Z60. IW\M
V Ljubljani, v sredo, IZ. novembra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto .......  K 24-
Sl leta........ 12--trt leta   • •••••• 6'—
ma mesec   .«..«•  . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto. • K 22*—
pol leta •   . 11*—
četrt leta •      ...... 550
na mesec » . • •  ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi Uredništvo i Ssaflova nI!ca it. 3 (v pritli;
lčajo.
.1 telefon st 34.
Izhaja vsak dan sveder izvzemal nedelje ln praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati L t d* to Je administrativne stvari
———- Posamezna številka *elja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „llarodna tiskarna« telefon št 86.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto    ...... K 25*--
pol leta
13 —
Četrt leta   ...... .6*50
na mesec   ••«•-••   . 2*30
celo leto ...        = » K 3C--za Ameriko ln vse druge dežele: celo leto ..»•••, K 35.—
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlslvo (spodaj, dvorišče levo), Kcallova nliea st 5, telefon st 86.
Državni zbor.
Dunaj, 11. novembra.
Rusini so danes sklenili: ob-strukcija se nadaljuje. Sklep je le naravna posledica dejstva, da so se pogajanja radi gališke deželnozborske volilne reforme razbila. Jutri hoče ministrski predsednik poskusiti ali se dajo v Lvovu že popolnoma pretrgana pogajanja morda na Dunaju obnoviti. Povabil je načelnike volil-no-reformnih nasprotnikov h konferenci.
Vse kar od njih zahteva je, da obljubijo pasivno asistenco kadar se bi volilna reforma v gališkem deželnem zboru obravnavala. Za to jim baje nudi nove koncesije, menda pač v sporazumu s poljskim blokom in Rusini. Reakcijonarni voditelji so prišli na Dunaj pod duhovnim nadzorstvom. Oba protagonista v boju proti poljsko-rusinski spravi, nadškofa Bilczewski in Teodorovicz sta tudi na Dunaju, na zunaj le kot »priprosta udeležnika« škofovskih konferenc, ki so danes pričele, v resnici pa pač odločilna faktorja v političnih pogajanjih jutrajšnega dne. Ako ima vlada res ono trdno voljo sanirati gališke razmere, kakor to vedno deklamira in ako ne izrablja gališkega konflikta le zopet v svrhe svojega »divizijskega« sistema, kakor to mnogi trdijo, potem ji ne more biti nemogoče premagati končno odpor merodajnih nasprotnikov volilne reforme, namreč škofov. Cerkev in država sta si pri nas najožji zaveznici in Škofje niso nikdar nedostopni energično izraženim željam merodajnih krogov. — V rusinskih krogih se trdi, da ni nikakega znamenja, da bi nastal v položaju odločilen preobrat. Dokler pa takega preobrata ni, tako dolgo tudi ni povoda spremeniti parlamentarno taktiko . . .
Finančna reforma visi torej slej ko prej v zraku. Splošna nervoznost strank, ki so se napram javnosti in napram vladi zavezale, da jo na vsak način izvedejo, postaja od dne do dne večja. Nemški »Nationalver-band« je že začel dolžiti vlado, svojo pokroviteljico in v današnji »Verban-dovi« seji je stavil poslanec Wolf celo predlog, da se naj onemogoči delegačno zasedanje, dokler ne bo finančna reforma izvedena.
Nationalverbandlerji so se seveda tega obstrukcijonističnega predloga močno ustrašili, predno pa so ga odklonili, je prišlo do silno burne debate, tekom katere je načelnik Na-tionalverbanda dr. Gross podal demisijo. Seveda le radi »lepšega«, ker si je kmalu premislil. Vse kliče na boj proti obstrukciji — toda nikdo se v boj ne upa.
Za danes je napovedal ministrski predsednik odgovor na češko interpelacijo radi uvedbe komisarijata na Češkem.
Poročali smo že, kako so napeli Nemci in vlada vse sile, da preprečijo otvoritev debate. Že se je zdelo, da se bo načrt posrečil. Krščanski socijalci, nemški socijalni demokrati so bili takoj za to idejo, Italijani so še danes obljubili pomoč, s klerikalnimi Slovenci so se vodila pogajanja, da se pridružijo lepi koaliciji ali pa vsaj priskočijo z absenco na pomoč. Bilo je takorekoč že gotovo, da bo debata propadla in Čehi so se že jezni in ozlovoljeni pripravljali, da dvignejo proti kabinetu vsaj obtožnico radi ustavolomstva. — Toda na mah se je položaj spremenil. Vlada je naenkrat svojim vernim izjavljala, da ne polaga nikake važnosti na to, da se debata prepreči, skoraj se je izvedelo, da bodo slovenski klerikalci glasovali z ostalimi Slovani, da bodo votirali Italijani za otvoritev debate in da so krščanski socijalci sklenili se udeležiti glasovanja le v pičlem številu. Večina za otvoritev debate je bila s tem zasigurana.
Kaj se je bilo zgodilo? Češki agrarci so napravili jako spretno taktično potezo. Izjavili so, da bi odklonitev debate vplivala na njihovo razpoloženje pri razpravi o finančni reformi. Vlada in »protidebatna« koalicija so ta migljaj s kolom takoj razumeli: češki agrarci groze podpirati rusinsko obstrukcijo! Tega bi bilo še treba, da se parlament že kar jutri razruši . . .
Tako je grof Sturgkh danes zvečer na češko interpelacijo odgovarjal in parlament bo o njej debatiral. Načelniki strank se odločijo najbrž za prireditev paralelnih sej, ker se bo debata pač razvila v obširno razpravo o celem našem notranje-politič-nem položaju.
V zbornici so prebirali danes poslanci   obsežno brošuro — obtož-
nico kranjskega učiteljstva proti barbarstvu klerikalizma, katera je bila sedaj razposlana parlamentarnim krogom v nemškem prevodu: Die Taten sprechen. 2e svoj čas je bil izšel v »Siidslav. Rundschau« iz te strašne knjige . kratek izvleček in je vzbudil v parlamentu splošno pozornost. Koliko večji vtisk bodo napravila še le cela brošura s svojimi naravnost neverjetnimi in vendar tako resničnimi navedbami. Prišla je ravno v pravem času, ko se nahajavzbor-nici takozv. učiteljski predlog v razpravi. Nekateri poslanci s katerimi smo imeli priložnost o brošuri govoriti, so izjavili, da bi tako žalostnega gradiva pač ne moglo zbrati učitelj-stvo niti ene druge dežele. Največji vtisk napravljajo slike o preganjanju učiteljskih rodbin.
V proračunskem odseku se je nadaljevala razprava o izseljeniških škandalih. Posl. Stapinski je nadaljeval svoj že v zadnji seji pričeti govor ter se branil na vse kriplje proti raznim očitanjem. Za njim je govoril njegov glavni nasprotnik grof La-šocki, toda precej rezervirano. Debata se vrši sploh jako previdno.
Zanimiv je predlog, ki ga je stavil v zbornici češki. posl. Vanek, da naj se ustavijo subvencije Austro-Amerikani in Canadian Pacific družbi, dotične vsote pa se naj porabijo za gradnjo cenenih in zdravih stanovanj.
Zbornica je poslušala izvajanja grofa Stiirgkha popolnoma mirno. Le tu in tam se je odzval iz čeških radikalnih vrst kak medklic, ne da bi zbudil poseben odmev. Hladno molčanje je sledilo odgovoru ministrskega predsednika; skoraj pa so to molčanje prekinili živahni klici Rusinov, pritožujočih se, da se je vlada sicer odločila poseči v politične spore na Češkem, napram Galiciji pa da kaže popolno apatijo.
Na predlog posl. Staneka je nato pričelo poimensko glasovanje: da se naj v jutršnji seji prične o Stiirg-khovem odgovoru debata. Napetost je bila velika, ker so kazale poljske klopi velike vrzeli. Predlog je pa vendar zmagal z 202 : 186 glasovom.
Sodne razmere.
In še odgovor na članek nemških listov: »Ein Ansturm gegen die un-tersteirischen Gerichte«.
V tem članku se zagovarja sistem, ki sta ga uvedla Pitreich in riochenburger pri naših sodiščih, pa na tako neroden, a obenem zloben način, da ni moči molčati.
Pisec zahteva, da bi smel sodnik samo ta postati, ki razume svojo stroko in jezik, mora pa še baje imeti nekoliko višje in splošne omike, mora znati občevati, kakor se to za sodnika spodobi.
V svoji domišljiji domneva, da imajo nemški kandidati vse te lastnosti, samo pri slovenskih kandidatih se pogrešajo. Ni li to hinavšči-na; ni li znano vsakemu uradniku in služabniku v Celju, da nemški kandidati, ki vstopijo pri sodišču, večinoma sploh ne razumejo slovenščine, da se morajo začeti slovenščine šele učiti, da slovenskih strank niti najmanje ne razumejo in da morajo za-raditega slovenski kandidati mnogo več delati, kakor oni? Neresnica je tudi, da bi nemški kandidati več znali, kakor slovenski.
Pokojni glasovni profesor rimskega prava v Gradcu dr. Demelius je pred leti, ko je še predaval in iz-praševal na tamošnjem vseučilišču, opetovano se izrazil, da je vsakokrat vesel, kadar pride Slovenec k skušnji, ker ve, da so Slovenci briht-ni in se res uče. To je rekel Nemec.
Mož pa, ki je ta članek pisal, odreka slovenskim kandidatom celo zadostno strokovno znanje! Ne in stokrat ne!
Naši nemški sodniki sami dobro vedo, kdo jim pri delu več pomaga, nemški ali slovenski kandidat.
In zdaj še celo znanje jezika. — Slovenski kandidati znajo oba jezika, ker sta bila oba zanje skozi celo gimnazijo obligatna. Pri maturitetni skušnji izprašujejo se iz obeh jezikov. Nemci navadno še niti kot prosti predmet ne obiskujejo slovenščine, ker tam so svoje slovenske sošolce samo zaničevali.
In šele omika? Kako da se kaže ta višja omika, ni rečeno, ravno-tako ne, v čem da kažejo nemški kandidati lepšo oliko. Najbrže so nemški kandidati bolje oblečeni, hodijo večkrat na kako nemško zaba-
vo, se kažejo pogostoma v nemški družbi. To je morebiti res! Slovenski kandidati so navadno z dežele doma, stradati morajo na gimnaziji, ne manje potem na vseučilišču in stradati morajo tudi še v sodni praksi.
Še celo za obiskovanje jezikovnega tečaja dobijo nemški kandidati več podpore, najbrže zato, ker se prej na gimnaziji niso slovenščine učili in bi zaradi neznanja drugega deželnega jezika niti ne bili smeli biti sprejeti v državno službo, Slovenci pa manje zato, ker morajo delati več namesto svojih nemških kolegov in ker več znajo, kakor Nemci.
Piscu niti znano ni, da mi Čisto slovenskih gimnazij vsaj na Kranjskem in Štajerskem nimamo in da se celo na nižjih gimnazijah podučuje več predmetov v nemškem kakor v slovenskem jeziku.
Slovenci, čeravno se po trditvi onega članka v šoli manje nemščine nauče in več slovenščine, pozabijo baje pozneje na vseučilišču spet svoj materni jezik. Pameten človek se mora taki doslednosti pač smejati. Pitreich in riochenburger sta dobila slabega zagovornika.
Kaj pa delajo tedaj ti slovenski kandidati na vseučilišču? Ko bi res pozabili slovenski jezik, bi se morali vsaj naučiti češki jezik; — nemško baje ne znajo, slovensko so pozabili, mutasti pa tudi niso postali — to bi pa ravno zopet kazalo, kako hitro se nauče naši fantje drugi jezik in da šteje vsak slovenski kandidat, kar se tiče jezikovnega znanja, najmanje za dva nemška kandidata.
Po onem članku bi človek skoraj mislil, da sodnika dandanes najbolje priporoča lepa obleka ter do-brikanje in prilizovanje pri predstojnikih.
Zaraditega, ker večina naših nemških sodnikov tako misli, je ugled našega pravosodstva že tako trpel.
Nekdaj so vladali taki nazori v politični službi; tam sedaj v nižjih in srednjih službah teh staro- in srednjeveških načel ne upoštevajo več. Taka načela pa še dandanes resno zagovarjajo sodniki! Tako bi lahko bil govoril kak uradnik pred letom 1848., pa sramota je, da se še dandanes tako piše.
Na češki univerzi se baje slovenski dijaki vzgajajo v fanatične panslaviste. To je stara pesem. Vsak
LISTEK.
bitnu miši.
Povest iz sedanjosti.
Spisal L. C.
(Dalje.)
»No, se bodeta pa vzela,«- ponavljal je porogljivo Rak Srebro-tove besede, »zelo pametno in hitro si rešil to stvar. Na kaj naj se pa vzameta, te vprašam, ti srečni oče in posestnik najboljšega petelina v Brezovici. Ali se bodeš ti umaknil temu petelinu in mu izročil posestvo, da bodo potem ljubljanske nezakonske matere trgale kos za kosom od tega posestva za svoje nezakonske otroke? Ta bi bila lepa, da bi dal jaz svojo hčer k hiši, ki bi morala skrbeti za kopo tujih nezakonskih otrok, ki bi toliko časa žrli hišo, da bi jo požrli. Iz te moke pa že ne bo kruha, moj ljubi Matevž, to ti povem, jaz. Urban Rak, ki še nisem nikdar prepozno vstal. Sedaj te zopet vprašam, kako hočeš vrniti kot oče tvojega petelina moji hiši njeno dobro in pošteno ime?«
»Jaz ne vem drugega izhoda,« odvrnil je že veliko bolj ponižno Matevž Srebrot. »nego da naj se. če
se imata že rada in če je stvar že taka.da bo kmalu vedel tudi ves svet za to, da naj se vzameta. Če pa ti misliš, da se jima ni treba vzeti in da bode šlo tudi brez zakona, se ti pa ne bodem ustavljal...«
»Torej pri stari, pošteni Rakovi hiši naj bi zibali nezakonskega otroka!« zagrmel je ves divji Urban Rak in udaril s pestjo po mizi. »To bi bilo tebi všeč, da bi potem skozi devet fara vlekli pošteno Rakovo hišo ljudje skozi zobe. Tudi iz te moke ne bo nič kruha! Vzela se bodeta, vzela, tvoj lepi sin France in moja zapeljana hči, toda drugače kakor si predstavljaš ti v svoji samopašnosti. Ti morda misliš, da bodem izpraznil za tvojega lepega petelina vse svoje shrambe in skrinje in mu natrosil kupe zlatega zrna, da bode ž njimi nakrmil do sitega ves oni nezakonski zarod, katerega je tekom svojega vojaškega službovanja zaplodil po Ljubljani, in da bode še toliko ostalo, da bo lahko še nadalje brezskrbno petelinil za žulje Rakove hiše. Tako se nisva zmenila in se nikdar ne bo-deva, niti s teboj, niti s tvojim lepim sinom. Nasprotno se bode stvar uredila tako, kakor ti sedaj povem. Jaz bodem kupil svoji hčeri Hrastarjevo posestvo v Orehovljah. ki je ravno sedaj dober kup na prodaj, ter to posestvo prepisal takoj na svojo hčer, na katere ime ostane tudi prepisano
za vekov veke, da ne bode mogel priti nezakonski zarod tvojega prelepega sina do Rakovih žuljev. Kupnina bode znašala približno nekaj nad 50.000 kron in polovico te kupnine bodeš ti poprej meni v gotovini odštel na roko, da bodeš vsaj vedel ceniti veliko čast, če se ima pri hiši takega petelina.«
Matevž Srebrot je kar preble-del, ko je slišal, da bode moral šteti Raku 25.000 K, vsled tega je zelo ponižno in pohlevno odvrnil Raku: »Kje pa naj bi vzel jaz 25.000 K, da bi jih tebi odštel, ko vendar veš, da je pri moji hiši sicer veliko polja, travnikov, gozdov in živine, toda malo gotovine. Ne rečem, da bi nič ne dal za sina, če vzame tvojo hčer, največ kar bi mogel dati, bi bilo 4000 K in še za te bi se moral zadolžiti. Vendar pa hočem napraviti to žrtev za sina tebi na ljubo, samo da ostaneva še nadalje prijatelja in da 'se bode ta stvar iztekla v tvojem smislu.«
Nato sta se začela možakarja po kmečki navadi trgati in prerekati kakor pri kaki kravji kupčiji za ono vsoto, ki naj bi jo odštel Matevž Srebrot Urbanu Raku, da bi poslednji dal svojo hčer Srebrotovemu sinu. Srebrot je počasi nekoliko pridajal k prvotno obljubljeni vsoti 4000 K, Rak je pa zopet polagoma nekoliko odne-haval od zahtevanih 25.000 K, pri če- !
mur sta oba s primernim priduševa-njem drug drugemu zatrjevala, da eden ne primakne več niti vinarja, drugi pa da zopet ne odneha več niti ficka. Konec tega barantanja, prerekanja in pogajanja je bil pa ta, da je obljubil Srebrot odšteti Raku za nakup Hrastarjevega posestva za njegovo hčer Frančiško pod pogojem, da vzame za moža njegovega sina Franceta, okroglo vsoto 10.000 kron, pri čemur sta možakarja še uganila, da naj to ostane med njima, da ne bi zvedel za to nezakonski zarod, ki bi v tem slučaju morda poskusil s tožbami kaj doseči za se. Tudi sta se možakarja še domenila, da mora France Srebrot izdati pra-voveljavno izjavo, da nima od svojega očeta nič več tirjati ter da se odpove vsaki dedščini.
Tako sta postala kar čez noč Rakova Frančiška in France Srebrot srečen ženin in srečna nevesta. Ker je par dni nato kupil Rak Hrastarjevo posestvo, se je potem tudi takoj naročilo oklice in sicer kar enkrat za trikrat, kar je Urban Rak kot odličen katoliški veljak brez vsakega zadržka mogel doseči, da ne bi ljubljanske nezakonske matere pri poroki delale kakšnih sitnosti. Poroki je pa sledila velikanska kmetska svatba, vredna ugledne Rakove hiše in tako bogate neveste; pilo, jedlo in plesa-
lo se je tako imenitno, da ljudje gotovo 20 let ne bodo pozabili te imenitne svatbe.
Po svatbi sta pa mlada zakonca nastopila svoje gospodarstvo na Hrastarjevem posestvu. Da bi mu ljudje ne mogli očitati, da je samo mož svoje žene in da pri njegovi hiši krilo gospodari, je pa mladi France Srebrot priglasil pri obrtni oblasti takoj izvrševanje lesne trgovine in skoro tudi pritrdil na Hrastarjevo hišo črno desko z bliščečim napisom: »France Srebrot, lesna trgovina«.
XXV.
Le slabič se udaje brez boja
in  trepeče prekrižani!] rok.
Aškerc: Mučeniki.
Med tem je začela potekati opra-vina doba staremu občinskemu odboru, na čegar čelu je stal pokojni Blaž Novak, katerega je pa po njegovi smrti kot prvi občinski svetovalec nadomestoval do novih volitev nad-učitelj Fran Kovač.
Občinske volitve v Orehovljah so se kakih 30 let nazaj vršile vedno mirno, čeprav je bila udeležba vedno znatna. Ob vsestranskem pritrjevanju so se vedno izbrali in volili v občinski odbor taki možje, ki so imeli
značajen Slovenec, ki svoje narodnosti ne izda, je pri naših nasprotnikih že nevaren panslavist.
Nemec je lahko najradikalnejši mož, lahko več govori o Nemčiji, kakor o Avstriji, lahko ima ali nosi na sebi Bismarckovo sliko, lahko rabi v uradu verižico ali svinčnik v nemških barvah. To vse naših predstojnikov prav nič ne moti v prepričanju, da postanejo tudi taki možje nepristranski sodniki.
Ti ljudje so, kakor hitro stopijo iz vseučilišča v pravno prakso, mnogokrat tako naduti, da nočejo občevati s svojimi slovenskimi kolegi, da skoraj ne poznajo in ne pozdravljajo slovenskih sodnikov, še manje drugih Slovencev; tedaj tudi ne morejo biti nepristranski sodniki, ker delajo na preočiten način razloček med Slovenci in Nemci, tako da Slovenci ne morejo imeti zaupanja do njih.
Slovencem, ako ne zahajajo radi na graško vseučilišče, se to ne more zameriti. Skušnje, ki jih imajo naši dijaki iz Gradca, niso prav nič vabljive.
Zakaj bi se pa dali tam prezirati, poniževati, zoperstavljati, dočim uživajo v Pragi vsaj gostoljubnost?
Ako se nauče v Pragi še kak tretji jezik, jim to gotovo ne more škodovati. Na ta način nadkrilijo svoje nemške tovariše še bolj.
Prav smešna je trditev, da uživajo naši slovenski sodniki razne prednosti pred Nemci, ker jih je že več dobilo dopust in ustanove, da so mogli hoditi na nemška vseučilišča nadaljevat svojo izobrazbo.
To ni nobena dobrota. Znano je, da hrepenimo Slovenci že dolga leta po slovenskem vseučilišču. Da bi nas vlada vsaj nekoliko pomirila, je določila malo število ustanov v to svrho, da se izobrazijo slovenski pravniki na nemških vseučiliščih in bi se na ta način poskrbelo za primerno število slovenskih profesorjev. ,
Nam bi bilo veliko bolj všeč slovensko vseučilišče, kakor te ustanove, katere nam pisec očita.
Ako uživa Slovenec res ustanovo, ali pa je tu in tam pozvan v ministrstvo, so to posebne izjeme; to so tako nadarjeni možje, da bi kje drugje gotovo zasedli najvišja mesta.
Kamorkoli se obrnemo na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, povsod najdemo na višjih in boljših mestih same Nemce.
Predsedniki, državni pravdniki so v Celovcu, Mariboru, Celju, Ljubljani sami Nemci. V Celovcu sploh ni nobenega slovenskega sodnika. Pri nadsodišču v Gradcu je izmed 16 nadsvetnikov samo en Slovenec, pri najvišjem sodišču sploh ni nobenega Slovenca.
Število nadsvetnikov in svetnikov v Celju in Mariboru je z ozirom na razmerje slovenske in nemške narodnosti naravnost sramotno za nas.
Povsod se slovenski svetniki zapostavljajo, češ, trpeti vas moramo, dasiravno vas ne maramo.
To postopanje je očividno. V personalnih senatih so ali vsi ali morda razun enega slučajno starejšega Slovenca sami Nemci, da sploh nobene kontrole ni in so vsi sodniki v okrožju glede kvalifikacije izročeni na milost in nemilost možem druge narodnosti.
Pri okrožnem sodišču v Celju sodeluje v kazenskem senatu svetnik, ki nima druge napake, kakor da
pravi smisel za pametno, varčno in trezno občinsko gospodarstvo, ne da bi se pri tem jemalo kaj ozira na politično pripadnost. Vsled tega so prišli v občinski odbor vedno taki možje, ki so vživali med svojimi so-občani splošno spoštovanje in ugled; posledica tega je pa zopet bila, da se je z občinskim imetjem gospodarilo trezno, pametno in prevdarno in da se ni po nepotrebnem in posebno ne iz političnih nagibov trosilo občinskega imetja in občinskih naklad. Vzlic temu je bila pa občinska uprava naravnost vzorna ter se je skrbno tudi skrbelo za vse občinske potrebe.
To pa ni bilo všeč bojevitemu mlademu kaplanu Urhu Čuku, ki je hotel takoj pri prvih občinskih volitvah spraviti v občinski odbor samo take može, ki veljajo za odločne privržence katoliškega prepričanja, kakršne je po svojem zasebnem mnenju zbral ravno okrog novo ustanovljene posojilnice in novega konsum-nega društva. Dočim se je novi župnik dr. Juri Podpečnik držal proti občinskim zadevam in občinskim volitvam rezervirano, ne da bi na zunaj kaj posegal v občinske razmere in poznejše volitve, pa njegovemu duhovnemu pomočniku mlademu kaplanu Čuku ni dala žilica, da ne bi začel ruvati in hujskati zoper občinski odbor v sedanji sestavi in da ne bi začel delovati na to, da se izbero pri novih volitvah v občinski odbor
je slovenske narodnosti. Že in samo zaraditega ni vreden, da bi smel voditi obravnave, marveč predsedujejo mlajši nemški svetniki. Da ne bi mogel voditi obravnav, ne more nik-do trditi, ker sploh nikdar še ni imel za to prilike. Mož je miren, vesten, obeh jezikov popolnoma zmožen. V oče*h naših predstojnikov pa ni našel milosti. Namen je seveda ta, da bi se ga justična uprava kakor hitro mogoče odkrižala in bi mu sledil Nemec.
Dandanes leze samo ta naprej, ki kolikor mogoče malo uraduje slovensko in ki izključno samo v nemško družbo zahaja.
Omenili smo že, da dobe celo v jezikovnem tečaju Nemci za 200 K več na leto, kakor obiskovalci slovenske narodnosti in je to plačilo že marsikaterega slovenskega dijaka napotilo, da je zavrgel svojo narodnost in postal nemškutar.
V mariborskem okrožju je bilo v zadnjih letih več takih vzgledov. Kakor hitro so se dotični kandidati izprevrgli v Nemce, so takoj dobili prav lepa mesta, kamor se Slovenec začetnik niti ne bi bil upal prositi.
Končno trdi pisec, da Slovenci nočejo radi na Kranjsko in da skušajo priti v mesta, kjer se nahaja nemška večina.
Skrivnostno namigne, zakaj se to zgodi, pojasniti obljubi to v posebnem članku. Pametnim ljudem je to prav razumljivo.
Štajerski Slovenec smatra kot krivico, da ne bi med štajerskimi Slovenci ne smel dobiti službe in da bi vsa boljša in lepša mesta na Spodnjem Štajerskem zasedli sami Nemci in odpadniki.
Sicer se jim tudi na Kranjskem ne obetajo boljša, le mesta sodnikov, okrajnih sodnikov in morda Še de-želnosodnih svetnikov. Kadar je pa treba zasesti višja mesta predsednikov, državnih pravdnikov, nadsvetnikov, takrat tudi na Kranjskem ne poznajo Slovencev.
Največja norost trditev, da silijo slovenski sodniki v kraje, kjer se nahaja nemška veČina. Sodniki vendar ne uradujejo samo Nemcem in odpadnikom samo v kraju, kjer uradujejo, marveč celemu okraju. To pisec zlobno zamolči.
Ker je večina prebivalstva v Slov. Bistrici, Slovenjem Gradcu, Laškem, Rogatcu itd. nemška, bi morali biti sodniki, ki pa niso samo za te kraje nastavljeni, sami Nemci. Uradniki bi morali biti Nemci samo zaraditega, ker je sedež dotičnega urada v ponemčenem trgu. Vse drugo prebivalstvo pa naj tlačani in molči.
Slovenski uradniki so domačini na Spodnjem Štajerskem in imajo oneiste pravice, kakor spodnješta-jerski odpadniki in večjo pravico, kakor Nemci, ki pridejo iz drugih krajev k nam.
Te pravice si ne bodo dali Slovenci od nikogar prikrajšati.
To pravico bodo dosegli in jo morajo doseči, naj se današnji mogotci še tako širokoustijo in nas tlačijo.
Žalostno je in ostane, da možje, ki bi naj bili pravični, poznajo pravico samo za sebe, ne pa tudi za druge. _
Ogrski državni zbor.
Opozicija je prišla prav maloštevilno v zbornico. Vršila se je de-
možje njegovega okusa in političnega naziranja.
Še predno je bilo gotovo, kdaj bodo nove občinske volitve razpisane in kdaj razgrnjeni imeniki volilnih upravičencev, obdelaval je že na vse kriplje svoje zveste konsumarje in posojilničarje pri jako pogostih sejah konsumnega društva, da se morajo iz občinskega odbora brezobzirno pometati vsi liberalci in nadomestiti z odločno katoliškimi možmi. Odkar je bilo namreč poklicano v življenje konsumno društvo v Ore-hovljah, je bil mladi kaplan kuhan in pečen v konsumnem društvu, kjer je prebil vse svoje proste ure kot dejanski vodja in komi. Njegovemu vzgledu so pa sledili tudi drugi odborniki, ki so presedali tudi ves svoj prosti in tudi neprosti čas v konsumnem društvu, pri tem pa zanemarjali svoje lastno gospodarstvo. Da se pa najdeta prava oblika in sočasno pameten izgovor za to posedanje v konsumnem društvu, imenovali so mladi kaplan in odborniki konsumnega društva to posedanje v konsumnem društvu seje konsumnega društva. Te seje so bile pa jako pogoste, ker so se vršile skoro dan za dnevom; pri teh sejah se je pa redno tudi pokušalo vsa novodošla in tudi stara vina in druge pijače, kakor sli-vovko, rum, konjak itd., ker so odborniki konsumnega društva morali vendar poznati kakovost one pijače, ki se jo prodaja v konsumnem dru-
bata o reformi tiskovnega zakona. Izmed opozicije je govoril poslanec Vaszonvi, ki je kritiziral mrzlično naglico, s katero hoče vladna večina rešiti vse te. predloge. Grof Apponvi je zopet izvajal: Tiskovni zakon velja splošno kot garancija ustave. Takega zakona torej ne gre tako prenagljeno rešiti, kakor to dela ogrska vlada. Tudi niso sedaj v parlamentu vladajoče razmere take, da bi se mogel tak zakon ustvariti. Zdi se, kakor da bi hotela večina izrabiti sedanji trenutek, ko opozicija v zbornici ne more normalno nastopiti, ker ji prepoveduje vest delovati v parlamentu, v katerem vlada samovolja predsednika. Ob pol 4. predlaga predsednik zaključek debate, ki naj se nadaljuje danes. Grof Apponyi govori proti temu predlogu ter izjavlja: Dne 4. julija je kršilo predsedstvo poslovnik. Kolikorkrat pa se bo govorilo o sedanjem poslovniku, bo moral naglašati, da je ta poslovnik po njegovem pravnem prepričanju neveljaven. (Predsednik ga pokliče k redu.)
Ministrski predsednik priznava kršitev poslovnega reda, pravi pa, da je zbornica to že popravila. Kar se tiče tiskovnega zakona, predlaga, da naj se debata preloži za tako dolgo, da bo poslancem mogoče predlogo študirati. Njegov predlog je obveljal.
0 bolgarski katastrofi.
V bolgarski javnosti se še vedno razpravlja o tem, kdo je zakrivil strahovito katastrofo, ki je zadela Bolgarijo meseca julija letošnjega leta.
Mogotci, ki imajo sedaj v rokah državno krmilo, skušajo vso krivdo zvaliti na takratno vlado dr. Daneva, češ da je dobro vedela, da je vrhovni poveljnik, general Savov dne 29. junija izdal povelje armadi, nahajajoči se v Makedoniji, za splošni napad na srbsko in grško vojsko.
Z ozirom na ta podtikanja sedanje stambulovistovske vlade izjavlja glavni odbor bolgarske narodne stranke za one ministre v dr. Dane-vovem kabinetu, ki so pripadali narodni stranki, kategorično, da nihče izmed teh ministrov ni do 1. julija prav ničesar vedel o ukazu vrhovnega poveljstva za splošni napad na srbsko in grško armado.
Edini pravosodni minister Bu-rev je izvedel za ono povelje že zvečer 30. junija, ko je ob 10. zvečer prišel v »Gradsko kazino«, kjer mu je bivši poslanec Georgi Pejev povedal, da je od dopisnika nekega inozemskega lista popolnoma zanesljivo izvedel, da je vrhovno poveljstvo že 29. junija izdalo povelje za splošni napad na srbsko armado in da se že dva dni vrše krvavi boji na vsi fronti v Makedoniji. Minister Burev ni veroval tej vesti, ker je do-šel naravnost od seje ministrskega sveta, kjer ni bilo še prav ničesar znanega o tem ukazu generala Šavova.
Ta izjava glavnega odbora bolgarske narodne stranke se popolnoma vjerna z informacijami,  ki jih je
prvi priobčil o tej stvari »Slovenski Narod« že meseca septembra, ko še širši bolgarski javnosti ni bilo ničesar znanega o fatalnem ukazu generala Savova. To je dokaz, da so bile informacije našega lista črpane iz prvega vira in vsled tega absolutno točne in zanesljive.
štvu. Med odborniki konsumnega društva je bil pa posebno vnet mladi lesni trgovec France Srebrot, katerega je kaplan Čuk takoj potem, ko se je s svojo mlado ženico priselil na Hrastarjevo posestvo, spravil v odbor nove posojilnice in konsumnega društva. Ker se njegov tast Urban Rak ni prav nič menil za novo ustanovljeno posojilnico za Orehovlje in orehoveljski kot, je pa moral njegov zet France Srebrot namesto njega vskočiti v posojilniški odbor, mladi kaplan ga je pa napravil še celo za načelnika posojilnice.
- Ko se je začelo torej govoriti o novih občinskih volitvah, je mladi kaplan Čuk med svojimi zvestimi konsumarji pri vsakdanjih sejah konsumnega društva, ki so se vsled tega tudi kaj rade zavlekle pozno v noč, ker sta obe mladi in lični prodajalki prav pridno nosili v ono posebno sobico konsumnega društva, kjer so se vršile seje, sejašem pijačo in tudi prigrizek, dan na dan pridigo-val, kako je treba pri bodočih občinskih volitvah preustrojiti občinski odbor, da bodo izvoljeni vanj pravi možje. Okrog kaplana zbrani konsumarji so bili takoj vneti za kaplanovo namero ter so kaplanu tudi drage volje obljubili, da bodo pri bodočih volitvah napeli vse moči in sile, da zmaga prava katoliška misel. Navdušeni so tudi že trkali na bodočo zmago in že nekako anticipando nazivali Franceta Srebrota za bodočega ore-
Angleška mornarica.
Zelo pomembna je ona točka v govoru ministrskega predsednika Asquitha, ki govori o angleški mornarici. Ministrski predsednik pravi: Prihodnje leto bo moja dolžnost, da predložim parlamentu predloge, ki so bistveno višji, kakor so bile ogromne vsote, ki jih je parlament prvotno v tem letu dovolil. Angleška vojna mornarica bo obsegala v prihodnji vojni 150.000 mornarjev in mornariških vojakov. Ta brezpri-merna moč bo dvakrat tako velika, kakor moč dveh najmočnejših pomorskih sil. Vlada bo z veseljem storila vse, kar more zmanjšati tekmovanje v mornarici in pri oboroževanju, katero je usodepolno za moderno Evropo. Kar pa je potrebno, se mora zgoditi in niti trenutka se ne bomo obotavljali priti pred parlament z zahtevami po moštvu in denarju.
Churchill je končno naglašal, da se Angleški tudi v zraku ni bati nobene druge velesile.
Staierstto.
Trhovlje. Dne 16. t. m. priredi dramatični odsek tukajšnjega Sokola po daljšem presledku dramatično predstavo. Igralo se bode humorja polno veseloigro »Hrošček«.
Iz Celja. Naši klerikalci so vendarle bolj grda politična sodrga kot pošteni ljudje. Zadnjo soboto se je vršil v Narodnem domu javni ljudski shod pol. društva »Naprej«, na katerem se je mirno in stvarno razpravljalo o najnovejšem grdem napadu nemške vlade na cejsko slovensko gimnazjjo in se je pozivalo vse slovenske državne poslance, naj vendar enkrat izsilijo iz vlade rešitev celjskega gimnazijskega vprašanja. Bili smo na zborovanju celo toliko vljudni, da nismo izrecno pribili greha, ki so ga naši državni poslanci storili s tem, da niso niti enega resnega koraka storili proti stavbi poslopja za nemško višjo gimnazijo v Celju. Pa zamujeno je zamujeno in želeli smo le, da bi storili naši državni poslanci vsaj sedaj kaj pozitivnega za slovensko gimnazijo. Dasi so bili na zborovanje vabljeni vsi celjski Slovenci, klerikalci niso prišli in podpirajo naše stremljenje po rešitvi celjskega gimnazijskega vprašanja s tem, da v ponedeljkovi »Straži« — napadajo zborovalce in še posebej dež. posl. dr. Kukovca, češ, da da za toliko in toliko let proti najemnini poslopje za slov. gimnazijo na razpolago. Ali pa naj vrže gimnazijo s profesorji vred na cesto ali da znabiti erarju svojo hišo zastonj na razpolago? Valiti nanj kot hišnega gospodarja krivdo, da še ni novega poslopja za slov. gimnazijo v Celju in da se še ista ni razširila, je več ko smešno, da ne rečemo falotsko. Žalostno je, da skušajo klerikalci celo v tem vprašanju delati razdor in da skušajo prikriti neodpustljivo lenobo svojih državnih poslancev z napadi na ljudi, ki niso v državnem zboru in torej ne morejo nič storiti. Kako se naj take nepoštenjake in škodljivce slov. naroda imenuje drugače kot politično sodrgo?
V zadevi posojilnice v Šoštanju. V ti zadevi je okrožno kot porotno sodišče v Mariboru vsled predloga dr. Kukovca sklenilo kazensko pre-
hoveljskega župana, kar je le-temu očividno dobro delo.
Urh Čuk pa ni pripravljal samo pri svojih zvestih konsumarjih in po-sojilničarjih teren za bodoče občinske volitve, temveč je porabil v to svrho tudi svoj rastoči vpliv pri ženskem svetu, posebno v spovednici in raz prižnico. V spovednici je pridno in neumorno črnil dosedanji občinski odbor, češ, da sede v njem samo sovražniki katoliške vere in katoliške duhovščine ter je, sklicujoč se na ukaze od strani samega Prevzviše-nega, vse prestrašene ženice v iz-ogib peklenske kazni obdelaval, rotil in pestil, da morajo svoje može pripraviti pri novih volitvah do tega, da bodo volili v odbor samo take može odločno katoliškega prepričanja, ki jih bode pri volitvah priporočala duhovščina. Pri tem svojem obdelava-nju v spovednicah se mladi kaplan tudi ni ustrašil najgrših osebnih napadov na čast in pošteno ime posameznih odbornikov ter je s tem tudi dosegel, da je zbegal ves ženski svet in ga nahujskal proti sedanjim občinskim odbornikom. Tudi raz prižnico je grmel mladi kaplan, toda veliko bolj previdno in brez osebnih napadov, nedeljo za nedeljo proti pregrešnemu liberalizmu in njegovim skrajno pogubnim posledicam za časno in večno srečo ter poživljal s svečanim glasom zbrane vernike, da morajo pri vseh volitvah voliti in izbirati le take može. ki prisegajo zve-
iskavo zoper urednika »Straže«, La-voslava Kemperla že s sklepom 24. oktobra 1913 P. VIII. 7/13. Zato mi ne odgovarjamo na nove tozadevne navedbe v »Straži«, ki so predmet sodnega postopanja, ker bode še Kemperle težko račun dajal za poseganje v sodno postopanje. To se namreč kaznuje z zelo strogim zaporom do treh mesecev, o čemur sodijo navadni in ne porotni kazenski senati.
Iz Št. Petra  pod Sv. gor. nam
pojasnjuje g. Franc Tanšek, da se je pri nenadni reviziji poštnega urada konstatira!   blagajniški primankljaj,
ki pa nikakor ne dosega vsote 12.000 kron, temveč presega komaj 1000 K. Za ta primankljaj pa je ponuđeno primerno pokritje. Dalje ni g. Tanšek nikamor pobegnil, temevč je le začasno odpuščen iz službe in biva v Št. Petru. (Ta pojasnila je potrdilo šentpetersko županstvo.)
Na Vrata pri Muti je prišel zn začasnega učitelja-voditelja znani podpiranec »Siidmarke«, učitelj Klugler, ki je do sedaj po ukazu Marbežanov kazal sovraštvo proti Slovencem na Remšniku.
Na Reinšnik je bil imenovan za začasnega učitelja g. Visočnik. Mar-bežani niso bili ž njim zadovoljni, ker hočejo imeti Nemca, a ni nič pomagala njihova jeza.
V Vuhredu se je zadnja veselica Ciril Metodove podružnice kaj dobro obnesla. Zlasti je prišlo mnogo narodne inteligence iz cele Dravske doline. Hvala prirediteljem za prijetne urice. Kakor čujemo bode tudi lep gmotni uspeh. Kaj pa sosedni Vu-zeničani? Ali tudi letos ne bode prireditve ondotne podružnice? Vsaka tri leta se pa že lahko oglasi.
Ljutomer. Na naši pošti uradnic že nekaj časa gdč. Pavla Schon. Ne razume slovenski; in poleg tega je personificirana nevljudnost; stranke zavrača z neverjetno drznostjo in oholostjo pri vsaki malenkosti. Govorili bomo s poštnim nadzornikom in poročali ravnateljstvu, da se pojasne pojmi nemških uradnikov o razmerju napram strankam! xy.
Koroško.
Smrtna nesreča. V beljaški okolici je padla sestra posestnika vulgo Unterbirta pod voz, ki je bil obložen z repo. Nesrečo je povzročil konj, ki se je splašil. Dekle je dobilo take poškodbe, da je drugi dan umrlo.
Pohotnež. Pri Št. Pavlu so aretirali nlapca posestnika Šaverja, Ivana Weisenbacherja, ker je posilil in okužil v hlevu neko šolarico.
Ponesrečena Kranjca. V Leši se je ponesrečila pri delu 311etna delavka Josipina Bervar, doma iz Zagorja pri Litiji. Pri razlaganju voz jo je pritisnil en voz k steni, pri čemer je dobila težke poškodbe. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico.
Tatvina. V Malem šentpavlu je ukradel neznan tat gostilničarki Mariji Krameter za 200 kron razne zlatnine in srebrnine. O tatu nimajo še nobene sledi.
Primorsko.
Imenovanje. Na mesto umrlega Avgusta Tomasija je imenovan v državni svet podpredsednik deželnega kulturnega  sveta istrskega, pri-
sto in očitno na katoliško zastavo, z eno besedo samo take može, ki jih priporočajo duhovniki kot pravi nasledniki samega izveličarja in njegovi vidni namestniki na zemlji.
Hujskanje in ruvanje mladega kaplana v spovednici in njegovo grmenje raz prižnico je seveda opozorilo one trezne ljudi, katerim je bilo pri srcu pametno in trezno gospodarstvo v občinskem zastopu in ki so tudi ljubili mir in spravo med soob-čani, da se bodoče občinske volitve ne bodo vršile brez strastnega boja in da se jim je treba pravočasno iti dobro pripraviti za te volitve, da ne dožive kakega neprijetnega presenečenja in da vsled njihove nepazljivosti ne pridejo v občinski odbor taki možje, ki se bodo sicer, kakor hudobni farizej, vedno trkali ob svoje prsi, češ da so katoliški možje, v ostalem pa opravljali občinske posle, občinsko imetje in dohodke skrajno površno, zanikrno in zapravljivo. Posebno sta postala pozorna izkušeni nadučitelj Fran Kovač in mladi Ivan Novak, ki sta vsled tega skoro zbrala okrog sebe vse razsodnejše in izobraženejše gospodarje iz Oreho-velj in onih vasi, ki so spadale v orehoveljsko občino ter jih opozorila na pretečo nevarnost, katera je občini grozila od strani bojevitega mladega kaplana in ž njim združenih konsumarjev in posojilničarjev.
Tako so po zaslugi mladega kaplana  postajale  vse  razmere y
sednik deželnega odbora Franc Salata v Poreču.
Predrznost goriških nemških železničarjev z zloglasnim Wieser-jem na čelu presega že vse meje. Slovenski železničarji dobe najslabša in najtežja dela, preganja se jih za vsako malenkost, med tem ko je Nemcem dovoljeno vse. Posebno predrzni so nekateri rogovileži, ki so tujci in ki bi morali biti posebno veseli in zadovoljni, da so dobili kruh za se in za svoje družine na slovenski zemlji, ki ima sama dovolj moči za potrebna mesta. Tako je eden izmed teh predrznežev, ime za enkrat še prikrijemo, odločno zahteval, da se mora imenovati železničarsko pevsko društvo »Deutscher Gesangs-verein«. Ko so celo treznejši Nemci temu nasprotovali, je izstopil iz društva, češ da bo on član samo radikalno nemškega društva. Poleg tega je ta človek tako prevzeten in ošaben, kot bi bil prvi za VVieserjem, pri tem pa je prav majhen uslužbenec pri železnici. Ko je tega nadute-ža neki gospod opozoril, da naj ne bo tako predrzen, da se mu kaj ne pripeti, je mož ošabno rekel: »Naj le pridejo, če hočejo pokusiti pesti nemškega turnerja.« To je smešno, in »Soča« dvomi, da bi ostal mož v resnici tako korajžen, če bi se pomerile njegove turnarske pesti s slovensko pestjo. Mož govori pač le pod okriljem Wieserja. Tudi Wieser je bil skrajno prevzeten. Sedaj pa, ko se je uvedlo neko poizvedovanje in pre-iskavanje o njegovem delovanju, je stisnil rep med noge in se je zatekel k svojim prijateljem v Trst in na Dunaj. Ti so moža malo potolažili in mu obljubili pomoč. In ko se je vrnil je zopet moško rekel :Kaj me brigajo interpelacije, sedaj sedim še bolj trdno kot preje! To je njegovo zadnje tolažilo, to so izbruhi njegove jeze in bojazni pred slovesom.
Trst in okolica. Na nedeljskem shodu »Edinosti« se je dotaknil dež. poslanec dr. Wilfan tudi vprašanja mesta in okolice s stališča napredka Slovencev. Govornik je poudarjal, da so pokazale letošnje občinske volitve, da postaja okolica mesta in to posebno v spodnjem delu v narodnem oziru vedno bolj mešana. Vzrok temu je, da se mesto vedno bolj razvija in prehaja na okolico. Mestno prebivalstvo se izseljuje vedno bolj v okolico in to prebivalstvo je bolj mešano kot okoliško. Za Slovence zna postati to nevarno zlasti v spodnji okolici, zgornja okolica je slovenska in te ne izgubimo. Letos je bilo treba v enem okraju, kjer so zmagali Slovenci vedno že pri prvi volitvi, ožje volitve. Okolica bo postajala vedno bolj mešana, bolj mešano pa bo postajalo obenem tudi mesto, ki je v rokah Italijanov. Razlika pa je, da postajajo Italijani v okolici odločilni, Slovenci v mestu pa ostajajo kljub temu v manjšini. Z ozirom na to nevarnost opozarja govornik na proporcionalni volilni sistem, katerega je zahtevalo društvo »Edinost« že pred več leti. Za proporcionalni volilni sistem so se izrekli tudi socijalni demokrati. S proporcionalnim sistemom bi se odpravilo sedanje odloče-vanje absolutne večine in vsaka stranka bi prišla do tistega zastopstva v mestnem občinskem svetu, ki jej gre po številu njenih glasov. Po tem sistemu bi imeli Slovenci v okolici sicer škodo, pridobili pa bi si zato veliko korist v metu samem. —-To pa je povsem umevno. Slovenci
Orehovljah skrajno napete in bilo je potreba le najmanjše iskre, da se vname v poprej mirni občini, v kateri se dotlej ni poznalo prepira in sovraštva, pogubonosni požar v obliki vseobčih prepirov, sovraštva in bojev, a ne samo med sosedi, temveč še celo v posameznih rodbinah in hišah. Zasluga novodobnih petelinov vojskujoče cerkve, katero je njen božji ustanovitelj ustanovil kot živo predstaviteljico vere ljubezni, je ravno, da se prepir, sovraštvo in boji ne ustavijo niti pred svetostjo rodbine, temveč da prekoračijo tudi te svete krvne meje in da potem celo v svetem rodbinskem krogu uganjajo svoje brezstidne orgije. To je zasluga onih novodobnih petelinov naše vojskujoče se cerkve, ki iz-podkopuje s svojim brezbožnim in protikrščanskim početjem ono skalo, na kateri je zgrajena naša cerkev, katere ne bodo podrle peklenska vrata, izglodale jo bodo pa one cerkvene miši, ki so zavrgle vero ljubezni, na njeno mesto pa postavile vero brezmejnega sovraštva, skrajne nestrpnosti in neutešljive lakomnosti po posvetnem blagu in po posvetni oblasti in to tembolj hitro, ker vedno bolj izginjevajo oni pravi in res za pravo vero vneti duhovniki, ki se niso vmešavali tako brezobzirno v posvetne stvari, temveč živeli skoro izključno le svojemu težavnemu in napornemu duhovnemu poklicu. (Dalje prihodnjič.)
Ve bodo zajezili prodiranja iz mesta
V okolico in ga ne bodo ustavili. To je pribito, to prinese razvoj mesta. T( rej morajo skrbeti tržaški Slo-vj ici za dve stvari. Prvič, da trpe k«; likor mogoče manj škode v okolici, dfugič pa da si pridobe za to škodo primerno zadoščenje v mestu samem.
Zborovanje državnih nameščencev v Trstu se je vršilo v nedeljo v glec ališču Felice ob velikanski udeleži; i. Zborovanja se je udeležilo več poslancev. Na dnevnem redu sta bili že stari zahtevi državnih uradnikov, uveljavljenje službene pragmatike in pa pristaniška doklada v Trstu. Govorilo je več govornikov in sicer predsednik zborovanja finančni svetnik dr. M a r c o c c h i a, ki je pojasnil zgodovino teh zahtev in poudarjal in utemeljeval nujno potrebo njih uresničenja. Poštni oficijal Art. B e I o t i je govoril o službeni pragmatiki, carinski asistent Franc M o r a n pa o pristaniški dokladi za tržaške uradnike. Nato so bile sprejete vse tozadevne resolucije in predlog poštnega uslužbenca Karla Pascolata, da se pošlje na Dunaj deputacija treh uradnikov, ki naj osebno izrazi na pristojnih mestih žeije tržaškega uradništva.
Kuga v Trstu je sedaj popolnoma zatrta. Parnik »Sofie Hohenberg« so popolnoma desinficirali in mu dali libero pratico. Parnik dobi tudi novo posadko. Iz pomorskega lazareta so izpustili 100 mornarjev in delavcev, 106 pa jih bodo izpustili po petdnevni kvaranteni.
Samomorilec   pod tramvajem.
V ponedeljek zvečer je skočil na Goldonijevem trgu v Trstu pred električni tramvaj 231etni Franc Samec od Sv. Križa. Voznik je voz takoj ustavil in kmalo so potegnili Samca skoro nepoškodovanega izpod voza. Fant je izpovedal, da je prišel zato v Trst, da bi izvršil samomor.
Potopljen tender vojne mornarice. V torek zvečer je trčil v pulj-skem pristanišču parnik družbe Trst-Istria »San Marco« v tender vojne mornarice, ki mu je hotel prekrižati pot. Sunek je bil tako silen, da se je tender takoj potopil. Parnik je dobil malenkostne poškodbe. Moštvo potopljenega tenderja so rešili mornarji »San Marca« in več vojnih ladij.
Akademični slikar P. Gustinčič — šofer. Iz Reke poročajo: Akademični slikar P. Gustinčič, ki je študiral pred nekaj časom v Parizu, je vstopil nato v avtogaražo v Volo-ski. Čez 5 mesecev je dobil spričevalo, ki ga priporoča za mehanika. Kmalo nato je napravil na Reki izpit za šoferja, in bo vstopil v kratkem v novo službo.
TnjsHi promet na Gorenjskem. *)
(Konec)
Kdo bo imel večji dobiček od tujskega prometa, nego Bled, ako je Bohinj poln tujcev? To naj si vsak zapomni, kdor misli, da Blejčani morda nasprotujejo Bohinju. Ne, mi nismo nasprotni, narobe, povsod radi pomagamo in je le žalostno, da deželna zveza v tem pogledu prav nič ne stori, da bi Bled in okolica, Bohinj in Kranjska dolina skupno ustvarjali nove vrednosti v interesu privabitve tujca v naše kraje. Geslo ima, da hoče v prvi vrsti tujski promet dvigniti v Bohinju, a ima pri tem zelo malo uspeha, vpoštevši do-prinešene denarne žrtve, potem bo začela šele drugod delovati. Ta princip, ki se naslanja na absolutizem, mi pobijamo; marsikateri Bistričan ne bi bil založil v »Danico« svojih težko prisluženih denarjev, katerih ne bo videl več, ne direktno in tudi ne indirektno.
Dne 22. oktobra 1910., št. 4168 je izdala trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani eno vprašanje o interurbanem telefonu črte po Gorenjskem. Ta spis obravnava zadevo in stavi prošnjo za prispevke od strani interesentov. Celotni znesek za omrežje za vse večje krate Gorenjske bi po takratnem proračunu znašal 124.000 K prispevka vseh krajev in interesentov se zahteva 30% to je 37 tisoč kron. Tri leta je preteklo in mi še vedno čakamo na to moderno napravo, v kateri je tudi velika moč za povzdigo prometa s tujci. Mnenja sem, ako bi se stvar vzela resno v roke, bodisi od te ali one strani, bi se dal ta načrt prav lahko izvršiti. Ako se je za Triglavsko hotelsko družbo zbobnalo 100 tisoč kron skupaj, kateri so sedaj brez vrednosti v akcijah, zakaj bi se 37 tisoč kron ne moglo spraviti skupaj po celi Gorenjski, ako se za to zadevo resno kdo zavzame in bi jo hotel prignati do izvršbe.
*) Glej »Slov. Narod« št. 254.
Tukaj bi bila namestu deželna zveza za tujski promet, in prav nič ne dvomim, da bi se ne moglo spraviti skupaj 37 tisoč kron po celi Gorenjski za to važno napravo, ako bi bila volja za to. Upoštevši Jesenice in Tržič, oba močna industrijska kraja, kjer je investirane glavnice v več milijonih, bi rekel, da je znesek 37 tisoč kron minimalen za tako napravo, kakor je interurbani telefon za Gorenjsko. Kakor sem slušal od zanesljive strani, dela se na to, da se Bohinj in Bled zveze proti Trstu, Celovcu in Beljaku na Koroško z inter-urbano telefonsko črto. Udarec, katerega bi dobila Ljubljana, naša centrala Kranjske, s to napravo bi bil velik, in za trgovino in industrijo za celo Kranjsko zelo škodljiv. Že sedaj ima Gorenjska proti Trstu in Koroški ugodne zveze vsled železnice, ako se pa še telefon uresniči, potem pač Ljubljana na Gorenjsko sploh ne bo mogla več reflektirati. Ne bom na drobno omenjal, kakšna zguba bi bila to v narodnem oziru in naj si vsak trgovec in drugi obrtniki naše centrale Kranjske sami izračunijo, koliko bi bila njemu zadeva v kvar, ako se omenjena telefonska črta, na katero se dela, uresniči. Ali je naš narod res v to poklican, da se mora v svoji škodi učiti kje je napravil napako? Zdramimo se in ne čakajmo na to, da nas kdo ubije, bodisi na gospodarskem, kakor na narodnem polju. Kdor tujce na Bledu v poletnem času opazuje in jih mora vsak dan poslušati, ki poprašujejo po telefonski napravi, vidi potrebo te moderne naprave in res čuditi se je minimalni vsoti 37 tisoč kron ter vsem našim voditeljem Kranjske dežele, kateri so v to poklicani, da bi zadevo izvršili, a nič ne store! Vesel bom, ako bodo te moje skromne misli toliko vredne, da se o telefonskem omrežju po Gorenjskem sploh začne zopet razpravljati.
To so pritožbe, katere so opravičene, in ker se ne morejo drugače spraviti pred forum zveze tujskega prometa, vsled izostanja vsakoletnega občnega zbora, obračam se na gostoljubnost in objektivnost cenjenega »Slov. Naroda« z geslom: »Skupno delo dviguje tujski promet, terorizem pa ga uničuje.«
Bled, 9. novembra 1913.
D. Repe.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski občinski svet ima
v petek dne 14. novembra ob 6. popoldne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva. Dopolnilna volitev enega člana: a) personalno-pravnega in b) finančnega odseka. Volitev enega člana upravnega odbora Mestne hranilnice. Volitev članov komisij za bodoče deželnozbor-ske volitve in poročila: o prošnji Franca Hartmanna za podelitev meščanstva; o prizivu Ivana G r i I a, najemnika Kolezije, glede uporabe Hribarjevega gaja, o nenadni škon-traciji mestne blagajne dne 6. t. m., o nasvetu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede dovolitve kredita 500 K za naučna potovanja licejskega osobja; o prošnji Dramatičnega društva za najem skladišča bivšega vojaškega oskrboVališča poleg Narodnega doma; o prošnji Slovenske Filharmonije za subvencijo; o prizivu Jelke dr. B r e 11 o v e proti odloku mestnega magistrata glede demoliranja preostalega dela hiše št. 7 na Turjaškem trgu; o prizivu Jožefa Marinka proti odloku mestnega magistrata glede zgradbe mesarske lope na stavbišču ob Prisojni ulici; o prošnji Jožefa M a r i n k a za spremembo regulačnega načrta na vogalu Prisojne ulice in projektovane Okrožn-o ceste; o ponudbi Franca H r i b e r -n i k a glede odstopa sveta ob njegovi hiši v svrho regulacije Martinove ceste; o dopisu mestnega magistrata glede novega imenovanja nekaterih cest in prometnih zvez na Barju; o dopisu c. kr. policijskega ravnateljstva glede dobave rešilnih omaric za policijske stražnice; o dopisu mestnega magistrata glede brezplačne zdravniške pomoči ter brezplačnega zajterka za uboge šolske otroke; o poročilu kuratorija mestnega dekliškega liceja glede novega statuta mestnega dekliškega liceja in glede sistemizovanja novih učnih mest na tem zavodu; o nasvetih komisije glede priznanic za najlepše s cvetjem okrašena okna, pomole itd.; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1912.; o prošnji mesarske zadruge za napravo novih decimalnih tehtnic v mestni klavnici; o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1912-; o prošnji Petra Schleimerja za odpis večje porabe vode. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnji nekega uradnika za daljši dopust; o prošnji nekega uradnika stavbnega
urada za stavbno doklado; o prošnji nekega uradnika za vštetje provizorne službene dobe; o prošnji dveh uradnikov za pomaknitev v višji či-novni razred; o prošnjah petero uradnikov za vštetje let v pokojnino; o prošnji bivših policijskih stražnikov za dovolitev pavšala za uniforme ter uvrščenje v razne kategorije magl-stratnih uslužbencev; o raznih prošnjah magistratnih uradnikov in uslužbencev glede določil službene pragmatike; o prošnji šolskih slug na c. kr. višji realki za zvišanje prejemkov; o prošnji vdove nekega magi-stratnega uradnika za zvišanje vdov-nine in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
-f- Zakaj je bil krajni šolski svet v Spodnji Šiški razpuščen? Spodnja Šiška je že od nekdaj trn v peti klerikalni stranki. Kljub opetovanim poskusom, kljub vsemu prizadevanju in šikaniranju ne morejo te občine klerikalci dobiti pod svojo »komando«. Vsled tega jim je pa tudi vsaka malenkost povod, da se znašajo naa spodnješišenskimi prebivalci in davkoplačevalci. Če se vpošteva, da je v spodnješišenski občini za nadučite-lja, po svojem v gasilskih društvih provzročenem ruvanju znani Lavtl-žar, njegov zvesti oproda pa še bolj znani klerikalni agitator Orehek, potem se ni čuditi, da večina deželnega šolskega sveta pade na kolena pred tema dvema kapacitetama in da je večina deželnega šolskega sveta poslušna dekla teh dveh velemož. — Spodnješišenska občina šteje do 6000 prebivalcev in že tedaj, ko je okrajni šolski svet moral vsled novega de-želnošolskega zakona odrediti nove volitve v krajni šolski svet, je pokazal vso ljubezen do spodnješišen-ske občine ter isti priznal v krajnem šolskem svetu samo tri zastopnike. Okrajni šolski svet je že tu pritisnil občino, ker po vsi pravici in postavi bi morala dobiti občina pet zastopnikov. Ker je pa okrajni šolski svet tudi popolnoma črn in sedi v njem Lavtižar, je naravno, da je moral vsled njegove komande delati tako, da se tej nadučiteljski lenobi ne zgodi nesreča, da bi imel nad seboj večino, ki bi njegovo delovanje nadzirala tako, kakor zasluži. In zgodilo se je. Ga je okrajni šolski svet v nasprotju u predlogom krajnega šolskega sveta imenoval krajnim šolskim nadzornikom v spodnješišenski občini najbolj prononsirano in nepriljubljeno osebo — proslulega Orehka, da si s tem ustvari v krajnem šolskem svetu večino. V občini, v kateri se klerikalni pristaši seštejejo lahko na prste ene roke, v občini, kjer v občinskem odboru ne sedi niti en klerikalec, se je vsled pristranosti okrajnega šolskega sveta zgodil škandal, da bi imeli odločevati v krajnem šolskem svetu pristaši klerikalne stranke, nobene besede pa bi ne imeli zastopniki občine, ki je žrtvovala za spodnješišen-sko šolo nad četrt milijona kron ter plačuje letno za njo sedaj nad 22.000 kron. G. Lavtižarju pa še ni bilo dovolj, da je imel večino v krajnem šolskem svetu; bal se je kontrole svojega delovanja, vsled česar je od prvega početka delal na to, da se krajni šolski svet razpusti in tako onemogoči vsako nadziranje njegovega »delovanja« od strani občine. Lavtižar je imel lansko leto celoleten dopust in sicer radi tega, ker je bil z nadzidavo šole in z uradovanjem krajnega šolskega sveta zaposlen. Ker je letos to delovanje odpadlo, so predlagali zastopniki krajnega šolskega sveta, da prične Lavtižar zopet s podukom. To pa Lavtižarju, ki se je navadil pasti lenobo, ni bilo po volji. Ta ukrep, ki je nameraval pritegniti nadučitelia zopet k šolskemu pouku, je bil prvi »greh«, ki so ga zastopniki v krajnem šolskem svetu zagrešili. Mesto, da bi okrajni šolski svet Lavtižarju zapovedal, da je njegova dolžnost — kot nadučitelia — da podučuje, je šel in predlagal deželni šolski svet razpust krajnega šolskega sveta. Še hujši zločin so pa zakrivili zastopniki občine v krajnem šolskem svetu, ko so predlagali, da se odvzame Lavtižarju uradovanje krajnega Šolskega sveta in urejevanje šolske matice. Do tozadevnega predloga so prišli zastopniki občine vsled tega, ker se je izkazalo, da je Lavtižar šolsko matico vodil tako malomarno, da je bila najbrže naj-pomanjkljivejša matica v kranjski deželi. V zbirki listin krajnega šolskega sveta manjkali so nadalje izvirni zapisniki, in ko so se vsa ta dejstva konstatirala, so bili zastopniki občine primorani v varstvo rednega poslovanja staviti zgorajšnii predlog, da se odvzame nadučitelju Lavtižarju tako šolska matica, kakor uradovanje krajnega šolskega sveta. V času, ko se je o teh predlogih sklepalo, še ni v krajnem šolskem svetu sedel Orehek. Naknadno, ko je bil Orehek pro-tipostavno od okrajnega šolskega sveta imenovan v to korporacijo, in ko je zavzel to mesto, bil je njegov prvi predlog, da se vsi v prejšnjih sejah krajnega šolskega sveta storjeni '
sklepi razveljavijo, dasi so postaji vsi navedeni sklepi že zdavnej pravo-močni. Naravno je, da radi tega predsednik krajnega šolskega sveta tega predloga ni mogel dati na glasovanje. Zato sta se zatekla Lavtižar in Orehek zopet k okrajnemu šolskemu svetu in dosegla, da je isti izdal predsedniku krajnega šolskega sveta fer-man, da mora sklicati sejo in dati v razpravo ta Orehkov predlog. Tozadevni ferman vročil se je g. predsedniku dne 30. oktobra 1913 in okrajni šolski svet je zahteval rešitev do 3. novembra 1913; sicer je pa rekel okrajni šolski svet, da je predsednik za izvršitev tega sklepa osebno odgovoren. Vpoštevati je treba sedaj, da je imel predsednik na razpolage« samo en dan, t. j. 31. oktober 1913, kajti 1. novembra 1913 je bil praznik,
2. novembra 1913 pa nedelja. Iz te zahteve okrajnega Šolskega sveta sc tedaj lahko razvidi, kakšno tendenco je zasledoval, ko je napravil za rešitev sklepov osebno odgovornega predsednika. Kljub temu in kljub vsem šikanam, ki so jim bili zastopniki občine izpostavljeni od strani okrajnega šolskega sveta, se je Lav-tižarjeva in Orehkova želja izpolnila in seja se je sklicala na dan 31. oktobra 1913. Obenem je pa predsednlK g. Maurer naznanil, da odlaga preo-sedništvo, ker z ljudmi, kakoršna sta Lavtižar in Orehek, ne more sedeti pri eni mizi. Da bi pa okrajni šolski svet ne imel prilike ugoditi Lavtižar-jevi in Orehkovi srčni želji, da bi sc krajni šolski svet razpustil, sta se seje dne 31. oktobra 1913 udeležila zastopnika občine. Ko je g. podpredsednik naznanil pri tej seji odstop gosp. predsednika in imenoval zapisnikarjem Orehka ter z ozirom na to, da zahteva okrajni šolski svet poročilo o seji z dne 31. oktobra 1913 do dne
3. novembra 1913, zahteval, da se zapisnik takoj pri seji spiše in podpiše, je Orehek kategorično izjavil, da tega ne stori in zapisnika ne spiše. Gospod podpredsednik je na to Orehkovo izjavo sejo zaključil. V tem trenotku odvalil se je nadgasilcu Lavtižarju težak kamen od srca; ves vesel je tekel k okrajnemu šolskemu svetu, predlagal tam razpust krajnega šolskega sveta, in zgodilo se je, da se je v deželnem šolskem svetu dvignilo sedem krivičnih rok in Lavtižar in Orehek sta postala neomejena gospodarja šole v občini, kjer ju nihče ne mara. Izpolnila se je pa tudi vroča želja Zajcu.da zavzema po krivici deželnega šolskega sveta mesto administratorja. Ker kljub vsemu vabljenju spodnješišenski volilci niso hoteli in ne marajo, da bi jih Zajec zastopal v katerikolisibodi korporaciji, ga je deželni šolski svet rešil ter mu proti volji večine šišenskih prebivalcev izročil vodstvo krajnega šolskega sveta. Tako se godi danes na Kranjskem, ko ima klerikalna stranka večino. O podrobnostih in delovanju krajnega šolskega sveta v Spodnji Šiški pa o priliki še izpregovorimo. Gosp. Lavtižar ima sedaj čas, da na stroške davkoplačevalcev, mesto, da bi v šoli podučeval, ubija napredno gasilstvo in to po zaslugi veleslav-nega deželnega šolskega sveta!!
+ Klerikalne kandidature. Med
klerikalnimi volilci v ribniškem okraju ni bilo mogoče doseči soglasja glede kandidatov. Volilci ribniški imajo svoja dosedanja zastopnika preveč v želodcu in v neprijetnem spominu, da bi se bili kar na kratko odločili. Ker med volilci ni bilo mogoče ustvariti edinstva, jim je pa klerikalni iz-vrševalni odbor kar zapovedal, da morajo glasovati za posestnika Antona Lovšina iz Jurjevice in za kaplana Karla Š k u I j a iz Ribnice. Še tega je treba klerikalnim generalom, da bi navadni kmečki volilci začeli resno sami izbirati kandidate. —« V Ljubljani je pa narobe. Tu namreč klerikalci sploh ne morejo dobiti kandidatov. Vsak se brani, češ: to bi bil neumen, če bi kandidiral, ko mi je velika blamaža na vsak način zagotovljena.
'+ Električne centrale. »Slovenec« je zopet iztaknil časopis, ki piše o električnih centralah. Morda se je zopet oglasil famozni inženei Tschermack«, ki je raznese! slavo kranjskega deželnega odbora po celem svetu. Pa to je postranska stvar. Pri nas so objektivni strokovnjaki — ne pa kaki Iemenatarji ali materijelno interesiram inženirji — ki so izrekli o Lampetovih elektrarnah uničujočo sodbo: vsi so v tem edini, da je stvar zavožena, da bo veljala veliko več kakor bi smela, da ne bo to podjetje nikoli nič neslo, nego da bo vedno treba doplačevati in da sploh ne bo moglo delati, ker ni dosti vode. Toda kaj bi to klerikalcem dopovedoval?, teh se noben dokaz ne prime, in spregledali bodo šele takrat, ko bo dežela bridko občutila posledice te brezvestne špekulacije. »Slovenec« besedici, da naprednjaki iz tradicionalnega konservatizma in strahopez-ljivosti prorokujejo Lampetovim špekulacijam pogin in polom. Naprednjaki se drže strokovnjakov, ki imajo
v peti več znanja, kakor Lampe in njegova dva pomočnika v glavi, stro-kovnjakov, ki nimajo nobenih umazanih interesov pri tej stvari, in ki so s številkami neovrženo dokazali, da so električne centrale totalno zavožena stvar.
+" Splošno revizijo na magistratu je odredil veslavni deželni odbor in poveril to stvar štabu uradnikov. Man merkt die Absicht und wird nicht verstimmt. Saj ve vsak otrok, da ta ukrep ne izvira iz stvarnih nagibov, marveč da so ga narekovali samo strankarskopolitični motivi. Navaden volilni manever in ničesar drugega! Klerikalna gospoda pač misli, da bo z revizijo na magistratu ujela na svoje limanice par nerazsodnih kalinov pri deželnozborskih volitvah. Da pa je ta ukrep deželnega odbora zgol manever, je razvidno ze iz načina, kako se je odredila revizija. Revizija se je sklenila v seji deželnega odbora in se je javno razglasila in napovedala po vseh listih. Kje na svetu pa se javno napovedujejo revizije, ki se imajo izvršiti? Saj je vendar bistveno pri vsaki reviziji, da se izvrši nenadoma in nepričakovano! Tako se vrše nepričakovano skontracije pri blagajnah, revizije pri davkarijah, lekarnah itd. Deželni odbor pa v naprej javno napoveduje revizijo, kar dokazuje, da revizije sam ne smatra za resno in mu je ta revizija samo sredstvo, ki naj služi političnim in strankarskim ciljem klerikalne stranke.
+ Avstrijski škofje imajo sedaj na Dunaju svoja običajna jesenska posvetovanja, katerih se udeležuje tudi ljubljanski škof. Bilo bi prav umestno, če bi ljubljanski škof pri tej konferenci škofov malo vprašal, kakega mnenja so avstrijski škofje o gotovih, za Kranjsko prav važnih stvareh. Tako na primer bi bilo gotovo zanimivo videti, kaj misli škofijska konferenca o dolgovih, ki jih napravi kak škof, dasi ve, da jih ne bo mogel nikdar plačati. Dalie, kaj mislijo škofje o slepariji v vodiškem farovžu, dalje o Krekovih ljubezenskih avanturah in kar je še več takih zanimivosti. Žal, da ni prav nič upanja, da bi škof konferenco kaj takega vprašal. Nasprotno: zdi se nam, da bi ljubljanski škof kar pobegnil, če bi njega kaj vprašali o teh in drugih zanimivostih iz njegove škofije.
+ Sleparji se opravičujejo. Sleparija z vodiškimi čudeži je spravila v veliko zadrego posebno tiste žeg-nane poštenjake, ki so včasih vedeli na prižnicah toliko lepega pripovedovati o sveti Johanci. Zdaj se zavedajo, da so ljudstvo goljufali in zato sc skušajo na različne načine opravičiti. No, v tem slučaju je to težko, kajti vsa sleparija se je vršila pod duhovskim nadzorstvom in v cerkvenem poslopju in vzlic vsem ugovorom je škof ni ustavil. Taki duhovniki, ki so časih vedeli toliko pripovedovati o .lohaničnih čudežih, se perejo zdaj s tem, da so tudi liberalci, gospodje in dame, hodili Johanco gledat. Počasi, počasi, velečastiti lisjaki. Tudi liberalci so hodili v vodiški farovž, pa ne zato, ker so v Johanične čudeže verjeli, ampak da so na svoje oči videli, če je res mogoče, da duhovniki pri taki slepariji sodelujejo. Ti ljudje so imeli pač predobro mnenje o duhovnikih in niso mogli verjeti, da je tako sieparstvo mogoče v farovžu, ne da bi škof vmes treščil. Čim so spoznali, kaj se godi v vodiškem farovžu, pa jih je to dobro mnenje temeljito minilo.
+ C. kr. okrajni glavar priga« njač »Slomškarije«. Nekje na Kranjskem živi glavar, ki ima drugače nedopustno obširno obzorje, a ima to čudno navado, da dela uradno reklamo za »Slomškarijo«. Ako pride slučajno kaka učiteljica informirat se radi te ali one službe, jo nahruli: »Gospodična, vpišite se v »SlomŠka-rijo«, dobite službo, drugače ne vem, kako bo.« — Sicer ne vemo, če se to strinja z delovanjem c. kr. človeka, ki bi moral biti nepristranski. Če ga imajo pa klerikalci tako v oblasti, da mora po njih volji plesati, ga pomilujem o.
+ Svetovni škandal. Kakor nemški listi poročajo, se za prihodnje leto podeli Nobelova nagrada znanemu nemškemu pisatelju Petru R o s -eggerju. Ta vest je v avstrijskih slovanskih krogih vzbudila vihar ogorčenja, kateremu je dalo duška »Ceskč Slovo«, ki piše: »Nobelovo nagrado nameravajo letos podeliti avstrijskemu nemškemu pisatelju. Ta vest je strašna, vznemirjujoča, neverjetna in sramotilna. Komu hoče švedska kademija znanosti podeliti znesek po 300.000 kron, namenjen od ustanovnika — »najdovršenejšemu umetniku idealne smeri literarne«? Petru Rosegerju? Kdo pa je ta Peter Rosegger, čegar Čelo ima biti ovenčano in kateri ima biti pred očmi vsega kulturnega sveta proglašen za viteza literarnega idealizma? Peter Rosegger je nemški pisatelj srednjega talenta, a pristne, surove, nasilne in brszčastne duše.   Mož je
plod nemške kulture, ki koraka s prosveto ne k — svobodi, marveč k nasilstvu, kulture, ki ne poplemeni-tuje, marveč duši in davi. Peter Rosegger je reprezentant drznega germanizma, ki gradi svojo svetovno nadvlado na groben narodov, pokorjenih z nasilstvom. A Peter Rosegger daje za to grobišče narodov najboljši materijal — mrtve duše otrok! Ta nemško-avstrijski »pesnik« zlobe in nasilstva berači za milijone, da bi jih mogel zamenjati za otroške duše, da bi te duše zamoril in jih mrtve položil na oltar nacionalnega hijenstva. Ta Peter Rosegger je največja kukavica na svetu, ker ne bije svojega junaškega narodnega boja ščit proti ščitu, mož proti možu, marveč mož proti — detetu. A ščit so temu pisatelju-kukavici na-beračeni milijoni, s katerimi kupuje nesmrtne — otroške duše! Prepričani smo, da so švedski akademiji predložili polepšano fotografijo Petra Roseggerja, fotografijo, s katere so bile izbrisane poteze zlobe in nacionalne mržnje tega neprezentanta nemškega hijenstva, a na kateri manjka glavna in najizrazitejša poteza: morilec otroške duše! V imenu človekoljubja, civilizacije, pravičnosti in vseh ostalih idealnih gesel, ki veljajo doslej v kulturnem svetu, protestujemo proti podelitvi Nobelove literarne nagrade Petru Rosegger-Ju! Protestujemo proti temu, da bi bil pod geslom kulture in idealizma zadan kulturi in idealizmu skeleč udarec in to javno pred licem vsega kulturnega sveta! Protestujemo proti temu ne samo v imenu naroda, kateremu ta Peter Rosegger mori drage otroške duše, marveč v imenu vseh poštenih ljudi na svetu in v imenu absolutne pravičnosti, katere temeljni zakoni veljajo dosedaj v vsem kulturnem svetu!« Temu češkemu protestu se pridružujemo z vso dušo tudi mi Slovenci!
— Simon Gregorčičeva javna knjižnica, Wolfova ulica 10, I. nadstropje. Gg. Hribar ml., Blaž in P e č n i k so darovali nekaj leprh knjig knjižnici. Vodstvo se tem potom zahvaljuje in opozarja lastnike zaprašenih knjižnic, da slede tem lepim izgledom. — S prosveto k svobodi!
— Simon Gregorčičeva knjižnica, WoIfova ulica 10, I. nadstropje je odprta vsak dan popoldne 4.—8., ob nedeljah dopoldne od 9.—12. Knjige se posojujejo vsakomur.
— I. c. kr. avstrijska razredna loterija. Dne 12. in 14. novembra se vrši prvo žrebanje te, pri nas na novo uvedene loterije. Izžrebalo se no 2500 srečk in znaša največji dobitek 60.000 K, najmanjši pa 80 K. — Od sobote, dne 22. novembra naprej bo »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani«, kot opravilisče c. kr. razredne loterije, odnosno njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Celju in Gorici, izplačevala dobitke in obenem izdajala obnovitvene srečke za drugi razred. Dosedanji imejitelji srečk naj se od tega dne naprej priglasijo, da se jim izroče srečke za drugi razred. Pri tej priliki naj tudi vrnejo srečke za predidoči razred. Zadnji termin obnovitvenega roka je 2. december 1913.
— Na Balkan sta jo baje popihala bivši tukajšnji posestnik in pla-kater Peter Matelič in odvetniški uradnik Anton Žuraj, proti katerima je pri deželnem sodišču uvedena preiskava zaradi goljufije. Menda ju tudi na Balkanu ne čakajo z razprostrtimi rokami.
Ponesrečena mlekarica. Na cesti iz Iške Loke je zapeljala mlekarica Terezija Glavan, ki služi pri posestniku Martinu Pircu v Matenjah, enovprežni voz z obema levima kolesoma v jarek, ki je skopan v svrho vodovoda in zalit popolnoma z voao. Voz se je prekucnil. Glavanova se je tako ustrašila, da ne more govoriti.
Hudo dekle. 231etna posestniko-va hči Terezija Boh iz Notranjih goric je pred nekaj dnevi napadla nekega posestnika, katerega že delj časa sovraži. Udarila ga je s kolom po obrazu in ga težko poškodovala. Iz strahu pred aretacijo je hotela pobegniti v Ameriko, toda neki orožnik jo je pravočasno prijel in jo odpeljal v ljubljanske zapore.
Aretirana tatova. V Vodicah so aretirali 24Ietnega Franca Kieferja iz Wiesa na Štajerskem in Roberta Schwarza iz Harta na Štajerskem. Omenjena sta izvršila več tatvin na potu iz Tacna v Vodice. Pri njih so dobili mnogo ukradenega blaga. Odpeljali so jih v kamniške zapore.
Smuški tečaji v Bohinjski Bistrici. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem priredi s podporo kranjskega deželnega odbora v leto^-šnji zimski sezoni 8—10 dni trajajoče smuške tečaje v Bohinjski Bistrici.
Prepoved živinskih semnjov v postojnskem okraju. Radi razširjene živinske kuge na gobcu in parkljih se ne smejo vršiti sejmi za živino v celem postojnskem političnem okraju. Vsled tega se tudi semenj za govedo,
ovce, koze in prašiče ne bo vršil dne 17. novembra v Ilirski Bistrici na Notranjskem.
Kinematograf »Ideal«. Samo danes in jutri še se predvaja pri vseh predstavah zgodovinski film »In hoc signo vinces« in se slavno občinstvo opozarja, da si pogleda ta krasen umotvor kinematografije. — Film vzbuja veliko zanimanje v Ljubljani, kakor po deželi, in vsakdo, ki si ga ogleda, zapusti kinematograf v svesti' si, da je videl nekaj krasnega, velikanskega. — Predstave se vrše od 1.—3., 3.-5., 5.-7., 7.-9., 9i—11. Radi udobnosti občinstva, se dobivajo vstopnice v predprodaji od 10. do pol 12. dopoldne. — V petek specialni večer s Psylandrom v drami »V oblasti strasti.« — V soboto zanimiva drama »Zlati križec« in veseloigra »Gorje, če se izpuste«.
V prisilno delavnico so oddali 461etnega malopridneža Albina Rau-tza iz Železne kaplje, okraj Veliko-vec in 611etnega Ivana Mraka z Brezovice pri Ljubljani.
Na današnji semeni so prignali 20 glav, in sicer 15 volov, 3 krave in dvoje telet.
Izgubljen dežnik. Neznana dama je pustila že pred tedni svoj dežnik v Simon Gregorčičevi knjižnici. Naj se oglasi!
Koncert »Ljubljanskega društvenega orkestra«  v  kavarni Krap*.
Ljubljanski društveni orkester kon-certira jutri v četrtek, pod vodstvom koncertnega mojstra gosp. Bogomila Černega v kavarni Krapš (Škofja ulica). Začetek ob 9. zvečer; vstopnina 40 vin. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča — odbor.
Narodno obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal g. Alfonz Rakušček, pravni praktikant v Kobaridu, 20 K — iz neke sodne poravnave. — Češka akcijska pivovarna v Čeških Budjejovi-cah je nakazala družbi Ciril-Metodo-ve družbe 628 K 55 v. S tem prispevkom je dokumentirala, kako priljubljeno je med Slovenci to pivo, mi pa dostavljamo le, da smo tej pivovarni hvaležni za rodoljubni prispevek in priporočamo, da prijatelji piva ta slovenski izdelek vedno uvažu-jejo. — Vesela družba v gostilni g. Valentina Gregorca v Mengšu je darovala Ciril-Metodovi družbi 20 K ob prihodu ljubega prijatelja. — V odgovor na sicer smešno obdolži-tev v »Gottscheer Nachrichten« 2. t. m., št. 44, kakor da bi bil postal g. dr. Jakob R a j h, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu, neznačajen renegat, poslal je ta častiti rodoljub družbi sv. Cirila in Metoda bankovec za deset kron v dar. — G a n 1 j i v p r i-z o r. Vseh Svetnikov dan prišel je poklonit se manom blagopokojnega g. Iv. Fabjančiča na ljubljansko pokopališče neki oče s prav snažnima in zanimivima sinkoma, ki sta bila stara nekako po 4 do 5 let. »Kdo je tu, ate?« povprašujeta otroka. »'1 u je pokopan rajni Ivan Fabjančič, ki je zapustil velik del svojega imetja družbi sv. Cirila in Metoda. Ta mu je oskrbela spomenik, kakor vidita, m krasen venec z napisom na troboj-nem traku. »Kje pa je ta družba?« nadaljuje zvedavi sinček. »Ta družba ima sedež v Ljubljani, skrbi pa za slovenske otroke v tistih krajih, kjei-ni slovenskih šol. V teh šolah se uče brati in pisati. Boga moliti in lepo po slovensko govoriti. Vidva se bodeta v tukajšnjih domačih šolah že lahko učila, ker so slovenske in učitelji Slovenci, za mnoge otroke pa. ki nimajo te sreče, oskrbuje družba sv. Cirila in Metoda slovenske šole in zato, da pogamo tistim ubogim otrokom, podpiramo družbo sv. Cirila in Metoda. O tem vama bodem govoril še večkrat.« — Vsa čast temu vzornemu očetu!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu priredi v soboto, dne 15. t. m. v prostorih Narodne čitalnice zabavni večer pri pogrnjenih mizah. Na sporedu je igra salonskega orkestra, humoristični kvintet in ples. Bufet. Vstopnina: sedeži po 1 K 50 v, dijaška stojišča po 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 8. zvečer.
Društveno noznonilo.
Martinov večer priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj za uboge otroke šentjakobskega okraja v nedeljo, dne 16. t. m. v gostilni pri Kavčiču. Na sporedu je sloveča Martinova gos ter razne druge zabavne zanimivosti. Začetek ob 6, zvečer, vstopnina 30 vin. za osebo. Z ozirom na dobrodelen namen se preplačila hvaležno sprejemajo in se želi, da se društveni člani in prijatelji ubogih otrok v čim največjem številu odzovejo temu vabilu.
Društvo zdravnikov na Kranjskem sklenilo je z zvezo zavarovalnic proti nezgodam novo pogodbo s
stopnjevalnim tarifom za preiskave pri nezgodah, ki stopi s 1. decembrom t. 1. v veljavo. Prepisi nove pogodbe se gospodom zdravnikom v kratkem vpošljejo.
Obligatorična bolniška blagajna zadruge krojačev, krojačic, krznar-jev in rokovičarjev se bo ustanovila na ustanovnem zborovanju, ki se vrši v nedeljo, dne 23. novembra ob pol 10. dopoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija«. Načelstvo vabi člane k polnoštevilni udeležbi.
Zabavni večer slov. trg. društva »Merkur« se vrši v nedeljo 16, t. m. v veliki dvorani »Nar. doma«. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Sodelujeta društveni pevski zbor in salonski orkester »Sokola I.«. Na tem zabavnem večeru se vrši tudi žrebanje dobitkov. Številka vstopnice bo veljala obenem tudi kot številka izžrebanega dobitka. Vsak, ki kupi vstopnico ima v slučaju, da bo izžrebana številka njegove vstopnice, pravico do dobitka — torej brez vsakih drugih stroškov. Vsak obiskovalec si lahko kupi poljubno število vstopnic. Gg. člane in prijatelje društva vabimo, da se udeleže zabavnega večera z rodbinami vred v obilem številu. — Dobitki, ki bodo žrebani na zabavnem večeru slov. trg. društva »Merkur« v nedeljo 16. t. m. v »Narodnem domu« so razstavljeni na ogled v izložbi tvrdke Gričar & Mejač.
Na »Merkurjevem« zabavnem večeru, ki bo v nedeljo 16. t. m. v »Narodnem domu« poje društveni pevski zbor navdušeno Fr. Ferjanči-čevo: »Pevci smo slovenski mi«, v narodnem tonu se gibajočo Fr. Ko-runovo: »Potrkali na okno« ,obe iz »Novih Akordov«), hrvaško J. Cani-ča »Tajno ljubav« in pred nedavnim časom izšli 2 koroški narodni pesmi (Dobar večar luba dakle, Pvaninska) v harmonizaciji Oskarja Deva.
Slovensko društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v soboto, dne 15. novembra v slavnostni dvorani »Kaufmannischer Verein«, 1. okraj, Johannesgasse 4 predstavo narodne igre »Deseti brat«. Po predstavi je prosta zabava.
Prosveto.
Iv. pl. Zaje: »Zrinjski«. Opera. Spesnil Hugon B a d a l i č. Nestor hrvatskih skladateljev, glasbeni pr-voboritelj za kulturno osamosvojo hrvatskega naroda, dvakrat krmila? hrvatske gledališke ladje (leta 1870. in 1880.), stvoritelj prve hrvatske operete, Ivan pl. Zaje je danes že v 79. letu svoje starosti. Že s šestim letom je koncertiral na Reki, vil. letu je zložil prvo opero (»Marija Terezija«), v 20. letu je že dirigiral svojo opero »La Tirolese« na konservato-riju v Milanu in dobil zanjo čast. nagrado. Nato je bil sedem let gledališki kapelnik na Reki, potem par let kapelnik Karltheatra na Dunaju, leta 1869. je kapelnik zagrebškega kazališta ter od leta 1870. do 1889. dvakrat operni ravnatelj v Zagrebu. Njegove opere in operete so se z velikim uspehom neštetokrat izvajale na Dunaju, v Italiji, v Rusiji, na Nemškem ter po raznih slovanskih odrih. Tvorna sila Zajčeva je uprav velikanska in vir njegove fantazije neusahljiv, večno močan. Napisal je čez tisoč glasbenih del, med temi 21 oper in 32 operet, 60 kantat, 53 himen, 43 ouvertur, 3 velike simfonije in nebroj zborov, pesmi, koračnic i. dr. Največji uspeh je imela njegova junaška opera »Zrinjski«, ki ga vpn-zori ensembie hrvatske opere na našem odru v torek, dne 18. t. m. poa vodstvom opernega ravnatelja profesorja Srečka A1 b i n i j a. Glavne vloge bodo izvajali gdčna. Mira K o -roščeva in gospa Irma Polako va ter gg. Marko V u š k o v i Ć, Stanislav Jastrzebski, Josip Križaj in Zvonimir Strmac.
Književnost.
— Vojvodina Štajerska. Učencem spodnještajerskih ljudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domoznan-stva sestavil Josip Mešiček, nadučitelj v Sevnici. Cena 40 v. — V tej knjižici podaja pisatelj na kratko zemljepisni opis Štajerske, nekoliko statistike in pa nekak pregled štajerske zgodovine. Knjiga je pisana zelo poljudno in bo brezdvomno prav dobro služila ne samo štajerski, marveč sploh slovenski mladini.
— Na letovišču 1. 1913 in drugo. Šaljive in resne črtice iz sedanjosti. Spisal L u i g i C a 1 c o. Cena 70 v. Naš velepriljubljeni feljtonist Luigi Calco je zbral več svojih šaljivih in resnih črtic ter jih izdal v prav lični knjižici. V poljudnem, satirično-hu-morističnem tonu razpravlja v teh svojih črticah o resnih političnih vprašanjih, biča neusmiljeno razmere, ki jih je uvedla vladajoča klerikalna stranka na Kranjskem. Osebe,
ki nastopajo v nekaterih črticah, so pravi tipi oseb, ki jih je ustvarila klerikalna politika. Pisatelj pa je v svoji knjižici tudi opisal posledice te nezdrave klerikalne politike, ki se najbolj občutno kaže na gospodarskem polju. V črtici »Na begu v Ameriko« je mojstrsko očrtana velika tragedija našega ljudstva, ki zapušča svojo rodno grudo, da najde onstran morja tiste življenske pogoje, ki jih doma nima. V tej kratki črtici je povedano vse. In prepričani smo, da taka črtica več pove nego dolge učene razprave. Pisatelj je pa v tej svoji knjižici pokazal tudi, kako zelo ljubi svoj narod, svoj jezik. Črtica »Svetniki« je pač lepa apoteoza naših narodnih mecenov, obenem pa tudi najboljše sredstvo, da se vzbuja med ljudstvom ljubezen do domovine, navdušenje za našo prepotrebno šolsko družbo. Na drugi strani nam pa podaja v črtici »V bolnišnici« sliko onih naših »bratov«-izdajic, ki hočejo uničiti in zatreti v našem narodu zadnjo iskrico ljubezni do domovine. Pa tudi vse druge črtice pričajo, kako dobro zna pisatelj opazovati življenje. V njegovih humoristično pisanih črticah je sama gola resnica. In ker je pisateljev slog zelo poljuden in razumljiv, se bo knjiga brezdvomno hitro razširila med slovenskim ljudstvom. In prav je, da se razširi, ker bo prav gotovo marsikateremu odprla oči, obenem ga pa tudi navdušila za pravo narodno delo. Zato je dolžnost narodno mislečega občinstva, da poseže po tej knjigi ter Jo kolikor mogoče razširi med ljudstvom. S tem se bo pa tudi priznalo pisatelju, da je ubral pravo pot, po kateri naj še vnaprej hodi ter s tem izobražuje naš narod.
Izpred sodišča.
Pomiloščen morilec. Infanterisc Jankovljevič, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora stotnika Eisen-kolba in grofice Bolce je pomiloščen. Izmera začasne kazni še ni znana.
• * *
Nasilen morilec pred sodiščem.
V Sarajevu se vrši te dni obravnava proti nekemu Štiftu, ki je obdolžen sedem umorov. Štift je silno nasilen človek in se obnaša v dvorani skrajno predrzno. Včeraj je bil med drugimi zaslišan kot priča tudi neki Zajček. Ko je Zajček izjavil, da bo povedal popolno resnico, je skočil Štift k njemu in ga je udaril po obrazu tako silno, da je mož padel in začel krvaveti iz ust in iz nosa. Po dolgem odporu so Štifta uklenili in so ga odpeljali zopet v zapor.
*
Drugi Kruppov proces. — Obsodba. Po dovršenem dokazovanju je predlagal višji državni pravdnik, da naj se Brandt oprosti zaradi izdaje vojaških tajnosti, ker mu tega niso mogli dokazati, pač pa naj se obsodita Brandt in Eccius vsak na 5 mesecev zapora zaradi podkupovanja. Po daljšem posvetovanju je proglasil predsednik sodnega dvora sodbo. Brandt je obsojen na štiri mesece zapora. Vštevši mu preiskovalni zapor je bil takoj odpuščen. Eccius pa je bil obsojen na 1200 mark globe. Skupno morata plačati stroške sodnega postopanja. Ta sodba je napravila na nekatere kroge zelo mučen vtisk in večina smatra to sodbo samo za akademično konstatacijo krivde, nikakor pa ne za pravo kaznovanje zločincev.
*
Judovski ritualni umor v Kijevu.
Po izpovedbah sodnih izvedencev-zdravnikov in teologov je zaključil sodni dvor dokazovanje in je prišel na vrsto državni pravdnik. Ta dan se je dvorana zopet popolnoma napolnila in prišli so k obravnavi tudi razni višji vojaški in civilni funkcionarji, ki so v zadnjih dneh večinoma izostaiali. Državni pravdnik je govoril zelo dolgo in je vstrajal pri svoji obtožbi in poudarjal sledeče: Ta afera mora postati ravno vsled rafiniranosti, ki se je pokazala pri izvršitvi umora, svetovna afera. Svet zanimajo sedaj seveda pred vsem razne vojne in razni državni preobrati. Kljub temu pa ne sme ostati v ozadju mlada žrtev deček Andrijuša Jušinski. Judje so hoteli sicer to afero ublažiti in jo omejiti na Rusijo, toda ko so uvideli, da to ne gre, so bili ravno oni isti, ki so napravili to afero za svetovno afero in sicer ravno zaradi tega, ker sedi na obtožni klopi Jud Beilis. Ta proces ima nekaj sličnosti z Drevfusovo afero. Judje se namreč boje, da se začne v slučaju Beilisove obsodbe splošno preganjanje Judov na Ruskem. (Že med obravnavo se je predbacivalo ruski vladi, da je vprizorila ta proces, samo da najde povod za pogrom Judov. Ta strah pa ni upravičen, kajti ruska vlada je pripravljena, da ščiti vedno in vse ruske podanike. Voditelji judovski so s svojim postopanjem to možno nevarnost povročllu
ker so s svojim brezobzirnim postopanjem še bolj raznetili sovraštvo do Judov v gotovih ruskih krogih. Državni pravdnik mora ščititi tudi priče, ki so govorile v ti zadevi, mov-da proti svojemu prepričanju in v svojo nevarnost resnico.Žrtev Jušin-ski je bil priden, inteligenten in ubogljiv dečko. Starši so ga ljubili in namenjen je bil za duhovniški stan. Zgodilo pa se je, da je postal žrtev verskih fanatikov in prišlo je celo tako daleč, da je bilo njegovim stai-šem zabranjeno udeležiti se pogreba svojega najljubšega sina. Nato je prešel državni pravdnik na delovanje Krasovskega. On je izvršil v začetku meseca julija preiskavo pri Beilisu. Našel ni nič sumljivega. Dne 22. julija je bil Beilis aretiran. Dne 3. avgusta je bil Krasovski zaslišan in nato je bila aretirana Vera Čeber-njakova, katero je hotel Krasovski namenoma spraviti v to afero. V njeni odsotnosti so obiskali njene otroke gotovi policijski agenti, ki so dajali otrokom razne sladkarije. Kmalu nato so otroci vsled zastrupljenja umrli. Mogoče je, da jih niso zastrupili agenti, res pa je, da so bili ti otroci edine zanesljive priče. Sin Vere Evgen Čebernjak, tovariš Jušinske-ga, je nesel skrivnost v grob. Krasovski je odkril zločin, toda on noče izdati pravih zločincev. Obtožba proti Cebernjakovi je komedija, in ko je ta komedija padla v vodo, so nastopili Judje druga pota. Judje so mogočni, posebno pri nas. Listi so od Judov podkupljeni in vsi, celo uradi, trpimo pod judovskim pritiskom. Državni pravdnik je prepričan, da Je Beilis vlekel Jušinskega v stanovanje starega Chassida Zajceva, katero stanovanje je nato najela Beiliso-va soproga in je to stanovanje požgala, da je uničila sledove hudodelstva. On je prepričan, da so Judje dečka mučili in da so mu vzeli kri, katero so porabili v bogoslužne namene. In Beilis je igral pri tem tudi vlogo mučilca. On je lahko dober in veren človek, toda kljub temu je lahko učinil nekaj, kar je z ozirom na njegovo versko naziranje upravičeno in dobro. Svoj govor je zaključil državni pravdnik z besedami: Mi ne sodimo tu o judovski veri, ki je do gotove meje tudi naša vera. Cela sekta hudodelcev se do sedaj še m našla, pač pa je dokazano, da je med Judi veliko število fantikov, ki se večkrat sestanejo k svojemu fanatičnemu bogoslužju. Znano je in dognano je, da so Judje že večkrat rabili kri za ritualne namene. Rusom manjka samo odločnosti in poguma, in vsled tega so napram takim hudodelcem običajno preveč popustljivi. Imeni Beilis in Jušinski naj nikdar ne izgineta iz spomina ruskega moža.
Beilis oproščen. Sodni dvor je stavil porotnikom dve vprašanji: Prvo se glasi: Ali je bil Jušinski pri Zajčevi opekarni umorjen in če so povzročile rane (47) izkrvavitev trupla in dečkovo smrt. Drugo se glasi: Ali je Beilis kriv, da je sporazumno z dosedaj še neznanimi tovariši Juščinskega ujel, in ga v verskem fanatizmu s svojimi tovariši umoril. Porotniki so prvo vprašanje potrdili, drugo pa s sedmimi glasovi zanikali, nakar je razglasilo sodišče k— oprostilno razsodbo.
linzne stvori.
* Kolera. Iz Sarajeva poročajo: V Fenici je bilo v zadnjih dveh dneh deset novih slučajev kolere. V ostalem delu dežele ni več kolere.
* Sneg. Iz Novega Jorka poročajo, da so bili v vzhodnih državah veliki snežni viharji. Od Misisipija do Atlantskega oceana so uničene vse brzojavne zveze.
* Škrlatica v Londonu. Iz Londona poročajo: Tu se je zelo razširila škrlatica, 3600 oseb je zbolelo na škrlatici. Zdravniki le težko obvladajo delo. Razen tega pa je še 2000 slučajev difterije in tifusa.
* Mladi ogleduhi. Dva dijaka obrtne šole v Krakovu, Evgen Gaev-sky in Adam Oržondali, sta bila od krakovskega sodišča obsojena na dva oziroma na poldrugo leto ječe, ker sta bila ogleduha v službi ruskega generalnega štaba v Varšavi.
* Avtomobilska nesreča. Iz Pariza poročajo: Težka avtomobilska nesreča se je dogodila predvčerajšnjem blizu St. Privata. Pariški odvetnik Castelnau je ponesrečil s svojim avtomobilom. Šofer in neka dama sta bila na mestu mrtva. Castelnau, njegova soproga in dve drugi osebi so smrtnonevarno ranjeni.
je deležen le tisti, ki gre na delo s polno močjo in zdravjem. Kdor pa trpi n. pr. na skrninastih. protinovih
* Iz ljubosumnosti. Iz Villarose poročajo: Hišni posestnik Nuntius Stampirato je iz ljubosumnosti ustrelil Lindo Pinto, ženo policijskega komisarja. Na to se je hotel ustreliti, pa se je le težko poškodoval. Ker ni imel več patron, je skočil z okna ter se ubil.
* Grozen čin matere. Iz Soboti-ce poročajo: 791etna vdova Milarius je predvčerajšnjim ponoči napadla v poštnem uradu v Bobi svojo hčer ter ji zadala s sekiro 38 udarcev po glavi in po rokah. Na to je zbežala v podstrešje, ki prerezala vrat ter skočila na cesto. Mater in hčer so težko ranjeni prepeljali v bolnišnico.
* Nasilnosti častnikov. »Trento«, klerikalno glasilo v Tridentu, poroča, da so v Tridentu, Roveretu in Mezzocoronu na Južnem Tirolskem izvršili častniki v zadnjih dneh velike nasilnosti. Iz Mezzocorona je dobil časopis opis nasilnosti, ki ga je podpisalo več uglednih meščanov. Ta nasilstva so se dogodila v noči od 1. na 2. t. m. Med nekim častnikom in več civilisti je prišlo do preprira. Ko je prišel na to še neki drug častnik, so civilisti pobegnili v hišo nekega peka. Častniki so vdrli v hišo in so pozvali delavce, naj izroče begunce, ti so deloma pobegnili iz hiše, deloma so se umaknili v posamezna stanovanja. In tedaj se je začela divja gonja: razbijala so se okna, nasilno odpirala vrata, prevračalo pohištvo, preiskala skladišča, dočim se je kruh v pečeh sežgal. Nekega človeka, ki je šel mimo, so pozdravili z besedami: »Stoj, ali streljem!« Vendar pa se mu je posrečilo, da je pobegnil. Nekega drugega sta častnika prijela ter ga odvedla proti vojašnici, toda tudi ta se je iztrgal ter pobegnil. Eden izmed častnikov se je kmalu na to vrnil z nekim vojakom brez čevljev in kape nazaj k pekovi hiši. Vrata pa so bila zaklenjena. Tedaj je prišlo še več vojakov. Vrata so na poziv odprli in preiskava se je znova pričela. Zdaj so preiskovali zgornje nadstropje, kjer stanuje ravnatelj. Tudi njegova žena je na poziv odprla vrata in častnik je vstopil s sabljo in revolverjem v roki ter zahteval, naj se izroče begunci. Žena je hotela vsa prestrašena pobegniti s svojim sinčkom, vendar pa so jo prijeli vojaki, ki so bili postavljeni pri vhodu in ki so imeli povelje, da nikogar ne puste ne noter ne ven. Med tem je prikorakala četa vojakov, katerim je častnik zapovedal »Laden!«. Divja gonja se je zopet pričela, vse stanovalce so zbudili, preiskali omare, postelje, podstrešje, vendar je bilo vse zastonj. Končno so odšli iz hiše ter ustavili neki voz, ki se je pripeljal iz Rovere della Luna. Po treh do štirih urah je postalo po ulicah zopet vse mirno. Padlo je tudi več strelov. Vznemirjenje med prebivalstvom je bilo zelo veliko.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Državni zbor. — Debata o komisiji na Češkem. Dunaj, 12. novembra. V zbornici se vrši danes debata o včerajšnjem odgovoru ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na češko interpelacijo glede upravne komisije na češkem.
Kot prvi je govoril češki socijalni demokrat Š m e r a 1, ki se je zavaroval v imenu čeških socijalnih demokratov proti temu, da bi se po odpravi komisije izvršile zopet volitve v češki deželni zbor na podlagi starega volilnega reda. Poslanec Šmeral je indirektno priznal, da smatrajo češki socijalni demokrati volilni oktroi za mogoč in dopusten. V principijalno kritiko cesarskega patenta se Šmeral ni spuščal, temveč je izjavil, da je češkemu proletarijatu skoraj vse eno, ali vlada kapitalistični deželni odbor, ali birokratič-na komisija, dasiravno imajo tudi češki socijalni demokrati ustavu-pravne pomisleke proti načinu, kako je prišla upravna komisija na Češkem na krmilo.
Kot drugi je govoril mladočeh F i e d 1 e r, ki je z veliko bistroumnostjo dokazal juristično in ustavo-pravno neutemeljenost cesarskega patenta, katerega bi vlada na podlagi obstoječih zakonov in veljavne ustave ne smela izdati. Razmere na Češkem bi se bile dale urediti tudi brez komisije, če bi imela vlada dosti energije proti elementom, ki že leta in leta onemogočajo delo v deželnem zboru.
bolečinah ali na posledicah kakega prehlajenja itd., ponavadi ne more vse svoje moči zastaviti za delo. jo za dobro učinkujoče, zdravilno in Tu se izkazuje izkušeno, dobro domače zdravilo, kakor je Fellerjev fluid z znamko »Elzafluid«, mnogokrat kot zvest pomočnik, ustavi bolečine, krepi mišice in živce in bi zato moralo biti pri hiši. Znana pes-
Kot tretji je govoril slovenski poslanec Grafenauer, ki pa se je predmeta dotaknil samo v par stavkih, ter se v presojanje tega velikega ustavopravnega vprašanja sploh ni spuščal. Zato pa je navedel v svojem govoru celo vrsto utemeljenih pritožb koroških Slovencev napram justični, politični in železniški upravi na Koroškem, ter zlasti ostro napadal graškega deželnosod-nega predsednika Pitreicha. Dotaknil se je tudi uradniškega vprašanja ter dejal, da je 40% uradnikov odveč. Kar se tiče koroških nemških uradnikov, pa naj te vse vzame vrag.
Slovanske stranke priznavajo utemeljenost njegovih izvajanj in spretnost govornika pri zastopanju narodnih teženj, splošno pa se smatra, da je imel Hrvaško - slovenski klub z imenovanjem Grafenauerja kot govornika v tako važni debati, namen, celo ustavno vprašanje omalovaževati.
Nato je govoril nemški poslanec Lodgemann.
Odseki.
Dunaj, 12. novembra. Tiskovni odsek danes ni bil sklepčen.
Dunaj, 12. novembra. V justič-nem odseku bi se morala vršiti danes razprava o nezaupnici justičnemu ministru dr. Hohenburgerju. Justični minister pa je izjavil, da bo podal izjavo za katero potrebuje nad 1 uro. Ker se je bližal začetek plenarne seje je načelnik odredil, da se prihodnja seja vrši jutri ob pol 9.
Dunaj, 12. novembra. Poslanec dr. Rvbaf je vložil danes interpelacijo na železniškega ministra zaradi vporabe regnicolov pri gradbi državni železnic.
Delegacije. Dunaj, 12. novembra. En mandat v delegacijah pripada letos Slovencem na   Štajerskem. Klerikalci bodo najbrže izvolili dr. Korošca.
Avdijenca.
Dunaj, 12. novembra. Cesar Je sprejel danes zunanjega ministra v enourni avdijenci.
Za češko učiteljstvo.
Dunaj, 12. novembra. Predsednik češke upravne komisije grol Schonborn in finančni referent Ouech sta dospela včeraj sem, da predložita vladi deželni proračun za 1914, v katerem se nahajajo 4 milijoni za zvišanje učiteljskih plač, ki naj se pokrijejo iz davka na pivo. Ministrski predsednik je obljubil prejšnji teden odposlanstvu čeških učiteljev, da je določenih za zvišanje učiteljskih plač 11 milijonov. Sedem milijonov naj bi torej prišlo za to zvišanje iz preodkazov.
Komedija. Praga, 12. novembra. Nemška napredna stranka je pod predsedstvom dvornega svetnika Bachman-na izrekla justičnemu ministru dr. Hochenburgerju zaupnico.
Gališke zadeve.
Dunaj, 12. novembra. Tudi viri-listi gališkega deželnega zbora, kne-zoškof dr. Todorovicz in Bilczenskl sta prišla na Dunaj. V političnih krogih se zatrjuje, da se bosta tudi ta dva udeležila pogajanj glede gališke volilne reforme. Na Dunaj se je odpeljal tudi namestnik Korytovski.
Dunaj, 12. novembra. Danes popoldne se vrši konferenca ministrskega predsednika z načelniki antl-blok strank. Dopoldne je konferiral gališki namestnik z ministrskim predsednikom in poljsko večino. Razredna loterija.
Dunaj, 12. novembra. Danes se je vršilo prvo žrebanje razredne loterije. Glavni dobitek 60.000 K dobi št. 20.338, dobitek 20.000 K št. 93.200, dobitek 5000 K srečka 23.672, po 1000 kron srečki št. 24.071 in 34.779. Razen teh je bilo izžrebanih še več dobitkov po 400 K, 200 K in 80 K. Žrebanje danes ni bilo končano, marveč se nadaljuje še pojutrišnjem.
Dunaj, 12. novembra. Dobitek 2000 K je zadela štev. 76.398. Izžrebanih je bilo tudi več dobitkov po 600, 400 in 300 K.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 12. novembra. Med kandidati opozicije za ogrsko delegacijo sta tudi poslanca Rakovszky in Lovaszv, ki sta bila izključena od več sej. Ker se bosta hotela najbrže udeležiti sej delegacij, kar po sedanjem poslovniku ne gre, jih bo dal predsednik ogrske delegacije s par-lamentsko stražo, ki jo vzame s seboj na Dunaj, iztirati iz posvetovalnice. Najbrže pa bosta oba poslanca
niča in pisateljica Pavla Marija La-croma pl. Egger Schmitzhausen se je v pismu na lekarnarja Fellerja izra-Fellerjeve odvajalne rabarbara krog-Ijice z zn. »Elzarogljice«, moramo v žila sledeče: »Sili me, izpovedati Vam, kako neizmerno dobro mi je del Vaš po baronici Frevtagh dobljeni fluid z zn. »Elzafluid« zoper ne-vralogijo v obrazu. Prejmite iz veli-
prišla tudi na dvor k otvoritvi delegacij, česar predsednik ne bo mogel preprečiti. Za ta slučaj ju hočejo delegati ogrske vladne večine ignorirati.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 12. novembra. Današnje seje državnega zbora se opozicija ni udeležila. Koncem seje je in-terpeliral reški poslanec dr. Vivo zaradi komisarijata na Reki in zaradi protiitalijanskega postopanja vlade. Ministrski predsednik Tisza mu je odgovoril, da je vlada pripravljena skoraj zopet pripraviti normalne razmere, da pa zahteva tudi od italijanskih strank, da se pokažejo napram vladi koncilijantne.
Ogrski škandal.
Budimpešta, 12. novembra. Tudi opozicija magnatske zbornice bo spravila dne 14. novembra afero igralnice na razgovor ter stavila na grofa Tiszo nekaj vprašanj.
Hrvaška.
Budimpešta, 12. novembra. Kraljevski komisar baron Skerlecz je dospel sem in konferiral z ministrskim predsednikom in ministrom za Hrvaško.
Buidmpešta, 12. novembra. »Az Est« poroča baje iz dobrega vira, da bo predloga glede izpremembe želez-ničarske pragmatike prišla v par dneh pred poslansko zbornico. Trgovinski minister Harkanvi bo prišel na Dunaj in bo zaprosil za predsank-cijo. Predloga pride pred državni zbor vsekakor še predno se sestane-ta delegaciji.
Zagreb, 12. novembra. Hrvaški listi odločno zanikajo, da bi rnogla dati hrvaško - srbska koalicija v saboru vdanostno izjavo v prilog Ogrski. Za to ni povoda, ker je od nagodbe sem Ogrska neprestano kršila zakon. O pogajanjih barona Sker-lecza s koalicijo ne pride nič v javnost. Največje težkoče obstojajo glede volitev in obnovitve finančnega sporazuma, ker je stavil grof Tisza za pogoj, da se izvoli gotovo število starounionistov in da da koalicija garancije, da ne bo otežkočala finančne nagodbe.
Bosna.
Sarajevo, 12. novembra. Med muzlimanskimi posestniki, zlasti med begi okraja Banjaluka Je opažati veliko nezadovoljnost, da se naj zopet sproži vprašanje odkupa kmetov. Gibanje vodi poslanec Hamdibeg Dži-nić. V nedeljo se je vršil tozadevno v Banjaluki shod. Prisoten je bil tudi poslanec Sulejman Pašič, kateremu je shod izrekel nezaupanje, vsled česar je ta odložil svoj mandat. Rimski občinski svet odstopil.
Rim, 12. novembra. Župan Na-than in ves občinski svet je podai demisijo. Občinstvo je prirejalo občinskemu svetu velike ovacije.
Bavarski prestol.
Monakovo, 12. novembra. Med velikimi svečanostmi se je izvršilo zasedenje prestola novega kralja Ludvika III.
Noblova nagrada. Stokholm, 12. novembra. V švedski akademiji znanosti se je prisodila danes Noblova nagrada za fiziko prof. Kameriing Onesu (Leyden), za kemijo prof. Wernerju (Curih), za literaturo še ni oddana. Kakor znano, se je potegoval Rosseger.
Dogodki na Balkanu.
Pred četrto balkansko vojno.
Pariz, 12. novembra. Močna di-plomatična pozicija Take Jonescuja obstoja v tem, da lahko podpre svoje posredovanje pri Turčiji tudi z vojaškimi argumenti. T.*ko je baje izjavil, da bi stopila Romunska, če bi Turčija napadla Grško na kopnem, na stran Grške.
Atene, 12. novembra. Turški delegati so zopet dobili od svoje vlade nove instrukcije, zlasti v vprašanju vakufov. Pogajanja so se še včeraj ponoči zopet pričela.
Grško - turški sporazum.
Atene, 12. novembra. Včeraj se je sklenila med grškimi in turškimi delegati sledeča konvencija:
1. Pogodbe in konvencije, veljavne pred izbruhom vojne, se zopet uveljavijo.
2. Razglasi se splošna politična amnestija.
3. Novim grškim podanikom se prizna opcijska pravica za tri leta.
4. Privatna last sultana in cesarske rodbine se bo respektirala.
5. Glede privatne turške lastnine se skliče razsodišče.
ke trume k hvaležnosti obvezanih ljudi najtoplejšo zahvalo itd. Tisoči enakih izjav iz vseh krogov govori-marsikatero bolečino pomirjujoče domače zdravilo, ki je moremo naročiti 12 malih, 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici franko za 5 kron pri dvornem lekarnarju Fellerju v Stubici, Elzatrg št. 238 (!:rvatsko).
Tudi drugi Elza-izdelek, in sicer
6. Razsodišče določi tudi, kdo plača vzdrževanje vojnih ujetnikov.
7. Turčija se zaveže, da povrne od Grške turškim častnikom plačane zneske.
8. Turčija izroči brez odškodnine zajete grške ladje.
9- Uredi se vprašanje muftijev in jurisdikcije.
10. Grška respektira vakufska posestva.
11. Grška odpravi desetino od vakufskih posestev.
12. Grška vlada obljubi podpirati razne turške samostane, mošeje in seminare.
Srbske gorske baterije.
Belgrad, 12. novembra. Vojni minister namerava odposlati v evropske orožarne posebno komisijo, ki naj izbere najboljši model gorskih topov. Srbska vlada je že prej sklenila, ustanoviti večje število gorskih baterij, do sedaj pa še ni prišlo do sporazuma.
Arnavti.
Belgrad, 12. novembra. Arnavti so napadli srbsko vas Dubovo. Srbske čete so jih pognale.
Turčija in Srbija.
Belgrad, 12. novembra. Sem Je dospela posebna turška komisija, kf naj resi vprašanja zaradi obnovitve diplomatičnih zvez.
V novih srbskih pokrajinah.
Belgrad, 12. novembra. Kralj Je izdal ukaz, s katerim se nekatere določbe srbske ustave razširijo na nove srbske pokrajine Poljedelski minister je nastavil celo vrsto čeških gozdarjev v osvojenih krajih.
Volitve na Bolgarskem. Sofija,   12. novem I-ra. Glasom ponoči   dospelih   poročil je izpadlo 80% občinskih volitev vladi v prilog. Bolgarsko - turška meja. Carigrad, 12. novembra. Določitev nove bolgarsko - turške meje je že končana. Meja zahodno od Odrina je že določena.
Gospodarstvo.
— Izdaja davka prostih VUfo ogrskih državnih zakladnih zadolž-nic. Kralj, ogrska vlada izdaja na podlagi zakonitega pooblaščenja 4Va% davka proste državne zakladne zadolžnice v nominalnem iznosu 250 milijonov kron. Ta emisija je določena za poplačilo dne 1. januarja 1914 zapadajočih državnih zadolžnic iz leta 1910. Subskripcija od strani posestnikov teh starih zadolžnic, katere se vrši od dne 12. do vštetega 18. novembra 1913 opoldne, se bode v polnem obsegu vpoštevala; subskripcija proti plačilu v gotovini se vrši dne 18. novembra 1913. Titri so razdeljeni v komade po 500, 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K ter dne 1, oktobra 1916 al pari plačljivi, mini-strtvo si je pa pridržalo pravico po trimesečni odpovedi plačati te državne zakladnice že preje, in sicer najpreje dne 1. januarja 1916, Obrestni kuponi se plačajo brez vsakega odbitka dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Oddajni kurz znaša 95%; z ozirom na kurzni dobiček si zasigura kupec pri največji varnosti, katero je možno imeti, za dobo nekaj let približno 6*55% obrestovanje. Kot zglaševalnica za Ljubljano in alpske dežele fungira »Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino In obrt v Ljubljani«, (Prešernova ulica 50), katera že sedaj sprejema priglase in daje vsa zahtevana pojasnila.
— Avstrija in francoski denar. Ker je francoski denarni trg iz političnih ozirov zaprt za finančne potrebe avstro-ogrske, je bilo do pogodit-ve s francoskimi imetniki obligacij Južne železnice zavzeto stališče, da si more družba Južne železnice izposoditi 600 milijonov frankov in od te vsote more odstopiti Avstriji 350 do 400 milijonov frankov. S tem bi Avstrija indirektno dosegla to, česar ne more doseči direkno. Toda grozdje visi previsoko. Pariški »Journal« je izvedel iz dobro poučnega vira, da bi francoska vlada nemilostno zavrnila omenjeno operacijo. Je to skrito posojilo, ki bi je Avstrija sklenila na francoskem trgu. Želeti je baje, da bi bilo razmerje Francoske napram Avstriji iskrenejše in intimnejŠe. Toda pri tem ni treba na francoski strani odobravati skrito operacijo, ki ima jasen namen, da bi prihajal francoski kapital s posredovanjem Južne železnice v Avstrijo, brez kakoršne-koli kompenzacije za višje interese Francoske in evropskega miru.
poizkušnjo priporočati, ker odkar ga rabimo, imamo popolnoma zdrav že«» lodec in dober tek, uravnano odvajanje in nobenih želodčnih bolečin. Tudi za ta izdelek, od katerega stane 6 škatljic franko 4 krone, da je dobiti pristnega, naj se naroči pri lekarnarju Feller v Stubici, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko).
Darila.
Upravništvu naših časopisov so poslali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
»Strelski klub Radovljica« 40 K, Janko Premrov, računski nadsvetnik v Sarajevu 15 K 28 v, zložili, ob priliki vršivše se odhodnice na čast računskega svetnika Jos. Steindla, zbrani sarajevski Slovenci, Franjo Dular, okr. nadveterinar v bosn. Gradiški, nabral na odhodnici g. sodnega tajnika Franjo Vrhunca 10 K (darovali so: Fr. Vrhunc, Fr. Dular, poslanec pl. Gjurkovečki in učiteljica Mica Cerjak), Mihael Novak, Gradec 11 K, položili napitnine »Trije umazanci«, v gostilni pri ruskem carju 7 K 39 v i. s.: Slava Stupica, Jerica, Milena, Milan in Rado Vrhovec ter Berta, Vera in Rajko VValland in Neimenovani v Ljubljani 2 K. Skupaj 85 K 67 v.
Za dijaško podporno društvo »Domovina«: »Strelski klub Radovljica« 40 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubliani:
Dne 10. novembra: Marija Ko-vačič, mestna uboga, 76 let, Japljeva ulica 2. — Avgust Verdir, sluga, 60 let, Hrenova ulica 16.
Dne 11. novembra: Josip Mirt, voznik, 36 let. — Ana Ažman, delav-ika, 35 let.
V deželni bolnici:
Dne 8. novembra: Mihael Luz-mar, učenec, 9 let.
Dne 9. novembra: Fran Vizjak, bivši vratar, 28 let.
Današnji list obsega 3 stran!.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, lastnina In tisk »Narodne tiskarne^.
IVInc rjo stranska poraba. Gotovo ni do mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „3Hol!o-vO francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in Je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 2'—. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. 980LL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlaaben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOIiL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 33
Izredno  ačlakovtio sredstvo proti zastarelim želodčnim boleznim in zag&tenjn.
Hitri in zanesljivi uspehi, ki so se dosegli s Stomoxygenom so ga na daleč in široko napravili za priljubljeno domače zdravilo. Stomoxygen je popolnoma nedolžen izdelek iz kisika ter se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je vzeti vsak dan trikrat in sicer po eno do dve tableti med jedjo. Uspehi, ki se dosežejo pri želodčnih težavah, zagatenju in mnogimi boleznimi, ki so z njimi v zvezi, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu izgine, srce ne tolče več. Bolečine v jetrih in obistih ter v hrbtu se ne pojavijo več. Živci se okrepe. Stomoxy-gen zapisujejo mnogi odlični zdravniki, ker kisik, ki ga obsega, povzročuje učinek, kakor si ga bolje misliti ne moremo. Splošno je znano, da kisik zrak zboljšuje; čisti in krepi pa tudi želodec in obisti in pomori kali, ki so pogosto vzrok hudim boleznim. Vsaka lekarna ima Stomoxygen, ako bi ga pa ne imela, ga pa lahko priskrbi. En poizkus bo vsakega prepričal o
izbornosti tega izdelka. (Prosim, Izrežite.(
Nevarnosti jeseni: Jesen s svojimi ostrimi vetrovi in padavinami je dosti nevarna sopilom. Marsikateri lepi zdravstveni uspeh poletja, ves upapoln, gre ob ostrem letnem času zopet v izgubo. Idealno sredstvo za ubranitev in preprečenje vseh katarov sopil je raba znanih gleichenberških zdravilnih vrelcev. Izborni so uspehi pri domačem zdravljenju z Eminim in Konstanti-novim vrelcem ter vrelčeva usedlina za inhaliranje.
/Uco pm 223 leđ
in se jim upira mleko, to je pri šolskih otrocih pogosto znamenje nervoznosti, kar pa, »ikor kaže izkušnja, najlažje preprečimo s p*vidnim prehranjevanjem. Prehrana s »Kuf eke«, že desetletja odlično preizkušena, ki se lahko daje na mleku, kakau, polivkah, juhah, sočivju in drugih jedilih in ki jo otroci radi uživajo, močno vpliva na zvišanje telesno teže. BroŠurica s 104 kuharskimi recepti za pripravljanje cenenih in okusnih jedil s »Kuf eke« se dobiva zastonj po vseh lekarnah in drogerijah.
Kdor še ni prekašljal noči,
komaj zapopade, kakšna dobrota so za ljudi Faveve pristne sodenske mineralne pastilje. Pastilje, ki izhajajo iz za zdravljenje rabljenih vrelcev občine Soden, blaže, razkrajajo in pomirjajo, ako jih vzamemo, predno gremo spat, odpravljajo pa tudi najhujše napade kašlja, ako jih rabimo po predpisih. Pazite na ime »Fay« in uradno posvedočbo županskega urada kop. Soden ob T. na belem kontr. pasu. Cena K 1*25 škatljica.
g&azmsiiie
§Fr neskončno pomembnost čudovitega učinka Odola. Medtem ko druga ustna in zobna čistila, kolikor za vsakdanje negovanje zob sploh pridejo v poŠtev, učinkujejo samo nekaj malih sekund, to je med čiščenjem, učinkuje Odol Še cele ure po snaženju zob. Ta prav posebni trajni učinek Odola ovira ozir. zatira zobe razdirajoče kisanje in gnitje.
rligljenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in mslokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
:s Izborni okus. si
Večkrat odlikovano. :: Kad SOOO zdravniških epričevahj; s
J. SSHRAVALLG, c. in kr. dvorni dobavite!} f
TftST-Bar&ovlJe. 87 j
Žitne eene v Budimpešti
Dne 12. septembra 1913. Termin.
Pšenica za okt 1914. .
Rž za okt. 1914 .  . .
Oves za okt. 1914.  . .
Koruza za maj 1914 . .
za 50 kg 11-29
za 50 kg 8-tl
za 50 ke 7*26
za 50 kg 6-32
Meteorološko poročilo.
Vlilos rad morjem S o »-2
Srednji zračai tlak 735 mm
j nov.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	2u '-> 3» f— —	Vetrovi	Nebo
11.	2. pop.	737-9	8-6	si. vzhod	oblačno
	9.zv.	7376	117	si. jzah.	
12.	7. zj.	7369	127	si. jjzah.	dež
Srednja včerajšnja temperatura 8-9' norm. 4 6*   Padavina v 24 urah 3 1 mm..
V*
mlin
Hip
dobro izučena, z dobrim izpričevalom, želi službe pri kakSni šivilji ali dela za prodajalno, sicer tudi prt kaki družini, ker se razume tudi v kuhanju in drugih takih delih. Nastop službe takoj Ponudbe rod „©osp. Stase, požteoležeče, LJubljana.1* 4039
Odda se za februar termin
že nad petdeset let obstoječa priznano dobro idoč?, na najživahnejšem prometnem kraju mesta večja 3972
gosti
s krasnim gostilniškim vrtom, salonom in kegljiščem. V vseh prostorih je napeljana električna razsvetljava. Več sc poizvf* v pisarni gostiln, zadrarre, LjubSjIs^a, IKarife Terezije c. 26,
Takcj se oddajo:4008
Lepi prostori
sredi mesta, pripravni za vinsko klet, | skladišče a!i delavnico. — Ravno tam
krasen Me v
s pritiklinami za dva konja. — Med j državnim in južnim  kolodvorom relik ;
pifiilili!
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda, j
•S» s
se odda tako]
Dlica štev. 10. II. nadur, desno.
Kupim dobro ohranjeno
iztrčan, zajamčeno prirodno pristen, akacijev ali lipov, razpošiljanje franko v pločevinastih škatljicah po 5 kg co povzetju za E 8'50. Preprodajalcem pošljemo vzorce in ponudbe. Szvez laedn CErster uner. Bienenhonig-Ex-port) BALATOI.FČKAJAR, (Ogrsko).
Hiša v Sv. Mateju
v  Istri, poleg ceste, ki petje v Trst,
se da v najem aH proda.
Stoji na ,epem kraju, je prostorna, ima studenec in gostilniško koncesijo. Lepa prilika za podkovnega kovača. Kupci naj se p'smeno alt ustmeno obračajo nn podpisanega Jaku? Lučić, selo Sor-žićl štev. 73, pošta Sv. Matej, Istra.
Wolfovi, 12 in 17 HP iz leta 1908 in j 1912, se radi izmenjave druge obratne I sile predasti in jih je videti v obratu.
Rsvao tam odda so v najem
Dr. Fran Strelec, c kr. notar v Orsaožu spre? me s 1. dec. t. 1.
t'   ^^&z!?,   eSa fcđ ^m
ki piše dobro tndi na stroj.
Išče se za vec5e stavbno nodfetfe v vsak strokah dobro iznrjjen I.SJn-cavsišsrs&i
pod ugodnimi pogoji. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda«.
Najboljša in najzdravejša —
barva1 za lase in brado
je dr. DraUea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v
Štefan Sfi*moii
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseli vrst; pledaliacne in toaletne ■ potrebščine itd.   — - —
štelaže   za   specerijo  in manufakturo. Ponudbe pod   „D.  0. 4046** na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4C46
hnovilo
lepo izdelmo: 4 sobe. kuhinja in shramba ra 130C0 K. Pod Rožnikom 277, T. Čeh. 4035
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega je« z;ka v govoru in pisavi
se sprejme takoj pri
Kriatianu Starki, trn. z mešanim blagom v Sevnici ob Savi, Staj.
Siiliil:
H. Peters3
se ni preselil,
nego se nahaja slej ko prej
v Prešernovi ulici št. 5,
II. nadstropje, Perlesova hiša.
zopet ordinira.
(5=
11
vešč slovenskega in nemškega jezika r govoru in  pisavi. — Ponudbe pod: -jZanealflva   ESOC11   na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3971
©9
II ffil
ms Emili is Konslanfioov vrelec ^rul:
3718
preizkušen pomoček proti vsem
dobavljajo trgovine z rudninskimi vodami, lekarne, drogerije in kopališko ravnateljstvo. Sezija 15. maja—oktt-hf*. Gleichenberg na Štajerskom.
■s- i*
ob   enem koresponbent, zmožtn tudi strojepisja, nemške in slovenske korespondence, se takOj spre'nte. Italijanščine zmožni imaj*- prednost Ponudbe ] na   J.    PopoyiC, Ljubljana.
t
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat, gospod
Franc Weinberger
posestnik, industrijalec, občinski svetovalec itd.
dne 8. novembra ob 5. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47^ letu, blago v Gospodu preminil
Pogreb predragega rajnika bode v ponedeljek, dne 10. novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na famo pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v zagorski župnijski cerkvi. 4037
V Zagorju ob Savi, dne 8, novembra 1913. j
Veronika  Welnberger,  soproga.  Veronika, ; Minka, Tončka, Favla, Viktorija, hčere. Friderik Weinberger, adjunkt južne železnice, brat. !
i
Povodom pretresljive izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Franc Weinberg@r|a
posestnika, industrijca. občinskega svetnika itd.
nam je došlo mnogo ganljivih dokazov sočutja. Za to, kakor za častno spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem iskreno zahvalo.
Zahvaljujemo se osobito slavnim Sokolskim društvom iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Litije in Šmartna. slavnemu Gasilskemu društvu iz Zagorja, slavn. Glasbenemu društvu iz Zagorja
Posebej se pa zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, gg. uradnikom premogokopne družbe iz Zagorja in Trbovelj, cenj. učiteljstvu iz Toplic in Zagorja, gg uradnikom južne železnice in sploh vsem plemenitim udeležencem in spremljevalcem od blizu in daleč ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
V Zagorju ob Savi, dne 11. novembra 1913.
Rodbina Weinberger.
Tovarne »amaskov
CA    ^raino^a   in   cinnir  Hremsmfinster Gor. Avstr., Ntirtingen Nem-•  A.   Ureilierja  IH   MUOV       ciJa| st. reiin de Oalzols, Katalonka.
Želite zamaške iz prvih rok? Izvolite zahtevati cenike in vzorce direktno ali pa pri zastopniku za Kranjsko, Istro, Hrvaško, Slavonijo, Bosno Herceg, in Dalmacijo
L. Jarića, Lfablfaiaa, OledaSlška nllca št 10
edinemu strokovnjaku te stroke na slovanskem jugu monarhije. 4050 En poskus — stalen odjemalec I Zajamčeno iz novega materijala,
izzmzizi^^^z^^      Privatnikom se ne pošilja. -
Ej? kolika slast .....
v Škripajočem zimskem mrazu drčati po svetljikajočem se bregu navzdol! Ojačenje in prerojenje za telo in duha. — — Ne pozabite pa kožo večkrat
(posebno po umitju) vtreti z
r. Drdlejei ^alattine
(Netolst sok iz glicerina in strdi). S tem zabranimo, da bi se koža pordečila in postala krhka, da bi sc pokala, pekla in napela. Nasprotno: odporna, voljna,
sveža in žametnomehka.
Pušica K —'70 in 1 20 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivmeah.
Juri Dralle, Podmokli (Bodenbach) na L.
006^2311
260 štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 12. novemDra 1913.
stran /.
kakor tudi
najnovejše  oblike prii
1Ljubljana Mestni trg 19—Stari trg 8.
V T*    Z4*-m-S    />   v elegantni obliki priporoča
VlZliniCc Narodna tiskarna.
Okrajne1 zast
za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi, (ljubljanski okraj je že oddan)
sprejme dobro vpeljana praška tovarna, izključno za potovanje.
Naznanite  dosedanja   zastopništva in priložite   fotografijo, ki se takoj vrne.
■ Naslov: „Ex les", Praga, glavna pošta, restante. :
i*-Zamašk
za steklenice in sode v vseh velikostih in kakovostih, za vinotržce, pivovarne, založnike piva, izdelovalce likerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine
izdela|e   tvrdka 3706
Edino domače podjetje te stroke na jugu monarhije. Električni obrat. Direktni uvoz prob-kovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte cenik in vzorce. Zaloga raznovrstnih stanjolovih kapsljev.
Edna posebnost likerja je
1091
Zdravnik želodca
je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini  ne  bi  smel manjkati.
Ustanovljena leta 1841.
Ustanovljena leta 1841
Od-lilsoTra.r^si tovarna 3esili.su
LUIGI SALVADOR TRST.
Ulica Casimiro Donadoni št. 16.  — Telefon štev. 738.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patent, avtomatičnim sistemom. Najznamenitejši na Primorskem.
Posebnost: Naravni jesih iz belega ic rdečega vina ter naravni jesih iz čistega alkohola za konserve. 3329
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, mi je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene. — Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mestih iščem zastopnike. V važnejših mestih iščem zastopnike.
Dr. Anton Prus
je otvoril
odvetniško pisarno = v Konjicah. =
4042
I
i s
I 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Rla Vaših kurjih očes, bradavic, otiŠČancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena lončka z ga-r rancijskim pismom 1 K Semeny, Kaschau (Kasaa) L, Posti. 12/84 Ogrsko.
št. 8 na Turjaškem trgu
se ofertnim potom odda.
Pismene ponudbe naj se dopošljejo do 15. t. m. na naslov : 4020
Franc Jonke, Gradišče štev. 3.
Nadležne kocine in pege
na obrazu odpravi v najkrajšem Času z zajamčeno neškodljivim sredstvom in gotovim uspehom 3855 Mtnka Kocjan, izprašana maserka, Sv. Petra cesta 28, skoz! vežo.
40 m dobrih ostankov za obleke K 18-—
40 m izvrstnih ostankov zim. blaga „ 20*—
30 m ostankov mod. blaga za obleke „ 18*—
6 parov velikih rjuh .  .      . » 10*—
100 kom. prima žepnih robcev „ 13*—
tucat dobrih brisač.....„ 2*90
tucat prav težkih brisač ...» 4-80
10 toplih zimskih rut .  .  .  . „ 5*—
Razpošiljam samo po povzetju. Neuga-jajoče vzamem vsak čas nazaj. Vzorci se ne razpošiljajo. Najboljši dobavitelj za   trgovce,   krošnjarje   in sejmarje.
Proti praha)em, luskinam in izpadanju las
4eloJe najboljše priznana
ioii in
katera   okrepouje   lasiiče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 atekleniea z navodom t krono.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, špecMall-tet, najfinejših parfumov, klrurgišklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Del lekarno Milana Leasteka
iLiubljanl Rssljeva cesta it. I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j ubit. mostu.
17
V te} lekarni dobirafo  zdravila tudi člani bolniških blagajn Južne železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v LinblfanL
aRa*.    "v * '
Peć se kadi
pri sedanjem jako viharnem vremenu v skoro vseh slučajih, ako je dimnik r gora j odprt, brex nastavka. V varnost, da vam dim ne bo udarjal nazaj v stanovanja in kuhinje, opremite dimnik ■ vet nego 700.000 krat preizkušenim Johnovim nastavkom za dimnik in več se ne boite jezili.
J. JL John, 11, Dunaj YilL. Laogegasu 63/168.
Krajevna prodajali*fta ie na isljo naznanijo.
se it
J. Repše & MJeršek
Ljubljana — Kongresni trg št. 5 — Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela prodajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje društvenih zastav in trakov ter vseh cerkvenih naramentov. Belo vezenje in predtiskarija.
Občeznane nizke cene. Ugodni nakup raznih daril. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Manufakturist
dobra starejša moč z prima referencami
se sprejme za večfo manufakturno trgovino na Štajerskem.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod ,,Štev. 200/4044.
kocke za govejo juho
so kocke poznavatelja. Izdeluje jih edino le
Liebig
-~va
družba največja izdelovateljica mesnih izvlečkov na svetu, in dajejo po svoji sestavi iz najboljšega mesnega izvlečka pravo govejo juho.
Vedno velika zaloga   fi^     ^ POZOR!
klobukov in čepic
lastcege izdelka.
Kopale Kože
vseh divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje
kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih Jop, kolarjev, m ulov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajočih predmetov.   'zdeluje se vse po
najnižjih cenah« 3369
1 Wanek, Ijubljana, Sv. petra cesta št. 21.
1D
50
63
2
Priporočamo našim
mm
::  gospoainjam z
JO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Kolol
skoro popolnoma novo v dobrem stanju ki je izvrsten za dirko sistem »Bianchl« se oeno proda. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Nar.« pod šifro: wKolo/3990".
Lepo, veliko, suho in svetlo
3584
Več pove Julij Meinl, uvoz kave, Šelenburgova ulica št. 7.
co
Modeme ^o^uhovine^a dame
%akpr mufi in ovratnice, otročje garniture, kruhovi-naste čepice, ovratnice in rokavice 3a gospode v obilni izbiri in po poljubni ceni v modni m športni trgovini
P. Jy(agrdić, Ljubljana, nasproti giaune poste.
41
II
ii
v Ljubljani, Eomesskega ulica 4.
Privatno zdraviSČe za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik io Sef-zdravsik: Dr. Fr. Dergsic. primar. I. kir. odi AtL bdn
J. Zamljeiđ
čevljarski mojster
v Lfuol'ar.!, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in tolovajske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje Kot mera pnposlan čevelj. 237
iHlil 1 1 Ji'1'l i1 ii'i  '  11\
Velika izbira moderne hožD&oviae! Ia perilo
za  gospode, dame, in otroke.
ICiohuki
Čepice
Pletene obleke
za dečke.
V*
eri!
l|aj
$0 f *&i*VBđm%»$
jutranje obiske.
Sportaš ispite io cepite
za fisisse in otroke.
Otročje obleke.
Vse potrebščine za šivilje itd. Priznano najnižje cene.
Modni salon
Stuchly - Jfaschke
□IjjtjlTdI jaas-st, Židovska ulice. &
Priporoča po najnižji ceni cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in šport, čepic za Same in SekSke.
Priznano dobro blago. — Nizke cene.
Popravila se točno izvršujejo.   1463  Žalni klobuki vedno v zaSogi.
Hodni salon
&t. Sedej-Sirmd
Laiec
929
priporoča cenjenim damam
ilobuke le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
» O Z. « R X ME* 3G& JBB. S
Zima se bliža — mislili te treba na
peš
zaSsgstelj c. kr. armada, vojno mor-nar.ee, domobrancev Itd.
Priporočam cenjenemu občinstvu svojo veliko
3X1!1
v £jubljani, Jkfarije tsrezije cesta 8
Naročila se izvršujejo vestno po primernih cenah.
Anten E®waili
tovarna peči in štediSnskov na Viču pri LjubEjani.
Očala in Ščipalniki po strokovnjaških in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom  moderno   urejena delavnica
E«T" Najnovejši cen:k brezplačno!
I^olcjarji, zaljtcuajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in pOSt-
nise prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato iluslrovani cenik 1913
za kolesa m posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah  in   uvideli   boste,  da vodimo prvovrstno
blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Ram Cameroik k Ko.. LjiSe Dunajska cesta 9-12.
Jpstiala: trgovina s kale?!, motorji, avtomobili ia posameznimi deli, mehanična delavnica ia garala.
99
3 .A. Xv I£ AIV4 <
I
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinahje vsake vrste, prevaževanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih  skladiščih.   Omotanje  itd. —  Spedicijski urad, generalni zastop in  prodaja voznih listov:
------=---„DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu. - ----
PodPUŽniCa S    Ljasfoljaiiaj    ĐunajSka    ©©Sta   Št«   33.) Brzovozne ProSe Trst-Bcnetke in obratno,  ter Trst Ancona parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst
■* I Avstrijskega Lloyda  Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranske banke.
Centrala:  TRST. £k Telefon št. 100.
trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Zmerne cene.
3237
Točna postrežba.
itna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,'JOJ.000 kron.
Ljubljana
■i   Delniška glavnica 8,000.000 kron. :i
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice žn na tekočI račun 0,_ Kupnje in prodala srečke in vrednostne papirje
ter Jih obrestuje od dne vloge po čistin
4 10
vseh vrst po dnevnem korzu. ::
VHHU
3