp. Franc Tiller, avskultant v Celju. Čestitamo!
z Učiteljstvu ptujskega in ormoškega okraja! Pevska vaja za „Zvezin" koncert v Mariboru dne 15. avgusta letos se vrši v četrtek, dne 1. julija v Ptuju. Naj nihče ne izostane!
z Učiteljska služba je razpisana v Lehnu pri Ribnici (2. plač. razred), pošta Brezno, stalno ali začasno. Prosilci, oziroma prosilke naj vpošljejo svoje prošnje do dne 30. junija 1909 v Lehen kr. šolskemu svetu.
z Učiteljski izlet v planine. Gornjegrajsko učit. društvo priredi o Petrovem poučni izlet v Logarsko dolino in na Okrešelj. V nedeljo, dne 27. t. m. se zberejo izletniki dopoldne v Lučah, odkoder odkorakajo popoldne v Solčavo in do Piskernika v Logarsko dolino. Drugi dan gredo na Okrešelj. Od Okrešlja se lahko delajo manjše ture, n. pr. na Kamniško sedlo, Brano, skozi Turški žleb, na Savinjsko sedlo, na Mrzlo goro i. t. d. Ta dan prenočujejo izletniki v Frisch-aufovom domu. Na Petrovo zjutraj je odhod in pojdejo izletniki zopet skozi Solčavo, Luče, Ljubno domu. Okrajni š. svet je dovolil šole prosti dan onemu učiteljstvu gornjegrajskega okraja, ki se tega poučnega potovanja udeleži. Kdor se namerava udeležiti izleta — gostje dobrodošli! — naj se blagovoli javiti vsaj do srede 23. t. m. gospodu I. Šijancu, učitelju v Gornjem gradu. Javljenje je potrebno radi preskrbe jedil in prenočišč.
z Razpust društva. Društvo kolesarjev gornjegrajskega okraja „Savina" se je na zadnjem občnem zboru dne 20. maja t. 1. pri Sv. Frančišku
Kranjske novice.
v Nesreča vsled neprevidnosti z dinamitom. Nek fant iz Brezovega pri Višnji gori, ki je delal pri graditvi nove ceste na Muljavi pri Zatičini, je prinesel pretečeno sredo zvečer domov dinamit in se je prihodnji dan ž njim igral ter ga zažigal, hoteč pokazati vaščanom njegov učinek. Pri tem mu je en dinamitni kapsel roko grozno raztrgal.
Gostovanje članov ljubljanskega slov. deželnega gledališča se vrši ta teden po Notranjskem in hrv. Primorju, in sicer 17. junija v Ložu in 18. junija v Ilirski Bistrici. Predstavljala se bo burka „Sladkosti rodbinskega življenja". Dne 19. in 22. junija gostujejo # v Opatiji, 20. in 21. junija pa v Bakru, v obeh «rajih sta na vsporedu „I. in II. gledališki in pevski večer". Zadnje letošnje gostovanje članov slov. gledališča se vrši 1. julija v Trbovljah.
v Pri občinskih volitvah na Lan-covem pri Radovljici, kjer so dosedaj neomejeno gospodarili klerikalci, je prišlo v novi občinski odbor 10 napred-njakov in samo 8 klerikalcev.
v Večkratni ženin. Brezposelni ključavničarski pomočnik Jakob Kolnik, lep mlad dečko, je imel za časa svojega bivanja v Ljubljani posebno srečo z ženskami. Znal si je vsako takoj pridobiti in ni nič manj kot petim obljubil zakon. Izvabil je vsega skupaj od svojih žrtev 1610 K. Ko je pa prišlo na dan, da ima Kolnik že 6 nezakonskih otrok, so ga prevarane neveste naznanile policiji ki ga je aretirala in izročila sodišču.
Volitve v Trstu.
z Trst, 16. junija. (Ob 31/4 pop.) Kolikor je dozdaj znan izid volitev, je rezultat sledeč: V I. okraju je zmagal socijalni demokrat Spazzai proti ital. liberalcu;, v II. okraju še ni znano, a skoro gotovo zmagali soc. demokr. [2] ;
III.	okraj : zmagala soc. demokrat Perez in ital. liberalec dr. Mrach; Slovenec dr. Gregorin propadel za 136 glasov;
IV.	okraj: zmagali ital. liberalci (3);
V.	okraj še ni znan, a rezultat skoro gotovo isti ko v III.; VI. okraj: zmagali socialisti, s pomočjo Italjanov; Slovenci oddali prazne glasovnice. — Splošno: Slovenci glasovali za soc. demokrate v okrajih, kjer so bili ti v cžji volitvi z Italjani, Italjaui glasovali v VI. okraju proti Slovencem; soc. demokrati glasovali le za svoje kandidate. Izvoljenih torej skoro gotovo 12 socijalistov in 4 laški liberalci.
Darujte za Narodni sklad!
Primorske novice.
d Nezakonitost letošnjih dopolnilnih volitev v goriško trg. in obrtno zbornico tudi 80dnijsko dokazana. Ajdovski volilci za trgovsko in obrtno zbornico so vložili rekurz proti nepravilnosti vol. imenika in razpisu volitev. Volilna komisija je pa rekurz zavrnila in ovadila rekurente radi razžaljenja časti po §§ 487 in 488. Dne 24. aprila se je vršila razprava pri c. kr. sodišču v Gorici, kjer so toženci dokazali razne nezakonitosti, in bili tudi oproščeni. Jednako tudi pri vzklicni razpravi 12. t. m. Vsled tega je upati, da se bodo volitve razveljavile.
d Aretacija v zvezi z defravdaci-jami pri „Banca popolare". V Gorici so aretirali laškega trgovca Viljema Conforti, ki je na sumu, da je dobival od bivšega ravnatelja Izidorja Colle večje vsote denarja, vsega skupaj baje do pol miljona kron. Aretirali so tudi njegovo ženo v Beljaku in jo prepeljali v goriške zapore.
d Samomori v Trstu. V nedeljo zjutraj so našli na miramarski cesti okoli 60 letnega neznanega moža^s prestreljenim sencem; bil je mrtev. — Istega dne zvečer so našli umirajočo pred glavnim vhodom župne cerkve sv. Vincenca Pavlanskega 54 letno Terezijo Verbič. Izpila je močno dozo fe-nilne kisline. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je kmalu za tem umrla.
Iz sodne dvorane.
Maribor, 15. junija, d Goljufija. Pred porotnim sodiščem se ima zagovarjati Jožef Bunderl, trgovec pri Sv. Lovrencu nad Mariborom radi goljufije, kride in da je zarubljene stvari deloma prodal, deloma skril pri svojem tastu. Jožef Bunderl je imel pri Sv. Lovrencu nad Mariborom trgovino in gostilno. Kmalu je zabredel v dolgove in leta 1908. je bilo že vse njegovo premoženje zarub-ljeno. V tej stiski se je obrnil do posestnika Gregorja Godec v Rdečem bregu, naj mu žirira menico za 500 K in ta mu je to uslugo tudi res storil v mnenju, da podpiše menico samo za ta znesek. Kakor se je pozneje izkazalo, se je pa glasila menica na 3500 kron. Pa mariborska eskomptna banka mu menice ni hotela izplačati. Čez nekaj časa je prišel zopet k Godcu ter mu rekel, da je bila prva menica neveljavna, naj podpiše drugo, samo za 250 K. Godec je podpisal in se je zelo začudil, ko je čez par mesecev moral izplačati imetniku menice z njegovim podpisom Al. Schnideritschu v Mariboru menico, glasečo se na 1650 kron. Porotniki so zanikali vprašanje na goljufijo z menicami in krido in so le potrdili vprašanje radi prodaje za-rubljenih rečij. Sodni dvor ga vsled tega pravoreKa obsodi samo na 14 dnevni zapor.
Celje, 16. junija.
d Olikan župnik. G. Jožef Kunej, župnik na Zg. Ponikvi se je imel danes pri okrajnem sodišču v Celju zagovarjati zaradi razžaljenja časti. Dovolil si je namreč na dan volitev pri pernov-kem volišču trditve, da so vsi pristaši narodne stranke goljufi, sleparji in mešetarji. G. Jože Meh iz Žalca ga je tožil in danes ga je župnik pred sod-nijo prosil za odpuščanje, da bi se izognil obsodbi. Zopet interesantna sličica iz volilnega boja . .
Najnovejša brzojavna in telefoničnajoročila.
Državni zbor.
v Dunaj, 16. junija. (Brz. „Nar. D.") Poslanska zbornica nadaljuje proračunsko debato. Govori posi. Jurij Schachinger. Generalna debata bo že naj brž danes končana
Ogrska ministerska kriza.
v Budimpešta, 16. junija. (Brz. „N. Dn.") V političnih krogih krožijo vesti, da bo cesar poveril sestavo novega ministerstva bivšemu finančnemu ministru Lukacsu. Njegova naloga bi bila sestaviti koalicijsko vlado.
Budimpešta, 16. junija. (Brz. „N. D.") „Pesti Hirlap" piše, da se je opustila misel, da stranka neodvisnosti izda proglas na narod.
K sestanku nemškega cesarja z ruskim carjem.
v Gdansko, 15. junija. (Brz. „Nar. Da.") Včeraj zvečer se je vkrcal cesar Viljem, da odpljuje k sestanku z ru-gkim carjem. Cesarja spremlja 16 oseb med njimi državni tajnik pl. Schoen.
v Lipsko, 16. junija. (Brz. „N. D.") „Leipziger Neueste Nachrichten" poročajo iz Dunaja, da je pruski princ Henrik, katerega je včeraj sprejel cesar Franc Josip v posebni avdijenci, izročil cesarju lastoročno pismo cesarja Viljema njegovem o sestanku z ruskim carjem.
o Budimpešta, 16. jun. (Brz. N. D.) Vsi madžarski listi se danes bavijo v svojih uvodnikih s sestankom cesarja Viljema s carjem Nikolajem. Nek list piše: Kaj bo z evropskim ravnotežjem? Kaj se bo zgodilo s trozvezo? Ali se bo Italijo pu;tilo in vzelo kot tretjega glavnega boga v trozvezo Rusijo? Ali bo Avstro-Oerska sekundirala nemško-ruski ententi in stala kot statist na strani cesarja Viljema v njegovi imperialistični pozi? Ali bo Aehrenthal vtaknil mirno v žep, da si njegov naj-zvestejši zaveznik, ne da bi njega kaj vprašal, išče drugih zaveznikov?
Namen sestankov ruskega carja.
o Pariz, 16. junija. (Brz. N. D.) V tukajšnjih vladnih krogih se govori, da imajo sestanki ruskega carja z vladarji zapadnih držav namen, da se čimpreje reši kretsko vprašanje. Car želi, da pripade Kreta Grški. V ta namen bo baje tudi v oktobru napravil obisk v Carigradu in v Atenah.
Nemiri na Turškem.
o Berlin, 16. junija. (Brz. N. D.) „Tageblat" poroča iz Pere, da so v Ajvaliku ob Marmarskem morju izbruhnili nemiri in da so se tam naseljeni Grki spuntali z orožjem v roki. Drugi in tretji lovski bataljon sta odpotovala, da ustajo zadušita.
Odlikovanje bivšega ogrskega ministerskega predsednika.
z Budimpešta, 16. jun. (Brz. „Nar. Dn.") Kakor poroča nek list, bo cesar bivšemu ogrskemu ministerskemu predsedniku baronu Fejervaryju podelil ob priliki njegovega jubileja vitežki red Marije Terezije in ga povzdignil v grofovski stan.
Za izpopolnitev praškega kemičnega zavoda.
v Praga, 16. junija. (Brz. „Nar. D.") „Den" poroča, da je naučni minister grof Stürgkh postavil v proračun za 1. 1910 postavko 100.000 K za izpopolnitev praškega kemičnega zavoda.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 9. jnnija 1909. Jajca v zabojih à 331/2 k po K 2'—
I-ma jajca v sodčkih à 35 „	«	W	2 —
II-da ,. „ „ à 35V2	»		2 —
Niž. in gor.-avstrij. à 38 „			2 —
I-ma štajerska jajca à 35 „	»	»1	2 —
II-da „ „ à 35 V2 ,,	»	n	2 —
I-ma moravska „ à 35 „	»	ti	2*—
II-da „ „ „ à 36 „		n	2 —
Sleska jajca à 37 „	»1	w	2 —
Hrvaška jajca à 351/2 «	n	V	2*—
Slovenska jajca à 36 „	j,	»1	2 —
Za zaboj à 1440 kom.:			
I-ma bačka jajca	à K		83
I-m banatska jajca	à	11	81
Zgornjeogrska jajca	à	W	79
I-ma sedmograška sortirana	à	n	82
I-ma „ nesortirana	à	V	80
Bosanska jajca	à	n	79
I-ma bolgarska jajca	à	»i	84'
II-da „ „	ä	n	—
Ima- srbska „	à	»i	—
I-ma gališka jajca sortirana	à	r	79
I-ma „ „ nesortirana	à	ÌI	77
I-ma ruska „	à	n	—
I-da „ ,.	à	"	—
I-ma srednja jajca	à	ri	72
I-ma mala „	à	n	68
Vreme: lepo. Tendenca: trdna.
Tržne cene.
15. junija.
Kava v Hamburgu: Santos Good A.verage za september 32'50 za december 31'50, za mare 3175, za maj 31*75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'—, nova kampanja K 22'75. Tendenca medla. — Vreme: hladno in megleno.
B u d i m p e š t a, 15. junija. Pšenica za oktober K 13 49, pšenica za april K 13"83, rž za oktober K 10*29, oves za oktober K 7'72, koruza za julij K 7 79, koruza za avgust K 0'—, ogrščica za avgust K 14'60. Pramet neznaten.
Budimpešta, 15. junija. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 143 do 145 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 27.479 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 160.—, namizna slanina 142.—.

m! mš
C*
Z
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 15. junija:
Na tukajšnjem trgu so lastniki pšenice skušali zvišati cene za 10 vin., a brez uspeha. Ni prišlo do nobene spremembe cen in skoro do nobenega prometa. Tudi drugače je bil promet zelo tih. Rž in koruza sta ostali nespremenjeni. Tendenca v ovsn je bila trdna in dosegla povišanje cen za 10 vinarjev.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
72. dan razprave.
Začne se z zaslišavanjem prič za okraj Gjulovac.
1.	priča Josip Taner, posestnik. Do leta 1906 se ni znalo za srbstvo, ki se je začelo šele širiti, odkar se je vrnil Platon Solarič iz Belgrada. Začeli so se tajni sestanki, na katerih se je delalo na to, da dobe vse občine Srbi v svoje roke. Prej niso bile razširjene srbske zastave. Tudi srbske pesmi so se šele od takrat začele prepevati. Obtoženi Solarič je baje nekoč kmetom klical: „To je Srbija in bo pripadla Srbiji".
2.	priča Muki Freund, krčmar. Srbi so se sestajali pri parohn Solariču in se posvetovali, kako bi izrinili Hrvate iz občinskega zastopa. Srbski denarni zavodi so propagirali srbstvo. Platon Solarič je bil zelo ugleden in je vsakemu rad pomagal z dobrim nasvetom brez razlike vere. Nekdo, a ne spominja se več kdo, mu je pripovedoval o onih demonstracijah v Gjulovcu dne 18. avgusta, ko so baje Srbi hoteli paliti cel kraj.
73. dan razprave.
3.	priča Lajoš Vekony, sodar v Gjulovcu. Slišal je, da se više pri Solariču tajni sestanki. Čudič mu je nekoč rekel, da se na teh sestankih dela na to, da dobe Srbi svoje srbsko pravo in da dobi Hrvaška lastnega kralja. Čemu se pošilja denar na Madžarsko! Iz priče se je moglo le malo izvedeti, ker zna jako slabo hrvaški.
4.	priča Jurij Bittner, poljski delavec. Prosi, da bi smel nemško govoriti, ker ne zna hrvaški. Pripoveduje, „ da so hoteli vzeti srbsko zastavo iz občinske hiše, toda stražar in orožniki tega niso dopustili. Nadalje trdi, da je videl v oni noči, da je prišel dr. Mio-kovič iz svoje hiše in streljal iz revolverja.
5.	priča dr. Alojz Frič, zdravnik v Gjulavesi, Čeh. Slišal je o nekih sestankih pri Solariču. Dalje pripoveduje o vzbuni 18. avgusta 1907. in pravi, da so se Gjulovčani oborožili s puškami, da obvarujejo Gjuloves pred
m

i
sa
Ü
flajboljši
poptland-cement
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge stavbinske potrebščine priporoča - -
trgovina z železnino .Merkur', P. IHajdič, Celje.
%m

Prostovoljna prodaja
žage in tovarne za parkete
287 6-3
ležeče na reki Sori, V4 nre od Škofjeloke in 3/4 ure od železnice oddaljene, z vsemi stroji in napravami. Vodna moč 60 do 80 konjskih sil. Naprava obstoji iz 5 navadnih, 5 cirkularnih žag in več drugih strojev. Ob enem se proda zaloga izdelanih hrastovih deščic 1. vrste. Kupci naj se oglasijo pri
Ignaciju Gusell v škofji Loki.
Srbi. Njegova žena je slišala, da so se kmetje razgovarali o politiki. Njemu je pripovedoval kmet Cetinjak, da mu je kmet Radulovič rekel, da bo njihov kraj pripadel Srbiji. Kaže pismo nekega Žebiča, v katerem oznanjuje ta dr. Miokoviča kot političnega propagatola za srbstvo in piše dalje, da zanemarja svojo zdravniško prakso. Na to pismo je priča prišel v Gjulaves.
6. priča Josip Pessrl, učitelj. Se ni brigal za javne posle. Videl jé, da so se obtoženci sestajali, ali ne ve v kake svrhe.
Obtoženci odgovarjajo na izpovedbe prič. Nadaljevanje razprave je danes.
101 40-15
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
Prva sisačka tvornica tambura
Sisek (Hrvaško). «H
Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenijski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima v zalogi razna glasbila n. pr. gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilnstrovan cenik se pošlje
vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom ,Tamburicai ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 E. Tamburaška šola tiskana z latinico in cirilico.	198 3-3
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. — Vzorci so na — razpolago.
Klet se nahaja
v Soholshem domu v Gaberju pri Celju.
VŠSL4& W	4M * « J. »i t! *> « lA A &	O i J « tei ii & <-J ìi'Aìi'A iS S ^ ^ ^ Ž* «
Darujte za Nar. sklad !
R. Oiehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—46
E
3
M




~ Celo leto odprte.- in 1 •
araždinsbe lODIICE
m Stamane m žveplene toplice na m Hrvaškem, m
odlikovane z veliko zlato kolajno in častnim znakom na mednarodni zdravniški razstavi, Dunaj 1903 in Mileniški razstavi, Budapešta 1906 itd , itd. HiZ, ŽelezniSka postaja Zagorske železnice.	-
Sezona od i. maja do I. oktobra.
Analiza dvornega svetnika prof. dr. Ludwig v letu 1894 : 58° Celzija vroč vrelec, žvepleno močvirje neprekosljivega učinka pri revmi mišic in v členkih, bolečinah v členku, vnetici in zlomljenju kosti, protinu, nevralgiji kakor Ischias itd., ženskih boleznih, kožnih in skrivnih boleznih, kroničnem obolenju ledvic, katarih v mehurju, škrofulozi, rahitis, zastrupljgnju s svincem in zastrupljenju z živim srebrom itd. Zdravljenje s pitjem i uri boleznih grla, prs, jeter, želodca, čreves, liaemorrhoidij itd. Elektriciteta, masaže. Zdravilišče z vsemi komforti. Popolnoma dodelan zdrav, hotel z krasnimi sobami v prelepi legi z moderno opravo, prvovrstna kopališča v hiši, dvigalo, električna razsvetljava, elegantne čitalnice, restavracija, kavarna itd., solnčne kopeli, zdravljenje z mrzlo vodo, s pršno kopeljo po Kneippn. Krasen velik park, stalna vojaška zdrav, godba. Posebni vozovi pri naprej naročilo, pri kopališkem «skrbništva pošta, telegraf in telefon. Kopališki zdravnfk dr. J. Matkovič. — Prospekte razpošilja zastonj in poštnine prosto
271 5-4


oskrbništvo kopališča.
LASTNI
ntst
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
m
SÜI
Edino narodno foninoselo podjetje V Celju.
prVa jttžnoštajer^a l(atnnose;l|a
Stavbena in umetna kam* noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnilr :::	kamnov itd.
Bruèenje, pulir anje in
struganje kamena s stroji.
industrija družba.
Brzojavi : ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, Uders: laranje napisov t iste. :::
r