Poštnina piaSana t gotovini Leto IX., št. 41« („jutro" xix., it 235 b) Ljubljana, ponedeljek 10. oktobra 1938 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492, Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kooenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baunv gartnerja. Ponedeljska izdaja ,,življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon Št. 3122, 3123 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu. Borba za Podkarpatsko Rušilo odločena Podkarpatski Rusi odklanjajo vsako barantanje za svojo domovino Ostali bodo v ČSR, v kateri bodo dobili slično avtonomijo kakor Slovaki Praga, 9. okt. br. Jutri dopoldne bo pri-fcpcla v Prago petčlanska delegacija narodnega sveta za PodkarpaSsfco Rusijo, da predloži osrednji češkoslovaški vladi zahteve in predloge Podkarpatske Rusije za ureditev nadaljnjih medsebojnih odnošajev. Včeraj popoldne so se v Užhorodu sestali člani narodnega sveta za Podkarpatsko Rusijo, v katerem so se združile vse politične skupine. Sestanku je prisostvoval tudi minister za Podkarpatsko Rusijo v osrednji vladi Parkanj. Posvetovanja so bila ob 20. zaključena in so bili vsi sklepi »prejeti soglasno. Podkarpatska Rusija zahteva enak položa j, kakor ga je v okviru češkoslovaške republike dobila Slovaška, namreč avtonomno pokrajinsko vlado z avtonomnim pokrajinskim parlamentom. Tozadevna spomenica, ki jo bo jutri posebna delegacija predložila osrednji češkoslovaški vladi, pa izrecno poudarja, da odklanja Podkarpatska Rusija vsako drugačno rešitev, zlasti pa se najodločneje izjavlja proti vsem načrtom, ki streme po odcepitvi Podkarpatske Rusije od češko- » slovaške republike. Vse prebivalstvo Podkarpatske Rusije brez razlike politične smeri in narodnosti je složno v zahtevi, da mora Podkarpatska Rusija še nadalje ostati v sestavi češkoslovaške republike. Sklepi narodnega sveta so bili iz vladne palače v Užhorodu že snoči objavljeni zbrani množici, ki je to sporočilo sprejela z dolgotrajnimi ovacijami. Vlada Podkarpatske Rusije bo sestavljena slično kakor slovaška avtonomna vlada iz petih članov s poslancem Brodi-jem na čelu. Resorna razdelitev bo ista kakor za Slovaško. Cim bo osrednja vlada odobrila ta načrt, kar se bo zgodilo najkasneje jutri, bodo imenovani člani začasne pokrajinske vlade za Podkarpatsko Rusijo, ki bo takoj nato prevzela svoje posle. Kakor zatrjujejo, bodo tako na Slovaškem kakor v Podkarpatski Rusiji razpisane volitve v pokrajinske parlamente, ki bodo nato iz svoje srede icvolUi člane pokrajinske vlade. Proklamacija prve slovaške vlade Bratislava, 9. okt. br. Snoči so se člani p-ve slovaške vlade vrnili iz Prage v Bratislavo, kjer so jim priredili svečan sprejem. Na velikem manifestacijskem zborovanju pred narodnim gledališčem je predsednik slovaške vlade dr. Tiso prečital pro-kiamacijo, v kateri pravi med drugim: Hočemo se predstaviti svetu kot discipliniran in miroljuben narod, ki želi živeti svoje življenje. Hočemo, da se vsi Slovaki, vsa slovaška inteligenca in vse slovaške pridne roke združijo pri delu za dobrobit slovaškega naroda. Dekli bomo v smislu in v duhu našega gesla »Bog in narod!« Naš nacionalizem ni bil nikdar negativen. Tudi r bodoče bo pomenil ustvarjajoč o silo, ki opravlja z vsemi našimi napori. Naša dolžnost je bila. da pohitimo na pomoč Čehom, s katerimi smo se svobodno združili v skupno državo. Prizadevali se bomo. da odstranimo vse, kar je dozdaj oviralo dobre odnošaje med Čehi in Slovaki. Naše načelo bo ljubezen in sloga. Ne gojimo nobene m-žnje do drugih narodnosti, zahtevamo pa, da tudi oni s svoje strani pokažejo strpnost in manifestirajo ljubezen in zvestobo do države, ki je skupna domovina vseh. V zameno bodo dobili vse državljanske svoboščine. Slovaški narod si je vedno prizadeval živeti v miru in slogi s svojimi sosedi in bo tako delal tudi v bodoče. Zavedal pa se bo vedno, da ima sicer malo, a lastno državo. Komunistična stranka na Slovaškem razpuščena Bratislava, 9. okt. br. Danes je bil objavljen odlok slovaške vlade, s katerim je prepovedano vsako nadaljnje delovanje komunistične stranke na Slovaškem. Odlok naglaša, da bodo sledili še drugi ukrepi, da se izloči iz slovaškega javnega življenja vse, kar nasprotuje krščanskemu svetovnemu nazoru. Prof. Tuka izpuščen iz zapora Praga, 9. okt. AA. »Slovak« Objavlja, da je bil na zahtevo slovaških ministrov izpuščen na svobodo prof. Vojteh Tuka, ki je bil pred nekaj leti obsojen v nekem procesu zaradi agitacije za slovaško av-tonomistično stranko. Pdčetek pogajanj med ČSR in Madžarsko Na sttočnfi prvi seji obeh delegacij so Madžari predložili svoje zahteve Komamo, 9. okt. br. Ob 19. so se pričela pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo za ureditev madžarskega manjšinskega problema v ČSR in Ea novo ureditev češkoslovaško-madžar-Bke meje. V češkoslovaški delegaciji 9o izključno Slovaki z izjemo ministra Par-kanja, ki zastopa Podkarpatsko Rusijo Delegaciji načeluje predsednik slovaške vlade Tiso. Naravno je, da vodijo ta pogajanja predvsem Slovaki, ker se tičejo !vse te zadeve v prvi vrsti slovaških narodnih interesov. Madžarski delegaciji načelu je zunanji minister dr. Kanya. Po medsebojnih pozdravih in vljudnostnih obiskih sta se obe delegaciji zvečer pb 19. sestali v dvorani mestnega magi- strata k svoji prvi seji. Na tej seji so madžarski delegati predloži^ češkoslovaški delegaciji madžarske zahteve in predloge. Po kratki debati j? bila seja prekinjena, da bj imela češkoslovaška delegacija priliko podrobneje proučiti madžarske zahteve. Obenem so bile v ekrilju delegacije sestavljene komisije za proučitev posameznih problemov. Pogajanja se bodo jutri dopoldne nadaljevala. Kolikor se je moglo zvedeti, zahtevajo Madžari poleg prepustitve obmejnih pokrajin, kjer je v večini prebivalstvo madžarske narodnosti, tudi Bratislavo, nekatere docela slovaške predele in priključitev vse Podkarpatske Rusije Madžarski. Izjalovljeni načrti Anglija se je odločno uprla odcepitvi Podkarpatske Rusije od ČSR — Tudi Rim in Berlin sta Madžarom odsvetovala Budimpešta, 9. oktobra, br. V tukajšnjih krogih je zavladala silna poparje-nost, ker so se izjalovili vsi načrti, ki so stremeli za tem, da bi Madžarska skupno s Poljsko dosegla še nadaljnjo okr-nitev češkoslovaške republike s tem, da bi se Podkarpatska Rusija odcepila od ČSR in razdelila med Madžarsko in Poljsko, ki sta pri tem trdno računali na podporo in pomoč Nemčije in Italije, pa tudi Anglije, o kateri so sodili, da se je po monakovski konferenci desintere-sirala o nadaljnji usodi Češkoslovaške. Sedaj se je izkazalo, da je baš Anglija odločno nastopila proti poljsko-madžar-skim načrtom. Angleška poslanika v Budimpešti in Varšavi sta izvršila de-marše pri poljski in madžarski vladi ter sporočila, da Anglija pod nobenim pogojem ne bi mogla pristati na odcepitev Podkarpatske Rusije od Češkoslovaške. Obenem je angleška vlada izjavila, da je angleško jamstvo za češkoslovaške meje že stopilo v veljavo ter da bi se morala najodločneje upreti vsakemu nasilnemu poskusu v tej smeri. Istočasno sta tudi Nemčija in Italija nujno nasvetovali madžarski vladi, naj svojih zahtev napram ČSR ne pretirava t in naj se ne spušča v nikake pustolovščine, ker bi ji Rim in Berlin v sedanjem mednarodnem položaju ne mogla nuditi nikake podpore. V Budimpešti so nad tem preokretom hudo razočarani. Vlada je imela včeraj skoraj ves dan trajajoča posvetovanja. Formalno bo Madžarska sicer še nadalje vztrajala pri svoji zahtevi po skupni meji s Poljsko, toda pri pogajanjih s ČSR, ki so se danes pričela v Komar-nifc bo njeno prizadevanje v glavnem usmerjeno k čim ugodnejši rešitvi problema madžarske narodne manjšine v ČSR. Poljaki bi radi ČSR še bolj oslabili Varšava, 9. okt. br. Izročitev tješinskega okrožja Poljski, ki je bila danes zaključena, ni prinesla pričakovanega zboljšanja v odnošajih med Poljsko in ČSR. Poljska postavlja sedaj kot pogoj za prijateljsko razmerje s ČSR izpolnitev vseh madžarskih zahtev. Poljska podpira brezpogojno vse madžarske zahteve, tako odcepitev madžarskih pokrajin od ČSR in njihov priključek k Madžarski, prav tako tudi priključitev Podkarpatske Rusije Madžarski. Vsako drugačno rešitev Poljska odklanja kot nesprejemljivo. Zlasti se izjavljajo varšavski krogi proti avtonomiji Podkarpatske Rusije, ki bi pomenila oživljenje ukrajinske samostojnosti, kar bi utegnilo vplivati tudi na 5 milijonov Ukrajincev na Poljskem, da bi postavili slične zahteve. Vrb tega smatrajo v Varšavi za docela upravičeno zahtevo po skupni poljsko-madžarski meji, kakor je obstojala do leta 1772. S tem bi se ČSR popolnoma izolirala in onemogočila bi se ji vsaka zveza z Rusijo. Odpor v Rumuniji Bukarešta, 9. okt. p. Tukajšnja javnost se je zelo vznemirila zaradi razgovorov v Varšavi o najnovejšem madžarskem in poljskem načrtu, da bi se ustvaril poseben koridor med obema državama preko Podkarpatske Rusije, s katerim bi Poljska in Madžarska dobili skupno mejo. Za Rumu-nijo bi pomenil ta koridor ogromno škodo, ker bi izgubila svojo edino železniško progo, po kateri dobiva sedaj iz škodovih tovarn orožje in streljivo za svojo vojsko. Rumun-ska vlada se pripravlja, da v danem trenutku z vso odločnostjo intervenira proti izvedbi takega načrta, ker rumunska vlada nanj nikdar ne bo pristala. Istočasno tudi demantirajo vesti, ki so jih razširili nekateri listi, da Rumunija sama zahteva večje korekture meje s češkoslovaško. Bivši min. predsednik Jorga je izjavil, da se Rumunija nc more veseliti z drugimi ohranitve miru in s cea- zaradi težike usode, ki je zadela zavezniško Češkoslovaško, kakor tudi zaradi dejstva, da tudi Rumunija ni zavarovana. Zato mora poskrbeti, da čim bolj utrdi svoj položaj. List »Universul« ugotavlja, da je močno omajano zaupanje v mednarodne pogodbe, končno pa meni, da ni mogoče v srednji Evropi rešiti vseh revizijskih zahtev, kakor želi in trdi Madžarska. Henlein razpustil svojo legijo Berlin, 9. okt. br. Henlein je bil z odlokom kancclarja Hitlerja imenovan za pokrajinskega voditelja zaščitnih oddelkov v bivših češkoslovaških pokrajinah, kjer bo izvrševal vrhovno policijsko oblast. Obenem je Henlein odredil razpust svoje legije, ki je bila osnovana za borbo proti Čehom. Nemške čete v Libercu Liberec, 9. okt. AA. (DNB). Nemške čete pod vodstvom generala Bocka so dopoldne nadaljevale zasedanje obmejnih krajev v drugem pasu. Iz mesta Kratzau so odkorakale proti Libercu, kamor so prispele popoldne. Aretacija dveh židovskih ravnateljev Berlin, 9. okt. AA. Kaitor poroča »Der Angriff«, sta bila aretirana dva ravnatelja židovske narodnosti, zaposlena v tovarni papirja »Spiro« v Krulovu na Češki gori, ki leži v prvem pasu. Aretirana sta bila. češ, da sta nekorektno postopala proti svojim delavcem, ki so bili Nemci. Zapustila sta sudetsko-nemško pokrajino, preden so prišle tja nemške čete, a sta se včeraj vrnila v Krumlov z namenom, da vzameta svoje poslovne listine. Zahvala francoske akademije dr. Renešu Pariz, 9. oktobra br. Francoska akademija znanosti in umetnosti je imela včeraj popoldne sejo, s katere je poslala bivšemu predsedniku češkoslovaške republike dir. Benešu brzojavko, v kateri miu izreka svoje simpatije ter se zahvaljuje njemu in češkoslovaškemu narodiu za žrtve, ki sta jih doprinesla za ohranitev miru. Chicago, 9. oktobra br. Profesorski senat tukajšnje univerze je povabil bivšega predsednika ČSR dr. Edvarda Beneša, naj pride predavat v Ameriko o demokraciji. V svojem povabilu pravi rektor chi-kaške univerze da je bil pokojni T. G. Masaryk profesor na tem vseučilišču od L 1901 do 1903. Dotok zlata v Ameriko ponehal New York, 9. okt. A A (Štefani). Opazilo se je, da je dotok evropskega zlata v Ameriko v veliki meri prenehal po raona-kovskem sporazumu. Dočim je prispelo ob koncu septembra v New Yorkn iz Anglije okoli 60 milijonov dolarjev v zlatu, so zabeležili v začetku oktobra samo za 9 milijonov dolarjev zlata, ki je prispelo iz Evrope. Od tega je prišlo iz Nizozemske 7 milijonov dolarjev. Nemčija ne veruje v trajen mir Resničen prijatelj Nemčije je samo Mussolini, vsi drugi se lahko čez noč pretvorijo v njene nasprotnike — Ostre Hitlerjeve besede na naslov Anglije Berlin, 9. okt. br. V Saarbriicknu je bila danes velika proslava obletnice zopetne priključitve Posaarja k Nemčiji. Na slavnostnem zborovanju je med drugimi govoril tudi kancelar Hitler, ki se je v svojem fovom dotaknil mednarodnega položaja in glede na dogodke poslednje dobe in sedanje mednarodno razpoloženje med drugim dejal: Na konferenci v Monakovu je bil rešen mir in v miru smo dosegli osvobojenje 10 milijonov Nemcev. Toda ne smemo se še vdajati iluzijam, da smo s tem dosegli trajen mir. Baš zadnji dogodki so pokazali, da ima Nemčija samo enega resničnega in edinega prijatelja, to je Mussolinija. Os Rim - Berlin je v teh dneh dokazala svojo trdnost. To, kar je Italija po zaslugi Mussolinija v zadnjih dveh letih storila za Nemčijo, ne bo nikdar pozabljeno. V Monakovu so sodelovali tudi drugi evropski državniki, ki so prav tako privrženi miru. Toda notranja ureditev v njihovih državah je takšna, da jih lahko vsak dan zamenjajo. Nemčija dobro ve, da bi takoj začeli vojno proti Nemčiji, če bi na primer na mesto Chamberlaina prišli v Angliji na krmilo Duff Cooper, Eden in Churchill. To nam nujno narekuje skrajno previdnost. Biti moramo vedno čuječni in skrbeti za svojo varnost. Vemo tudi, da boljševiška Rusija samo čaka prilike, da bi se vrgla na nas. Poznamo tudi moč in vpliv mednarodnega tiska, ki živi od laži in klevet in hujska proti nam. Kakor vemo, da miroljubne državnike lahko vsak čas zamenjajo drugi, prav tako lahko mi izjavimo pred vsem svetom, da je Nemčija vsak čas pripravljena za mir, a vsako uro za obrambo! Baš zaradi tega sem se odločil, da s pospešeno energijo nadaljujemo z gradnjo trdnjavskega pasu ob zapadni meji in bo v trdnjavski pas sedaj pritegnjeno tudi aachensko in posaarsko okrožje tako, da se bo za varnost Nemčije storilo vse, kar je v človeških močeh. Nemčija hoče mir, a dokler drugi ne odlože orožja, se mu tudi mi ne moremo odreči. Mislimo pa, da bi bil že čas. da bi se v Angliji otresli versajskih razvad. Guver-nantskega varuštva Nemčija ne prenese in ga ne bo trpela. Prav tako smatramo, da tudi niso na mestu poizvedovanja kritičnih angleških državnikov in parlamentarcev o usodi Nemcev, bodisi v mejah Nemčije, bodisi izven teh meja. ker se bomo za usodo svojih rojakov že sami pobrigali. Mi se tud ne vmešavamo v tuje zadeve. Če to ne bo prenehalo, se bomo tudi mi začeli malo bolj zanimati za dogodke v Palestini. Svoj govor je Hitler zaključil z iziavo, da bo v najkrajšem času odrejena demo-bilizacija, toda Nemci ostanejo budno na straži in so vedno pripravljeni. Vsaj malo priznanja Anglija od ČSR ne bo zahtevala povračila začasnega kredita 10 milijonov funtov — Toliko bi Anglijo stalo 35 ur vojne London, 9. okt. br. že včeraj je prisnel z letalom v London bivši guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Pospišil, da vodd pogajanja z angleško vlado zaradi dolgoročnega posojila v višini 30 milijonov funtov in zaradi ureditve najnujnejših gospodarskih vprašanj. Ostali trije člani češkoslovaške gospodarske delagacije so prispeli danes. Angleška vlada je že odredila, da se da češkoslovaški preko Angleške banke na razpolago prvi obrok v višini 10 milijonov funtov (2.4 milijarde din). V finančnih krogih smatrajo, da Anglija ne bo zahtevala od češkoslovaške povračila teh 10 milijonov funtov. Ostalih 20 milijonov funtov pa nameravajo emitirati v obliki češkoslovaških obveznic z angleško dr- žavno garancijo. V tej zvezi so zanimiva Izvajanja londonskega »Economista-s, ki pravi, da bi se Anglija s tem zneskom le v majhni meri oddolžila češkoslovaški za ogromno žrtev, ki jo je doprinesel češkoslovaški narod, da se prepreči vojna. List pristavlja, da so znašali izdatki Anglije v svetovni vojni 7 milijonov funtov dnevno. Znesek 10 milijonov funtov predstavlja torej le izdatek za 35 ur vojne, če se pomisli, koliko ie Anglija prihranila na svojem narodnem premoženju s tem, da se je češkoslovaška žrtvovala za mir in s tem preprečila vojno, potem je le malenkost, ako sedaj teh 10 milijonov funtov pokloni ČSR v znak prizna^ nja za njene neizmerne žrtve. >/• m m Gospodarska pogajanja med Nemčijo in ČSR Berlin, 9. okt. br. O delovanju mednarodnega odbora za ureditev sudetsko-nem-skih vprašanj je bil snoči objavljen komunike, ki pravi: V smislu sklepov odseka za gospodarska in finančna vprašanja so se danes pričela neposredna pogajanja med nemškim državnim ministrstvom za gospodarstvo in pristojnimi češkoslovaškimi ministrstvi. Pogajanja se tičejo nadaljnjega obratovanja su-dctsko-nemšikih podjetij, ki so kakorkoli odvisna od drugih podjetij na češkoslovaškem ozemlju in narobe. Tudi glede na nadaljnje izvajanje češkoslovaškega socialnega zavarovanja v sudetsko-neinških krajih do prevzema socialnega skrbstva v teh krajih po državnem ministrstvu za delo, so se pričela pogajanja med zastopniki pristojnih ministrstev obeh držav. V odseku za železniška vprašanja, v okviru katerega se že nekaj dni pogajajo za obnovo železniškega prometa med obema državama, je bil snoči dosežen nadaljnji sporazum glede prenosa lastnine na železniških napravah in progah v sudetsko-nemških krajih za nemške državne železnice. Ker je nastala nevarnost, da bi s takojšnjem odpustom češkoslovaškega uradništva v posameznih podjetjih kakor rudnikih in električnih centralah v sudetsko-nemšlkih krajih lahko nastala kakšna šikoda, je bil dosežen sporazum, da bodo ostali ti uradniki še nadalje nameščeni v teh podjetjih, dokler jih ne prevzame nemško uradništvo in dokler to pri teh podjetjih ne doseže potrebne prakse. Za ta čas jamčijo nemške oblasti vsem delavcem in nameščencem češkoslovaške narodnosti, ki ostanejo v su-detskih pokrajinah s tem namenom, popolno varnost, osebno svobodo in pravico, da pozneje lahko odidejo. Posebna pogajanja so se začela tudi med zastopniki obeh poštnih ministrstev za obnovo poštnega prometa med obema državama. Demonstracije proti dunajskemu kardinalu Dunaj. 9. okt. br. Dopoldne je prišlo na Dunaju do bučnih demonstracij proti dunajskemu kardinalu dr. Innitzerju. Ko je odhajal iz cerkve, mu je skupina katoliške mladine priredila ovacije. Na mah so se zbrale velike skupine hitlerjevske mladine, ki so začele demonstrirati proti cerkvenemu dostojanstveniku ter nazadnje razbile s kamenjem šipe na oknih nadškofijske palače. Policija je naposled demonstrante razgnala. Ta dogodek je zbudil na Dunaju tem večjo pozornost, ker je bil kardinal dr. Innitzer prvi avstrijski cerkve ni dostojanstvenik, ki je navdušeno pozdravil priključitev Avstrije k Nemčiji in z lastnoročnil pismom izrazil svoje navdušenje narodno-socialističnim prvakom. Berlin, 9. okt. br. O izgredih na Dunaju je izdala službena nemška agencija DNB uradno poročilo, ki pravi, da se je zbralo več tisoč 15 do 20 letnih mladeničev, ki so zavzeli grozeče stališče proti kardinalu dr. Innitzerju. Policija je energično nastopila in hitro vzpostavila red. Kardinal Innitzer ni bil ranjen, kakor trdijo nekatere inozemske vesti. Komisar Biirckel je izdal stroge ukrepe proti povzročiteljem teh izgredov, ki bodo po prestani kazni poslani v koncentracijsko taborišče. Omejitve zborovalne pravice ukinjene Beograd, 9. okt. AA. Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi z odlokom št. 37.569 od danes razveljavil svoj odlok I št. 35.653 od 24. septembra o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Odslej naprej veljajo za zborovanja, posvetovanja in sprevode predpisi zakona o zborovanjih, shodih in posvetih in obstoječi policijski predpisi. Občine jamčijo za škodo povzročeno iz političnih motivov Beograd, 9. oktobra- Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo o odškodnini za poškodovanje tuje imovine iz političnih razlogov. Vsak oškodovanec lahko preko prvostopne upravne oblasti zahteva odškodnino. Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz političnih razlogov. V tem primeru oceni škodo in določi višino odškodnine, ki jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, občina, na katere področju je bilo dejanje izvršeno. PRISTOPAJTE K JČ LIGI l »JUTRO«, ponedeljska Izdajat Ponedeljek, JS. X. 133S. Nedelja spominskih svečanosti Ljubljana, 9. oktobra. Danes smo doživeli eno tistih jesenskih nedelj, ko veter in solnce prinašata na ulice in v ljudi razpoloženje, kakršno nas navdaja v pričakovanju praznika mrtvih. Vzdušje te nedelje je bilo tudi najbolj prikladno za počastitev blagopokojnega Viteškega kralja, ki je danes pred 4 leti pa del v Marseillesu od zločinske roke. Proti poldnevu se je nekaj več toplega solnca razlilo čez mesto, da je promenada oživela prav tisti čas, ko so se verniki v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda s toplo pobožnostjo spominjali tragičnega dogodka. A poleg misli na žrtev Viteškega kralja je bila na današnjo nedeljo še posebno živa misel na naše mrtve, ki spe pri Sv. Križu. Prav te dni je stekla nova tramvajska proga do pokopališča in danes so od jutra do večera hitele trume Ljubljančanov, da obiščejo svoje drage na grobovih. Seveda pa je iz Ljubljane pohitelo mnogo izletnikov v razne okoliške kraje in na griča Parastos v pravoslavni cerkvi Ob 11.15 se je v pravoslavni cerkvi po Sveti Iiturgiji vršil slovesni parastos v spomin blagopokojnega Viteškega kralja, ki ga je daroval prota Budimir. Prota je imel pri tej priliki na zbrane, vernike kratek patriotičen nagovor, v katerem je slavil zasluge mučeniškega kralja za naše narodno osvobojenje in uedinjenje in poveličeval njegovo heroično žrtev. Svoj govor je zaključil z vzklikom »Slava«, ki ga je povzela tudi vsa množica. Svečane obrede je spremljal cerkveni zbor z lepim, ubranim petjem. Parastosu so med drugimi prisostvovali komandant divizije general Lukič z brigadnim generalom Pav-lovičem, zastopnik bana svetnik Stanko Novak, predsednik mestne občine dr. Ad-lešič, rektor univerze dr. Kušej, šefi vseh državnih uradov, predstavniki Sokolstva, dobrovoljcev, invalidov, rezervnih oficirjev, številni člani oficirskega zbora, pripadniki naše ruske kolonije in zastopnice narodnega ženstva. Svečanost viškega Sokola na Glineah Pred spomenikom Viteškega kralja na Glincah je viški Sokol priredil pietetno svečanost ob polnoštevilni udeležbi svojih pripadnikov. Ob 10. sta se tam zbrala članstvo in naraščaj in starosta br. Pavle Borštnik je imel ganljiv spominski govor o nepozabnem kralju. V imenu društvene uprave je položil pred spomenikom krasen venec z državno trobojnico in prižgal debelo voščenko. Sokolski pevski zbor pod taktirko br. Albina Lajovica je zapel čuv-stveno Hatzejevo »Slava Tebi, kralju Mu-čeniče«, nakar so navzočni zaklicali trikrat: »Slava«. Sokolsko članstvo je čez dan položilo pred spomenik mnogo šopkov, zvečer pa so zagorele lučice, ki so jih prinesle nara-ščajnice in deca. Po svečanosti doma na Viču, se je vse članstvo z naraščajem udeležilo skupne žalne svečanosti v Narodnem domu. Uspeh »Potopljenega sveta" Drama nam je v soboto večer prinesla prvo izvirno novost te sezone: Stanka Oajnkarja »Potopljeni svet« v režiji Cirila Dcbevca in z Debevcem, Danilovo in Gregor in om v glavnih vlogah. Za delo je bilo med občinstvom mnogo zanimanja, kar je izpričala tudi zvrhano polna hiša, in gledalci se v svojem pričakovarju v resnici niso ušteli. Pisatelj, ki je sam duhovnik, prikazuje v »Potopljenem svetu«, ki je delo izredno finega, plemenitega duha, dramo profesorja teološke fakultete, visoko izobraženega, samoraslega moža. ki odpade od cerkve, se poroči s filmsko igralko, a se v svetu razočara in spet najde svoj mir in svojega boga. Ko je pred ukinitvijo »Doma in sveta« izšlo v zadnji številki prvo dejanje Ca jnkarjeve drame, je delo naletelo na mnogo nerazumevanja in krivice. Prodorni uspeh in prisrčne ovacije pisatelju, ki je sam prisostvoval premieri, so mu dn!e zadoščenje in priznanje, kakršno svobodnemu umetniškemu snovanju gre. O uprizoritvi bo »Jutro« še poročalo. L. M. Posvetitev nove cerkve na Kodelfevesn V moščanskem predmestju so imeli danes pomembno cerkveno svečanost: na Ko-deljevem so slovesno blagoslovili novo cerkev sv. Terezike, ki so io delavni, podjetni salezijanci zgradili po načrtih inž. arh. Hermana Husa in ki pomeni lepo umetniško pridobitev svojemu okolju. Snoči se je s cerkvenega dvorišča razvila procesija preko mostu čez Ljubljanico in po Zaloški cesti do karmeličansike cerkve, ki je bila vsa v bengaličnem ognju. Pri cerkveni svečanosti je govoril docent teološke fakultete dr. Ciril Potočnik o vzgledu sv. Terezike. Dopoldne se je pred novo cerkvijo zbrala množica vernikov, prisili pa so tudi zastopniki krajevnih oblastev in ustanov. Ob 9.30 je škof dr Rožman ob asistenci zastopnikov vseh redov, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, in salezijanskih zavodov iz vse države opravil blagoslovit-veni obred, nato pa je v pridigi opisal življenje in svetost zaščitnice nove cerkve. Svečanosti so se v novi cerkvi nadaljevale šc ves popoldan. Dva zastonikarja in razgrajača je policija s svojim avtom prepeljala v zapor V Janševi ulici in na šišenski stražnici so danes doživeli precej razburljivo noč. Snoči sta okrog 23. stopila v neko gostilno v Janševi ulici brata Jožt in Tomaž, prvi kovač po poklicu, drugi delavec, stanujeta pa vsak zase v Suvoborskj in Pugnarjevi ulici. Naročila sta vina in prigrizka in očitno sta imela dober tek. Še pred policijsko uro sta imela poldrugi liter za sabo in vsak po dvoje klobas. A ko je prišla minuta ločitve in plačila, ju je na lepem prevzela slaba volja. Začela sta brez povoda razgrajati in starejši izmed njiju je razlil kozarec rdečega vina po košan svežega perila, ki ga je bila krčmarica pripravila, da ga zlika. A ve« rotnpompom sta siromaka počela iz preprostega razloga, ker nista imela /liti beliča, da poravnata zapitek. Kajpak se je izkazalo, da takšen način slovesa ni aajbodj priporočljiv. V hiši je bilo na srečo še nekaj ljudi, ki so lorčmarici pomagali, da je Tomažu odvzela suknjo in klobuk, na vik in krik pa je prihitel tudi stražnik, ki ju je ukrotil do kraj«. A posel ni bid laheik — Tomaž se je pognal vanj in mu strgal službeno vrvico. S pomočjo tovariša, ki je prihitel na njegov poziv, je razgrajača le premagal in skupno sta jn odgnala v zapor Šišenske stražnice. A v zaporu sta spet zagnala tolikšen vik in krik, tako sta treskala po vratih, da je vsa hiša letela na kup. Nazadnje ni kazalo nič drugega, kakor da pokličejo policijski avto in ju prepeljejo v trdnejše zapore na polici jrid upravi Ljubljansko sokolstvo kralju Mučeniku Četrto obletnico marsejske tragedije je ljubljansko Sokolstvo počastilo z žalno svečanostjo, ki je bila ob 11. v nabito polni telovadnici Narodnega doma. Pročelje dvorane je krasila krasna slika Viteške kralja, pred njo je bil položen prapor Ljubljanskega Sokola, ki ga je ob 701et-nici društva poklonil Viteški kralj. Kita cvetja, na visokem podstavku luč. že davno pred ll. uro se je zbiralo član stvo in naraščaj, vsi v temnih oblekah s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Prišli so ne le iz vseh ljubljanskih edinic, marveč tudi iz bližnje okolice. V prvih treh vrstah so zasedli mesta konzul CSR inž. Minovsky, francoski konzul Reme-rand. zastopnik divizionarja brigadni general Dušan Dodič, komandant planinskega bataljona podpolkovnik Oblak, podpolkovnik Golovič z večjim številom častnikov, vsi v paradnih uniformah, senator dr. Albert Kramer. podžupan dr. Ravnihar, narodna poslanca br. dr. Riko Fux in Rajko Turk, zastopnika Saveza SKJ br. švajgar in Sterlekar, župnd starosta br. dr. Pipenbacher z župnim tajnikom br. Flegarjem, stari sokolsM borec br. Viktor Rohrmann, predsednik ZKD prof Fran jeran. predsednica Kluba Primork gospa Maša Gromova, zastopniki četnikov, Narodne Odbrane in drugih narodnih organizacij. Seveda so bili navzočni tudi vsi staroste ljubljanskih sokolskih društev s starosto br. Kajzeljem na čelu. Godba Sokola I je zaigrala Švajgarjev žalni koral »Duši padlega borca«. Nato je stopil na govorniški oder predsednik dobrovoljcev in I podnačelnik SKJ br. Josip Jeras, ki je v daljšem govoru očrtal lik nesmrtnega Viteza in Uedinrtelja. Opisal je njegovo delovanje kot vojskovodje v balkanski vojni, ki je pripravljala pot do našega osvobojen ja. Zlasti se ga je spominjal kot vettkega pobornika sokolske misli. Svojo ljubezen do Sokolstva je pokojna kralj pokazal z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije, kateremu je na čelo postavil svojega prvorojenca Petra. Pomen in važnost scKolske ideje je posebno poudaril na zletu v Beogradu 1930 ob predajj prapora jugoslovenskemu Sokolstvu. Kakor je bil ves prežet z jugoslovensko in slovansko zavestjo, tako je bil pokojni kralj največji pobornik miru. Odšel je danes pred štirimi leti v zavezniško Francijo, da bi še bolj utrdil mir, toda podtalne sile so mu pretrgale rit življenja. Sovražniki so mislili s tem zadati smrtni udarec njegovi ljubljeni Jugoslaviji, kj jo je imel še v zadnjih izdihi ja jih na ustnih. Njegovo zadnje naročilo bomo izpolnili jugoslovenski Sokoli, z vsem svojim življenjem in dejanji bomo dokazali, da hočemo Aleksandrovo Jugoslavijo, močno in uedinjeno, svobodno in pravično ohraniti mlademu kralju Petru IL V globoki veri se klanjamo spominu nesmrtnega kralja, ki mu kličemo: »Slava, slava, slava!« Zbrani so se pridružili vzkliku in potem počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Ob zaključku je V. Jeras nazdravil sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru H, za-doneli so vzkliki »Zdravo«, godba Soko-ia I je zaigrala državno himno. Predsednik meddruStvenega odbora starosta br. Kajzelj je še prečitai poslanico Saveza SKJ »Deveti oktober«. S tem je bila pie-tetna svečanost zaključena. žalna svečanost na univerzi V zbornični dvorani univerze se je dopoldne zbralo lepo število nacionalne akademske mladine h komemorativni svečanosti četrte obletnice smrti blagopokojnega Viteškega kralja. Svečanost je priredila Zveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij. Za zastrtimi okni velike dvorane so neštete žarnice iz kristalnih lestencev razlivale toplo svetlobo, ki se'je upirala v kraljevo sliko na govorniškem odru, zavito v žalne trakove in narodne trobojnice in pogreznjeno v zelenje. V žalno razpoloženje zbrane akademske mladine se je razlila z galerije globoka ža-lostinka, ki jo je zapel Akademski pevski zbor pod vodstvom g. Franceta Marolta. Ko so utihnili zadnji akordi, je stopil na govorniški oder akademik g. Stane Klemene, ki je po uvodnih pozdravih rektorjevega zastopnika univ. prof. dr. Franceta Kidriča in zastopnika profesorskega zbora univ. prof. dr. Andreja Gosarja, posebno pa še častno zastopane akademske mladine kratko očrtal velike zasluge in delo kraljevega vzornika mladine za napredek naše države. V govornikovih besedah je zbrana mladina sledila pokojnemu vladarju na njegovih potih, ki jih je stavljal v službo svojega naroda vse do usodnega koraka na tla tedaj oboževane in zavezniške Francije. kjer je s svojo tragično smrtjo, zadet I od zločinske roke, položil zadnjo žrtev — ■ svoje življenje — na oltar svetovnega miru. Kakor je pred štirimi leti mladina, ki je bila najzvestejša pobornica kraljevih stremljenj in je vedno sledila njegovim navodilom, v zatajevani boli prisegala, da bo čuvala in izpolnjevala njegovo oporoko — ponosno in suvereno Jugoslavijo, državo srečnih in svobodnih Jugoslovanov, tako danes po štirih letih odkar je bila prelita na francoskih tleh kraljevska kri, mladina ne odstopa od ?voje prisege in sledi vzorom vzvišenega kralja mučenika, ki se ni strašil nobenih žrtev, da bi svojemu narodu zagotovil miren napredek k lepši in srečnejši bodočnosti. V Marseilleu prelita kraljeva kri je v mladini skovala najučinkovitejše orožje proti sovražnikom. Strnila jo je v neomajno falango borbenih Jugoslovanov, ki z odločnim pogledom opazuje nadaljnji razvoj, katerega hoče s trdno vero obrniti v prid najlepše ideje blagopokojnega Viteškega kralja: v čuvanje ljube ji Jugoslavije, za katero bo živela in, če bo treba, tudi umrla. Po tej ponovljeni zaobljubi se je zbrana mladina na govornikov poz'v stoje oddolžila spominu blagopokojnega kralja s trikratnim vzklikom: »Slava!« Nato se je oglasila državna himna, ki jo je odpel akademski pevski zbor. Pod globokim vtisom žalne svečanosti so se akademiki mirno razšli. žalni zbor mariborskega sokolstva Maribor, 9. oktobra. Dostojno je Maribor tudi letos počastil spomin nepozabnega Uedlnitelja. V soboto zvečer je priredilo pevsko društvo »Jadran« v frančiškanski cerkvi spominski koncert, pri katerem so sodelovali moški pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom odličnega zborovodje prof. Ubalda Vrabca, nadalje izborna violinistka gdč. Jožica Kal-čeva, znani mariborski baritonist Karol Kamušič in prof. Gregor Zafošnik kot orgelski solist in spremljevalec vseh solističnih točk Celotni spored je bil vestno na-študiran. Občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo v frančiškanski cerkvi, je odhajalo z globokimi vtisi in polnim priznanjem. Danes dopoldne ob 11. pa je bila v So-kolskem domu v Unionu pietetna kome-moracija, ki jo je kakor v Ljubljani organiziral meddruštveni odbor maribor. sokolskih društev Množica nacionalnega občinstva se je zgrnila v prostrano dvorano in z globokim občutjem sledila sporedu. Oder je bil zato ves v zelenju in trobojni-cah, ovitih v črno. Ob strani se je videl Oplenac v miniaturi, spredaj svetilka, na tleh venec. Tudi balkon je bil ves v tro-bojnicah in v črnem. Žalni zbor so počastili s svojo navzočnostjo številni predstavniki, tako poveljnik vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, garnizenar podpolkovnik Maslač, magistratni direktor Ro-došek in šef policije dr. Trstenjak, navzočni so bili tudi predstavniki vseh mariborskih nacionalnih organizacij in šol. Nek Sokolič je zanosno in toplo dekla-miral pesem »Umrl je naš kralj«. Spominsko besedo je govoril br. Franc Škof. Sokoli hočemo biti apostoli kraljevega nauka, zvesto izpolnjujoč njegovo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo!« Današnji dan je oglaSen za dan sokolskega bratstva. Sokoli prisegamo istočasno večno zvestobo sinu prvorojencu kralja Uedinitelja. Jadranovci so zatem pod vodstvom prof. Vrabca ubrano odpeli prelepi »So svjatimi upokoj« in »Večna ja Nov grob. V Ormožu je umrl po kratici in mučni bolezni g. Rudolf Anderlič, trgovec in posestnik, star 50 let. Žalujoči rodbini naše sažalje! pamjat S. Zaberlova je deklamirala žal-nico »Viteškemu kralju«, nakar je za zaključek sledila učinkovita poklonitev sokolskih praporov in predstavnikov posameznih sokolskih oddelkov velikemu kralju pred podobo Oplenca. Iz ozadja je veličastno donel svečani poziv br. Smerdu ja »Čuvajte Jugoslavijo, ta rek bodi poziv vašega življenja!« Kraljevska rodbina na Oplencu Beograd, 9. okt. AA Ob 11. dopoldne je bila v cerkvi na Oplencu zadušnica za pokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Spominski svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter H., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, večje Število dvornih gospa ter člani civilne in vojaške hiše. Beograd, 9. okt. p. Ob štiriletnici smrti pokojnega ViteSkega kralja Aleksandra Uedinitelja je bila dopoldne v saborni cerkvi slovesna zaduSnica, ki jo je daroval patriarh Gavrilo z mnogoštevilno asistenco. Zadušnid so prisostvovali zastopniki vlade, mnogi generali, diplomatski Zbor in drugi odličniki. Po odhodu Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice in Nj. Vis. kneza Pavla se je poklonilo grobu pokojnega kralja Uedinitelja veliko število ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev, med njimi tudi mnogo delavcev, zlasti rudarjev, ki so položili nanj lep venec. Ob 1. popoldne sta prispela kraljevska namestnika dr. Radenko Stankovid in dr. Perovič, ki sta prižgala na grobu sveče, pozneje pa je prispel tudi francoski poslanik Brugere z osebjem svojega poslaništva. Arandjelovac, 9. okt. p. Popoldne je prispel semkaj predsednik JNS Peter živkovič, ki je nato odpotoval na Oplenac, da se pokloni grobu vlteSkega kralja Aleksandra Uedinitelja. VrAtnensk* Zemunska vremenska napoved : Delno oblačno vreme v vsej državi. Ponekod jutranja megla. V zapadih in severozapadnih krajih je pričakovati večje oblačnosti. . Bržkone bo tudi deževala Noč bo hladna. | Umik tujih prostovoljcev iz Španije Italija bo za sedaj umaknila nekaj nad I0.000 svojih legijonarjev Rim, 9. oktobra AA. (Havas). Dobro obveščeni krogi pravijo, da je italijanskih vojakov, ki služijo že nad 18 mesecev v Španiji, nad 10000. Po sklepu italijanske vlade se bodo sedaj ti vojaki brez odlašanja vrnilj domov. Do tega sklepa, čigar velik politični pomen posebno poudarjajo, je prišlo zaradi ugodnejšega političnega ozračja, ki je nastalo po konferenci zastopnikov Štirih zapadndh velesil v Monakovem, pa tudi zaradi italijansko-angleških pogajanj, za uveljavljenje sporazuma od 16. aprila. Ni dvoma, da je do tega sklepa prišlo tudi zaradi pobude francoske vl&de glede imenovanja francoskega veleposlanika v Rimu in priznanja italijanskega oesarstva. Fašistična vlada je sklenila porivzeti odločen korak v zameno za priznanje italijanske zmage v Abesiniji in za jamstvo londonske vlade glede poaiejšega umika tujih prostovoljcev iz republikanske Španije. Razgovori, ki sta jih imela v Runu grof Ciano in lord Perth, so dovedli do načelnega sporazuma v tej zadevi. Italijanski krogi ne izključujejo možnosti, da bo prišlo pri nadaljnjih razgovorih med Cianom in Per-thom v kratkem tudi do sporazuma o umiku vseh italijanskih legionarjev iz Španije, med njimi tudi letalskih strokovnjakov in specialistov za tanke in bojne avtomobile. Diplomatski urednik agencije Štefani piSe: Sedanje mednarodno stanje označujejo trije glavni dogodki. Prvi je mona-kovski sporazum štirih velesil srednje in zapadne Evrope o mirni rešitvi težkega rprašanja Češkoslovaške, drugi najvažnejši dogodek je ureditev odnešajev med Francijo in Italijo, ki ima namen vzpostaviti normalne diplomatske zveze ter akreditiranje francoskega zastopnika pri cesarju Abeeinije, tretji pa umik italijanskih prostovoljcev iz Španije. Vsi ti trije dogodki bodo mnogo pripomogli, da se poleže napetost v Evropi Sklep o umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije, ki se tam bore že 18 mesecev, je posebno va- žen. Ta umik je treba spraviti v stvarno zvezo s sklepi londonskega odbora za nevmešavanje. prav tako pa tud,- v zvezo z izmenjavo pisem od 16. aprila med lordom Perthom in grofom Cianom, v katerih sta potrdila, da Italija pristaja na umik italijanskih prostovoljcev iz Španije in da smatra rešitev španskega vprašanja kot pogoj, da stopi v veljavo itali-jansko-angležki sporazum. Kaj pravijo v Burgosu Burgos, 9. okt. AA. Tu smatrajo, da se bo v kratkem začelo v večjem obsegu umikanje tujih prostovoljcev, čeprav so uradni krogi še vedno sferajno rezervirani, se more vendar spoznati iz pisanja listov, da bo vlada v kratkem o tem sprejela pomemben sklep. Visok funkcionar Francove vlade je sprejel Havasovega dopisnika ter mu izjavil: Umik tujih prostovoljcev je na dnevnem redu. Sedaj je to prvi cilj angleške politike in od tega je odvisna cela vneta drugih zelo pomembnih vprašanj. General Franco je sprejel angleški načrt, ki so mu ga predložili. Spremenil ga je samo, v kolikor bi ga ne bilo mogoče uresničiti. Nota naše vlade je bila pravkar proučena v Londonu in pot tajnika odbora za nevmešavanje Heminga v Burgos dokazuje jasno, da smatrajo odgovore generala Franca za zelo ugoden in da bi lah ko služili za podlago nadaljnje razprave. General Franco bo dovolil, da ae takoj vrne domov 10.000 tujih prostovoljcev, če odslove republikanci prav toliko svojih prostovoljcev. Kar se nas tiče, moremo takoj vkrcati teh 10.000 ljudi, vprašanje pa je, ali bodo isto storili tudi naši nasprotniki; če pride do sporazuma in če bo Barcelona res odpustila 10.000 tujih prostovoljcev, bomo po možnosti objavili vsa obvestila o urniku svojih prostovoljcev in bomo tudi označili dan, kdaj bodo odšli. Zagreb viteškemu kralju Uedinitelju Zagreb, 9. okt. o. Ob štiriletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja so bile danes v Zagrebu mnogoštevilne spominske svečanosti. V pravoslavni cerkvi je imel zadušnico mitropolit Dositej in so ji prisostvovati mnogoštevilni meščani ter zastopniki oblasti z vršilcem dolžnosti bana Mihaldžičem in armijs>kim generalom Jurišičem na čelu. Spominsko svečanost je priredila tud- Jadranska straža v svojih prostorih v Gajevi ulici, kjer so svečanosti prisostvovali čLani vseh zagrebških organizacij JS in kjer je imel spominski govor podpredsednik oblastnega odbora JS Mavro NVickerhauser. Spominske svečanosti so bile nadalje v ljudski univer- I zi, v prosvetnem društvu sv. Save, v drž. ' osnovni šoli kralja Petra, posebno lepa pa je bila v Sokolskem domu, kjer sc je je udeležilo korporativno vse zagrebško sokolstvo in so ji prisostvovali tudi vršilec dolžnosti bana Mihaldžič. generaliteta, zastopniki oblasti, dobrovoljei, rezervni oficirji, vojni invalidi in mnogi drugi. Ob tej priliki jc imel spominski govor starosta zagrebške sokolske župe dr. Oton Gavrančič. Po svečanosti so vsi prisotni odšli v veli-kei. sprevodu pred glavni kolodvor, kjer so po govoru starešine dr. Gavrančiča položili lovorjev venec na spominska ploščo, kjer je stala krsta s truplom pokojnega kralja na njegovem poslednjem potu. Po enominutnem molku je godba odsvirala žalostinko, s čimer je bila svečanost ko--čana. Zadušnica v Parizu Pariz, 9. okt. AA. Ob 11. dopoldne je bila prirejena komemorativna svečanost ob Štiriletnici smrti jugoslovenskega kralja Aleksandra L Uedinitelja, ki je umrl istočasno kot francoski zunanji minister Louis Barthou. Spominski svečanosti je prisostvoval jugoslovenski poslanik v Parizu Božidar Purič, med mnogimi drugimi pa tudi zastopnik društva prijateljev Jugoslavije. Rumunske Izjave sožalja Bukarešta, 9. okt. AA. Vsi rumunski listi objavljajo članke, posvečene četrti obletnici smrti pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. »Universul« piše med drugim: Delavnost, kralja Aleksandra na notranjem in zunanjem političnem polju je bila prežeta z željo, da se ustvarijo mirni in dobri odnošaji z vsemi lojalnimi sosedi ter doseže v državi sami konsolidacija na duhovnem, političnem in socialnem področju. Jugoslovenski narod ni pozabil svojega velikr®a kralja ter Je prenesel svojo ljubezen do njega na njegovega naslednika Nj. VeL kralja Petra n. ter na kraljevskega namestnika kneza Pavla. Rumunski narod se pridružuje pobožnim molitvam Jugoslovenskega naroda ter mu poSilja izraze sožalja in neomajnega prijateljstva. Zelo tople čsanke posvečajo četrti obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja tudi ostali rumunski listi, med njimi »Timpul«, »Romania«, »Le Moment« in drugi. Zasedanje Velikega fašističnega sveta Rim. 9. oktobra AA. (Štefani) Preden je snoči Veliki fašističn, svet začel redno delo, je poslal svoje pozdrave italijanskim legionarjem, ki so se v tem času že vračali iz Španije po bojih, ki so trajali 18 mesecev. Zatem je zunanji minister podal obsežno poročilo, ki je trajalo dve uri, o vseh mednarodnih dogodkih od marca dalje. Mussolini je podčrtal zatem nekatera mesta iz poročila zunanjega ministra, nakar je fašistični svet sprejel naslednja resolucijo: Veliki fašistični svet, kj je proučil poročila zunanjega ministra Galeazza Ciana, zvestega vršilca fašistične zunanje politike, zasnovane na italdjansko-nemški osi, izjavlja, da se popolnoma strinja s to politiko, ki je po Mussolinijevi intervenciji na monakovskem sestanku našla najsvečanejšo potrditev. Poleg tega izjavlja Veliki fašističn; svet: Pred prvim sestankom vrhovnega odbora za avtarkijo Veliki fašistični svet ponovno potrjuje ka tegorično potrebo,da se vod,- tudi v bodoče boj za gospodarsko neodvisnost italijanskega naroda z največjo energijo in pospeSenostjo. Veliki fašistični svet se bo ponovno sestal 18. t. m. m Shujšati zamorete uspešno samo z redno uporabe D obrvi se v drogerijah nI lekarnah. Izdeluje in pojasnila daie: STEG A. D. Beograd, pošt. pretiaac 5C.I Telef. 27-192. Nemški kredit Turčiji in Anglija London, 9. okt. br. Vest, da je nemški gospodarski minister dr. Funk sklenil v Ankari s turško vlado dogovor, po kateri bo Nemčija dala Turčiji kredit 150 milijonov mark za nabavo industrijskih in vojaških potrebščin. Je zbudila v tukajšnji javnosti presenečenje. Kakor znano, je nedavno dovolila angleška vlada Turčiji kredit 16 milijonov funtov za nabavo sličnih potrebščin r Angliji. Kralj Jurij britanski legiji London, 9. okt. AA. (Reutar). Cianom britanske legije, ki se pripravljajo na odhod v ČSR, je poslala kralj Jurij tole poslanico: Želim vse najlepše onim članom britanske legije, ki odhajajo na Češkoslovaško, v kraje, kjer se bo vršil plebiscit.^ Upam, da bodo uspešno izvršili svojo težko nalogo, ki so jo prostovoljno prevzeli s toliko smisla za splošnost. Chamberlain je poslal britanski legiji 100 funtov š.erl: gov (24.000 din), ki so jih nakazali švicarski državljani ter 30 funtov, ki jih je poslal neki Holandec. London, 9. okt. AA. (Havas). Snoči se je zvedelo za sklep, da bodo prostovoljci angleške legije odpotovali na Češkoslovaško jutri. Amerika se interesira za usodo Židov v Italiji Rim. 9. oktobra. AA. (Havas). Uradno poročilo demantira. da je vlada USA izročila italijanski vladi noto v zvezi s položajem Židov ameriške narodnosti v Italiji, kakor so to trdili nekateri angleški časopisi. Poročilo pravi, da je vlada USA zahtevala samo gotova pojasnila in da bo italijanska vlada, kadar se ji bo to zazdelo potrebno, podala potrebno obvestilo in pojasnilo. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.: Zaprto. (Gostovanja jt AJetJot' žene na Niskavuoriju). OPERA Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, U.: GejSa. Premieraki >J]Lfl!KQ«, ponedeljoka S Ponedeljek, 1eb strani še spremeniti, ker je bilo pred ob^ma goloma še nekaj prilik, toda je skoraj bolj po pravici, da Je ostalo pri tem. V moštvu šiškarjev je igrtfi Zivček branilca prav dobro, zanesljiv je bil Oblak v vratih. Bogme je srednjega kriica igral zadovoljivo, na desnem krilcu je bilo videti Uhanovo koristno igro. Dobra napadalca sta bila Cirman in Goršič. Sodil je g. Vrhovnik objektivno. Reka:Kranj 3:1(3:1) Kranj, 9. oktobra Reka je morala danes na vroča kranjska tla, od koder se je vrnila zmagovita. S tem so Rečani potrdili tradicijo, saj doslej v Kranju niso izgubili še niti ene tekme. Neplodna in nemogoča igra kranjskega napada Ji je prinesla dve dragoceni točki. Rečani ni90 pokazali posebne igre, bili pa so boljše povezani, odločnejši in v startu boljši. V vodstvo je prišel Kranj v 12. min., po enajstmetrovki. To je bilo pa tudi vse! 2e pet minut nato je desno krilo s krasnim strelom izenačilo. V 25. min. je Kokalj dosegel vodstvo za Rečane, v 35 min. je pa Slanina zvišal na 3:1 in s tem postavil tudi končni rezultat. V prvem polčasu je bila premoč Reke vidno opazna, dočim Kranj zaradi izredno slabe igre n; mogel preko nasprotne krilske vrste in obrambe. V drugem polčasu se je Reka omejila na čuvanje rezultata in tako je Kranj dobil terensko premoč. Toda sterilnost napada ni mogla spremeniti rezultata. Pri Reki je bila najboljša ožja obramba. Unterreiter kot srednji krilec in Slanina v napadu. Pri Kranju je zadovoljila samo obramba, pa še ta se ni često razumela. Kranj jc nastopil brez treh svojih najboljših igralcev. Sodil je dobro g. Mrdjen. V predtekmi je Kranj ii porazil Savico s 5:3. Celjska skupina Jugoslavija : Amater o : o Celje, 9. oktobra Gostje iz Trbovelj so v tehničnem pogledu prekašali Jugoslavijo, bili pa so predvsem tudi bolj požrtvovalni. Njihov napad pa je bil premalo povezan in tudi ni imel zanesljivih strelcev. Jugoslavija je imela v tem delu moštva bolj solidne moči, pa ni pokazala pravega kombina-tornega znanja. Najboljši del obeh moštev sta bil; obe obrambi. V prvih 20 minutah je bila igra izenačena potem pa je imel Amater do odmora nekaj več od igre. Kljub številnim akcijam z obeh strani pa žoga ni šla v mrežo. Po odmoru sta se obe moštv, spet izravnali in igra je postala bolj živahna. Oba napada pa sta se ves čas zaman trudila, da bi spravila žogo med drogove. Tekmo je sodil g. Skalar iz Ljubljane točno in objektivno. V predtekmi je mladina Jugoslavije igrala z mladino Atletikov neodločeno 3:3 (2:1), tudi za prvenstvo. * Ostalo prvenstvo LJUBLJANA: II. RAZRED: Grafika : Adrija 3 : 0 p. f., Slavija : Moste 3 : 1. JUNIORSKO PRVENSTVO: Ljubljana : Moste 7 : 0, Svoboda : Korotan 3 : 0, Reka : Hermes 2 : 2, Mars : Jadran 3 : 0. Dr. Gregorin zopet imenovan za senatorja Beograd, 9. okt. AA. Z ukazom kr. namestnikov je bil na predlog ministrskega predsednika imenovan za senatorja dr. Gustav Gregorin, bivši senator iz Ljubljane. Odlikovanje budim-peštanskega poslanika Beograd, 9. okt. AA. Odlikovan je z redom sv. Save 1. stopnje Svetozar Rašič, poslanik v Budimpešti. — Z redom Jugoslovenske krone 2. stopnje je odlikovan Predrag Lukič. ban v p. Preselitev Poštne hranilnice v Beogradu Beograd, 9. okt. AA. Poštna hranilnica 1 se je preselila v novo zgradbo na Kralja Aleksandra ulici ter bo začela jutri v njej redno poslovati. Strelske tekme balkanskih držav v Beogradu Sofija, 9. okt. A A. Popoldne so se začele v Sofij; strelske tekme balkanskih držav za pokal kralja Borisa ITI., rurnin-skega kralja Karcla II. in grškega kralja Jurija H. Pri tekmi sodeluje 30 grških strelcev, ki jih vodita polkovnika Mavro-tis in Luvi9 Rumunsko zastopstvo šteje 49 strelcev pod vodstvom ktiieza Jurija Plagina in polkovnika Dimitresca. Tudi jugoslovensko in bolgarsko zastopstvo je precej številno. Tekme bodo trajale teden dni. Lahkoatletski dvoboj v Zagrebu Concordia Je zmagala nad Celjani Včeraj je reprezentanca Celja gostovala na revanžnem mitingu proti Concordlji in izgubila s 54 : 49 točkam — Kotnik je v teku na 3000 m s časom 8:55.4 postavil nov državni rekord Zagreb, 9. oktobra. Na igrišču Concordije je bil danes lahkoatletski dvoboj med Concordijo in reprezentanco Celja, ki ga je Concordija s 54 : 49 točkam odločila v svojo korist in se tako revanžirala za lanski poraz v Celju s 54 : 50 točkam. Rezultat bi bil lahko obraten, če bi bili Celjani nastopili tudi z Gorškom, ki pa je v Dalmaciji. Tehnični rezultati so bili naslednji: 800 m: 1. Kotnik (C) 2:05.8, 2. Sindelar (C) 2:06.9, 3. Soštar (Ce) 2:10.7, 4. Zorga (Ce) 2:13. Met krogle: 1. Kovačevi? (C) 14.20, 2. dr. Narančič (C) 13.81, 3. inž. Marek (Ce) 10.83. 4. Stavbe (Ce) 9.82. Tek 100 m: 1. Auguštin (C) 11.«, ! Pleteršek (Ce) 11.7, 3. Hanžekovič (C) 12, 4. Urbančič (Ce) 12. Skok v višino: 1. Martini (Ce) 180, 2. inž. Marek (Ce) 170, 3. Fulgosi (C) 165, 4. Strmac (Q 155. .. _ . Tek 400 m: 1. Pleteršek (Ce) 52.1, 2 Urbančič (Ce) 52.7, 3. Braun (C) 52.7, 4. Srakar (C) 53. Met diska: 1. Kovačevič (C) 41.50, 2. dr. Narančič (C) 40.60, 3. Stavbe (Ce) 31.85, 4. inž. Marek (Ce) 29.06. Tek 3000 m: 1. Kotnik (C) 8:55,4, (nov jugoslovenski rekord), 2. Steiner (Ce) 9:44.4, 3. Krajcar (Ce) 9:57. Skok v dalj: 1. Martini (Ce) 6.50, 2. Brozovič (C) 6.49, 3. Pleteršek (Ce) 6.25, 4. Piši (C) 6.24. Balkanska štafeta (800 X400X200X100): 1. Celje (Pleteršek, Jakec, Urbančič, Stavbe) 3:32.9, 2. Concordija (Srakar, Markušič, Auguštin, Hanžekovič) 3:34.6. Zmago je odločil Pleteršek, ki je po 500 m pretekel Srakarja in z naskokom 10 m predal Jakcu. V splošnem so zmago Concordije odločiK boljši metalci, ki so tudi stilno precej prekašali Celjane. Ponedeljek, TO. X. 1938. Dva razveseljiva kulturna uspeha Rekorden obisk na razstavi slovenske knjige — Uspešen zaključek Kalinove razstave ....•cr* i ^iSfjlKilMSf QHf S^SS0 t (im m ^cnus ® Mi&ICj UM- Mil mam m mm .AIS Pogled na del velike razstave — Desno: Oddelek knjig za umetnost in zgodovino po svoji obsežnosti dokazuje, da smo tudi o teh vedah izdali veliko število knjig in revij Ljubljana, 9. oktobra. Glede obiska razstave slovenske knjige v teh 20 letih svobode in pa kolektivne razstave akad. kiparja Borisa Kalina, bi lahko rekli, da so Ljubljančani v resnici kulturni ljudje, ki imajo nekaj smisla za umetnost in duha. V dvorano Trgovskega doma je bil vse te dni in tudi danes tolikšen naval, da gledalec, ki bi se hotel posvetiti malo globljemu, intenzivnejšemu študiju razstavljenega gradiva, kar ni mogel priti na svoj račun. Vse kaže, bo treba razstavo podaljšati, da bodo mogli blizu tudi številni ljubitelji, ki jih je gneča doslej odvrnila. Ob tako hrupnem uspehu te prve zgodovinske razstave bi si iskren spo-štovalec naše literarne tvorbe želel samo, da bi se v enaki meri, kakor se je pri tej priliki na zunaj manifestiralo zanimanje za naše slovstvo, poglobili in poživeli tudi notranji odnosi med knjigo, pisateljem in občinstvom. V Jakopičevem paviljonu je akad. kipar Boris Kalin danes zaključil kolektivno razstavo, ki je bila prav tako deležna obiska, kakršnega še ni doživela domača likovna prireditev pri nas. V teh dneh je obiskalo paviljon blizu 2000 ljudi, od tega okrog 1200 posameznih ljubiteljev umetnosti, ostalo pa šolska mladina, ki je prišla pod vodstvom svojih profesorjev. Tolikšnega odziva smo lahko veseli predvsem zavoljo tega, ker so umetniške prireditve že same po sebi zvezas ne z velikimi gmotnimi stroški, da ne računamo ogromnih investicij v delu in materialu, ki jih mora umetnik v svojo razstavo založiti. Pri tako velikem obisku bi človek sicer pričakoval, da se bo — zlasti ob tako veliki in mnogovrstni izberi del — oglasilo nekaj več kupcev, a čas tudi po razstavi še ni zamujen. Ko akad. kiparju Borisu Kalinu čestitamo k njegovemu uspehu, hkratu iskreno želimo, da bi njegov zgled dal nekaj žive pobude vsem našim kiparjem in slikarjem. Ljubljanska policija ima opravka z zagonetnim tihotapcem saharina in denarja Ljubljana, 9. oktobra. V splošnem so imeli na kriminalnem oddelku današnjo nedeljo le malo opravka, a poleg manjših, običajnih primerov, kakršne prinaša skoraj vsak weekend, jim je dala največ posla afera Antona Kosmača alias Franceta Hlebčarja, ki je bil že v četrtek okrog polnoči aretiran na Bleiweisovi cesti. Njegova prigoda je zelo zamotana, da je kriminalni oddelek ne bo mogel še izlepa razvozlati. Vsekakor gre za tihotapstvo saharina ali tihotapstvo \-alut. Službujoči stražnik je v četrtek malo pred polnočjo ustavil na cesti sumljivega moža, ki je imel na kolesu staro evidenčno tablico. Ko ga je vprašal, od kod in kako, se je izkazalo, da je brez dokumentov. Povabil ga je na stražnico, a ko so ga preiskali, so prišli do presenetljive najdbe: kilogram saharina za srajco in po žepih, v listnici pa nekaj nad 6.000 din. Na vprašanje, od kod mu prepovedano blago in denar, ni vedel dati pravega odgovora, a ni vedel niti navesti vsote, ki jo je nosil s seboj. Povprašan po osebnih podatkih, se je predstavil kot 421etni brezposelni delavec Anton Kosmač iz Vaš pri Medvodah. Nato pa je pripovedoval zgodbico, kakršno morajo na policiji ob podobnih primerih poslušati stokrat in stokrat. Dne 30. septembra popoldne, da je pred Zorčevo gostilno v Kranju od nekoga, ki ga pobliže ne pozna, a o katerem-ve, da je iz Tržiča doma in mu je Ivan ime, kupil 10 kg saharina za 4.500 din. V četrtek zvečer je nato imel na Brezovici sestanek z nekim Francetom iz Logatca, ki mu je oddal 5 kg blaga za 5000 din. S tem Loeatčanom se je bil že pred kakšnimi 14 dnevi srečal v Ljubljani, da sta se domenila za kupčijo in sestanek. Na policiji njegovi pripovedi niso verjeli, zlasti še, ker se je izprva izgovarjal, da je denar dobil od nekega Franceta Do-linarja v Vašah. Posebno pozornost pa je vzbudila evidenčna tablica na kolesu, ki nosi številko 2-152.216-16. Policija je s povpraševanjem pri pristojnih uradih kmalu ugotovila, da je to številko nosila evidenčna tablica kolesa, ki ga je bil svoj čas prijavil pri sreskem načelstvu za ljubljansko okolico Miha Anžič iz Matene v ižanski občini. Ko je Kosmač opazil, da bo ta nesrečna tablica pomagala razkrinkati njegovo identiteto, je na lepem popolnoma spremenil svoje navedbe. Dejal je, da se v resnici piše France Hlebčar, da je rojen leta 1895., delavec brez posla, poročen, pristojen v Trboje pri Smledniku, a da že 10 let biva v neki vasi pri Št. Vidu ob Glini na Koroškem. Od tam je v četrtek prišel čez Ljubelj v Jugoslavijo, da po naročilu trgovskega zastopnika Josipa Kende, ki biva na Beljaški cesti 72 v Celovcu, nakupi nekaj nemških mark, ki se pod roko dobe pri nas mnogo pod tečajem. Kenda mu je tudi izročil 6.200 din v naši valuti. Preko Tržiča je prišel v Kranj in tu je na trgu vprašal nekoga, kje bi se marke dobile za ugoden kup. Ta mu je povedal, da bo v Kranju težko kaj, a da ji hbo v Ljubljani najbrž izalhka dobil. A ko sta se že zapletla v pomenek, mu je mož ponudil na prodaj kilogram saharina, ki so ga pozneje našli pri njem, za 450 din. S kolesom se je peljal do Ljubljane, kamor je prispel okrog 18- Blizu mitnice na Tržaški cesti je poizvedoval, kje bi lahko dobro opravil oboje, prodajo saharina in nakup nemških mark. A vse prizadevanje je bilo zaman. Ko se je s kolesom vračal po Bleiweisovi cesti, je bil aretiran. Drobci ameriškega humorja SKRIVNOSTEN NAPIS. Na vrata obednice neke cerkvene gimnazije je nanisal dijak citat iz svetega pisma: Jezus Sirah. kapit. 31, vrsta 13. Gimnazijski predstojnik je bil radoveden, kaj pomeni označba in je hitro poiskal označeno mesto v svetem pismu. Z dolgim nosom je bral: »ln ne smete biti prepričani, da se tukaj do sitega najeste.« RAČUNSKA UGANKA. Dva Američana se vozita čez prerijo z vlakom pacifične železnice. Po preriji dirja velika čreda bivolov. Vsi potniki se prerekajo o številu bivolov. Čez trenutek reče Američan sopotniku: »Tri sto šestdeset in osem. — »Kako ste pa to dognali?« »čisto enostavno. Preštel sčm jim noge in sem potem to delil s štirimi.« PRIPOVEDKA STRICA TOMA. »Well, ko sem bil mlad, sem tudi nekoč peš opravil 40 km dolgo pot. Takrat sem šel v Kolorado oklofutat tistega nesramnega šerifa (sodnika) Tranchota.« »In nazaj, striček, si šel spet peš?« »Ne, ne, nazaj me je pripeljal avtomobil reševalne postaje.« DVA OPTIMISTA. V celici moške kaznilnice sedita dva kaz-nenca. Prvega aprila reče prvi drugemu: >Zdajle bi potrebovala basovske note.« — »Ne čvekaj, kaj bi z njimi počela?« — »l nu. imela bi basovski ključ in bi z njim lahko celico odprla. ZGODILO SE JE L. 1938. Sodnik: Revizija vašega procesa je pokazala, da ste bili, g. Anton Žalost, po nedolžnem obsojeni. Kakor hitro povrnete stroške za prehrano in stanovanje, ki ste jo po krivici prejemali celih osem let, lahko kaznilnico takoj zapustite!« POGODBA NA VELIKO. Ameriški založnik Ali je sklenil s pisateljem detektivskih romanov Smithom pogodbo za roman s 120 nadaljevanji za svoj list »Texas Herald«. Dogovorila sta se za nagrado 5 dolarjev za vsakega mrtveca. Do petdesetega nadaljevanja se je posrečilo pisatelju spraviti s s\'eta že sto ljudi in petdeseto nadaljevanje je zaključil stavek: »Veracruz« je bila s svojimi dva tisoč potniki gotovo največja ladja sveta. — »Ko je založnik to prebral, je poslal pisatelju brzojavko: »Smith. če pustite v dva in petdesetem nadaljevanju ladjo potopiti, dam za vse mrtvece samo dvesto dolarjev!« IZ ŠOLE. »Reci mi. Cvetko, če stane srečka razredne loterije 400 din, koliko stane četrtinka?« Cvetko: »Gospod učitelj, to zavisi od tega, kakšno vino naročiva.« POMOTA. Pozna noč. Gasilci trobijo. Sara se zbudi in reče Izaku: »Izak, oni trobijo.« Izak odvrne užaljeno: Od kedaj me pa onikaš, Sara?« CITAT IZ ROMANA. »Muha je hermafrodit — nadleguje gospode in gospe.« V Ljubljani 25. IV. 38. NASVETI ZA VSAKEGA. V. v S.: Kaj naj storite? če je vaš stari oče padel pred tedni z okna na cesto in še sedaj ne kaže znakov življenja, potem je že čas, da pokličete zdiavwka. Seveda, časih tudi dieta mnogo pomaga. Z. v L.: Venera. Neradi vam kazimo razpoloženje, toda vaše mere se od Venerinih mer mnogo razlikujejo. Glavna razlika je okoli pasa, kjer, kakor pišete, merite 179 cm. Pa tudi po teži je razlika velika, saj tehtate 136 kg. So pa seveda še mnogo težje žene. P. v /.: Dosmrtna ječa. Kazen dosmrtne feče se vam na pritožbo lahko spremeni na teden dni obveznega čitanja »katoliških« dnevnikov. X. v Z.: Ljudomil. Da imate srce na pravem mestu, najbolje dokažete, če si date napraviti rentgenovo sliko. Zagonetko evidenčne številke je razložil tako, da je kolo njegovo in se je že s Koroškega pripeljal ž njim. Mimogrede pa se je oglasil pri svojem svaku v Goričanah, kjer je za omaro v kuhinji našel tablico, ki jo je bil svak zdavnaj nekoč zavrgel. Moški, od katerega je dobil saharin, je po njegovem opisu okrog 35 let star, visoke, vitke postave, podolgovatega obraza, svetlih las in pristriženih brkov, oblečen pa je bil v sivkasto obleko, črne nizke čevlje in sivkast klobuk. Policija bo morala zdaj poiskati zveze z Medvodami, Smlednikom, St. Vidom ob Glini in Celovcem, da razbere resnico. Smrt viteza Karagjorgjeve zvezde šoštanj, D. oktobra V zdravilišču Topolšici pri Šoštanju je umrl upokojeni brigadni general Pantelija Gjukič, vitez Karagjorgjeve zvezde z meči. General Gjukič je bil eden izmed najmar-kantnejših mož v naši generaliteti, sloveč po svojih junaštvih in plemenitem rodo-ljubju. Rodil se je 18. maja 1880 v Užicn kot sin uglednega trgovca. Doma je tudi študiral realko, vojno akademijo v Beogradu pa je zapustil 1899 kot podporočnik. Služboval je pri artileriji in je sodeloval pri obeh balkanskih vojnah kakor tudi v svetovni vihri in je bil večkrat ranjen, zlasti pa je trpel na umiku čez Albanijo. Priboril si je poleg Karagjorgjeve zvezde še celo vrsto domačih in tujih odlikovanj. Po vojni je bil na raznih važnih poveljniških mestih, tako tudi v Boki Kotorski. V generala je bil povišan leta 1925. Lani je moral zaradi bolezni v pokoj, žal je tudi pri nas zaman iskal leka. Pokopali so ga danes popoldne v Beogradu. Zapustil je mater, vdovo in šest hčerk. dat, bo bfll domači prlfte grozotnega prizora. Na postelji je ležal Peter, z nožem v globoko razparanem trebuhu. Peter je mogel le še izpovedati: »Sanjalo se mi je, da so me prijatelji prisilili, naj si zabodem lovski nož v trebuh.« Kmalu nato je bil siromak rešen trpljenja. r Samo še danes si lahko ogledate | globoko filmsko umetnino VELIKE NOROSTI Paula Wessely — Rudolf Forster Kino Matica 21-24 ob 16., 19. in 21. I Pravda zaradi mačke To se je zgodilo v Angliji. Pred mirovnega sodnika v grofiji Chelsei je bil poklican John Sampers, obtožen, da je ubil sosedu mačko. Kakor vemo, je puritanski sentimentalizem Angležev ustvaril mnogo posebnih zakonov — med njimi nekaj prav zelo ostrih — za varstvo živali. V našem primeru je bil sodnik strog možak in je obsodil mačjega ubijalca na mesec dni strogega zapora, na povrnitev škode in sodnih stroškov. Ko je bilo vse urejeno in obsodba sma-trana za neovrgljivo, se mahoma oglasi Sampersov zagovornik in napade razsodbo kot nezakonito. Nastal je vei:k justični škandal. Zagovornik je hladnokrvno dejal: »Zelo obžalujem, a mi ne moremo sprejeti sodbe, ker jo smatramo za nezakonito. Resnica je pač. Vaša milost, da imamo zakone, ki strogo kaznujejo mučilce živali, toda za mačke je izjema. V letu 1000 je bil sprejet in objavljen kraljevi edikt, ki določa, da se oni, ki mačko namenoma ubije, kaznuje z globo enega penija. To globo sme sodnik povišati na dva penija, ako je bila mačka last — kraljeve hiše. Edikt ni bil nikoli preklican in je torej še vedno v veljavi. Moj klient more biti potemtakem obsojen na globo enega samega penija«. Strmeči sodnik je dejal, da bo zadevo premislil. In zgodilo se je naposled, da je zmagal advokat. Ono, kar t zbuja pozornost moških, je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost. Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana Soleil. KHASANA Jakoba Tratnika je roparski moril za vratno umoril in vrgel v Savinji) V spanju si je z lovskim nožem preparat trebuh Banja Luka, 9. oktobra Iz vasi Anšova nedaleč od Prijedora poročajo o nenavadni tragediji. Kmet Peter Radojičič si je v spanju z velikim lovskim nožem razparal trebuh in je v največjih mukah izdihnil. Peter je imel navado, da je vsak večer položil k postelji svoj lovski nož. Bil je bojazljiv in se je zlasti bal nočnega napada tatov ali razbojnikov. Usodno noč okrog 2. zjutraj se je iz njegove sobe začulo ječanje in vzdihovanje. Ko so hiteli pogle- Celje, 9. oktobra. Celje in okolica že dolgo ne pomnita kakega težjega zločina, najmanj pa roparskega umora. Danes pa je tak zločin razburil vse prebivalstvo. Včeraj smo poročali, da je okrog 10. dopoldne prinesla Savinja od levškega mostu k mestni gramoznici v Medlogu moško truplo. Delavci, zaposleni v gramoznici, so spravili truplo na breg in obvestili policijo. Prišla sta mestni fizik dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka mestne policije, nadzornik g. Za-vec. V mrtvecu so spoznali 551etnega bivšega posestnika Jakoba Tratnika iz Osen-ce pri Celju. Tratnik je imel na glavi pet globokih ran in sicer prebito lobanjo ter rane tik nad čelom, na temenu, desno pod temenom in še 4 cm dolgo rano. Bil je bos in brez suknjiča. Tratnik je prodajal suho robo gospodinjam, hodil je od vasi do vasi oprtan s tovorom. Med ljudmi je krožila govorica, da ima mož nekaj pod palcem. Njegove poškodbe in pa dejstvo, da niso našli pri njem nobenega denarja, je takoj vzbudilo sum. da je najbrž postal žrtev zločina. Samomor bi bil skoraj izključen, v poštev bi prišel kvečjemu le nesrečen padec. Zaradi tega so oblastva odredila raztelesenja trupla, ki je bilo danes opravljeno na okoliškem pokopališču. Preiskava in obdukcija sta pokazali, da so imela oblastva prav in da je nesrečni Tratnik nedvomno postal žrtev zločina. Sodno-zdravniška komisija je ugotovila, da izvirajo udarci od topega predmeta. Blizu mostu čez Savinjo v Levcu pri Celju, nedaleč od gramoznice, so odkrili tudi mesto, kjer je bil Tratnik napaden, umorjen in očitno tudi oropan. Podli zločinec je nesrečnega Tratnika zavratno napadel, pobil na tla in ga oropal, nato pa truplo zavlekel v Savinjo, hoteč na ta način zabrisati sledove svojega zločina Oblastva f® podlemu zločincu že na sledi in je upati, da bo zločin, ki je povzročil nemalo razburjenja, prav kmalu pojasnjen. jubilejni koncert grafikov Ljubljana. 9. oktobr? V frančišikansiki dvorani so priredili dopoldne Grafiki odlično uspel koncert, na katerem je sodeloval moški zbor ljubljanskih in moški zbor mariborskih grafikov, ter salonski orkester ljubljanskih grafikov, povabljeni pa so bili tudi grafiki mando-lmisti in gltaristi iz Zagreba. Jubilejni koncert je bil uvod v proslavo sedemdesetletnice organizacije grafikov in bodo zbori priredili enake konccrte tudi po drugih krajih Slovenije. Muzikalni Ljubljančani, ki vidijo v moškem zboru Grafike enega najboljših ljubljanskih pevskih zborov in poznajo tudi dobro kvaliteto salonskega orkestra, so do kraja zasedli dvorano. Z zanimanjem so pričakovali zlasti tudi zagrebški svojevrstni orkester, ki je znan kot eden najodlič-nejših stanovskih zborov na Balkanu. Moški zbor ljubljanske Grafike jc zapel najprej Kosijcvo »Geslo« in Vodopivčevo »Žebljarsko«. ki jc zlasti bila sprejeta z živahnim odobravanjem, ter Jerebovo »V ju-tro pomladno z menoj«. Dirigiral je g. Da nilo Cerer, kot odličen baritonist pa sc jc ponovno izkazal g. Vinko Plevel. Dasi so bile točke Zagrebčanov skoraj malce predolge, — igrali so Sartorijevo »Himno mandolinistov«, Donizettijevo »Lu- cia di Lammermoor«, Kehlerjevo »V car-stvu tonov« in Marengovo »Sinovi Guren-berga« — so vzbudile med poslušalci zasluženo pozornost in so žele prav lepo priznanje. Dirigiral je g. Ante Vranič. Mariborska Grafika, k ima zlasti dobrega tenorja, je zaoeia r*od taktiko g. V:n-ka Živka Odakovo. »Nina oj Nina«. Foer-sterjevo »Razbita čaša* in \ rabčevo Ubai* dovo »Snoči me dekle jc vprašaio«. Grafični orkester, ki so ga Ljubljančani doklej že večkrat slišali m si je pridobil že velik sloves, jc igral Beethovnovega »Eg-monta«, Smetanov koncertni valček in Dvorakov Slovan sik i ples št. 8. Dirigiral je g. Vinko žižmund. Nazadnje je zapel še ljubljanski moški zbor Prelovčevo »Oj nageljni rdeči« in Fcersterjevega »Spaka«. Koncert jc bil vsekakor lepa kulturna prireditev, ki je posebno učinkovito in vsestransko pokazala resna prizadevanja grafičarjev. KAŠTEL D.D. ZAGREB DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Reg.br. 15426/3» železna pest Mario Parelli, silen hrust širokih prs in ramen, je imel mišičaste, velike roke, ki so grozile zmleti vse, kar jim je bilo napoti. Parelli je ljubil svojo moč in bil nanjo skoro tako ponosen kakor na svoj mehki in zvonki glas. Včasih je na odru, ko so iz njegovega blagoslovljenega tenorskega grla kipeli topli glasovi, stiskal svojim soigralcem roke tako krepko, da so pozabili, kdaj naj vpadejo. V družbi je rad tri orehe. Pograbil jih je polno prgišče, potem jih je počasi stisnil s prsti in že je smehljaje ponudil svoji dami kup lupin in jedrc. Nekoč je baje ob zgodnji uri izpulil iz tlaka ulično svetilko. Mnogi sicer trde, da je to bajka, drugi pa pravijo, da Parelli ni izpulil svetilke, ampak plakatno soho. Najsibo tako ali tako. tudi za takega hrusta, kakršen je Parelli, se nam zdi to precej naporno delo. Nekega dne je stal Parelli na postajališču cestne železnice in čakal štiriinpetde-setko. Lilo je. Ljudje so se gnetli v vozovih in na postajališčih so brezobzirno stopali drugim na prste. Naposled je pri-vozila štiriinpetdesetka. Parelli se je pre-ril skozi gnečo in stopil med kletvicami drugih na ploščad. Tam se je stisnil v kot. Voz je zanašalo in potniki so se nagibali zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Parelli se je razkoračil in stal kakor skala, časih se je kak sosed oprl nanj, toda na najbliž-njem ovinku ga je spet zaneslo na drugo stran. Parelli je stal kakor skala. Nenadno je čutil, da se je nekdo dotak- nil desnega žepa njegove suknje. Po bliskovito je segel tja in prijel za neko roko. Zgrabil jo je s svojo široko dlanjo in stisnil kakor primož. Roka je bila trda in koščena. Poskusila je nekolikokrat. da bi se osvobodila. Potem pa je opustila vsak nadaljnji poskus. Parelli se ni ganil, kakor da se ni»mič zgodilo. Od samega dolgega časa je ogledoval reklame na oknih. Niti ozrl se ni, samo zdaj pa zdaj je krepkeje stisnil pest. Brez dvoma je stala za nj"m njegova žrtev prav tako negibno kakor on in stokala molče od bolesti in strahu, pri čemer je upala, da se bo mož z železno pestjo zadovoljil z njeno zasluženo kaznijo in je ne bo predal policiji. Zato se ni ganila in Parelli ji je stiskal roko, ne da bi količkaj popustil. Voz se je počasi praznil. Lastnik ujete roke se je kakor po naključju oprl na Parellija. da bi ne padel. Parelli je pozdravil nekega znanca in dejal: »Oprostite, da vam dam levico. Nič ni, čisto nič! Samo urezal sem se malo. No. kaj takega se lahko pripeti! človek ni nikdar dovolj oprezen! To je res!« — Stisnil je pri tem roko še silneje. Naposled je čutil, da mu desnica krčevato drveni, zato je počasi popuščal in takoj se je trda koščena roka rešila njegove železne pesti. Zagledal je žeparja šele v trenutku, ko je ta skočil z voza. Bil je droben, suhljat mož s sivim umazanim klobukom. Voz se je ustavil. »Poglejte tega lopova,« je dejal Parelli znancu. »Hotel me je okrasti. Prijel pa sem ga za roko in jo stisni- kakor primož. Saj poznate mojo moč, kaj? če bi takega človeka zaprli, bi mu to ne pomagalo dosti, toda taka lekcija, kakršna je bila moja, ga bo brez dvoma poboljšala«. Gledala sta za žeparjem. Mahal je z od-revenelo desnico in iztegoval prste, da M jih spet oživil. Držal se je hudo in vedno iznova je trepljal z oteklimi prsti. Voz se je odpeljal dalje. Smejoč se, je Parelli pomahal lopovu z roko. Ta je še enkrat iztegnil prste svoje desnice, potem pa je tudi pomahal — z levico. Držal je v njej Parellijevo rdečo listnico. (J. Lentz — Bt.) Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem preža-lostno vest, da nas je zapustila v cvetu mladosti po mučni bolezni preljuba soproga, hčerka, sestra, svakinja itd. gospa Žemljic Elizabeta roj. DUH Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek 10. oktobra ob 4. url pop. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor-Pobrežje, 9. oktobra 1938. Žalujoči soprog ter rodbini DUH in FURMAN Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. —- ysi x Ljubljani,