NASLOV
Čavužičeva prvakinja
V Žalcu je bilo končano republiško prvenstvo v šahu za mladinke, na katerem je sodelovalo enajst šahistk. Med njimi je bila tudi članica ŠK Radenska iz Murske Sobote Brigita Čavužič in dosegla lep uspeh. Osvojila je prvo mesto in naslov republiške prvakinje z 8,5 točkami pred Vrenčurjevo (Ivančna Gorica) 8, Ranzingerjevo (Lesce) 6 točk itd.
F. M.
leto XXXVI St. 27
Murska Sobota 12. julij 1984
CENA 20 DIN
ABC POMURKA DO MESNA INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA
Nosilec kakovosti
za leto 1984
Posebna strokovna komisija je v okviru mednarodnega Kmetij-sko-živilskega sejma tudi letos opravila ocenjevanje kakovosti mesnih izdelkov slovenskih proizvajalcev. Komisija je dobila v ocenitev 161 vzorcev, za kvaliteto izdelkov pa je podelila 35 zlatih, 29 srebrnih in 25 bronastih medalj. Ob letošnjem ocenjevanju, kije bilo že peto po vrsti, so podelili šampion kvalitete Mesni industriji Primorske iz Nove Gorice za trikrat zapored osvojeno zlato medaljo za dva izdelka, in sicer za »pravo kraško panceto« in za »narezek prave kraške pancete«. Nosilec kakovosti za leto 1984 je postala ABC Pomurka DO Mesna industrija Murska Sobota, ki je osvojila 10 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste medalje. Po številu osvojenih medalj se je na drugo mesto uvrstila MI P Nova Gorica z desetimi zlatimi, tremi srebrnimi in dvema bronastima medaljama. Med pomurskimi mesnimi industrijami naj omenimo še Mesoizdelke iz Gornje Radgone z osvojenimi tremi zlatimi, tremi srebrnimi in tremi bronastimi medaljami.
Ob letošnjem ocenjevanju je komisija ugotovila, da sta kvaliteta in izbor mesnih izdelkov v primerjavi s prejšnjimi leti tokrat znatno boljša, zlasti pa je opazen napredek v tehnološki kakovosti izdelkov, ne da bi se ob tem poslabšale ostale kakovostne lastnosti izdelkov. Še posebej spodbudna pa je ugotovitev, da uvajajo v proizvodnjo vse več novih izdelkov, zlasti iz perutninskega mesa ter nekatere polpripravljene mesne jedi dobrih kakovosti in lastnosti, porasel pa je predvsem izbor poltrajnih in svežih izdelkov.
L. Kovač
Žetev se je začela
Največ skrbi odkupu pridelka
Čeprav nekoliko pozneje kot prejšnja leta so končno v Pomurju le začeli z žetvijo. Zdaj sicer žanjejo le še ječmen, že v prihodnjih dneh pa bodo padli tudi prvi snopi pšenice. Tam, kjer je bila jeseni setev pravočasno opravljena, posevki dobro kažejo in temu primerni bodo tudi pridelki. Pri ječmenu so pridelovalci zadovoljni, po napovedih strokovnjakov pa bo podobno tudi pri pšenici.
V Pomurju bi morali letos po republiškem planu odkupiti blizu 27 tisoč ton pridelka krušnih žit in če bo družbeni sektor oddal ves pridelek, namenjajo zdaj največ pozornosti pripravam odkupa od kmetov. S temi namreč zadruge doslej niso uspele skleniti pogodb za vse načrtovane količine, vendar pravijo, da je bolj kot od pogodb odkup odvisen od drugih pogojev. Poleg pridelka bo na to gotovo vplivala tudi cena, ki je že določena in znaša 25 dinarjev za pšenico drugega kakovostnega razreda in 26 dinarjev za kilogram prvega kakovostnega razreda. Mnenja o tem, ali je cena ustrezna ali ne, so deljena, razhajanja pa so zlasti med pridelovalci in organizatorji odkupa. Upoštevajoč proizvodne stroške bi sicer lahko trdih, da je takšna cena ustrezna,' vendar nam takšno trditev rušijo razmerja med cenami ostalih kmetijskih proizvodov pa tudi reprodukcijskih materialov. Ob dejstvu, da je treba za kilogram mineralnih gnojil dati tudi več kot kilogram pšenice, ali da so krmila od dva do trikrat dražja kot pšenica, pa je takšna cena seveda sprašljiva.
Sicer pa za pridelovalce, ki bodo oddali pšenico, tudi letos veljajo nekatere ugodnosti, ki so
Na srednješolskem centru nič novega
Na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve se je prejšnji torek sestal svet šole v širšem sestavu in razpravljal o stališčih, ki jih je sprejel izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti. Zunanji člani so opozorili, da so bili premalo obveščeni o dogajanjih na Centru. Ugotovili so tudi, da so člani sveta premalo obveščali bazo o delovanju sveta, zato je morda tudi prišlo do motenj v samoupravnih odnosih. Bežno so opozorili tudi na druge probleme, ki povzročajo neurejeno stanje na šolj vendar jih ne kaže ponavljati, ker smo o njih v zadnjem času veliko pisali. V razpravi so sicer opozorili na slab materialni položaj prosvetnega delavca, ki je v naši družbi res neustrezen, toda za nastali položaj znotraj Centra pa gre verjetno iskati krivce tudi znotraj ,,poslovnega sistema” Centra, kar pa so razpravljale! zaobšli. Na Centru se še zmeraj ne zavedajo, da materialni položaj prosvetnega delavca le ni edini vzrok za nastalo stanje, ampak so ti vzroki tudi drugje.
več ali manj podobne tistim v prejšnjih letih. Tako je tudi letos možna zamenjava pšenice za koruzo pod enakimi pogoji kot lani, za oddano pšenico bodo pridelovalci lahko kupili 15 odstotkov otrobov, letos pa bodo deležni še nekaterih dodatnih ugodnosti. Namesto 4 kilogra-
Pri opredeljevanju ukrepov za ureditev stanja, ki so ga sprejeli v četrtek na zboru delavcev, so poudarili, da je potrebno izpopolniti samoupravne akte, ki so po ugotovitvah družbenega pravobranilca pomanjkljivi, med njimi tudi statut, dokler ne bo sprejeta nova organiziranost Centra. Toda postavlja se vprašanje, ali sprememba akta pomeni spremembo
LIPOVCI
USPEL REFERENDUM
Krajani iz krajevne skupnosti Lipovci so se v nedeljo na referendumu odločali za sprejem samoprispevka za naslednjih pet let. Tako kot vselej doslej so tudi tokrat pokazali solidarnost in razumevanje za nadaljnji razvoj kraja. Referendum je namreč uspci ob visoki udeležbi volilnih upravičencev in visokem odstotku za sprejem samoprispevka. Od 727
mov koruze bodo lahko dobili kilogram sojinih tropin, za kilogram sončničnih tropin bo treba odstopiti 2,5 kilograma koruze, medtem ko bodo za kilogram koruze lahko dobili 1,5 kilograma pesnih rezancev. Tudi za rž naj bi po prvotnem predlogu veljala cena 25 dinarjev za kilogram, vendar se pridelovalci s takšno ceno ne strinjajo. V Intesu naj bi zato določili novo ceno, vendar nam do zaključka redakcije ni uspelo zvedeti, kakšno, predlog pa je, da bi bila okrog 30 dinarjev za kilogram.
odnosov med ljudmi. Izvedena bo tudi reorganizacija, o kateri L Je že poteka razprava, toda ah bodo razpravljali o novi organiziranosti samo delavci Centra? Ali ni to problem, ki zadeva širšo skupnost, in ni samo Center? V novi organiziranosti naj bi se krepile pedagoške enote. V izdelavi je , tudi nov pravilnik o delitvi osebnega dohodka, ki je po mnenju
volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 687, za samoprispevek je glasovalo 595 ali 81,8 odstotkov, proti je bilo 82 ali 11,3 odstotkov, medtem ko je bilo 10 glasovalnih lističev neveljavnih.
V krajevni skupnosti Lipovci bodo v naslednjih petih letih zbrali okrog 8,100.000 dinarjev samoprispevka. Sredstva bodo
Za tiste, ki se bodo odločili za zamenjavo za koruzo, je cena pšenice ugodna, ustrezno rešitev pa bo treba najti za tiste pridelovalce, ki koruze ne rabijo. Razliko v ceni naj bi poračunali tudi tem, saj lahko le tako pričakujemo. da bodo oddali čim več pridelka. Skrb za odkup mora biti naloga vseh, nikakor pa ne bi smeli dovoliti, da bi pšenica končala med živinsko krmo, potem pa bi jo kupovali za dragocene devize.
L. Kovač
nekaterih tudi vzrok za slabe medsebojne odnose in nezadovoljstvo. Za vse, za kar se na Centru zavzemajo, sicer lepo zveni, toda ostaja grenak priokus besed enega izmed razpravljalcev, ki je dejal: ,,Arhitektu, ki za svojo zgradbo ni predvidel temeljev, se zgradba maje.”
J. Votek
namenili za poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, za obnovo stare šolske zgradbe, za asfaltiranje cest in vzdrževanje poljskih ' poti, za gradnjo protipožarnih vodnjakov, za rekonstrukcijo vodovodnega črpališča ter za ureditev in vzdrževanje pokopališča.
F. Maučec
POHOD PO POTEH BORCEV 15. VOJVODINSKE BRIGADE Petofi Sandor — Občinski odbor ZZB NOV iz Bačke Topole je skupaj z občinskima organizacijama mladine in tabornikov letos že trinajstič organiziral sedemdnevni pohod. Udeležilo se ga je okrog 60 pohodnikov, ki so z avtobusom prispeli v Lendavo. Tam so jih sprejeli borci in mladina lendavske občine ter jim pripravili srečanje ob tabornem ognju in športno-zabavne igre. Skupina mladincev — izvidnikov je na drug; dan pešačila iz Lendave do Murske Sobote, kjer so jim podobno kot v Lendavi pripravili prisrčen sprejem in srečanje. Pohodniki so pred spomenik zmage položili venec. Iz Murske Sobote so naslednji dan nadaljevali pohod do Gornje Radgone, končali pa ga v Selnici ob Dravi.
F. M. in A. A.
VIDONCI
Slovesno proslavili dan borca
V počastitev dneva borca je bila osrednja slovesnost soboške občine v Vidoncih na Goričkem. Na slovesnosti je mladinke in mladince prostovoljce teritorialne obrambe, brigadirje republiške MDA Goričko 84, borce, pripadnika JLA in številne goste najprej pozdravil predstavnik občinskega štaba TO Murska Sobota Janez Bohar, ki je govoril tudi o pomenu vključevanja mladih v vrste teritorialne obrambe. Slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske organizacije ZZB NOV Murska Sobota Stefan Sabjan, ki je posebej poudaril pomen praznovanja
Razstave tudi poleti
V soboški galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo tudi v teh počitniških dneh dokaj živahno: do 29. julija je še na ogled retrospektivna razstava kiparja Ferija Kuharja, pripravljajo pa tudi razstavo iz del stalne zbirke soboške galerije. To so grafike in risbe Nandeta Vidmarja (1899 do 1982), grafične mape pomurskih likovnikov (Zoltan Gabor, Jože Horvat-Jaki, Stefan Hauko, Franc Mesarič Lojze Logar, Ivo Bošnjakovič ter Borut Vild.	’ J
borčevskega praznika in prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucije na mladi rod. Po pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili mladi prostovoljci teritorialne obrambe, brigadirji in pripadniki JLA, je bila slavnostna zaobljuba mladih prostovoljcev TO. Razglasili so tudi rezultate tekmovanja mladih prostovoljcev TO iz vseh štirih pomurskih občin in brigadirjev v vojaških veščinah in ekipi občine Murska Sobota kot najboljši podelili pokal PSTO. Po končani slovesnosti je bilo tovariško srečanje.
F. Maučec
Oddih, rekreacijo in dopust preživite doma!
mORfiVSKE TOPLICE VAm NUDIJO:
KOPANJE (10 dni - 20 odstotkov popusta, 20 dni - 30 in 30 dni prijetni VEČERI OB GLASBI NA TERASI LETNE RESTA-- 40 odstotkov popusta)	VRACIJE - PRESENEČENI BOSTE NAD DOBROTAMI
REKREACIJO (tenis — šola tenisa za začetnike, prijava na recep- NAŠE KUHINJE1
ciji — ob sobotah in nedeljah teniški turnir — namizni tenis — Informacije in rezervacije: MORAVSKE TOPLICE, 69221 ribolov - trim)	MARTJANCI, tel.: (069) 72-213 in 72-210

aktualno doma in po svetu
globus
Od prejšnjega četrtka je južnoameriška država Bolivija omrtvičena zaradi generalne stavke, ki ga je organizirala sindikalna centrala. Delavci zahtevajo od vlade, da izpolni obljubo o 130-odstotnem povišanju plač in o kontroli cen, ki jo je delavcem dala 20. maja. Lani so v Boliviji dosegli 350-odstotno inflacijo. Na sliki: bolivijska vojska na cestah La Paza
RAČUNI BREZ KRČMARJA
Beograd se vse bolj duši v še vedno pretiranih načrtih razvoja, ki niso od danes, vendar se jim investicijski gurmani ne morejo in ne morejo, pa tudi nočejo odreči. Zadnje čas je za to najbolj zgovorna ilustracija otepanje z novo železniško postajo in vsem, kar je v zvezi z njo. Stvar je znana: v Prokopu naj bi bila nova železniška postaja, takšna, da za njo nikdar ni bilo dovolj denarja in ga še dalj časa ne bo. pa je bila gradnja zato konzervirana, tudi ob pojasnilu, da njeni naravni temelji, ne samo finančni, niso dovolj trdni in da se je začela že kar na začetku pogrezati.
Gradnja nove beograjske železniške postaje je bila ustavljena pred nekaj leti, v časti najostrejšega krčenja odvečnih investicij, ker tih čas ne prenese, tudi če so še tako obetavne, gledano za daljše obdobje. Pokrivati se je pač treba toliko, kolikor nam dopušča odeja! In tako so šli po gobe tudi veliki načrti gradnje metroja, podzemne železnice, kar so tukaj že večkrat razglasili kot skorajšnjo realnost, pač z razlogom, ki mu ni kaj reči: dvakrat manjša velemesta imajo podzemno železnico, Beograd pa je za njimi dvakrat zaostal, ker nima nič podobnega, a bi zaradi velikih številk prebivSstva, prometa in kdo ve česa še, moral imeti.
Pismo iz Beograda
LETA 2000 VSEGA DOVOLJ
Leta 1980 je izdelala posebna ameriška komisija študijo, ki nosi naslov ,,Svet 2000.” Sestavljale! študije so orisali svet z močno črnimi barvami. Ce se bo sedanje stanje nadaljevalo, pravi študija, bo svet leta 2000 prenaseljen, še bolj umazan, ekološko še manj trden in še občutljivejši na spremembe. Ljudje bodo v marsikaterem pogledu revnejši kljub materialnemu napredku.
Stališče omenjene komisije pa zavračata dva znanstvenika in sicer Herman Kahn in Julian Simon z univerze v Marylandu. Kahn je kot odgovor na ,,Svet 2000” začel pisati ,,Deželo izobilja”, po njego-
vi smrti pa je delo končal profesor Simon.
V nekem intervjuju je Simon izjavil, da študija „Svet 2000” (zanjo so potrošili milijon dolarjev), temelji na napačnih podatkih iri nepravilni teoriji, zato so po njegovem tudi zaključki te študije napačni. Kahn in Simon ne zanikata očitnih problemov naše dobe, na primer lakote in bolezni otrok, revščine ljudi v nekaterih predelih sveta, vojn in drugih neizpodbitnih dejstev, vendar gledata na prihodnost bolj optimistično. V ,,Deželi izobilja” na primer pišeta, da se bodo ljudje
spoprijeli s problemi z vsemi svojimi umskimi sposobnostmi in telesnimi močmi. Preživeli bodo, kakor se je to že tisočkrat zgodilo v zgodovini. . '
Težko je verjetno danes polemizirati tako s sestavljalci prve, kakor tudi druge študije. Dejstvo je, da se razmere glede onesnaževanja, lakote in drugih perečih vprašanj človeštva nagibajo bolj k trditvam študije ,,Svet 2000.” Res je, da se o teh vprašanjih veliko govori, precej. se tudi stori, vendar manj, kot pričakujemo. Nekateri se bodo leta 2000 sami prepričali kako bo.
JACKSON PROTI REAGANU
Vodja ameriških črncev, duhovnik Jesse Jackson, prav tako črnec, se še vedno poteguje za predsedniškega kandidata v demokratski stranki, čeprav po dosedanji proceduri za postavljanje predsedniškega kandidata, nima več nobenih možnosti. Je pa, kot nekateri pravijo, poleg Reagana, ..najboljši igralec na ameriškem političnem prizorišču”.
Ameriško javnost je Jackson ponovno razgibal z izjavo, da bo še pred novembrom — torej predsedniškimi volitvami, odpotoval v Moskvo, da bi tam dosegel izpustitev oporečnika Andreja Saharo-
va, okoli katerega se že precej časa zapletajo niti ameriško-sovjetskih odnosov. Ameriško javnost je ta izjava razgibala predvsem zato, ker je Jackson že opravil nekaj uspešnih obiskov. V minulih tednih je Jackson obiskal nekaj srednjeameriških držav, ,,da bi miru ponudil priložnost”,, kot pravi. Rezultat njegovih obiskov je bila izpustitev petdesetih Američanov in Kubancev iz kubanskih zaporov. Pred tem mu je v Damasku uspelo rešiti ameriškega pilota, katerega letalo so Sirijci sestrelili lani.
Predsednik Reagan je Jacksona obtožil, da si kot zasebnik ne bi
smel privoščiti takšnih posredniških obiskov, čeprav je znano, da se je na dosedanje obiske odpravil šele po pogovorih na zunanjem ministrstvu ZDA. Na’obtožbo, da ga ,,protiameriške” vlade izkoriščajo za svoje cilje, Jesse Jackson preprosto odgovarja: ,,Naj me izkoriščajo, kolikor hočejo, če lahko na ta način rešim ljudi iz zaporov”.
Mnogi Američani ne verjamejo v Jacksonov uspeh v Moskvi, vendar z zanimanjem sledijo vsaki njegovi izjavi. Jackson ve, da ne bo predsedniški kandidat, ve pa tudi, da letos ne bodo zadnje volitve za voditelja ZDA.
Nekdo se je potem, pred dvema letoma, domislil, da bi stare velike želje brez velikih sredstev, pretihotapili skozi majhna vrata, ko so že vržena skozi velika vrata. Bila je to ideja, da bi kazalo izkoristiti vsaj tiste predore pod mestom, ki so jih izkopali za železnico do nove železniške postaje, in sicer tako, da bi jih uporabili za mestni promet, češ da bi tako razbremenili mestni avtobusni in tramvajski promet in sploh prometnice glavnega mesta, saj bi bilo to ceneje in še manj gneče bi bilo v vlakih, kot pa je je v avtobusih in tramvajih. '
Ideja je bila vabljiva, toda pokazalo se je da ni brezplačna. Samo za progo iz Novega Beograda v Prokop so potreobvali 600 milijonov din, ki so jih zbirali devet mesecev, potem pa je zmanjkalo še skoraj dvesto milijončkov; a iz računov potem s tistim cenenim železniškim prevozom ni bilo nič, ker so izračunali, da bi stala enotna vozovnica za občana 2.185 dinarjev, sedanja za avtobuse in tramvaje pa stane 1050 dinarjev. Se pravi, da je bila tudi ta vabljiva ideja pravzaprav samo neekonomska rešitev, na kar družno opozarjajo železnica, mestno prevozno podjetje in cestno prevozno podjetje Lasta. ki tudi sodeluje v mestnem prevozu občanov. Zato naj ne bi bilo nič iz uvajanja vlakov v mestni in primestni promet, vsaj dokler ne bi usposobili prog proti Rakovici in dalje, tudi k Novemu Sadu, kar pa je misel, ki ji očitajo špekulativnost s strani Beograjskih železnic. ..
Kakorkoli že, dejstvo je, da so prometne organizacije na eni strani, izvršni svet mestne skupščine pa na drugi. Slednji namreč vztraja pri tem da bi mestni vlaki stekli po mestnih tirnicah, ne glede na opozorilo, da le-te'peljejo na slepi tir vso koncepcijo mestnega prevoza občanov. Delegati se seveda počutijo potegnjene za nos, da o Beograjčanih sploh ne govorimo. Preveč je bilo namreč obljub glede železniške postaje, glede podzemne železnice in še marsičesa drugega. Zdaj prihaja na dan spoznanje, da je bilo v zvezi z vsem tem preveč izmišljenega, in da je potrebno pristati na tleh realnosti — kar najprej.
V vsakdanjih razgovorih o tem in onem Beograjčani že dalj časa odkrivajo pomanjkljivosti pri urejanju zadev, ki zadevajo spore med izvršniki in drugimi, ki naj bi bili namesto njih izvršitelji idej, zraslih na zeljniku izvršnikov, ne pa na zeljniku občanov v uveljavljenem delegatskem sistemu, ki v Beogradu ne funkcionira dovolj.
Nekaj se pač mora prelomiti tudi v beograjski praksi, zato so po dveurnem razpravljanju v izvršnem odboru beograjske mestne skupščine sklenili prekiniti razgovor o uvajanju železnice v mestni in primestni promet za naslednjih štirinajst dni. Ko naj bi omenjene organizacije preračunale stroške in prišle na dan s končnimi računi; takimi, na podlagi katerih bo videti, kdo pije in kdo plača. Teh štirinajst dni bo do objave tega pisma minilo in šele potem bomo videli, kam pes taco moli. Bo prevladalo ekonomsko razmišljanje ali pa namera, da izvršni svet »prepriča« omenjene organizacije k tradicionalni poslušnosti?!
Viktor Širec
HAVANA — Kuba je uradno objavila, da bo umaknila del svojih čet iz Etiopije. Neka tiskovna agencija meni, da gre pri tem za 13 tisoč vojakov.
* * *
BRUSELJ — Do konca leta naj bi prebivalci držav evropske gospodarske skupnosti dobili »evropske potne liste«, kar bi ža okoli 270 milijonov Evropejcev pomenilo enakstatus. Polegpotnegalista naj bi uvedli še skupno himno, skupno zastavo in skupno športno reprezentanco. .
* * *
MADRID — Poveljstvo baskovskega oboroženega gibanja ETA je ukazalo svoiim komandosom, naj »zažgo v$e, kar je francoskega.« Posebej so ukazali, naj na španskih cestah sežigajo francoske tovornjake.
■$; *
SANTIAGO — Čile. Argentino in južno Brazilijo je pred dnevi zajelo silovito neurje, ki sta ga spremljala vihar in sneg. Mrtvih je bilo več kot 20, pogrešajo pa jih preko 70.
* * *
STOCKHOLM - Generalni sekretar OZN Cuellar je na neki tiskovni konferenci povedal, da obstajajo pozitivna znamenja, ki kažejo na to, da bi utegnilo že v kratkem priti do prekinitve iransko-iraške vojne.
* * *
DUNAJ — Avstrija bo na Švedskem kupila 24 lovcev prestreznikov. Nakupu seje uprla avstrijska socialistična mladina.
* * *
BRUSELJ — Države EGS bodo letos pridelale 130 milijonov ton žitaric, porabile pa jih bodo le polovico. Glede na to velika zaskrbljenost, kam s presežkom.
* * *
MOSKVA - Sovjetska zveza preizkuša v Tihem oceanu svoje letalonosilke.
MOSKVA* — Po desetih letih sta SZ in Egipt ponovno vzpostavili svoje diplomatske odnose na ravni veleposlaništev.
* * *
BONN — V ZR Nemčiji se je končala tri mesece trajajoča stavka grafičnih delavcev v zvezi z skrajšanjem delovnega časa.
hv žarišču dogodkov«™™™
V 39 povojnih letih samo po treh žetvah nismo uvozili pšenice. Naš cilj je 6 milijonov ton letno, najbolj pa smo se mu približali lani z nekaj več kot 5,5 milijona ton. Najbrž bi bilo pšenice dovolj tudi nekaj pod 6 milijonov ton, če se nam ne bi dogajalo, da ga vsako leto zavržemo (in potem vsaj delno kot pičo uporabimo za živino) toliko, da bi z njim zadovoljili milijon ljudi skozi vse leto. Nekaj razlogov za zametavanje kruha je tudi v njegovi slabi kakovosti.
Tako kot je kasnila pomlad. tako kasni tudi letošnja žetev. Za 1,451.000 hektarov je pripravljenih letos 24 tisoč kombajnov in 30 tisoč žetalic. S teh površin naj bi »namlatili« 5.018.000 ton pšenice. Takšna so predvidevanja in dovolj bi bilo za prehrano (da pšenice ne bi uvažali), če bi odkupili med 3,5 in 3,6 milijona ton pšenice. V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo morali že -četrtič po vojni, sicer ceneje kot na domačem tržišču. toda za drage devize, kupiti pšenico na svetovnem trgu, kjer je sicer ne bo manjkalo.
Zvezni izvršni svet je tako-rekoč nekaj minut pred dvanajsto določil odkupno ceno pšenice, ki znaša (skupaj s premijo, ki pa je ne bodo dobili vsi) 24 dinarjev za kilogram. Nova cena pšenice bo v jeseni (ali že prej), narekovala tudi nove cene, kruha. Čas bo pokazal, če bodo pridelovalci pšenice deležni še kakšne majhne »povišice« pri cenah, ki pa bo simbolična in tudi tako cena pšenice ne bo stimulativna za pridelovalce, posebej, če jo primerjamo s ceno koruze, ki je že deset let nekakšna
jugoslovanska »valuta«, saj jo je mogoče tudi za nekaj let yskladiščiti in inflacija ji ne more do živega. V zvezi s pšenico in s koruzo bi lahko rekli, da ni nekaj v redu v našem agraru: koruza in meso sta draga, goveja živina in svinje pa (za rejce) prepoceni. Strokovnjaki trdijo, da bi lahko v Jugoslaviji pridelali sedem, osem ali celo več milijonov ton pšenice, toda ne tako, da koruza kroji jesensko setev. Poleg tega si tudi vsaka republika prizadeva, da bi zasejala dovolj pšenice za sebe, čeprav nima za to najboljših naravnih pogojev.
Jugoslovanskih selektorjev pšenice ne bi mogli obtoževati. da niso vzgojili dovolj različnih sort pšenice, vprašanje pa je. ali se pri setvi odločamo za kakovostne sorte, ali za tiste, ki dajo večji pridelek. V tem je najbrž delček razloga, da mečemo kruh na smetišča, saj je narejen tudi iz nekakovostnih mok. dolgo ne vzdrži svežine in hitro otrdi.
Ni še tako dolgo — komaj dvajset let, ko so bili povprečni hektarski donosi pšenice 15 do 17 centov, medtem ko
KOLIKO BO LETOS KRUHA
je današnje povprečje že 34 centov. Od kod torej premalo pšenice? Dosedanje izkušnje kažejo.da so mineralna gnojila tista, ki so za dve tretjini povečala hektarske donose. Vendar: teh ni dovolj ob pravem času, pa tudi predraga so. Ob lanski setvi se je zapletalo tudi z zaščitnimi sredstvi, ni bilo dovolj kako-. vostnih semen, ponekod, pa sejejo pšenico še z roko. Vse to v jugoslovanskm merilu ustvarja takšno podobo okoli pšenice kakršna pač je. Čeprav so mineralna gnojila -predraga, zahtevajo proizvajalci teh, ki so s sedmimi milijardami dinarjev izgub v prvih petih mesecih skoraj pred bankrotom, da jih podražijo.
Leta 1959 je bilo na deveti konferenci SZDL Jugoslavije rečeno, da bo družbeni sektor kmetijstva razpolagal leta 1985 s 30 odstotki obdelovalnih površin. Danes vidimo, da je bila to le želja, saj je obdelovalne zemlje v družbeni lasti komaj 1.654.0.00 hektarov. kar je 16,6 odstotka vseh obdelovalnih, površin y Jugoslaviji. Ekonomska raču-nica, ki so jo takrat postavili je bila čisto.pravilna, saj so računali, da bi s popolno agrotehniko, ki jo pač izvajajo — gledano v jugoslovanskem povprečju —-dosegli tolikšen pridelek pšenice, da bi je bilo za domačo potroš-
'vse prenapeto predvidevali tudi odkup zemlje, predvsem od ostarelih kmetovalcev, nikoli pa ni pravega odgovora na vprašanje, koliko zemlje ni obdelane. Po nekih podatkih naj bi je bilo v družbenem sektorju od 8 do 10 odstotkov, ne ve pa se niti približno, kolikšen je ta odstotek v zasebnem kmetijstvu. Govori se tudi o tem, da manjka denar — v sedanjem srednjeročnem programu — za odkup 50 tisoč hektarjev zemlje na leto, za tekoče investicije pa manjka 20 odstotkov denarja.
To naj bi bili torej nekateri razlogi, ki jih imamo s pšenico. Drugi so v tem. ker postavljamo iz leta v leto nerealno ceno pšenice ob sicer znanem dejstvu, da se predvsem zaradi umetnih gnojil in zaščitnih sredstev pridelovalni stroški iz leta v leto nenormalno zvišujejo. Razlogi pa so še
slabše. Pšenica je rentabilna samo v veliki, visokoproduk-tivni proizvodnji, ne pa tako, kot je to v jugoslovanskih razmerah — seveda spet v povprečju, saj se ne da primerjati Vojvodina s Slovenijo na primer, pa tudi v sami Sloveniji so velike razlike od pokrajine do pokrajine, vse skupaj pa je pogojeno s stanjem v kmetijstvu, takšnim kot je, in tudi z desethektar-skim maksimumom obdelovalne zemlje za zasebnike, ki bi lahko z mehanizacijo in delovno silo, ki jo imajo, obdelali vsaj dvakrat več, če bi imeli na dlani odgovore na nekatera vprašanja v zvezi s tem na primer, kako onemogočiti socialno razlikovanje in pa kako zaposliti odvišno delovno silo..
Poleg tega, da cena pšenice ni vzpodbudna, je treba kot nekakšen »odpor« do pšenice ' omeniti tudi podatek Kraigherjeve komisije, ki pravi, ■ da prihodki jugoslovanskih
posejali pšenico vsako leto na okoli 2,200.000 hektarih, lani pa smo prišli — kot že omenjeno — na 1,451.000 hektarov.
:Kako nemogoča zna biti naša agrarna, politika na splošno — in ne samo do pšenice — nam pove izkušnja zadnjih nekaj let, ko smo v Sloveniji propagirali tako sejanje pšenice kot na primer sladkorne pese. Računica se nagiba seveda v prid sladkorne pese. V jugoslovanskem merilu je to še vse bolj pisano,. saj se omenjenima kulturama pridružujejo še sončnice, soja, oljna repica itd.
Marsikdo se bo. še spomnil, da nas je predsednik Tito ob neki priložnosti »obdolžil«, da pojemo preveč kruha. To smo mu zamerili, čeprav je imel na nekakšen način prav: v Evropi porabijo na osebo manj kruha kot v Jugoslaviji, toda, to še ni merilo, saj pojedo ostali Evropejci več česa drugega. Mi smo pač še vedno navajeni, da pravimo: »daj. nam danes naš vsakdanji kruh ...« ali pa, da gremo »s trebuhom za kruhom «, čeprav to v pomenu teh besed že dolgo ne drži več. In prav zaradi vsega, iz preteklosti pre-nešenega. smo toliko bolj pozorni ob vprašanju ali bomo do prihodnje žetve imeli dovolj kruha ali ne.
STRAN 2
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
OPTIMIZEM LENDAVSKIH BELIH RUDARJEV
OKREVANJE NA
Zadnja tri leta je kolektiv lendavske Ina-Nafte preživljal hude čase. Bržčas se še kdo spomni »strašljivih« naslovov po časopisih, kot na primer: Agoni-ja»naftne dvoživke«. Zaprta lendavska pipa. SOS za Ina-Nafto. Lendavski Nafti bije zadnja ura m podobno. Zaradi spodletele gradnje nove rafinerije v letu 1981. cenovnih Škarij, kroničnih izgub in nekaterih neporavnanih obveznosti, jim je kar nekajkrat grozil stečaj. Kljub temu se jim je v Lendavi — vsaj za zdaj in na papirju — uspelo izvleči in v 1100-članski delovni organizaciji so te dni dokaj optimistično razpoloženi.
Razlogov za optimizem lendavskih belih rudarjev je več. Prvi tiči v poldrugi milijardi dinarjev republiškega brezobrestnega posojila, ki so ga dobili, in drugi v sorazmerno redni letni dobavi nafte za predelavo — po 300 tisoč ton — iz zagrebške Ine. Obstajajo pa še drugi, nič manj tehtnejši razlogi za to, da so v Lendavi optimisti.
Uspelo jim je skleniti samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju z Ina-Naftaplinom iz Zagreba za izkoriščanje zemeljskega plina s plinskega polja Zebanec v sosednji Hrvalski. V ta namen so že zagotovljeni trije milijoni dolarjev iz deviznih sredstev Slovenije za nakup potrebnega reprodukcijskega materiala, v izdelavi so potrebni
projekti in najkasneje v dveh letih naj bi začeli rabiti plin iz Zebanca za sintezo metanola, kar bi bil hkrati velik korak k sanaciji razmer v tozdu Petrokemija.
Lendavčani računajo na znatno razbremenitev, ki jo zna prinesti izvedba dogovora o dobavi nafte, sklenjenega med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Po njem naj bi namreč naša država dobila letno — po naftovodu prek Madžarske — štiri do pet milijonov ton sovjetske nafte, od tega samo lendavska rafinerija 30 tisoč ton. S tem bi bila sproščena znatna sredstva, vezana v vrednosti nafte v višini 900 milijonov dinarjev, kar bi porabili za plačilo nekaterih obveznosti. Glede prodaje opreme za novo, nezgrajeno rafinerijo — ki smo jo po značilno jugoslovanski »poslovni maniri« uvozili s Poljske, izdelana pa je v Italiji in že lep čas leži na tovarniškem dvorišču Ina-Nafte — kaže, da utegnejo naposled le dobiti kupca. V tej zvezi imajo na tujem štiri železa v ognju, doma pa eno — na Reki. To slednje se jim tudi dozdeva najverjetnejše in najlaže izvedljivo, sicer pa ravno ta čas — v sodelovanju z zagrebškim Ina-Naftaplinom in koprskim Ipla-som — proučujejo možnosti vgradnje lendavskih neizkoriščenih strojnih zmogljivosti v okvir kompleksa reške - rafinerije. Kljub vsemu teža problemov, ki seje z leti zgrnila na pleča enega
Nov odlok o tržnem redu
Na pobudo izvršnega sveta je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti sprejel odlok o tržnem redu na tržnici v mestu Murska Sobota. Pri tem je izvršni svet upošteval vse pripombe in dopolnitve izjavne razprave. Soglašali so s prvo varianto, po kateri naj bo upravljalec soboške tržnice komunalna organizacija. Obratovalni čas bo v poletnem obdobju od . 6. do 16. ure, v zimskem času pa od 7. do 15. ure. Obratovalni čas so razširili tudi na nedelje in praznike, ko bo tržnica odprta od 7. do 11. ure.
V novem odloku o tržnem redu je tudi nekaj omejitev, ki naj
prispevajo k večji organizanosti prodaje raznega blaga. Poslej ni dovoljeno prodajati alkoholnih pijač in jedil, izjema so osebe in organizacije, ki jim je to glavna ali stranska dejavnost. Prav tako ne bi smeli prodajati neustekleničenega ali nepakiranega mleka, mlečnih izdelkov, kislega zelja, kisle repe, olja, testenin in drugih predelanih kmetijskih pridelkov, razen sušenega sadja ter ajdove in prosene kaše. Poleg tega je prepovedano prodajati nalomljena in umazana jajca, od gob pa se lahko prodajajo le tiste vrste, ki jih na posebnem seznamu določi upravljalec tržnice.
M. Jerše
Ob premikih še slabosti
Na seji OK SZDL v Murski Soboti, ki se je je udeležil tudi član republiške konference SZDL Slovenije Slavko Glinšek, so osrednjo pozornost namenili problematiki in nalogam pri nadaljnjem razvoju krajevne samouprave v krajevnih skupnostih soboške občine. Kot je poudaril uvodničar, predsednik občinske konference SZDL Štefan Čahuk, so bile priprave na sejo obširne in dolgotrajne, delegati pa so se lahko seznanili tudi z analizo krajevne samouprave ter ugotovitvami in stališči predsedstva frontne organizacije. V vse te aktivnosti pa se je vključil tudi širši politični aktiv soboške občine, ki je usmerjal razprave v krajevnih konferencah SZDL.
Razprava na seji OK SZDL je pokazala, da so krajevne skupnosti v soboški občini, kjer se uresničujejo najširši interesi občanov svojo ustavno vlogo dobro opravile. To dokazujejo vidni uspehi pri razvoju krajevne samouprave, saj so v preteklem obdobju uspešno reševali vrsto najpomembnejših komunalnih problemov, zadnje čase pa je čutiti tudi večjo povezanost krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela. Tudi na področju dogovarjanja z družbenimi dejavnostmi, predvsem pa s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ter družbenimi organizacijami in društvi so vidni kakovostni premiki.
Ob pomembnih dosežkih pa se še vedno pojavljajo nekateri problemi in pomanjkljivosti, ki ovirajo hitrejši razvoj krajevne samouprave v soboški občini. Razlike so že med mestnimi in vaškimi krajevnimi skupnostmi, pa naj gre za gospodarsko razvitost območja ali za sprejemanje odločitev, ki bi morale postati odraz hotenj večine prebivalcev v krajevni skupnosti. Pri tem zlasti ugotavljajo, da krajevna samouprava ni enako zaživela v vseh šestih krajevnih skupnostih mesta Murska Sobota. Zato bo treba v prihodnje bolj uveljaviti ustreznejše oblike in metode dela, pri čemer morajo večjo vlogo odigrati tudi družbenopolitične organizacije. V oči močno bode ugotovitev; da sveti KS prevečkrat prevzemajo vlogo skupščin, ki se premalokrat sestajajo, čeprav je to temeljno mesto za oblikovanje in sprejemanje vseh pomembnejših odločitev. Tudi z delom delegacij niso povsod zadovoljni, še posebej pri posameznih interesnih skupnostih, ki se morajo ubadati celo z vprašanjem sklepčnosti. Med organi sveta KS pa so najaktivnejše socialno-zdravstvene komisije, zato je nujna večja angažiranost družbenopolitičnih organizacij na ostalih področjih.
Očitno bo več pozornosti treba nameniti tudi usklajevanju planov KS z OZD, da bi uveljavili racionalnost pri gradnji posameznih objektov. Pričakujejo pa tudi več strokovne pomoči interesnih skupnosti, s katerimi naj bi se skupno dogovorili o načrtovanih delih, ki jih bo v zaostrenih gospodarskih razmerah resnično možno izpeljati. Nedvomno se dolgoletni tradiciji samoprispevkov ne bo lahko odreči, zato se zavzemajo, da le-ti ne bi bili višji od 2 odstotkov, ko je treba plačevati iz osebnega dohodka; v sorazmerju s tem pa tudi samoprispevek iz katastrskega dohodka. V razpravi so se dotaknili še kadrovske problematike, kjer mora bolj zaživeti dolgoročna kadrovska politika, vprašanja enotnega nagrajevanja funkcionarjev KS. kakor tudi uveljavljanja informativnih skupin občanov, povratnega informiranja delegatov itd. Ta in druga področja pa naj pripomorejo k še hitrejšemu razvoju krajevne samouprave v soboški občini.
Milan Jerše
OBROKE največjih slovenskih zgubarjev, ni manjša, kvečjemu blažja. A trmasti in vztrajni kot znajo biti lendavski beli rudarji, kanijo letos še korajžneje in globlje zavrtati v zemeljska nedra Pomurja. tako da bi postala — kot že v šestdesetih oziroma sedemdesetih letih — Ina-Nafta Lendava. tokrat v sodelovanju s Petrolom. ponovno nosilec raziskav nafte in zemeljskega plina v naši republiki. Prav tako ne moremo zaobiti njenega plodnega sodelovanja z drugimi organizacijami, saj bo recimo mariborski Zlatorog začel letos graditi v Lendavi obrat za hidriranje maščob, skupno pa že raziskujeta možnost za izpeljavo projekta dime-tiletra. Z ljubljanskim sozdom
Kemija so se že pred letom in več dogovorili za program pentaeri-tritola — investitor naj bi bila članica sozda Belinka — a je spričo finančne suše za nekaj časa preložen. Dokaj dobro je njeno sodelovanje z Lekom, s Petrolom pa se dogovarjajo za selitev proizvodnega programa rafinerije Maribor v Lendavo.
Morda še beseda, dve o poslovnih izidih, ki jih v letošnjem petmesečju predvidevajo v lendavski Ina-Nafti. Kaže, da bosta tozda Rafinerija in Petrokemija »zvozila« s pozitivno ničlo, medtem ko se tozdoma Energetika in Strojne delavnice obeta nekaj malega dohodka.
Vsekakor pa je o podrobnostih še preuranjeno poročati in soditi, zato pa jih bd veljalo nekaj več razgrniti tedaj, ko bodo na razpolago oprijemljivejši podatki.
Branko Žunec
Več tujih, manj domačih gostov
Na novinarski konferenci pred tednom dni v Radenski so nam povedali, da so v letošnjem prvem polletju poslovali pozitivno v sedmih temeljnih organizacijah, v Naravnem zdravilišču in v Moravskih toplicah pa so imeli zgubo.
V šestih mesecih letošnjega leta so v Radenski prodali 92,3 milijona steklenic mineralne vode, kar je primerjavi z lanskim prvim polletjem več za 1,4 odstotka. Porast prodaje pa je še večji pri stilu in swingu — 5,1 odstotka. Skupaj so v Radenski v tem času prodali 130 milijonov steklenic mineralne vode in brezalkoholnih pijač, kar je za 2,4 odstotka več kot lani in za 0,6 odstotka več od načrtovanega. Plana pa ni dosegel izvoz, in sicer je od načrtovanega prekratek za 7,2 odstotka.
V turistično-gostinskih temeljnih organizacijah so imeli za 11,4 odstotka več nočitev kot lani. Porasel
je zlasti delež tujih gostov — za 36,8 odstotka, med tem pa upadajo nočitve domačih gostov, zlasti tistih ,.socialnih” je čedalje manj. Zabeležiti je potrebno, da je velik porast nočitev v Banovskih toplicah (naturistični kamp), v Moravskih toplicah in v Naravnem zdravilišču v Radencih.
V Tovarni polnilne opreme zaključujejo montažo polnilne linije za pivo v Shen jangu na Kitajskem in pripravljajo proizvodnjo še za eno. Naročila pa verjetno niso edini pobudnik za dobro delo v tej TOZD, ki se ponaša z 9 odstotkov povečano produktivnostjo v prvem polletju.
V Radenski so torej v polletju ugodneje poslovali kot v prvem četrtletju, in če upoštevamo še sezonski značaj proizvodnje, potem se je moč nadejati zadovoljivih rezultatov poslovanja tudi na koncu leta. J. Š.
Dogovor za takojšnje ukrepanje
Ob informaciji o poteku dosedanjih družbenopolitičnih aktivnosti pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov v soboški občini so na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti poudarili, da so se z vso odgovornostjo lotili zahtevnih družbenih nalog. Zaostrene gospodarske razmere namreč terjajo učinkovito in odločno družbenopolitično akcijo, pri čemer mora biti v ospredju množična mobilizacija delovnih ljudi in občanov. Le na tak način se je možno izogniti slabostim v združenem delu, kjer se naj uveljavijo boljše in kakovostnejše delo, večja proizvodnja za svetovni trg kakor tudi krepitev samoupravljanja v vseh delovnih in drugih okoljih. Izrekli so podporo zdajšnjim prizadevanjem koordinacijskega odbora za stabilizacijo, v katerega se je ob izvršnem svetu skupščine občine vključil tudi širok aktiv družbenopolitičnih delavcev v občini.
Dogovorjeno je, da se bo predsedstvo OK SZDL stalno soočalo z najnovejšimi gospodarskimi gibanji in občasno tudi ukrepalo, če bo prihajalo do morebitnega poslabšanja dela, kjer se pojavljajo težave glede odplačevanja obresti, angažiranja obratnih sredstev, pomanjkanja reprodukcijskega materiala in podobno. Analizirati pa bo potrebno razmere tudi v tistih organizacijah, ki se bodo zaradi sprememb v primarni delitvi dohodka, kar še posebej velja za predelovalne organizacije, znašle v težavnejšem položaju. Ker so v vseh krajevnih skupnostih največ pozornosti namenili plačevanju samoprispevka, socialni politiki in uresničevanju programov, so se zavzeli za uskladitev katastrskega dohodka pri plačevanju samoprispevka, kar bo štorija uprava za družbene prihodke.
Na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti 'pa je bilo precej govora tudi o problematiki mreže srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju. V razpravi so podprli prizadevanja občinske izobraževalne skupnosti o razmestitvi vzgojnoizobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja v regiji in se odločno zavzeli za ohranitev dosedanjih programov. Pri tem pa je nujna usklajenost znotraj Pomurja, da bi lahko enotno nastopali v slovenskem prostoru. V soboški občini tudi menijo, da za obstoj šole ne bi smel biti pogoj vpisovanje treh oddelkov posameznih programov, ampak že dva oddelka, saj bodo drugače
primorani ukiniti več kot polovico vzgojnoizobraževalnih programov. Prav tako predlagajo, da se čim-prej izpelje reorganizacija posebnih izobraževalnih skupnosti, da ne bi pomembne odločitve o vpisih sprejemali v ozkih krogih, brez posvetovanja z delegatsko bazo. Sprejeli so stališče, da so vse šole republiškega pomena, zato naj srednja zdravstvena šola vpisuje dva oddelka, saj so zaradi dobrega strokovnega in vzgojnega dela neupravičene težnje po njeni ukinitvi. Najpomembnejše je, da čim večjemu številu otrok omogočimo šolanje vsaj na srednji izobrazbeni stopnji, kjer je v soboški občini kar 32 odstotkov fantov pokazalo zanimanje za kovinarske, 30 odstotkov deklet pa za tekstilne usmeritve.
Milan Jerše
Iz prijav, ki so jih doslej prejeli organizatorji letošnjega, tokrat že 22. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, je moč zaključiti, da se zani-
KOMENTAR

Ali je brigadirsko delo v krizi?
Mladi iz Slovenije so se že pred 11 dnevi vselili v brigadirska naselja v Gornjih Petrovcih in Šafarskem. da bi v okviru republiških mladinskih delovnih akcij Goričko in Ljutomer 84 pomagali k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij v Pomurju. Vsi so z navdušenjem pričakovali začetek del pri obnovi cestnih odsekov in gradnji vodovoda. toda prihod nepopolnih brigad je kmalu zmanjšal prvotni optimizem. Na republiško MDA Goričko 84 je namreč prišlo le 111 brigadirjev iz občin Ljubljana Center. Maribor Ruše in Idrija ter posebna brigada Rdečega križa in brigada otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini z Dunaja. Prvotno so načrtovali več kot 200 brigadirjev, svoje obveznosti do te pomembne delovne akcije slovenske mladine pa ni izpolnila nobena od navedenih občin. Se več! Številke so dokaj porazne, saj je v idrijski brigadi Janko Premrl-Vojko le 11 brigadirjev (MDB šteje 50 brigadirjev), v ljubljanski brigadi Vida Janežič-Lučka 18 brigadirjev, -mariborska brigada Ruška četa pa šteje 32 brigadirjev.
Podobno stanje je tudi na republiški MDA Ljutomer 84, kjer trenutno dela komaj 68 od predvidenih 150 brigadirjev. Tako je nastala ogromna vrzel, kije ne bo moglo zapolniti niti posebej zagnano delo majhnega števila brigadirjev, čeprav jim bodo priskočili na pomoč tudi pomurski brigadirji in domačini. Zato se zastavlja vprašanje. kako bo, v naslednjih dveh izmenah, če je že na začetku akcije premalo brigadirjev. Nepopolne brigade sicer niso novost, vendar pa je položaj zaradi številčnosti letos najbolj kritičen. Lansko leto so na obeh pomurskih republiških mladinskih delovnih akcijah vsaj v prvi izmeni imeli dovolj brigadirjev in so se težave izraziteje pojavile šele v zadnji izmeni. Zato so že na republiškem nivoju sklicali posvet predstavnikov mladinskih organizacij iz naše republike predvsem z namenom. kako v drugi izmeni zagotoviti dovolj brigadirjev, da bodo akcije lahko uspešne.
Ob vsem tem pa je osnova za izpeljavo zastavljenih programov na vseh področjih dela in življenja na letošnjih MDA dobra kadrovska in vsebinska pripravljenost mladinskih delovnih brigad, ki se udeležujejo akcij. Zato morajo vsi organizatorji MDB nameniti posebno pozornost pripravam na brigade. Tega pa je bilo v marsikateri slovenski občini premalo, kajti vse večja razlika med napovedanim in dejanskim številom brigadirjev povzroča nepotrebna razočaranja med udeleženci in samim vodstvom republiških MDA Goričko in Ljutomer 84. Seveda pa odgovornost za brigade in njihov uspeh ne sme obležati le na zvezi socialistične mladine v okolju, kije organizator MDB, temveč morajo svojo aktivno vlogo pri pripravi odigrati tudi vse subjektivne sile. Ce bo to dejansko v praksi, bo tudi prostovoljno delo mladih dobilo večjo veljavo kot doslej.	Milan Jerše
I vrtina
Po informacijah INA-Nafte Lendava, oziroma delovne (organizacije za raziskave nafte in plina, je vse nared za začetek vrtanja nove globoke vrtine za plin v Murskem gozdu. Tokrat bodo vrtalci Naftaplina zavrtali v zemljo do globine več kot 4000 metrov, ker so nekatere raziskave pokazale, da bi na tej globini I lahko bilo večje nahajališče plina. V kolikor bi bila vrtina pozitivna in če bi dajala ekonomsko upravičene količine plina.-bi se delovna organizacija INA-Nafta v veliki meri otresla težav, zlasti še njena temeljna organizacija Petrokemija. Območje Benice in I Murskega gozda je nasploh zanimivo, saj bodo tod odprli tudi rudnik rjavega premoga.	Jani D.
Gospodarno s prostorom
V obravnavi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana soboške občine v srednjeročnem obdobju 1981 —1985 so pozornosti namenili prostorskemu delu tega pomembnega dokumenta. Upoštevajoč namembnost in kategorizacijo kmetijskih zemljišč ter najnovejši interventni zakon za načine urbanističnega urejanja prostora, čaka strokovne delavce Zavo-
da za ekonomiko in urbanizem zares obilica dela. To je jasno potrdila tudi razprava, na kateri so sklenili, da bo v preddverju velike sejne dvorane na ogled, ves grafični prikaz sprememb v urejanju prostora. V krajevnih skupnostih soboške občine pa bi razobesili karte o načrtovani pozidavi, s čimer bi vse do septembra spodbujali široko
javno razpravo.
M. J.
Večji razstavni prostor
vzgojnih oblik v prihodnje prikazovali uporabo najsodobnejše mehanizacije in opreme v sadjarstvu. Prav tako bo na ogled tudi vzorčni nasad nekaterih novih hibridov koruze, ki so rezultat raziskovalnega dela priznanih jugoslovanskih inštitutov, ki se ukvarjajo s selekcijo koruznih hibridov.
Tudi letos bodo dali poseben poudarek živinorejski proizvodnji, ob prikazu najboljših pasem govedi pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še razstavo konj, svinj, kuncev in perutnine.
Sejem ima tudi letos določeno količino deviz in tako nudi interesentom možnost za
ske mehanizacije in opreme. Pomembna novost letošnje sejemske prireditve v Gornji Radgoni pa je tudi ta, da se na njej prvič pojavljajo dežele v razvoju, ki se bodo za začetek predstavile na površini 250 kvadratnih metrov, v prihodnje pa jim bodo namenili še več prostora.
Samo sejemsko prireditev pa bodo tudi letos spremljale številne strokovne prireditve, saj bodo takorekoč vsak dan najrazličnejša strokovna posvetovanja in srečanja, obiskovalcem pa bodo prikazali tudi delovanje in uporabo nekaterih strojev ter opreme.
L. Kovač
Komisija za medsebojna delovna razmerja na OSNOVNI SOLI IVAN CANKAR BOGOJINA
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja matematike,
—	učitelja tehnične vzgoje in fizike,
—	učitelja nemškega jezika s polovičnim delovnim časom,
—	učitelja likovne vzgoje s polovičnim delovnim časom,
—	učitelja glasbene vzgoje s polovičnim delovnim časom,
—	učitelja razrednega pouka za določen čas (od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985).
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 3
\TEREZIJA HEDŽET SE JE POSLOVILA
■ (1895-1984)
Da, za vedno se je poslovila naša d rafta vojna tovarišica Terezija Hedžetova, katero smo v torek, 26. junija 1984, spremljali na zadnji poti na soboškem tihem domovanju. Življenjska pot Terezije Hedžet je bila razmeroma dolga, saj se je začela leta 1895 v naselju Razkriška Graba pri Razkrižju. Na Razkrižju se je v letih od 1901 do 1915 boril proti nevarnosti madtarizacije Ivan Ivko, prekmurski Slovenec, ki je širil knjige Mohorjeve družbe in s tem budil slovensko narodno zavest. Gotovo je že kot,, najstnica" prebirala te knjige.
Med prvo vojno je trepetala za usodo mladega zakonskega tovariša, v zibeli pa se je že smehljal sinek Josip. Pozneje Je rodila še hčerko Angelo. Sin ,,je bil tak fant, da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. . .” Ing. Josip Hedžet (1915—1943), nazadnje zaposlen kot rudarski inženir v premogovniku v Murskem Središču, je bil partizanski prvoborec in eden izmed organizatorjev ljudske vstaje na razkriškem območju. Bil je predvojni komunist in je v vojnem letu 1941 vključil v osvobodilno gibanje svojo mater, očeta in sestro. V zgodovini NOB je zapisano, da je bila Hbdžetova domačija pri Razkrižju v letu 1941 ena najpomembnejših partizanskih postojank. Tam so se sestajali poznejši narodni heroji Stefan Kovač-Marko, Vinko Megla-Roman, Slavko Slander, domači sin ing. Josip Hedžet, njegova sestra Angela Hedžet, aktivna partizanska kurirka, Nada Rajhova, Jakec Babič, lekarnar Kovač in drugi. V zidanici Iveka Kovača je Stefan Kovač pisal letake. V štrigovski lekarni, ki je prvoborce zalagala z raznimi stvarmi, je bilo v tistih časih razpoznavni znak geslo: ,,Zapet dinarjev ribjega olja”.
Nastopil je mračni 22. september 1941, ko so se začele množične aretacije. Postojanko pri Hedžetovih so zaradi izdajstva odkrili. Tega dne so prijeli tudi ing. Josipa Hedžeta, ki je tisti dan še zadnjič videl starše in sestro. Začela se je njegova mučeniška pot po madžarskih zaporih in v kazenskem bataljonu političnih jetnikov, dokler se ni spomladi 1943 z mrtvimi očmi zazrl v mrak taborišča Hrenovaja. Zdi se, kot da bi se še danes prvoborec ing. Hedžet oglašal z besedami našega partizanskega poeta Kajuha: ,,Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da slišiš gl.-sove- Leno je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!”
22. januarja 1945 so zgodaj zjutraj madžarski fašisti obkolili Hedžetovo domačijo in aretirali mater in hčerko, z njima pa še kakih 150 oseb v razkriškem in štrigovskem okolišu. Aretirance je vodila pot v stari čakovski grad, kjer so odmevali kriki zverinsko mučenih domoljubov. Tu so hčerko Angelo izpustili, petdesetletno mater predvojnega komunista in partizanskega prvoborca pa so poslali v internacijo. Tovarišica Trezika je do smrti živo pomnila skoraj sedemsto kilometrov dolgo pot v umirajoči tretji rajh, ki jo je s sotrpini morala prepešačiti. Vsa izčrpana in bolna se je vrnila v domovino 30. maja 1945. leta.
Da, Hedžetova mati, udeleženka NOB iz leta 1941, odlikovana za zasluge med NOB, je uspešno končala visoko šolo trpljenja! Telo Trezike počiva v zemlji, njen duh pa bo živel z nami, živele bodo ideje Osvobodilne fronte, za katere se je bojevala že od vsega začetka in prispevala najtežjo žrtev: sin se je žrtvoval za svobodo, srečno sedanjost in prihodnost bodočih rodov. Zmage ne priborijo tisti, ki ostanejo živi, marveč tisti, ki so položili svoja dragocena življenja na žrtvenik svobode! Iskrena hvala, draga Hedžetova mati, za vašega sina in za vašo udeležbo v velikem osvobodilnem boju in v povojni graditvi socialistične družbe.	Rudi Rappl-Savo i
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
LJUTOMER
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE DPO
občine Ljutomer
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
a) srednješolska izobrazba ekonomske smeri b) 3 leta delovnih izkušenj.
Začetek opravljanja del in nalog je 20. 8. 1984.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje vloge s kratkim življenjepisom in spričevalom o končani šoli pošljejo Občinski konferenci SZDL Ljutomer, Ormoška cesta 3/II, v zaprti ovojnici z oznako ,,za razpis" v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva izbire.
Razpisna komisija delovna skupnosti Sekretariata za občo upravo občine M. Sobota razpisuje prosta dela in naloge:
1.	Upravnega inšpektorja
Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
2.	Pripravnika z visoko izobrazbo — pravne smeri.
Za opravljanje razpisanih del in nalog se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji delovne skupnosti Sekretariata za občo upravo.
K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev navedenih v razpisu in življenjepis. Prijave kolkujete z 8,- dinarji.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
organizacije združenega dela, obrtniki, občani - POZOR
Študentje in dijaki — člani študentskega servisa opravljajo za vas vse vrste fizičnih in umskih del. Če rabite delavca, pokličite študentski servis; tel 21-038, naročite delo in že naslednji dan bo naš član delal. Čas trajanja dela določite sami. Cene ugodne. Priporoča se DO Študentski servis p. o. podružnica Murska Sobota, Trubarjev drevored, tel 21-038.
SOBOŠKO POLLETNO GOSPODARJENJE
Zaskrbljujoče upadanje produktivnosti
V soboški občini ocenjujejo, da bo v letošnjem polletju celotni prihodek višji za 65 odstotkov, porabljena sredstva za 67 odstotkov, dohodek za 57 odstotkov in čisti dohodek za 54 odstotkov. Hkrati računajo, da bo za osebne dohodke delavcev namenjeno za 45 odstotkov več sredstev, kar bo omogočilo hitrejšo rast sredstev poslovnega sklada, ki bodo višja za 60 odstotkov. V primerjavi s prvim tromesečjem so v organizacijah združenega dela ocenili sorazmerno nižjo rast gospodarjenja. Kljub temu pa so gospodarska gibanja v prvih šestih mesecih, kot so poudarili na seji občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, še dokaj ugodna, saj se med drugim zmanjšuje razkorak med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom, industrijska proizvodnja je večja za 8 odstotkov, kar je v primerjavi s tromesečjem bistven porast, pozitivno pa je tudi 3-odstotno povečanje zaposlenosti, saj je celo nad resolucfjskimi predvidevanji. Spodbudna je tudi nadpovprečna rast dohodka, še posebej na področju industrije, prometa in komunale.
Ob vsem tem pa se organizacije združenega dela v soboški občini srečujejo tudi s številnimi .problemi, pri čemer izpostavljajo pomanjkanje nekaterih vrst surovin in reprodukcijskega materiala, pridružuje pa se tudi močno naraščanje materialnih stroškov. Zaradi slabših poslovnih rezultatov, neusklajenosti cen, velikih obremenitev pri plačevanju kreditov in obresti se marsikje ubadajo
z likvidnostnimi težavami. Poleg tega so člani občinskega sindikalnega sveta opozorili na zaskrbljujoče upadanje izvoza blaga, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za 3,6 odstotka, krog izvoznikov pa se ne širi. Ob upoštevanju realnih gospodarskih gibanj je produktivnost na ničli, kar jasno dokazuje, da v- združenem delu še vedno niso izkoristili vseh notranjih rezerv. Žal pa se je v tem obdobju nakopičila tudi izguba, ki bo po ocenah ob polletju presegla 112,4 milijona dinarjev. To je približno enkrat več kot lani, največji delež pa odpade na mesno industrijo, kjer bo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem višja za več kot 100 odstotkov. Med izgubarji pa so še puconska opekarna, TOZD Gradbeništvo Sobota in TOZD Moravske toplice Radenske.
Na seji občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti so tudi opozorili na 10-odstotni realni padec osebnih dohodkov in na posledice novega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačila osebnih dohodkov v organizacijah, ki niso poravnale vseh svojih obveznosti. Zato so se zavzeli za dosledno uresničevanje planov OZD in načrtov varčevanja, ki so v neposredni povezavi z izpeljavo programa gospodarske stabilizacije. Nalog sindikatov na tem področju očitno ne manjka, zato je potrebno v vseh delovnih okoljih temeljito analizirati učinke najnovejših ukrepov so odmrznitvi cen in ukrepih za utrditev gospodarstva.	Milan Jerše
ABC_ POMURKA ,,Agromerkur" Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge
pripravnika — diplomiranega ekonomista
Delovno razmerje se sklene za določen čas (za pripravniško dobo).
Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba DO v 8 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva izbire.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73 in 17/83) ter 38. člena statuta KS Kapela, je skupščina ■ delegatov KS Kapela na seji dne 5. 7.,1984 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Kapela.
l.člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 1. 7. 1984 se za območje KŠ Kapela uvede denarni samoprispevek.
2.	člen
Samoprispevekseuvajazadobo5(pet)letod 1.8.1984do31. 7. 1989 ter bo namenjen za posodabljanje in ureditev krajevnih cest ter poti.
3.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju KS Kapela ter lasniki počitniških hiš na območju KS Kapela, kjer se bo izvajal referendumski program.
Višina samoprispevka znaša:
— 2 % od neto OD iz delovnega razmerja
— 6 % od katastrskega dohodka
— 1 % od neto pokojnin
— 2 % od čistega dohodka obrtnikov
— 2.500.00 din lastniki počitniških hiš iz 1, odstavka tega člena
— 2 % od povprečnega neto OD v občini G. Radgona za preteklo leto občani začasno zaposleni v tujini.
Ostala potrebna sredstva bodo zbrali krajani naselij, kjer se bo izvajal referendumski program.
4.	člen
Plačevanje samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo določila 8. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku jUr. list SRS štev. 17/83).
5:	člen
Sredstva samoprispevka se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu KS Kapela. štev.: 51910-842-008-8820.
6.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz katastrskega dohodka in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne ter druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti pa obračunava in nakazuje uprava za družbene prihodke občine Gornja Radgona.
Ostale oblike samoprispevka pa obračunava svet KS Kapela. ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti in roku plačila.
7.	člen
Nadzor nad dotokor, edsiev. njihovi uporabi ter izvajanju delopravjasvet KS Kapela, ki o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini delegatov KS in zborom občanov.
8.člen
Ta sklep začne veljati 8. (osmi) dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Kapela. 5. 7. 1984
Predsednik skupščine delegatov KS Kapela: Oton ZAMUDA. I. r.
mala anketa
Koristni in vzgojni tabori
Konec tedna se končujeta dva tabora na Madžarskem, na katerih so tudi učenci iz Pomurja. V Balatonbe-renyu jih je med 300 osnovnošolci deset iz Lendave iz tamkajšnje osnovne šole Drago Lugarič, v Kdrmendu pa med_60 madžarskimi srednješolci pet iz Lendavske občine. Štirje obiskujejo srednjo šolo v Lendavi, ena učenka pa srednješolski center v Murski Soboti. Namen obeh taborov je, da mladi iz Slovenije spoznajo življenje in delo madžarskih otrok in da s svojimi izkušnjami obogatijo življenje na obeh taborih. To jim je v celoti uspelo. Dodajamo še to, da so lendavski osnovnošolci ob Blatnem jezeru na povabilo pobratene osnovne šole iz Monoštra, srednješolci pa so prišli v Kormend na povabilo tabora; oboji se teh počitniških srečanj udeležujejo prvič. Med njimi smo naredili tudi naslednjo malo anketo:
Drago MERIČNJAK (OŠ Drago Lugarič Lendava): Bivanje ob Blatnem jezeru je čudovito, le da do sedaj še ni bilo pravega vremena, da bi se lahko kopali. Dom je lepo urejen, imamo vse' možnosti za športne aktivnosti. Všeč mi je, da smo skupaj z kolegi iz Monoštra, saj bivamo skupaj praktično cel dan. Z
njimi se pogovarjamo, šalimo in delimo čisto vse, kar je potrebno. Na športnih srečanjih smo se doslej zelo dobro odrezali, saj se zavedamo, da nismo tukaj samo kot gostje iz pobratene šole, temveč predstavljamo tudi našo državo. Zato smo napeli vse sile, da se v resnici dobro izkažemo.
Slavica HAJDINJAK (OŠ Drago Lugarič Lendava); Bivanje v taboru mi je zelo všeč, predvsem zaradi tega, ker smo se tukaj ponovno srečali z nekaterimi kolegi, sošolci iz osnovne šole v Monoštru, s katerimi smo pobrateni. Življenje je pestro in vsak dan mine
precej hitro. V glavnem se ukvarjamo s športom, pa najsi bo to rokomet, ali pa igrice, ki jih sicer pri nas še ne poznamo. Gremo tudi na izlete v bližnjo okolico, tako da spoznamo tudi življenje in ljudi na tem koncu Madžarske. Najbolj mi je všeč, ker
lahko tukaj izpolnim svoje znanje madžarščine. Seveda bi želel še na kakšen podoben tabor.
Renata VOLGYI (Pince): Letos sem prvič v taboru in mi je zelo všeč. Sprejeli so nas lepo, spoznali smo nove prijatelje in prijatejice. Program tabora je dober, saj skoraj nimamo proste urice. V glavnem se ukvarjamo — na debatnih krožkih — z življenjem mladih, njihovim odnosom do družine, narave,
vsakdanjega življenja. Spoznali smo nekatere nove poglede na vse omenjene stvari, kar nam bo vsekakor dobro koristilo tudi v poznejšem življenju. Poleg pogovorov pa spoznavamo tudi različne ročne spretnosti, od delanja ogrlic', pletenja s slamo pa vse do kuhanja. Seveda mi ni žal. da sem se udeležila tega tabora.
Gyongyi KRANJEC (Do-marijševci); Na taboru sem prvič in takoj lahko povem, da so mi najbolj všeč pogovori na različne teme. Najraje se pogovarjamo o naravi, odnosu človeka do narave in vse ostalo, kar spada v to področje. Zanimivo je. da se naši pogledi ne razlikujejo dosti od pogledov
sošolcev iz madžarskih srednjih šol. Vsekakor pa so takšni pogovori koristni, saj nekako izoblikujejo mladega človeka, mu dajejo širše poglede na medčloveške odnose in ga pripravljajo na bodoče življenje. Zanimivo je. da se tu lahko pogovarjamo o vsem zelo odkrito in naravnost, bolj kot recimo v šoli ali kjerkoli drugje.
L
Erika DRAVEC (OŠ Monošter LR Madžarska): Obiskujem 7. razred osnovne šole in na podobnih taborih sem bila že prej, ker mi je zelo všeč. Srečna sem. ker sem skupaj s kolegi in prijatelji iz moje šole in pobratene šole iz Lendave. Z njimi se sicer ne pogovarjamo sloven-
sko. čeprav se doma učimo tega lepega jezika. Poleg klepeta se s sošolci tudi dosti igramo, spoznavamo okolico najzletih in orientacijskih pohodih in se vozimo s čolnom. Škoda, da vreme do sedaj ni bilo primerno za kopanje, saj je obala tukaj lepa. Kljub temu pa imamo dovolj drugega dela, tako da nam ni nikoli dolgčas.
Dušan Loparnik
STRAN 4
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
kulturna obzorja
PODEŽELSKA ZDRA VNICA
Čeprav je že kar lepo število let, kar na Goričko ne vozi ,,mariška”, in kar nekaj let, kar Ruža Vreg, ■ zdravnica na Goričkem, ne . vznemirja javnosti, šokira politikov in računovodij in dela sivih las predpostavljenim; njenim seveda.
Čuden začetek v pisanje, kaj na bi dalo prvo informacijo o novi knjigi Pomurske založbe. Ampak, kdor pozna ali je poznal edinstveno zdravnico na Goričkem, bo potrdil, da je dr. Ruža Vreg svojska tudi. kot pisateljica, zato tudi tak moj začetek. Toda, zdaj k informaciji. Pri Pomurski založbi so izdali v lično opremljeni knjigi tekst zdrav-jrice, ki se poskuša na pisateljskem polju. Svoje ne tako kratko bivanje na Goričkem je zdravnica oblekla v nekak roman, o katerem pravi, denimo prof. dr. Janez Milčinski: Tekst sem prebral v enem, napeto z zanimanjem in radovednostjo. . . Spis (ne vem kam. bi ga uvrstil) je gotovo močan, neposreden izpoveden, napisan — to se čuti — iz notranje potrebe. V tem je . ■ njegova sila. . . Avtoričina izpoved mi je razkritje, tako v njenem vračanju v preteklo kakor tudi glede na dogodke iz komaj minulega obdobja. Prepričan sem, da bo prav tako neposredno sprejel
Uspeh Gledališča MI iz Sobote
V Trebinju v Črni gori poteka 28. festival dramskih amaterjev Jugoslavije. Na zaključni prireditvi so bili tudi mladi amaterski gledališčniki Gledališča Mi kluba mladih iz Murske Sobote, saj so se na zaključni prireditvi Naša beseda 84 uvrstili na to revijo. Trije mladi amaterji so nastopili že prvi večer srečanja in tako odprli to veliko prireditev v Trebinju. In kaj so zapisali časniki — omeniti moramo, da na srečanju ni bilo slovenskih novinarjev — o predstavi mladih Sobočanov:
Večer nje novine iz Sarajeva: Mladi predstavniki slovenskega gledališkega amaterstva so ,,dvignili festivalsko zaveso” na najboljši možni način. Njihova predstava je zrežirana z največjo mero domišljije in najmanjšo serioznostjo, zgrajena je na kontrastih in predstavlja zares nov način gledanja lonescujevega teksta. Režiser ni ničesar prepustil naključno, predstavo je postavil v ’ sedanjost. Visoka raven skupne gledališke stvaritve je seveda tudi plod sijajne igre izgralcev.
Vjesnik iz Zagreba: Nadarjen in • ambiciozen gledališki trio, v kate-
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Cankova
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja razrednega pouka za določen čas. Pogoj U ali PRU.
Nastop službe 1. 9. 1984.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
Komisija za delovna razmerja TOZD Osnovna šola Drago Lugarič Lendava
objavlja
prosta dela in naloge:
— 1 učitelj razrednega pouka PA, — 1 učitelj tehničnega pouka PA.
Potrebno je znanje slovenskega in madžarskega jezika, ker je šol J dvojezična.
Delp je za nedoločen čas.
Če ne bo ustreznih prijav, bodo zaposlili tudi absolventa PA, za določen čas.
Prošnje je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja
SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN EKONOMSKE ŠOLE V
MURSKI SOBOTI, Titova 4
razpisuje
dela in naloge
- UČITELJA STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV za določen čas od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985 z nepolno učno obvezo (18 ur)
Pogoj: diplomirani ekonomist
«	v.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Kandidati naj se pred prijavo oglasijo v ravnateljstvu šole.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
I RUŽA VREG PODEŽELSKA ZDRAVNICA
Podeželsko zdravnicb tudi najširši krog bralcev, ne glede na tradicionalno zanimanje beroče javnosti za opise zdravniškega življenja in njegovih razpotij. . .	■ a
Podeželska zdravnica je torej naslov romana, ki je osebnoizpoveden. Avtorica že kar dokumentarno opisuje dogodke iz svoje zdravniške prakse. Roman je zgradila na duhovnih srečanjih s ■pokojnim možem. Potem ko bralca
rem je blestela Nataša Matjašec v vlogi učenke, je.poskušal skupaj z režiserjem Milivojem Rošem na nov način uprizoriti tekst, ki je že postal gledališka klasika. Pri tem je pokazana zavidanja vredna raven gledališkega ustvarjanja, po ocenah, izrečenih na razgovorih med festivalom, je začetek naj-večjega domačega prikaza amaterskega scenskega izraza uspešen.
Vjesnik iz Zagreba je dobesedno povzel oceno, ki je bila zapisana v Slobodni Dalmaciji.
Oslobodenje pa je takole ocenilo predstavo: In s sinočnjim nastopom Gledališča Mi, kluba mladih iz Murske Sobote, je festival pričel kazati nepremagljivo željo za iskanjem, za novim, modernejšim gledališkim izrazom. Ta maloštevilni ansambel (trije člani), je z disciplino in. navdihom v igri prikazal novega Ionesca, takšnega, kot so ga mladi sami videli v Učni uri, in takšnega, kot ga je videl režiser Milivoj Roš. Predstavo so osvobodili humorja absurdnega gledališča in jo zresnili do neke politične dimenzije totalne sestave in mučenja. Svbjo zamisel so v celoti uspeli prenesti na gledališče,
seznani z njegovo grozovito smrtjo, ga v nočnem razgovoru z njim tudi predstavi. Pravzaprav je pokojnik, ki na mesto bralca postavlja vprašanja in vodi pogovor, v katerem je Ruža Vreg pripovedovalec. Doktorica pa ni običajen pripovednik, je sočna v izrazih, imeniten opisovalec dogodkov. Toda Ruža Vreg ni le zdravnica in pisateljica, je tudi sodnica današnjega in včerajšnjega trenutka. Veliko enostavneje bi ji bilo napisati roman, v katerem bi nastopale le bolezni; osebe^e mimogrede in le toliko, kolikor je potrebno zaradi prikaza bolezni. Ruža Vreg poskuša izdelati, ali bolje, dognati, značaj nastopajoče osebe. Svojim ,,junakom” poudarja tisto, kar je v njih dobrega, čeprav ne zamolči tudi njihovih slabših lastnosti. Zlasti nepopustljiva je, kadar gre za funkcionarja, uradnika, prav grozeča pa, kadar gre za pomanjkanje človečnosti pri njenih kolegih.
Nekaj manj kot dvesto strani pisanja je opremil akademski slikar Franc Mesarič, fotografija na ovitku pa je delo Lada Klara. Lična knjižica verjetno ne bo poceni, vendar smo prepričani, da je vredna svojega denarja.
J. š
tako da niti jezik- ni mogel biti ovira, da predstava ,ne bi utripala z idejo in njeno interpretacijo, ki so jo briljantno uspeli prikazati Nataša Matjašec in Emil Erjavec.
O predstavi je pisala tudi Borba, pisali so drugi časniki, le iz Slovenije tega ni bilo niti videti niti slišati. In medtem, ko so bila druga amaterska gledališča na zaključni prireditvi Judi po več dni, je slovenska Zveza kulturnih organizacij plačala soboškemu triu samo tri dni, vključno s potnimi
Družbeno-politična prizadevanja za Zedinjeno Slovenijo
v dobi dualizma (1867—1918)
Stoletja je narod Slovencev pripadal staroavstrijski državi pod dinastijo Habsburgov. Stoletja je trajal tudi boj Slovencev za svobo-do.
Tako je bilo tudi v obdobju dualizma, to je Avstro-Ogrske . XIX. in XX. stoletja. V središču nacionalnih teženj Slovencev'je bila zahteva po Zedinjeni Sloveniji,, to je po združitvi vseh slovenskih provinc in krajev v eno držav-nopravno avtonomno telo v okviru Avstrije. To zahtevo je porodila meščansko-demokratična revolucija 1-848.
Prizadevanja za Zedinjeno Slovenijo so potekala neravnomerno. So bila leta, ko so se krepila, in leta, ko so pojemala.
Največjega- razmaha so ta prizadevanja dosegla prav v začetku dualistične ureditve Avstro-Ogrske, in sicer v letih 1868 do 1871. Aktivne sile slovenskega na- • roda so organizirale 18 taborov ši-ronj po Sloveniji, to je zborovanja pod odkritim nebom z udeležbo ti-sočev in desettisočev pristašev.
Najradikalnejša pričakovanja slovenskega naroda je izrazita leta 1869 interpelacija slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboiu v Gradcu. Poslanci so terjali 'osnovanje Zedinjene Slovenije: ......kar smo nekdaj bili, hočemo spet bili, en narod, eno telo, narod svoboden in samostalen, ne moten in ne zmeden po uljem vplivu in tujem varstvu”. Terjali so ,.deželno vlado, katera bo našemu skupnemu deželnemu zboru odgovorna. katera se bo imenovala izmed nas”-, nadalje dornače uradnike, sklepanje postav ,.v jeziku našega naroda", lastno nai-višju sodnijo, lastno vseučilišče”.
Leia 1870 je bil v Ljubljani ju-gdslovanski kongres, .jia katerem so se zastopniki južnih Slovanovi
SPOMIN NA »DUALIZEM”
Prejšnji teden je bil v Mogersdorfti (Modincih) na Gradiščanskem letošnji kulturnozgodovinski simpozij. Udeleženci iz Hrvaške. Slovenije. Železne županije. Gradiščanske in avstrijske Štajerske so obdelali
temo Država in,družba v času dualizma. Svečanemu začetku so prisostvovali tudi politični in vladni predstavniki. Slovenijo je zastopal predsednik IS Dušan Šinigoj.
Začetek simpozija so počastili ugledni predstavniki vlad in držav udeleženk.
15 let simpozija v Modincih
Kulturnozgodovinski simpozij v Modincih ima za sabo poldrugo desetletje. Jubilej je s prisotnostjo na začetku priznal tudi predsednik republike Avstrije dr. Rudolf Ki^chschlager. Mi pa smo ob jubileju hoteli zapisati, kaj pomeni mednarodno delovno srečanje strokovnjakov v dolini Rabe 320 let po znameniti bitki, zato nam je pri tem pomagal dr. Vanek Šiftar.
Ideja izvira iz interesa, ki ga imamo v Pomurju, da bi tvorno . sodelovali ob odprtih mejah. Med iskanjem različnih oblik sodelovanja seje ponudila oblika srečanj zgodovinarjev., Na pobudo okrajnega glavarja Jennersdorfa (Ženavci) dr. StiTterja so pomurski predstavniki prisostvovali enemu obeleževanju spomina na veliko bitko s Turki. Rodilo seje spoznanje, da je taka oblika koristna za' proučevanje zgodovine, pa ne samo zgodovine: iz pretek-
Avstro-Ogrski izrekli za skupno življenje v okviru habsburške monarhije.
Ta nova ideja je prav tako poznala vzpone in padce. Ko je slovensko meščanstvo postalo mnenja, da je obstoj Avstrije stabilen, se je vedno bolj odmikalo in končno ob prelomu stoletja odreklo zahtevi po Zedinjeni Sloveniji. Vzporedno je v začetku XX. stoletja jugoslovanska ideja prejemala nove spodbude. Med nje štejemo načrt o trializmu, to je o združitvi južnoslovanskih dežel v posebno upravno tuio poleg
Čitalnice — jedra slovenskega kulturnega razvoja
Marčna revolucija 1848 je politično in kulturno razgibala slovensko.ljudstvo, ki si je za svoj politični program postavilo Zedinjeno Slovenijo. Toda kontrarevolucija in za njo institucionalizirani. absolutizem sta slovenski . polet zaustavila. Sledilo je desetletje vsiljenega mrtvila.
Porazi Avstrije v Italiji, meščanska vladavina v Franciji,' revolucionarno meščansko gibanje za italijansko zedinjenje so po obnovitvi ustavnega ; življenja v Avstriji obudili slovensko kulturno in politično gibanje. Na kulturnem področju, so odločilno vlogo odigrale čitalnice, družabna društva po vzoru nekdanjih meščanskih bralnih družb. V kratkem času (1861- 1863) so se zvrstile ustanovitve čitalnic v Trostu, Ljubljani, Celju, Tolminu, Gorici, ■skoDi loki. Ptuju, Kranju, '
losti je potrebno posegati v -sedanjost. Najprej so bile vključene tri dežele —»Slovenija. Železna županija in Gradiščanska, v zadnjih letih sta pristopili še Hrvaška in avstrijska Štajerska. Krog sodelujočih pa je možno še razširiti in že, se pogovarjajo s Slovaki, da bi. bili prisotni vsaj kot opazovalci.
Avstrije in Ogrske v skupni državi.
Zastavo Zedinjene Slovenije, ki jo je meščanstvo pustilo pasti, je medtem pobralo delavsko gibanje.
V novih ■ razmerah po prvi svetovni vojni je komunistična stranka poslala edina sila, ki je obnovila boj za- Zedinjeno Slovenijo. Dosegla je uspeh v letih 1941 —1945, v obdobju narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, z ustanovitvijo, samostojne republike Slovenije v federativni , ljudskp-demokratični Ju-
(Zasnova referata)
Celovcu, Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Vipavi in Planini. Po decembrski ustavi 1867 pa se je njihovo število naglo večalo; sredi leta 1969 jih je bilo že 57. Z njimi je bilo -prepredeno ozemlje, naseljeno s
Slovenci (z izjemo ogrskega Prekmurja).
Čitalnice so bile meščanska dru-jštva, ki so bile prvenstveno družabnega značaja. Posvečale so se gojenju Slovenščine s tečaji, branjem slovenskega časopisja- .in ' literature, s predavanji, gledališkimi iglami, glasbenimi prireditvami (predvsem zborovskimi in komornimi), zabavami (Besedami po če-'"jkem vzoru) in izleti. V mestih in trgih so -družile meščansko plast ' (občasno so pritegovale tudi kme-
meja ene ali druge države. Zelo' zanimiveje bilo vprašanješolstva. prometa in ne nazadnje tudi agrarno vprašanje, ki sp ga obdelali . vse do leta 1941. Gre torej za vprašanja, ki so bila povezujoča, ali pa taka, ki so v'določeni meri prispevala k raznarodovanju. Cilj simpozija je to razčistiti in ob razčiščevanju ustvarjati razmere za čim tesnejše sodelovanje.
.. Modinški simpozij je edinstven v Evropi. Na njem se pojavljajo politiki in predstavniki vlad vseh članic simpozija. Zajema tudi
te, ne pa delavce) in jo utrjevale v slovenski nacionalni zavesti. Čeprav so bile v bistvu kulturna društva, so v sebi imele tudi politične komponente.
Kulturno delovanje v čitalnicah je temeljilo na diletantizmu, vendar je vse bolj dobivalo poteze trdne poklicne organizacije. Iz čitalnic je izšla pobuda za ustanovitev Slovenske matice (1864), knjižnega združenja. Južnega Sokola (1863), telovadne organizacije, Dramatičnega društva (1867) in slovenskega političnega časopisja-
Pogodba med Avstrijo in Ogrsko leta 1867 je radikalizirala slovensko nacionalno gibanje s pritegnitvijo kmečkih množic, ki so se zbirale na taborih in čitalniških prireditvah.
dr. Bruno Hartman
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 5
domača kje pamet - si?
* h ■
Jalovost „papir-natega ’’znanja
Osnovni vzrok naših gospodarskih težav je ta, da nimamo konstrukcijskih kadrov in konstrukcijskih oddelkov v industrijskih delovnih organizacijah.
Se enkrat in povsem namenoma se v tej rubriki vračamo v tozd postonjskega Liva Oprema in orodja v Rogašovcih. Poučen in zanimiv je z več vidikov, a poprej si ne moremo kaj, da ne bi povzeli nekaj sila plastičnih (očitajočih!) misli iz zajetnega članka Jugoslovanski konstruk-terski sindrom, objavljenega v Naših razgledih 4. novembra lani. »Ker bi moralo biti delo konstrukterjev v prvi vrsti inovacijsko, lahko rečemo, da veljajo zanje isti vzroki, kot jih ugotavljamo pri analizi tega, da ni izumov in sploh celotne inventivne dejavnosti. Zaradi zavisti v kolektivih prihaja nenehno do večjih ali manjših, odkritih ali prikritih, latentnih konfliktov med konstruktorji in okoljem. Uravnilovka namreč ni samo zahteva enakih osebnih dohodkov, marveč tudi enakih delovnih rezultatov.
Okolje pri nas ne prenese in ne trpi izrednih delovnih uspehov, ne dopušča, da bi se posameznik dvignil nad svojo okolico.
Pravica do enakega vpliva na odločanje pri upravljanju se razširja tudi na prisiljeno enakost v delovnih rezultatih, uspehih, storilnosti in priznanju. Večji uspehi se skrivajo za anonimnostjo najustvarjalnejših konstrukterjev s trditvijo, da so rezultat skupinskega dela, izumi pa se utapljajo v službeni dolžnosti. Velika večina manj kvalificiranih in izobraženih ploska takšnim trditvam, ki so v bistvu diskriminatorske.«
DOMALA SLEHERNI RAZ-MIŠT.IA
Če lahko verjamemo-in ni razlogov, da ne bi — vsemu tistemu, kar smo pred nedavnim zvedeli v rogašovskem Livu, potem med 94 zaposlenimi ta-korekoč ni delavca, ki v proizvodnem procesu, ob nastajanju izdelka ne bi razmišljal. Tako vsaj zatrjuje vodja enega od oddelkov v tozdu in kvalificirani ključavničar Alojz Grah. »Pri uresničevanju tehnoloških postopkov — pripravljajo jih naši tehnologi, strokovnjaki — sodelujemo vsi do zadnjega delavca in napake, ki se pri posameznem izdelku pojavljajo, skušamo sproti popravljati. Gotovo pa je, da smo o domači pameti pri nas začeli malo prepozno razmišljati, medtem ko na tujem to počno že dalj časa in tiste koristne predloge, kijih d A delavec v neposredni proizvodnji, tudi primerno nagrajujejo.« PRIMER VILIJA BOKANA
»Nisem edini, ki delam na zahtevnem delovnem mestu, kljub — vsaj na papirju — neprimerni strokovni izobrazbi. Pri nas imamo več takih ljudi. Naj izpostavim le enega! To je Vili Bokan, ki sicer nima nobene kvalifikacije, a nam rešuje probleme, za katere bi se zahtevala višja ali celo visoka izobrazba, tako na področju strojništva, elektrike in elektronike. Kar zadeva tujino, naj dodam, da so tam možna napredovanja, predvsem v proizvodnih poklicih, kljub temu da delavec nima ustrezne izobrazbe. Delovna mesta mojstrov, vodij oddelkov in kontrolorjev izhajajo iz osnovnega poklica, saj ljudje na teh mestih najbolje poznajo delovne procese in izdelek najlažje kontrolirajo; tako med samo proizvodnjo kot tudi ob koncu, kot končni izdelek, »se je ob našem obisku v rogašovskem Livu razgovoril Alojz Grah. Na kaj je sogovornik cikal, je verjetno dovolj razvidno, če ne, pa naj še enkrat ponovimo, da je na podlagi svojih sposobnosti in ne na osnovi »papirnatega« znanja, prišel do vodje oddelka.
VSAKA INOVACIJA JE TVEGANJE
Spet si moramo pomagati s člankom iz Naših razgledov.
»Naš konstrukter ni zavarovan proti napakam, kot je v razvitih deželah, kajti to je značilnost teg^ poklica. Pri nas čakajo konstrukterja za vogalom, v zasedi, ter ga pri vsaki napaki kličejo na odgovornost in ga zasramujejo. Njegovih prejšnjih velikih uspehov pri tem nočejo videti. Konstrukterji ne čutijo razumevajoče zaščite in so se zato potegnili vase in se ne spuščajo več na nova in neznana pota. Nihče noče priznati, daje to pot nazadovanja. Danes uspevajo samo tisti, ki gredo drzno v inovacije. Vendar rizika ne more nositi en sam človek. Vsaka inovacija pa je tveganje.«
Teh in takih spoznanj se še kako dobro zavedjo v rogašovskem kolektivu, saj bi v nasprotnem težko v sorazmerno kratkem času z lastno pametjo in sredstvi razvili (zasnovali in izdelali!) četvero novih izdelkov oziroma orodij z,linije za avtomatizacijo stiskalnic m Škarij za rezanje pločevine. Gre za odvijalnik in ravnalnik pločevine ter pnevmatski podajalnik in navijalnik odpadnega pločevinastega traku, ki so jjh začeli poskusno izdelovati lani, serijsko pa letos in je zanje na domačem trgu izjemno veliko zanimanje.
OBRAČUNALI S PRIMITIVIZMOM
Zdi se, da so v tozdu postonjskega Liva Oprema in orodja že pred časom obračunali š primitivnim pojmovanjem, po kate-
— V rogašovskem Livu mešalci še vedno sodijo v tako imanovan »železni« proizvodni program.
rem se obravnavajo konstrukterji kot režijska delovna sila, kot administracija, proti kateri so uperjeni vsi napadi, kot na tiste,. ki odžirajo delavcem sredstva iz dohodka, ki se redijo iz njiho-vimh žuljev. »Kakšna ironija je to in kako birokratski so v osnovi takšni napadi, je razvidno iz opisanega pomena konkstruk-cije v razvitih industrijah: dejansko so konstrukteiji tisti, ki določajo s svojimi rešitvami večji ali manjši dobiček, ki neposredno oblikujejo konkurenčnost, uspeh v izvozu, patentno zaščitenost, prodajo lastnega tehnološkega znanja in delež vpliva v svetovnem tehničnem razvoju,« pišejo Naši razgledi. /
Brez pretiravanja ali nekakšnega lažnega povzdigovanja moramo dodati, daje v Pomuiju le malo kolektivov, kjer bi v tako kratkem času iz domače pameti iztisnili toliko kot so v dobrih petih letih v rogašovskem Livu. Da bi vsaj približno toliko tudi drugje, priporočamo okrepitev razvojno-konstrukcijskih skupin — to še posebej velja za ko-vinsko-predelovalno industrijo — ob tem, da mora imeti konstrukter čas za študij, da se poglobi, razmišlja in snuje. To je edina pravilna pot.
B. Žunec
TO MORAS SAM DOŽIVETI
Rahlo hribovit svet se dviga proti Andrejcem. Skozi oblake je pokukalo sonce in po večdnevnem deževju končno obetalo lepše vreme. Priznam, premotil me je smerokaz na križišču tik za vasjo, na katerem je pisalo Križevci. Znova sem se lahko prepričal, kako lepa je dežala Goričko, posebej ko se koplje v julijskem soncu, ki je prebodlo sivino in dež prejšnjega dne. „Pa grem za hip pogledat, kaj to četrtkovo dopoldne počnejo brigadirji”, sem si dejal in čez nekaj trenutkov stopil na makadamska tla. Zvonki glas orodja in cvilež samokolnic.preglašujeta brigadirski živžav.
,,Tu nam je zelo dobro, delo gre hitro od rok. Prvič sem tukaj na Goričkem in si bom tudi v prihodnje prizadeval iti na mladinske delovne akcije, ki krepijo bratstvo in: enotnost,” z enostavnimi besedami pojasnjuje Rade Matič, član MDB Radnički univerzitet Novi Beograd z Dunaja, ki ga sestavljajo otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini. Pridruži se mu kolegica iz brigade Bronhilda Red-žič, ki obiskuje tretji letnik srednje turistične šole. Pravi, da je prvič na kakšni akciji in da ji je zelo všeč. Po njenem mnenju delo na delovišču ni težko, v naselju akcije
ZAČASNI OTROŠKI VRTEC — V prostorih stare osnovne šole v Fokovcih je našlo varno zatočišče precej malčkov, ki pogrešajo takšno obliko varstva. Tekst in foto: Milan Jerše.
pa je spoznala nove prijatelje. Udejstvuje se zlasti na kulturnem in športnem področju. Kmalu se pridruži namestnik komandanta za delovišče Jože Smodiš, ki je že vrsto let uspešen traser. Ker je za brigadirji prve izmene že 11 dni, so zdnimivi nekateri podatki, ki nam jih natrese kot iz rokava.
,,Letos smo zaceli obnavljati cestno omrežje v krajevnih skupnostih Sebeborci in Križevci oziroma na relaciji Sebeborci—Andrejci—Iva-novci. V prvi dekadi so brigadirji opravili okrog 4 tisoč normnih ur in povprečno delovno normo presegli za 13 odstotkov. Vrednost opravljenega dela pa znaša okrog milijon dinarjev. Ena od poglavitnih težav so nepopolne brigade, saj je približno 46 odstotkov manj brigadirjev, kot so načrtovali.
ELEMENT, n. sol. o., TOZD Gradbeni izdelki GORNJA RADGONA, Ljutomerska c. 6
razpisuje
javno dražbo
za prodajo karamboliranega dostavnega vozila kombi Zastava 850, letnik 1981, izklicna cena 40.000,00 dinarjev.
Dražba bo v petek, 13. 7. 1984, ob 12. uri na dvorišču DO ELEMENT, Ljutomerska c. 6.
Udeleženci morajo pred dražbo plačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Ogled avtomobila je možen vsak dan, razen nedelje, do 14. ure.
Prometni davek plača kupec v skladu z zakonskimi predpisi.
Lesnina, proizvodno in trgdvsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53
komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA LJUBLJANA, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge
PRODAJALCA III
za PE Lesnina v Murski Soboti
Pogoji:
— srednja poklicna izobrazba trgovske smeri
Za dela in naloge prodajalca lil združujemo delovno razmerje za določen čas (6 mesecev — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom in zahtevamo 2-mesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina, kadrovsko-splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Delovišče je specifično in delo ni težko, vendar so se težave pojavile ob prvem deževju. Tako smo imeli kar štiri dni precej težke delovne razmere zaradi dežja, saj so brigadirji morali delati v blatu in vodi, kar je seveda zmanjšalo delovni učinek.”	K
Kljub temu pa brigadirjem ne manjka optimizma. To je bilo jasno razbrati iz besed Franja Maučnika, traserja mladinske delovne brigade Ruška četa iz občine Maribor-RuŠe, in nekaterih ostalih brigadirjev iz Ljubljane in Idrije, ki so z veseljem pojasnjevali
vnemo svojih tovarišev. Srečen in ponosen sem, da sem odkril v mladih vse tisto, kar nam v vsakdanjem življenju marsikdaj uide. Spoznal sem, da so sposobni dati od sebe več, kot si lahko zamišljamo. Bratstvo in enotnost, tovarištvo in solidarnost so vrednote, ki bodo trajno ostale v srcih teh mladih ljudi. Ali si kaj več sploh lahko želimo? Seveda pa pri tem niso upoštevane tudi mnoge udarniške akcije brigadirjev v popoldanskem času, kot je bila nedavna skupno z domačini v Andrejcih. Brigadirji so nedvomno vnesli živahnejši življenjski utrip, domačine pa prepričujejo, da niso ostali sami.
V okviru letošnje republiške MDA Goriško 84 pa deluje tudi specialna brigada Rdečega križa. To brigado, ki šteje 22 članov, od
Z DELOVIŠČA PRI ANDREJCIH — Mladinsko prostovoljno delo gotovo prispeva pomemben delež k razvoju območja, kjer delajo slovenski brigadirji.
tega je 10 deklet, sestavljajo socialni delavci, medicinske sestre, vzgojiteljice in tehnična enota. Socialni delavci obiskujejo predvsem odročnejše zaselke in vasi in so v pomoč zlasti ostarelim ljudem. Vzgojiteljice pa so „od-prle” štiri- začasne otroške vrtce v šulincih, Križevcih, Gornjih Petrovcih in Fokovcih. Slednjega sem zadnjič tudi obiskal. Iz prostorov stare osnovne šole v Fokovcih se je ravno takrat vsula množica otrok, ki so z žogami pohiteli na bližnje igrišče. Razposajenost malčkov je vlila novo življenje tudi v ta del soboške občine. Sprejeli sta me prijazni vzgojiteljici Suzana Spahič, učenka srednje vzgojiteljske šole . v Ljubljani, in Valerija Mavec, ki v
LENDAVA
krepitev gospodarstva
Delovne skupine občinskega komiteja ZKS Lendava so pred nedavnim končale obiske delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, na katerih so se pogovarjali o uresničevanju programa ukrepov in aktivnosti v občini po odmrznitvi cen ter uveljavitvi ukrepov za materijalno krepitev gospodarstva. Na seji občinskega komiteja so analizirali uspešnost teh obiskov ter ugotovili, da so bili potrebni in koristni, delovni

■ soza imos sap konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbeništvo pomurje n.soi o murska sobota
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o. Stefana kovača 10
V skladu z letnim planom TOZD
razpisujemo
naslednje kadrovske štipendije:
— 60 štipendij za poklic gradbinca
— 2 štipendiji za poklic dipl. ing. gradbeništva
— 3 štipendije za poklic ing. gradbeništva
— 1 štipendijo za poklic ekonomista
z
Prijave za štipendijo sprejema kadrovska služba TOZD Gradbeništvo Pomurje, M. Sobota, Štefana Kovača 10, na obrazcu SP-I v 15 dneh po objavi. Prijavi priložite zadnje šolsko spričevalo.
Kandidate bomo obvestili o štipendijah v 15 dneh po poteku objave.
PRI BRIGADIRJIH NA
AKCIJI GORIČKO 84
slovenskem glavnem mestu obiskuje srednjo zdravstveno šolo. Pravita, da je v vrtcu 16 otrok, starih od četrtega do. šestega leta, doma iz Fokovec, Andrejec in Sebeborec. ,,Sprva sva se. morali navaditi na prekmursko narečje, zdaj pa ni več nikakršnih ovir za sporazumevanje s tukajšnjimi malčki.” Da o risbah in novih pesmicah, ki so se jih naučili, sploh ne gorovimo!
Skratka — lepo je na delovišču in v otroškem vrtcu. Brigadirsko življenje je resnično težko opisati, kajti to moraš sam doživeti. Še zadnji stisk rok. Modrina neba, ki je široko legla čez pokrajino, pa je še utrdila prijetno spoznanje o tem, kako mladi rod vrača zaupanje prebivalcem Goričkega.
Milan JERŠE
ljudje in občani sprejemajo ukrepe za krepitev materijalnega stanja gospodarstva, toda opozarjajo na to, da naj bodo ti dosledno uresničeni na vseh področjih, ne le v gospodarstvu. Na seji komiteja so razpravljali tudi p pripravah na letošnje akcije na področju obrambnih priprav, ocenili pa so tudi stanje obrambnih priprav v delovnih organizacijah in družbe-nih dejavnostih v občini.
Jani D.
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
kmetijska panorama
■■■TEŽAVE V ŽIVINOREJSKI PROIZVODNJI ■
ALI ZMANJŠEVATI PROIZVODNJO?
Problemi v živinorejski proizvodnji se kopičijo že dalj časa, do izraza pa so prišli v zadnjih mesecih, ko so nastopile težave pri prodaji živine. V soboški Mesni industriji pravijo, da so se težave s prodajo mesa začele pravzaprav že v lanskem decembru, ko je začelo upadati povpraševanje po njem na domačem trgu, medtčm ko položaj ni rožnat tudi na tujih tržji-ščih. Na teh sicer posebnih težav s plasmanom nimajo, več skrbi jim povzroča cena, ki že več kot poldrugo leto pada. Tako so dolarske cene za nekatere vrste mesa v tem času padle kar za eno tretjino, ob nenehnem naraščanju cene živine na domačem trgu pa jim izvoz prinaša več škode kot koristi.
Dispariteta v cenah pa je prisotna tudi na domačem trgu, saj
so v Mesni industriji le-te znašale lani kar 1 milijardo 220 milijonov dinarjev, prav na račun teh disparitet, saj so se do 1. junija držali dogovora o zamrznitvi cen, pa so do konca maja zabeležili že 200 milijonov dinarjev izgube. Čeprav cene živine na jugoslovanskem tržišču padajo, v Pomurju cen niso zniževali, vendar v Mesni industriji pravijo, da rizikov vnaprej več niso sposobni prevzemati. Živino so sicer pripravljeni še naprej plačevati po sedanjih cenah, ne morejo pa več zagotavljati komponent za krmila po nižji ceni kot dejansko je. Zato je cena krmil pred kratkim tudi tako poskočila, s tem pa se zastavlja spet vprašanje ekonomičnosti pitanja.
Položaj, v kakršnem se je zdaj znašla živinorejska proizvodnja,
je torej zaskrbljujoč, za pra-šičerejsko proizvodnjo v Pomurju pa lahko celo trdimo, da se je v svojem celotnem dosedanjem razvoju znašla v največjih težavah. Letne kapacitete v Pomurju zdaj že znašajo 240 tisoč prašičev in 40 tisoč govedi, vendar teh kapacitet nismo razvijali stihijsko, pač pa na osnovi republiških poti in objektivnih možnosti regije. Samo v zadnjih petih letih smo v Pomurju vložili V razvoj te proizvodnje 4 milijarde dinarjev, zato zdaj odločitev o tem, ali zmanjševati proizvodnjo, ni enostavna. Zmanjševanje potegne namreč za sabo tudi nekatere druge posledice, ki se bodo odražale predvsem v dohodku, s tem pa tudi v zmanjševanju možnosti za odplačevanje anuitet. Vendar, kot kaže, drugega izhoda, razen zmanjševanja
obsega proizvodnje, trenutno ni. To velja predvsejn za prašičerej-sko proizvodnjo, kjer so bolj kot plasma sprašljive cene. Ce so namreč rejci pripravljeni pitati prašiče po sedanjih cenah, potem zmanjševanje proizvodnje ni potrebno, pravijo v Mesni industriji, ne morejo pa trenutno zagotoviti bistveno višjih odkupnih cen.
Kdaj se bo položaj izboljšal, je težko napovedovati, s skupnim in seveda najustreznejšim, dogovorom pa je potrebno doseči, da proizvodnje le ne bi bistveno krčili. V nasprotnem primeru bodo namreč posledice lahko hude in dolgotrajne.
L. Kovač
VEC SKRBI KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM
Ob pripravah na letošnjo žetev in odkup krušnih žit so na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti največ pozornosti namenili izvajanju kmetijsko-zemljiške politike v občini. Ugotovitev, da je postalo gospodarjenje s prostorom tudi v soboški občini v zadnjih letih bolj racionalno, ni izmišljena, saj po potrjujejo tudi nekateri podatki. Med drugim tudi ti, da namenjajo
Manj neobdelane zemlje
V soboški občini ugotavljajo, da se obseg neobdelanih zemljišč iz leta v leto zmanjšuje, kar je gotovo posledica skrbi za večjo proizvodnjo hrane. Po podatkih, ki so jih v začetku tega leta zbrali v krajevnih skupnostih, je v občini le 33 hektarjev neobdelanih zemljišč, kar 14 hektarjev pa jih je v katastrski občini Lipa. Po končani komasaciji namreč nekaj posameznikov zemlje ni hotelo prevzeti ih je tako ostala nekaj časa neobdelana. Tem lastnikom so zdaj izdali odločbo o začasnem odvzemu, zemljo pa je obdelala kmetijska zadruga, tako da teh neobdelanih njiv več ni. Pri preostalih neobdelanih zemljiščih v občini pa prevladujejo le manjše parcele. na katerih ni možna strojna obdelava. To so 2 do3-arske parcele na Goričkem in na obmejnih območjih, kjer precej škode povzroča tudi div-
za nekmetijske namene vse manj kmetijs'kih zemljišč, in če so v preteklem srednjeročnem obdobju v soboški občini pozidali ali kako drugače onesposobili kar 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, so jih v tem srednjeročnem obdobju doslej le 104. Padec spremembe namembnosti je čutiti zlasti po letu 1982, ko je bil sprejet interventni zakon, v prvih treh mesecih letos pa so soglasja za spremembo namembnosti izdali le za 1.28 hektarja kmetijskih zemljišč.
Pravkar pa šo v pripravi še spremembe in dopolnitve družbenega plana občine, ki bo vnesel še več reda na to področje.
Na področju melioracij doslej v občini zastavljenih ciljev niso realizirali, vzroke za to pa je iskati predvsem V zadružnem sektorju, kjer najbolj zaostajajo. Kmetje so se v melioriranje svojih zemljišč
vključili šele v zadnjih letih, po dinamiki izvajanj le-teh pa lahko pričakujemo, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja plan celo presežen. Podobno velja tudi za komasacije, kjer so se v začetku sicer pojavljale nekatere težave, v zadnjem času pa interes zanje med kmeti izredno narašča; Tako so v občini doslej že komasirali okrog 1.650 hektarjev kmetijskih zemljišč, do konca tega srednjeročnega obdobja pa jih bodo še nadaljnjih 3 tisoč hektarjev.
Za planom zaostaja tudi odkup kmetijskih zemljišč, ki je močno upadel zlasti v ravninskem predelu občine. Tako je Kmetijsko gospodarstvo Rakičan v tem srednjeročnem obdobju odkupilo 317 hektarjev in Kmetijska zadruga Panonka 94 hektarjev zemlje, kar pa je v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji še vseeno dokaj zadovoljivo. V prihodnje pa bi se morali obe delovni organizaciji
dogovoriti za enotnejši nastop, zlasti pa si razdeliti območje, kjer bosta odkupovali zemljo. Zdaj se namreč dogaja, da si med seboj konkurirata in navijata ceno, zato bi bilo najbolj realno, če bi službo za odkup zemljišč združili in enotno nastopali na tržišču.
Pri izvajanju kmetijsko-zemljiške politike jih v občini tudi v prihodnje čakajo številne naloge, za njihovo realizacijo pa je potrebna predvsem ustrezno usposobljena strokovna služba, ki jo je treba zato še naprej razvijati in krepiti.
Pri zemljiških operacijah je treba odpraviti dosedanje težave in pomanjkljivosti, za doseganje še boljših rezultatov pa se je treba zgledovati predvsem po pozitivnih izkušnjah, ki jih pri dosedanjem delu gotovo ne manjka.
L:- Kovač
Nagrade najboljšim proizvajalcem
Ob dnevu kmetijskih proizvajalcev Kmetijske zadruge Panonka, ki so ga pripravili konec junija v Murski Soboti, so podelili tudi nagrade in priznanja najboljšim tržnim proizvajalcem, članom te kmetijske zadruge.
Za največjega tržnega proizvajalca mleka na območju Kmetijske zadruge Panonka so proglasili Štefana Domjana iz Šalamenec, v posameznih TZO pa je ta naslov pripadel: v TZO Murska Sobota Alojzu Omarju iz Rankovec, v TZO Cankova Mariji šnurer iz Domajinec, v TZO Petrovci Karlu Hariju iz Križevec, v TZO Martjanci Emilu Cigutu iz Vučje gomile, v TZO Prosenjakovci Zoltanu Lepoši iz Ratkovec in v TZO Beltinci Pavlit Gutmanu iz Bogojine.
Naivečji tržni proizvajalec govejega mesa na območju celotne
zadruge je b rane Lukač iz Bakovec, v TZO Cankova je največ mesa oddal Ernest Kočar iz Skakovec, v TZO Martjanci Štefan Cigut iz Noršinec, v TZO Petrovci Aleksander Kerčmar iz Peskovec, v TZO Prosenjakovci Jože Kučan iz Ivanjševec in v TZO Beltinci Ivan Miholič iz Dokležovja. Največ goveda za izvoz je na območju celotne zadruge spital Martin Kuzma iz-Skakovec.
V proizvodnji pšenice so za največjega tržnega proizvajalca v kmetijski zadrugi proglasili Olgo Jonaš s Hodoša, največ pšenice na območju TZO Cankova je lani oddal Rajmund Vouri iz Sotine, v TZO Martjanci Jože Vitez iz Tešanovec, v TZO Prosenjakovci 3eza Sabotin iz Prosenjakovce, v TZO Murska Sobota Franc Lukač iz Bakovec in v TZO Beltinci Avgust Novak iz Beltinec. V tržni
proizvodnji krompirja sta najboljši rezultat dosegla Štefan Vinkovič iz Gančan in Štefan Sobočan iz Lipe, podelili pa so tudi nagrade najboljšim pridelovalce'm sladkorne pese. Na območju celotne zadruge je lani največ pese pridelal Štefan Cigut iz Noršinec, v TZO Murska Sobota je bil najboljši Franc Hodošček iz Zenkovec, v TZO Cankova Ernest Kočar iz Skakovec in v TZO Beltinci Helena Dravec iz Ivanec.
Nagradili so tudi najboljše proizvajalce v sadjarski in drevesničarski proizvodnji. Najboljši pridelovalec višenj je Franc Ficko iz Va-darec, ribeza Anton Gjergek od Grada, najboljši proizvajalec v drevesničarski proizvodnji je Anton Gomboc iz Gerlinec, medtem ko so Antonu Kousu iz Krašč kot najboljšemu organizatorju proizvodne skupnosti v sadjarstvu podelili priznanje.
SLAME IN KORUZNICE NE BODO VEČ ZAŽIGALI NA NJIVAH
PREDELAVA V KRMILA
V ABC POMURKI so slame v krmila in celulozna
osnovali proizvodno skupnost za predelavo vlakna. V pripravi je še izvedba več razisko-
valnih nalog.
Pri iskanju rezerv kmetijci oziroma rejci živine iščejo rešitve v čim cenejši krmi. V ta namen je članica ABC Pomurke — Kme-tijska zadruga Panonka osnovala proizvodno skupnost za predelavo slame in koruznice v krmilo in surova celulozna vlakna.
Proizvodnjo krmil iz slame za prežvekovalce poznajo že po vsej Evropi. Pri proizvodnji krmil želijo s primerno tehnologijo optimalno izkoristiti zmogljivosti pri kmetih kooperantih. Slednje bo omogočilo manjšo odvisnost rejcev v Pomurju od uvoza sestavin za krmila in dokupa koruze od drugod.
Na sestanku zainteresiranih so se dogovorili, da bodo s pomočjo pospeševalcev KZ Panonka ob žetvi izbrali 10 kmetij, na katerih bodo uvedli predelavo slame.
Stroj za predelavo je preskrbel samostojni raziskovalec dipl. inž. Andrejč. KZ Panonka bo zagotovila kemikalije, pogonski traktor in delovno silo. Strokovno delo bodo vodili inž. Karel Andrejč, dipl inž. Tibor Titan in mr. Omar iz ŽVZ za Pomurje. O ekonomskih rezultatih oziroma izkušnjah bo pripravil poročilo Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
Proizvodna skupnost bo novi postopek predelave slame in koruznice s hidroiizati predstavila tudi na mednarodriem Kmetij-sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Sicer pa bodo rezultate omenjene proizvodnje ocenile priznane znanstvene inštitucije oziroma znanstveniki iz Jugoslavije in tujine. Inž. Andrejč, ki bo nadaljeval z delom tudi pri
raziskavi predelave klavniških odpadkov, proizvodnji koncentratov iz pesnih rezancev in listja sladkorne pese, predelavi trave, lucerne in hmeljevine, želi v ta namen nameniti del dohodka že osnovane proizvodne skupnosti za ureditev vzorčne kmetije, na kateri bi postopno predstavljali nove postopke. Na vzorčni kmetiji namreč načrtujejo ureditev laboratorija. Samostojni raziskovalec inž. Andrejč je po mnogih letih tako končno le uspel v prizadevanjih, da je na osnovi dosedanjih rezultatov osnoval proizvodno skupnost in raziskovalni projekt, h kateremu je pritegnil delavce v ABC Pomurki, za sodelovanje pa so pokazali zanimanje tudi v Ekonomskem centru Maribor, 1TE.O v Ljubljani in drugih strokovnih inštitucijah v Sloveniji ih Hrvaški
Ob dnevu kmetijskih proizvajal-:ev so podelili tudi nagrade rejcem najboljših razstavljenih živali. Prvo nagrado za kravo z največjo življenjsko 'proizvodnjo so podelili Ludviku Sepu iz Domanjševec, najboljšo krava je bila last Evgena Vukiča iz Rankovec, najboljšo prvesnico je razstavil Alojz Gobar iz Rankovec in najboljšo telico Viktor Zbili iz Skakovec.
L. K.
opravičilo
Čeprav so se dopusti že začeli, je tiskarski škrat še vedno na delu. Zagodel nam je v prejšnji številki, ko je na tej strani zamenjal našteva. Namesto ,,Pridelovanje oljne ogršči-ce" se morp naslov prispevka dipl. ing. agr. Ti-borja Titana glasiti „Sto let reje lisastega goveda v Prekmurju". Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo!
Boris Hegeduš
Vzroki odmiranja breskvovih dreves
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
V zadnjih letih ugotavljamo, da v Sloveniji precej zaostaja predvidena obnova breskovih nasadov. Letno opravimo v povprečju komaj 50 odstotkov načrtovane obnove, pri tem pa so že načrti za obnovo skromni. Medtem ko so v obdobju 1976—1980 posadili letno povprečno še 53 ha breskev, je bilo posejano leta 1981 komaj 24 ha.
Za isto obdobje pa statistični podatki za Slovenijo kažejo, da seje zmanjšalo število rodnih breskovih dreves od 546.000 v letu 1977 na 503.000 v letu 1981, kar pomeni, da se kljub obnovi zmanjšujejo pridelki breskev. To zmanjševanje števila rodnih dreves je manj posledica naravne ostarelosti kot pa predčasnega odmiranja dreves. Vzroki za odmiranje so med seboj povezani in so lahko različnega izvora — napad škodljivcev, podnebnih in pedoloških dejavnikov ali tehnološke narave. Posledice so odvisne od jakosti in sočasnosti pojava enega ali več vzrokov.
Na problem odmiranja in propadanja smo naleteli že v obdobju prve obnove sredi šestdesetih let, pa tudi kasneje, vendar v manjšem obsegu. V večjem obsegu pa je postalo spet pereče po ietu 1977 ne sarho pri nas, temveč tudi v sosednji Italiji in Franciji ter v drugih deželah, kjer je padlo podobno kot pri nas od leta 1976/77 naprej čezmerno padavin v jesensko-zimskih mesecih.
To navidez nenadno zadušitev korenin in propadanje dreves so ponekod pripisovali samo izjemnim padavinam, pri tem pa so pozabili na vsa priporočila in ugotovitve iz preteklosti, da je za dobro uspevanje breskev treba izbrati najustreznejše rastišče.
Fizikalno-kemične lastnosti tal in primerna tehnologija oskrbe, ki med drugim vplivajo na razvoj korenin, so namreč glavni dejavniki, ki neposredno vplivajo na fiziologijo prehrane, rast in rodnost drevesa. Ce sta ta dva dejavnika neugodna oziroma neprimerna, so drevesa bolj dovzetna za napad bolezni in škodljivcev.
Drevesa, ki so opešana zaradi parazitov, pa postanejo bolj občutljiva še za druge povzročitelje propadanja.
Čeprav so po rajonizaciji v Sloveniji za pridelovanje breskev najprimernejši goriški, istrski, posavski in slovenskogoriški okoliš, vendarle tudi ti spadajo med mejna območja, kot jih s stališča intenzivne proizvodnje pojmujejo v idealnih breskovih pridelovalnih središčih v Kaliforniji v ZDA, v srednji Italiji, v južni Franciji in drugje.
Zaradi ogromne škode, ki jo je povzročilo propadanje breskev v letih 1967 in 1977 v italijanskih provincah Ravenna in Forli, kjer je propadlo 4000 ha, približno 2000 ha pa je bilo prizadetih različno močno, so od tedaj številni strokovnjaki — od pedologov, do fitopatologov — preučevali vsak za svoje območje vzroke in posledice propadanja ter možne rešitve za nove nasade. Na podlagi številnih študij povzemamo glavno problematiko pridelovanja v navedenih območjih, ki je precej podobna tudi naši, v naslednje: zadušitev breskovih korenin, utrujenost zemlje, sadna svetlikavost, hiranje breskovih dreves, gosti nasači in zmanjšanje rezi pri breskvah.
ZADUŠITEV BRESKOVIH KORENIN
Izkušnje kažejo, da se preobilne padavine v jesensko-zimskih mesecih neriodično pojavljajo v sedemletnih ali enajstletnih presledkih, in tedaj povzročajo zadušitve korenin povsod tam, kjer so tla težka, tako v nižinah kot na platojih z visokim nivojem podtalnice. Pretežno imajo ta tla Slabe fizikalno-kemične lastnosti, so siabo zračna in premalo prepustna za vodo. To seveda niso idealna tla za breskve. Ker pa v Sloveniji praviloma ni boljših, bi jih morali za nove nasade izboljšati z agromelioracijami, predvsem s pravilnim planiranjem terena in oblikovanjem parcel s padcem po širini in dolžini, da odteka površinska voda, z napravo drenažnega sistema za znižanje nivoja podtalnice, izkopom mreže odprtih odvodnih jarkov in seveda kasneje z njihovim rednim vzdrževanjem. Po možnosti izboljšamo tla še z zelenim gnojenjem in rigolanjem največ do globine 60 cm. Kjer izvajajo v obstoječih breskovih nasadih globoko jesensko oranje, lahko zaradi stalne obdelave do iste globine nastane plazina, to je za vodo neprepustni sloj in tudi to je lahko vzrok za zadušitev korenin.
Za zadušitev korenin v težki vlažni zemlji so od breskovega sejanca manj občutljive slivove podlage san julien GF 655/2, GF 43 in damas GF 1869, o katerih smo pisali pred kratkim.
Pojav utrujenosti tal v 'starejših breskovih nasadih ah v nasadih, kjer je breskev prehitro sledila breskvi po izkrčitvi starega nasada, so preučevali številni raziskovalci. Utrujenost zemlje in propadanje dreves sta v tem primeru tesno povezana s prisotnostjo nematode iz rodu Pra-tylenchus vulnus. Ce zemlje na takšnih izkrčenih površinah ne morejo nekaj let pustiti počivati, si pomagajo v Italiji in drugod na dva načina. Prvi je zaplinjanje zemlje z različnimi kemičnimi snovmi do globine 25—30 cm, kar je zelo drag ukrep, drugi način pa sajenje breskev na že prej omenjenih slivovih podlagah.
Sadna svetlikavost, ki jo povzroča glivica Stereum purpureum in ki najpogosteje napada slive in breskve ter tudi povzroča počasno odmiranje dreves, je bila pri nas bolj razširjena v obdobju okrog sedemdesetih let, trenutno pa ne predstavlja najhujšega problema v nasadih. Razvoj te bolezni pogojuje vse, kar povzroča neravnovesje med rastlino in tlemi, na primer premočno gnojenje z dušikom in s tem prebujna rast, prepogostne in pregloboke obdelave tal. ki izzovejo površinsko rast korenin in jih obenem tudi ranijo. Zimska rez, posebno na začetku in v času polnega mirovanja, manj pa ob koncu, ustvarja ugodne razmere za razvoj te bolezni. Zato je priporočljivo, da mlada breskova drevesa čim več režemo poleti, rodna drevesa pa konec zime.
Za hiranje in odmiranje dreves je poleg teh vzrokov še več drugih, na primer železova kloroza, viroze, čas rezi, nesmotrno gnojenje in namakanje, koreninski rak.
Znaki viroznih obolenj so zelo številni in različni, od klorozi podobnih znakov do nenormalne, zmanjšane rasti, različnih deformacij na rastlinah vse do zmanjšanega pridelka. Viroz ni mogoče zdraviti, edina rešitev je saditev selekcioniranih brezvirusnih sadik.
Nepravi čas zimske rezi, podobno kot pri sadni svetlikavost!, lahko pospeši razvoj rakastega obolenja vej, imenovanega fuzikokoza, ki ga povzročata vrsti gliv Fusicoccum amygdali in Cytospora. Najpogostejša je okužba skozi odprte rane na vejah in vejicah, če obrezujemo na začetku in med zimskih! počitkom in temu sledi obdobje obilnega je-sensko-zimskega deževja. Zato upoštevajmo priporočilo glede časa rezi: mlada drevesa, ko jim še oblikujemo krono, moramo rezati predvsem poleti, drevesa v rodnosti pa čimbolj proti koncu zime.
Tudi premočno gnojenje z dušikovimi gnojili ali preobilno in prepozno namakanje v poletnih mesecih lahko povzroči premočno rast poganjkov in zakasnitev v dozorevanju lesa, posledica tega pa je spet napad glivičnih bolezni monilije ali gnilobe ter citospore, ki povzroča rakavost vej. Nedozoreli les pa pozimi lahko pozebe, tako da skozi razpoke spet lahko vdrejo razni paraziti.
Rak koreninskega vratu, ki ga povzroča fitoftora (Phytophtora ca-etorum) in napad skorje ob koreninskem vratu, je tudi lahko vzrok za hiranje in odmiranje breskev. Njegov razvoj pospešujejo čezmerne je-sensko-zimske padavine in vse okoliščine, ki omogočajo stik mokre zemlje s koreninskim vratom, in' sicer pregloboko sajenje in obdelava zemlje tik do debel.
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 7
ne zgodi se vsak dan
CIGARETA
GREH
KAVI.
Če je res, da se nasprotja privlačijo, potem ima to morda kakšno zvezo tudi s tem, da kadilci tako radi pijejo kavo, čeprav nikotin in kofein različno delujeta na organizem.
To pravzaprav dokazujeta znanstvenika iz Bostona, ki sta te dni na simpoziju o kofeinu v mehiškem mestu Cancunu povedala, da sta odkrila vzročno zvezo med poživiloma, kar naj bi pomenilo, da kadilci potrebujejo kavo zaradi nevtralizacije negativnih učinkov nikotina na organizem.
Dr. Reid von Borstel in dr. Richard Wurtman na podlagi raziskav in dologtrajnih poskusov trdita, da kofein pomaga pri nevtralizaciji fizioloških učinkov nikotina.
Nasprotno delovanje teh dveh poživil je povezano s snovjo, imenovano adenosin, ki jo vsebujejo celice človeškega organizma in ki še ni dovolj raziskana. »Negativne posledice nikotina na organizem so v tem, da blokira nekatere od funkcij adenosina,« je dejal dr. Borstel. Nikotin med drugim zvišuje krvni tlak, s poskusi pa so ugotovili, da kofein nevtralizira učinek vpliva na adenosin in s tem preprečuje zviševanje tega tlaka. Kombinirano delovanje nikotina in adenosina pospešuje tudi srčni utrip, vendar ga kofein umirja.
To je pojasnilo že dolgo znanega pojava, da kadilci tako radi in pogosto pijejo kavo oziroma, da je popijejo precej več od nekadilcev.
. Ali bo odkritje povečalo porabo kave v ZDA in drugod, ni tako zelo pomembno, vprašati pa se je treba, v kolikšni meri temelji na znanstvenih spoznanjih, koliko pa na motivih, ki z znanostjo nimajo nikakršne zveze.
Revnejše manj boli
»Bolj ko si reven, manj te boli,« piše v čisto resnem članku, ki sta ga v British Medical Journal objavila anestezist Alex G. Larson in psiholog Donald Marcer. Raziskava je upoštevala 500 prebivalcev Portsmoutha iz petih različnih socialnih plasti: zajela sta svobodne poklice. takšne s srednjo izobrazbo (učitelje, medicinske sestre), kvalificirane, polkvalificirane in nekvalificirane delavce. Vsi sodelujoči v raziskavi so trpeli za enakimi kroničnimi boleznimi, izkazalo pa se je, da najbolj trpijo ljudje iz prve skupine. Znanstvenika sta ocenjevala bolečino po odgovorih bolnikov. Bolniki iz prve skupine so pred zdravljenjem trpeli bolečine, ki sta jih znanstvenika ocenila s
Mrežaste nogavice in hlačke iz svile — za prihajajoče pasje dneve
______ _________________________L.________, •
Takšen je kolenski sklep, ki so ga naredili na inštitutu za biomedicinsko tehniko v Niirnbergu. Menda ga že nekaj časa uspešno nameščajo bolnikom
Bo že držalo, da koga „Luna nosi”
Potem ko so objavili rezultate najnovejših statističnih raziskovanj, ameriški policisti s posebno pozornostjo spremljajo lunine mene. Statistika' je namreč dokazala, da se ob polni luni število oboroženih ropov, posilstev in drugih podobnih zločinov zelo poveča. V poročilu newyorških mestnih oblasti pa med drugim piše, da ob polni luni zelo, naraste število podtaknjenih požarov, samomorov P,a je za polovico več kot v časih, ko Zemljin naravni satelit kaže manj ali nič
5,15, po zdravljenju pa 1,85 (razlika znaša torej 3.30), medtem ko je bila bolečina bolnika -iz zadnje skupine ocenjena pred zdravljenjem s 5,42, po njem pa z 0,46 (razlika je 4.96). Razlika nastaja zelo verjetno zaradi tesnobe. Po zdravljenju raka so ljudje iz prve skupine občutili izboljšanje, ocenjeno s 4, tisti iz pete skupine pa s 7,50. Po zdravljenju išiasa občutijo bolniki iz prve skupine za 2,21 manj bolečin, iz pete pa za 3.50. Po operaciji raka so ljudje iz prve skupine le za 0.75 manj zaskrbljeni, medtem ko so tisti iz zadnje . za 3,50. Iz tega sklepata, da izobraženost veča sprejemljivost za bolečino in čas trajanja bolečin.
obličja (prvi. krajec, zadnji krajec in polna luna).
Luna že od nekdaj velja za glavnega krivca najrazličnejših bolezni in motenj v človeškem otmašanju. Ljudsko vero je danes potrdila tudi znanost. Američani so dokazali. da polna luna poveča količino hormonov in encimov v človekovem telesu, ob mesečini srce hitreje utriplje, krvni pritisk je povečan, presnavljanje v organizmu poteka hitreje. Vse te spremembe vplivajo-na porast primerov čirov na želodcu ter srčnih in
epileptičnih napadov.
Neki ameriški znanstvenik trdi, da so ob polni luni v večji nevarnosti tudi narkomani. Vbrizgavajo si večje doze mamil, neredko si ob> mesečini napravijo mešanico „ kokaina in heroina, 'po kateri pelje bližnjica na oni svet.
Šb pa tudi druge razlage vpliva meseca na ljudi. Po eni od njih je za vse kriva magnetna interakcija med Luno in minerali'v človeškem telesu (vprašajte koga, da vam to razloži, če zna). Spet drugi trdijo, da Luna, ki je s Soncem neposredna povzročiteljica plime in oseke v morjih in oceanih, vpliva tudi na človeško telo, predvsem zato, ker je pretežno sestavljeno iz vode.
Zanimiva je trditev, da se da vpliv luninih sprememb zaznati tudi na tako resnih krajih, kot so borze. Neki kanadski finančni svetovalec.' ki mu verjame pol gospodarstvenikov te velike in bogate države, trdi, da ob polni Luni delnice na borzi redno padajo. ob mladi Luni (prvem krajcu) pa naraščajo. Poskušajte tudi vi iz teh ugotovitev narediti kakšno finančno (ali drugačno) špekulacijo.
NEIZPOLNJENA OBLJUBA
— Miha, obljubil si mi en dober vic za naš časopis. Bo kaj?
— Opravičujem se. Izvolili so me za predsednika komisije za nagrajevanje ...
TETA Ml JE POVEDALA
— Sanji, teta mi jih je včeraj natresla toliko, da bi jo raje nosil kot poslušal.
— Nekdo ti je moral povedati, zasluži' si sl!
— Saj ni govorila o meni. Zate je šlo ...
Videnje čarovnika Vovoke
Čez pet jet .-so v nekem potoku v Črnih gorah našli zlato. V tem času je to ozem-' Ije pregledoval general Ku-ster s svojimi dragonci. Malo Indijancev je še lovilo tod, in o ko so slišali za prisotnost Kusterja, neusmiljenega iztrebljevalca Indijancev, so se oddaljili in se izogibali vsakega stika z vojaki. Po odkritju zlata se je mnogo pustolovcev in zlikovcev vsake vrste uta- * borilo v Črnih hribih. Vsi Indijanci, ki so še tam živeli, so se zbrali in umaknili višje v hribe in tam živeli vse leto I875:
Prišlo je do nekaj prask med najdrznejšimi iskalci zlata, ki so šli do izvirov potokov, in med mladimi
V ZR Nemčiji izdelujejo gorivo tudi iz odpadkov. V takšni dozi, kot jo kaže naša slika, je cenenega goriva več kot bi si lahko na prvi pogled predstavljali
EDEN OD REDKIH
»Odšel sem z delovne akcije. Vse sem si predstavljal malo drugače. Veš kaj so naredili? Že prvi dan so mi dali v roke lopato ...«
KDO IMA PRAV
»Neki Goethe je napisat, da je sovraštvo pristransko, ljubezen pa še bolj...«
Kako so se ptiči naučili letenja
Dve teoriji sta o tem, kako so se ptiči naučili letenja. Prva zatrjuje, da so se ptiči razvili iz kuščarjev., ki so si v obrambo pred sovražniki zidali gnezda v krošnjah dreves. Ker so morali skakati z drevesa na drevo ali z veje na tla, so se pri teh živalih sčasoma razvile letalne mrenice. ki so se postopoma spremenile v peruti. Kasneje so kuščarji začeli uporabljati razen drsilnega letenja tudi moči svojih mišic, in se tako spremenili v ptice. Po drugi teoriji so se letalne mrenice’ pri kuščarjih razvile zato, da bi jim pomagale hitreje teči. Sčasoma so.postale peruti močnejše, tako da so bili kuščarji zmožni premagovati večkilometrske razdalje. V nadaljnjem razvoju so postali ptiči.
Obe teoriji imata veliko privržencev in nasprotnikov. Fronto privržencev.»tekalne teorije« je okrepilo odkritje Dr. J. Ostroina z univerzne Yale v ZDA. Ta znanstvenik je našel . okamenelo okostje najstarejše vrste praptiča. Na najdenem okostju so zelo dobro vidne peruti ter na njihovem robu roženinasti krempeljci, ki spominjajo na človeške nohte.
Dr. Ostrom trdi, da ozki, skoraj ploščnati krempeljci niso sposobni, da bi se žival z njimi mogla oprijeti drevesa. Iz tega razloga se pridružuje dr. Ostrom zagovornikom
ljudje in spopadi
Siouxi. Decembra istega leta je predstavnik vlade ukazal vsem Indijancem, naj se zberejo v rezervatu in začno obdelovati zemljo. Siouxi-so si izbrali za poglavarja mladega lovca Totanka Yotanka — Sedečega bika, kije odklonil, da bi šel s svojim ljudstvom v rezervat. Med hudo zimo 1875/76 so Indijanci odšli iz svojih rezervatov, da bi lovili v hribih. V začetku' marca je odšlo iz Fort Fetter-mana 10 konjeniških brigad
»tekalne«, ne pa drevesne, teorije.	; " '
UVIDEVEN
— Lahko prisedem? Samo nekaj bi vas rad vprašal.
— Stol je prost, meni pa se že tako mudi.
— Razumem. Samo to bi vas rad vprašal, če mi lahko do jutri posodite enega rdečega...
MENJAVA
— Manci, še sestrično vedno tako sovražiš?
— Sploh ne. Zdaj je ona taka, da bi me najraje utopila v žlici vode. Nekdo ji je povedal...
Neki navdušeni letalec z zmajem se je v Alpah spustil s precejšnje višine — 2500 metrov v dolino. Takoj po spustu pa ga je napadel velikanski orel, ki se je zaletaval v letalca in v zmaja vse do višine 200 metrov. Sele tu je popustil in se ponovno povzpel v višave.
XXX
Najboljše plačani človek v ZDA je William Anderson, predsednik podjetja NCR, ki proizvaja računalnike. Njegova plača znaša 7 tisoč dolarjev na uro.
drugje smo prebrali
Japonec Šigečijo Izumi je pred nadavnim, zdrav in čil, stopil v 120. leto življenja.
XXX
Skupina uslužbencev britanskega kraljevskega dvora se je pred nedavnim stepla. Posredovati je morala policija. Razloga za pretep niso povedali.
XXX
Vsaki mladi ženi da singapurska vlada 10 tisoč singapurskih dolarjev (5000 ameriških), če se da po rojstvu prvega ali drugega otroka sterilizirati.
pod poveljstvom generala Črooka. da bi prisilili Siouxe, da zapustijo Črne hribe.
Prvo taborišče, ko so ga našli napol pokopanega v snegu, so malo prej zapustili Indijanci Norega konja. Vojaki so ga takoj požgali. Za Indijanci so poslali šest brigad pod poveljstvom kapetana Reynoldsa, Crook pa seje utaboril pri ostankih indijanske vasi in čakal na izid operacije. Toda Nori konj se je z dolgim pohodom po snegu vrnil po svojih stopinjah in napadel ameriški tabor, kjer so imeli živino, ki je predstavljala osnovni živež vojakov. Pobili so stražarje in izpustili živino, tako da se je moral zjutraj general Crook umakniti.'
Poleti 1876 so se najpomembnejša plemena, ki so ostala zunaj rezervatov, to je Siouxi, Santee. Oglala, Brule, Blackfeet, Cheyenne, Arapaho in Arikara zbrala na veliko zborovanje na sotočju Big Horna in Little Big Horna ter priznala za skupnega poveljnika Sedečega bika. Poveljnik konjenice ZDA gene-ral Terry je o tem izvedel od svojih scoutov in je zbral na kraju, kjer se Rosebud izliva v Yellowstone, oddelke generala Kusterja, majorja Reno-ja in\ kapitana Benteena. Skušal je zapreti Indijance med Big Horn. Yellowstone in Rosebud. Indijanci so se 22. junija utaborili med hribi in srednjim tokom Little Big Horna. Kusterju je bilo poverjeno, da gre navzgor ob Rosebudu, toda prelomil je ukaz) in ko je prišel do ožine, kjer prihaja Rosebud iz hribov. je prebredel reko, hotel pa je prebresti tudi Little Big Horn in napasti Indijance s hrbta. Ker je delal na svojo roko, pa mu general Terry ne bi mogel priti pravočasno na pomoč.
Pohod je bil dolg in naporen, 25. junija se je Sedma konjenica s Kusterjetn in majorjem Renojem znašla v gozdu v hribih. Kuster je razdelil svoj oddelek na dva dela in ukazal majorju, naj napade nezaščiten indijanski tabor, ki so ga že opazili. V taborišču ni bilo videti bojevnikov, Kuster pa ni vedel, da mu indijanska glavnina v največji tišini sledi. Ko je Sedma konjenica bredla Little Big Horn, so jo Siouxi Sedečega bika napadli in si prizadevali najprej pobiti nasprotnikom konje. Američani so se peš umaknili v neko dolinico, v nekaj minutah jih je le še malo ostalo živih.
(Konec)
-------;------------
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 8
VECTUIV ukadne
VEalRIn objave
Leto XIX	Murska Sobota, dne 12. julija 1984	Št.: 21
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona.
Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
173.	Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine G. Radgona za obdobje 1986—1995 oziroma na nekatera področja do leta 2000
174.	Odlok o komunalnih dejavnostih v občini Gornja Radgona
175.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Gornja Radgona
176.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Gornja Radgona
177.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči
178.	Odlok o tržnem redu na tržnici v M. Soboti
179.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990
180.	Odlok o spremembi območja naselja Černelavci in Veščica
181.	Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Černelavci
182.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1983 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine M. Sobota za leto 1983
183.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Selišči
184.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini G. Radgona
185.	Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinarsko — higienske preglede v občini G. Radgona
186.	Sklep Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine M. Sobota
187.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo rednega krajevnega samoprispevka za KS Cven in za uvedbo dodatnega samoprispevka za del območja KS Cven, za naselja Mota in Krapje
188.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del območja KS Cven, za naselja Mota in Krapje
189.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cven
190.	Sklep Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota o spremembi prispevne stopnje
191.	Sklep o povišanju najemnin za poslovne prostore in garaže v občini M. Sobota
192.	Odlok o službi komunalnega nadzora
193.	Odlok o spremembi območja naselja Brezovci in Predanovci
194.	Odlok o spremembi katastrske meje med katastrsko občino Brezovci in katastrsko občino Predanovci
195.	Odlok o spremembi katastrske meje med k. o. Tišina in k. o. Hrastje Mota
STRAN 9 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
173.
Na podlagi 205. člena statuta občine Gornja Radgona, Uradne objave 41/81 je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 25. 6. 1984 sprejela
SMERNICE ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986 — 1995 OZIROMA ZA
NEKATERA PODROČJA DO LETA 2000
1.	S smernicami za pripravo dolgoročnega plana družbenega razvoja občine Gornja Radgona se opredeljujejo temeljni cilji, izhodišča, usmeritve in okviri politike družbenega razvoja za obdobje 1986—1995 za nekatera področja do leta 2000.
Smernice so globalna razvojna usmeritev za pripravo in usklajevanje dolgoročnega plana občine in dolgoročnih planov posameznih nosilcev planiranja v občini.
2.	V občini Gornja Radgona bo eden temeljnih ciljev dolgoročnega obdobja nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, ki bo usmerjen v krepitev sistema samoupravnega družbenega planiranja; v razvoj raznovrstnih oblik povezovanja organizacij združenega dela na podlagi združevanja dela in sredstev. Razvoj bo usmerjen k večjemu vključevanju v mednarodno delitev dela, v delitev dohodka, ki bo zagotovila materialne osnove samoupravljanja ter v poglabljanju delegatskega sistema kot široke, množične podlage samoupravne organiziranosti družbe ter odločanje delovnih ljudi in občanov o bistvenih vprašanjih družbenega življenja.
Uresničevanje osnovnih razvojnih nalog v občini bo omogočala le rast družbenega proizvoda. Za to bo potrebno vložiti velike napore za napredek kvalitetnih dejavnikov razvoja, kot so produktivnost dela, novezovanje znanosti in ostalega združenega dela, usposabljanje kadrov, večje izkoriščanje zmogljivosti, dosledno nagrajevanje po delu in rezultatih dela. K rasti družbenega proizvoda bodo prispevali tudi rezultati prizadevanj za uresničitev sprejetega dolgoročnega načrta gospodarske stabilizacije.
Razvoj bo usmerjen k širšemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Pomembna naloga bo povečanje izvoza ob ustvarjanju materialnih in drugih pogojev za trajnejšo izvozno usmeritev organizacij zdtuženega dela.
Osnova materialnega povečanja bo intenzivnejša rast industrijske proizvodnje, kar pa bo doseženo s hitrejšim prilagajanjem tržnim razmeram s spreminjanjem proizvodnih programov; povečanjem kmetijske proizvodnje s vključitvijo neobdelanih kmetijskih površin v intenzivno
družbeno organizirano proizvodnjo, z izvedbo melioracij in komasacij ter racionalnejšo organiziranostjo kmetijske proizvodnje. Prav tako bo osnova materialnega povečanja razvoj turizma, posebno tujskega, nadalje proizvodnja energije ter razvoj tovornega prometa. Pomembnejše rezultate nam mora dati ureditev prostora, večje koriščenje naravnih danosti, razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti ter krepitev splošne ljudske obrambe in samozaščite.
3.	Na osnovi rezultatov sedanjega razvoja občine in analiz možnosti razvoja pomurske regije in občine, bb v dolgoročnem obdobju v okviru skupnega razvoja SRS in SFRJ krepiti samoupravne in družbenoekonomske odnose, da bo delavec obvladal celotno družbeno reprodukcijo, v kateri oblikujejo pogoje svojega življenja in dela. V te pogoje so vključene družbene, socialne, materialne, prostorske, kulturne in druge sestavine razvoja. Odločilno pri tem pa bo dosledno uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kajti le tako bo ustvarjena večja materialna in socialna varnost delovnih ljudi in razmere v katerih se bodo trajno uveljavili kvalitetni dejavniki razvoja.
DOLGOROČNI CILJI RAZVOJA V OBČINI ZA OBDOBJE 1986—1995 OZ. ZA NEKATERA PODROČJA DO LETA 2000:
1.	Postopna preusmeritev gospodarstva na povečanju proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne možnosti za ustvarjanje večjega dohodka.
Združeno delo se mora postopoma preusmeriti v proizvodnjo in storitve v smeri naprednejših tehnoloških proizvodnih programov in opuščati strukturo, ki je značilna za gospodarstvo z nižjim dohodkom na zaposlenega, kaže pa se v visokem deležu proizvodnje in storitev, ki so tehnološko manj intenzivne ali malo vključene v ekonomske odnose s tujino. Bodočnost je v tem, da bodo pospeševali proizvodnjo visoke stopnje obdelave, posodobili tisti del gospodarstva, ki bi take proizvode lahko tudi izvažal. Razvojno-raziskovalna dejavnost je prvi pogoj za prestrukturiranje gospodarstva, kar je lahko še samo pospeševanje industrije, ki ne bremeni višjih stroškov energetike in transporta. Zato bo moralo gospodarstvo, v občini posvečati tej dejavnosti vse večjo pozornost. S hitrim prilagajanjem proizvodnih programov organizacij združenega dela bo naraščala proizvodnja, predvsem tista, ki lahko prispeva k povečanju konvertibilnega izvoza, proizvodnja, ki bo nadomeščala uvoz, ter proizvodnja, ki bo pomembna za oskrbo na domačem trgu.
V industriji gospodarskih cestnih vozil ima OZD Avtoradgona kot proizvajalec nadgradenj dolgoročne možnosti sodelovanja in povezovanja z nosilnim proizvajalcem cestnih in specialnih vozil TAM Maribor s vključevanjem proizvodnje nadgradenj v nove programe TAM.
Možnosti nadaljnjega razvoja kovinsko predelovalne industrije v občini bodo zelo odvisne od razvoja ostalih dejavnosti v SRS, SFRJ in v svetu. Proizvodne programe bo potrebno uskladiti in prilagoditi potrebam teh dejavnosti. Prednost bo v izdelkih in proizvodnji, ki je tehnološko in razvojno intenzivna.
Bodoči razvoj elektroindustrije, bo v dominaciji elektronike. Možnosti razvoja na tem področju ima organizacija združenega dela Gorenje Elrad (računalniški sistemi, področje telekomunikacij, profesionalna in polprofesionalna elektronika).
V delovni organizaciji Lina Apače je možnost nadaljnega razvoja v. proizvodnji glasbil. Razviti je treba tehnološki proces, ki bo omogočil proizvodnjo kvalitetnih izdelkov in s tem zadovoljil domači trg in tudi prodrl na tujem tržišču.
Z osvajanjem proizvodnje procesne opreme — polnilnih linij v Radenski TOZD TPO začet proces razvoja in proizvodnje programa, ki je bil do sedaj v celoti vezan na uvoz in vključuje visoki delež znanja. Z maksimalno povezanostjo z drugimi OZD in enotami drobnega gospodarstva bo ta program postal eden od nosilcev prestrukturiranja gospodarstva.
2.	Oblikovanje izvozno usmerjenega gospodarstva
V občini dosegamo nizko stopnjo izvoza. Kljub sedanji neugodni strukturi proizvodnje so možnosti povečanja izvoza predvsem v kovinsko predelovalni industriji, industriji elektronike, transportu, proizvodnji mineralne vode in brezalkoholnih pijač, turizmu in gostinstvu ter proizvodnji hrane. Z dolgoročnimi plani naj delavci v organizacijah združenega dela opredelijo proizvodne programe in storitve, ki jih bodo načrtno razvijali za uspešen prodor na tuji trg, predvsem gre za proizvode višje stopnje predelave. Pomembna je povezava z zunanje trgovinskimi organizacijami in skupen dolgoročni program nastopa na tujem trgu.
Razvijati moramo tudi obmejno sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju.
V takšno usmeritev bo naravnana tudi ekonomska politika na vseh področjih in vzpodbujevalna vloga republike pri razvijanju izvoznih aktivnosti; kar bo vodilo v dolgoročno večjo in stabilno vključenost gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove.
3.	Razvoj infrastrukture
V skladu z gospodarskimi potrebami in zahtevami osebnega in družbenega standarda bo potrebno nadaljevati z razvojem gospodarske infrastrukture. Pri tem je potrebno upoštevati policentrični gospodarski in družbeni razvoj, prometne tokove in obmejnost občine.
Z izjemo vodnega potenciala reke Mure, gline, gramoza in zalog mineralne vode v občini ne razpolagamo z lastnimi energetskimi in surovinskimi viri. Z izgradnjo verige manjših hidrocentral na Muri se mora občina vključiti v oskrbo z domačimi energetskimi viri in s tem prispevati k zadovoljevanju potreb po električni energiji. Sedanjo neugodno strukturo porabe energetskih virov moramo izboljšati z izgradnjo plinovoda od Ljutomera do Radenc in Gornje Radgone in tehnološko preusmeritvijo na ta vir energije.
Prav tako bo prioritetnega pomena izvajanje tehnoloških sprememb za racionalizacijo oziroma zmanjšanje porabe energije na enoto družbenega proizvoda. Izkoristiti moramo tudi možnosti uporabe nekonvencionalnih virov energije.
Prometna infrastruktura se kljub zemljepisnemu in prometnemu položaju občine ne razvija v skladu s potrebami tranzitnega prometa preko mejnega prehoda v Gornji Radgoni in med mariborsko in pomursko regijo. V občini se trošijo in proizvajajo pomembni blagovni fondi, katere je potrebno obvladovati na racionalnejši in sodobnejši način.
Nosilec razvoja tovornega prometa mora v okviru svoje programske usmeritve izdelati dolgoročen program razvoja integralnega transporta in povezave cestnega in železniškega transporta, s čimer bomo dosegli zmanjšanje transportnih stroškov v družbenem bruto proizvodu. Nadaljevanje preusmeritve tovornih prometnih tokov s ceste na železnico bo omogočila posodobitev železniškega tira med Ljutomerom in Gornjo Radgono in ureditev železniške postaje s potrebno infrastrukturo v industrijski coni. Razvoj cestne infrastrukture bi moral biti usmerjen v preusmeritev tranzitnih prevozov mimo mesta Gornja Radgona, kar lahko dosežemo le z izgradnjo obvozne ceste in ureditvijo cestne povezave od mejnega prehoda do hitre ceste oziroma obvoznice.
4.	Povečanje proizvodnje hrane
Za povečevanje kmetijske proizvodnje so v občini še velike možnosti, predvsem s pridobitvijo novih obdelovalnih površin z izvedbo melioracij in komasacij, ureditvijo namakalnih sistemov ter vključevanjem slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih površin v intenzivno družbeno organizirano proizvodnjo. Osnovni dolgoročni cilj kmetijske proizvodnje mora biti povečanje proizvodnje hrane, doseganje boljših hektarskih donosov in zmanjševanje uvozne odvisnosti. Za doseganje večjih hektarskih donosov so dane vse naravne možnosti, saj družbeni sektor razpolaga s kvalitetnimi poljedelskimi površinami, v zasebnem sektorju pa bo višji pridelek odvisen od kvalitetnega pospeševalnega dela, združevanja zemljišč ter izboljšanjem kvalitete zemljišč. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti povezovanju v celotno reprodukcijsko verigo, ne glede na sektor, v enotno kmetijsko proizvodnjo, ki bo zagotavljala vsem udeležencem ustrezen dohodek, ki bo motivacija za doseganje višje produktivnosti in s tem tudi večje proizvodnje.
Kmetijske organizacije v občini morajo skupaj z interesno skupnostjo za pospeševanje kmetijstva in krajevnimi skupnostmi v svojih dolgoročnih planih opredeliti programe melioracij in komasacij, vključevanje neobdelanih površin v organizirano proizvodnjo, razvoj sadjarstva in predelovalne industrije in razvoj klavno predelovalne industrije. Na področju ekonomskih odnosov s tujino je nujna dolgoročna povezava z zunanjetrgovinskimi organizacijami za izdelavo skupnih načrtov za izvoz.
5.	Razvoj izobraževanja v povezavi z bodočimi potrebatjii po kadrih
Dolgoročnemu planiranju kadrov bo potrebno v organizacijah združenega dela posvetiti veliko pozornost. Proces izobraževanja je investicija v dolgoročni razvoj organizacij združenega dela. Zagotoviti moramo skladen razvoj vseh ravni izobraževanja od predšolske vzgoje, osnovne šole do vseh oblik usmerjenega izobraževanja v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela v občini, ki pa morajo izhajati iz dolgoročnih ciljev preusmeritve gospodarstva in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ohraniti moramo obstoječo šolsko mrežo, doseženo raven osnovne šole in zagotavljati sredstva za izenačenje pogojev uresničevanja temeljnih programov v osnovni šoli. Postopoma in skladno z materialnimi možnostmi bo potrebno uvajati novi program življenja in dela v osnovni šoli, razvijati celodnevno osnovno šolo, tam, kjer so za to dani prostorski pogoji. S poklicnim usmerjanjem in razvojem izobraževanja moramo pospeševati predvsem izobraževanje za proiz-vodno-tehnične poklice.
6.	Krepitev osnovne zdravstvene dejavnosti
Zdravstvena skupnost bo zagotovila hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti. Spremembe v starostni strukturi in obolenjih prebivalstva terjajo obsežnejšo preventivno dejavnost za zgodnje odkrivanje in zaustavljanje poteka- degenerativnih obolenj s pomočjo dispanzerskih metod dela. Intenzivno bo potrebno razvijati higiensko-epidemiološko dejavnost, ki je bistvenega pomena za zdravje posameznika in prebivalstva.
Potrebno bo spremeniti sistem financirarja zdravstvenih organizacij z namenom, da ne bo edina podlaga za pridobivanje dohodka le količina opravljenih storitev, temveč predvsem kakovost, varčnost in racionalnost pri izvajanju planskih nalog.
7.	Na področju socialnega skrbstva bomo po načelu solidarnosti zagotavljali socialno varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih pogojev ne morejo zagotoviti s svojim delom.
8.	V kulturi bo treba razvijati množično in aktivno udejstvovanje delovnih ljudi in še zlasti bomo spodbujali ljubiteljsko dejavnost.
9.	Telesna kultura in rekreacija postajata vse bolj nepogrešljivi pri ohranjanju fizične kondicije in fizičnih sposobnosti, zato bo moral nadaljnji razvoj sloneti na aktivni udeležbi delovnih ljudi v raznovrstnih in prožnih, kolektivnih, družinskih in individualnih oblikah telesnokulturnega udejstvovanja.
10.	Skladnejši razvoj manj razvitih območij v občini
Nosilci planiranja bodo ustvarili splošne razmere in pogoje, ki bodo ob upoštevanju specifičnih posameznih območij omogočila aktiviranje razvojnih možnosti. Iz manj razvitih območij je prisotna migracija prebivalstva v lokalna občinska centra. Tudi število kmečkega prebivalstva se zmanjšuje. Zato bo imela pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju teh področij razvojno pospeševalna aktivnost in specializirana proizvodnja v družbenem kmetijstvu in kooperaciji, saj bo to predstavljalo zadržanje delovno sposobnega prebivalstva v kmetijstvu.
K hitrejšemu razvoju bo prispeval tudi razvoj drobnega gospodarstva ter storitvenih dejavnosti. Naravno okolje, daje velike možnosti za razvoj turističnih dejavnosti z vključitvijo te ponudbe v program nosilca razvoja domačega — tujega turizma DO Radenska.
11	j Smotrna raba prostora in zboljšanje človekovega okolja
V naslednjem planskem obdobju se mora v celoti uveljaviti načrtna raba in urejanje prostora in človekovega okolja. Ukrepi za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč se morajo nadaljevati in zaključiti z nadaljnjim izvajanjem melioracij, komasacij in urejanjem vodotokov. Z izgradnjo hidrocentral na Muri je potrebno usmeriti tudi v nadaljnje izboljšanje pogojev za večanje kmetijske proizvodnje. V tržno proizvodnjo moramo vključiti vse kmetijske površine, tudi tiste manjše, ki jih ni mogoče obdelovati s težko kmetijsko mehanizacijo.
Ob varovanju kmetijskih zemljišč moramo zagotoviti vsklajeno razporeditev dejavnosti v prostoru in namensko rabo površin, s čimer bomo omogočili zadostne površine za organizirana in strnjena naselja v skladu z zasnovo policentričnega razvoja občine. Industrija se bo lahko razvijala le v sedanjih industrijskih conah, v ostalih naseljih pa bomo omogočili razvoj drobnega gospodarstva.
Preprečiti moramo nastajanje novih žarišč onesnaževanja okolja in pospešiti aktivnosti za odpravo oziroma zmanjševanje kvarnega vpliva na okolje obstoječih urbanih naselij in proizvodnih obratov. V ta namen bomo pričeli z izgradnjo komunalnih čistilnih naprav.
Z ureditvenimi in vzdrževalnimi deli bomo varovali objekte in območja, ki so naravna in kulturna dediščina.
12.	Razvoj pogojev življenja in dela v funkciji večja družbene produktivnosti
Osebni in družbeni standard bo pogojen zmožnostmi, ki jih bo dajal
STRAN 10 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
r ustvarjeni dohodek. Zato je pomembno, da delavci v svojih dolgoročnih planih predvidijo take osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, ki bodo prispevali k večji zainteresiranosti delavcev za učinkovito vodenje in organizacijo dela, za smotrna vlaganja v razširitev materialne osnove dela, učinkovito izrabo delovnega časa, izboljšanje izobrazbene strukture in smotrno razporeditev delavcev glede na njihove sposobnosti in znanje. Zagotoviti je potrebno učinkovito zdravstveno varstvo delavcev, večjo odgovornost delavcev za delovno sposobnost in lastno zdravje, razvijati oblike družbene skrbi za otroke, starejše občane in duševno prizadete osebe.
Pri dolgoročnem planiranju moramo dati pomembno vlogo tudi razvoju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Razvijali in uveljavljali bomo združevanje interesov združenega dela in ostalih za izgradnjo stanovanj ter uveljavili stimulativnejši sistem namenskega varčevanja za stanovanjsko gradnjo v družbenem, zadružnem in individualnem sektorju. To bo omogočilo postopno odpravo stanovanjskega primanjkljaja.
Sproti bo potrebno ukrepati, da se ne bo poslabšala socialna varnost delovnih ljudi, hkrati pa upoštevati dejstvo, da je mogoče uresničevati socialno politiko le z večanjem dohodka na podlagi rasti produktivnosti
Globalni cilji dolgoročnega razvoja bodo doseženi, če bo rezultat družbenega proizvoda rezultat boljšega gospodarjenja s sredstvi in večje produktivnost. To dvoje mora pri nadaljnjem razvoju prevzeti odločilno vlogo.
Vsi nosilci planiranja bodo na osnovi smernic za pripravo dolgoročnega družbenega plana takoj pristopili k oblikovanju smernic za pripravo svojih dolgoročnih planov ter realizaciji nalog, ki izhajajo iz teh smernic in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Svoje razvojne možnosti in usmeritve so dolžni pripraviti predvsem nosilci družbenoekonomskega razvoja v občini:
—	DO Radenska za področje razvoja turizma in gostinstva, proizvodnje mineralne vode in brezalkoholnih pijač, proizvodnje polnilne opreme, predelave sadja in proizvodnja surovin za brezalkoholne pijače
—	DO Integral Avtoradgona na področje tovornega prometa in integralnega transporta, kovinsko predelovalne industrije in proizvodnje tovornih vozil
—	DO Gorenje Elrad za področje elektronike in telekomunikacije, profesionale in polprofesionalne elektronike in računalništva
—	DO Elkom Lina za področje proizvodnje glasbil
—	DO Element' za področje industrije gradbenih izdelkov, gradbeništva in komunalnih storitev
—	Kmetijske delovne organizacije za področje proizvodnje hrane in živilsko predelovalne industrije
—	DO Mura TOZD Moda za področje proizvodnje oblačil
—	OZ „14. oktober”, Obrtno združenje in Avtoradgona TOZD Avtotrgovina servisi za področje drobnega gospodarstva
—	DO Mercator Sloga za področje celovite preskrbe prebivalstva
—	DO Radenska in DO Gorenje Elrad v sodelovanju z DO Mura Mur.
Sobota za enoten razvoj AOP
— SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, krajevne skupnosti ter OZD izvajalci teh dejavnosti za področje zadovoljevanja splošnih družbenih potreb in gospodarske infrastrukture.
Strokovne službe, IS in delegatske skupščine bodo vsklajevale razvojne usmeritve na posameznih področjih in pripravila osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Gornja Radgona.
Štev.: 30-13/81-11
Datum: 25. 6. 1984
Predsednik
skupščine občine G. Radgona
KOLBL Jože
STRAN 11 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
Na podlagi 2. in 3. odstavka 3. člena, 3. odstavka 6. člena in 41. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 10. člena zakona O cestah (Ur. list SRS, št. 36/81) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona, je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 6. 1984 sprejela
ODLOK o komunalnih dejavnosti v občini G. Radgona
l.člen
S tem odlokom se določajo komunalne dejavnosti posebnega drubenega pomena za občino Gornja Radgona.
2. člen
Razen dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tretjega člena zakona o komunalnih dejavnostih, se kot komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena za občino Gornja Radgona določijo še:
— vzdrževanje, varstvo, gradnje in rekonstrukcije ulic, trgov in neuvrščenih cest s pripadajočimi napravami in opremo
— oskrba naselij s plinom
— urejanje in vzdrževanje javnih tržnic
— urejanje in vzdrževanje avtobusnih postajališč
— plakatiranje, izobešanje zastav in transparentov ter urejanje in vzdrževanje temu namenjenih objektov
— urejanje in oskrba javnih sanitarij.
3.	člen
Objekti in naprave, ki služjijo za opravljanje komunalnih dejavnosti se glede na rabo in vrsto določijo kot:
a)	Komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so:
— objekti in naprave za oskrbo s plinom
b)	Komunalni objekti in naprave za kolektivno rabo, ki so:
—	ulice, trgi in ceste v Gornji Radgoni in Radencih, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste z vsemi pripadajočimi objekti in napravami
—	nerazvrščene krajevne ceste s pripadajočimi objekti in napravami
—	objekti in naprave za izobešanje zastav, transparentov in plakatov
—	javne tržnice
—	javni sanitariji
—	avtobusne postaje Gornja Radgona in Radenci
4.	člen
Komunalne dejavnosti iz 2. člena tega odloka opravlja v mestu Gornja Radgona in Radencih pooblaščena komunalna organizacija združenega dela. V ostalih krajih občine Gornja Radgona pa krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti lahko prenesejo komunalne objekte in naprave v upravljanje pooblaščeni komunalni organizaciji skupaj s finančnimi sredstvi za delovanje (obratovanje).
5.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. objave, št. 19—206/79). 6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
številka: 352—5/83—10
Datum: 25. 6. 1984
Predsednik
skupščine občine Gor. Radgona
KOLBL Jože
175
Na podlagi 5. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS. št. 44/82) ter 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 6. 1984 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Gornja
Radgona
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini G. Radgona (Ur. objave, št. 9/83. 34/83, 2/84 in 4/84) se 9. člen dopolni z novim 2. odstavkom, ki se glasi:
Izjemoma se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
Uprava za družbene prihodke določi konkretnejša merila in pogoje za pavšalno obdavčitev, pri tem pa mora upoštevati dejstva, da naj bodo pavšalno obdavčeni le tisti zavezanci, ki razen pogojev iz prejšnjega odstavka, ne dosegajo širšega obsega poslovanja in za katere se ugotovi, da ugotavljanje doseženega dohodka ne bi bilo smotrno niti ekonomično.
2.	člen
Dopolni se 34. člen tako, da se doda novi 3. odstavek, ki se glasi:
Vrednost stavbe oz. prostora se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Ur. list SRS. št. 25/81).
Osnova za davek od stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 70 m2 stanovanjske površine. Ta olajšava ne velja za prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
3.	člen
Za 37. členom se doda novi 37. a člen, ki se glasi:
Zavezanec davka od premoženja je dolžan upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva in vrednosti stavbe mora zavezanec prijaviti v 15 dneh.
4.	člen
Spremeni in dopolni se 42. člen tako, da se dopolni z novim 2. odstotkom, ki se glasi:
V celoti se črta besedilo 3. odstavka 5. člena, dosedanji 4. odstavek postane 3. odstavek tega člena.
5.	člen
Spremeni se dosedanji 4. odstavek 42. člena tako, da se glasi: Spremeni se 10. člen tako, da se glasi:
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih in drugih proizvodov pianov ter obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom. so upravičeni do olajšave pri davku iz kmetijske dejavnosti.
Podlaga za davčno olajšavo je sklenjena pogodba o družbeno organizirani proizvodnji za tekoče poslovno leto s kmetijsko organizacijo m razmerje med oddanimi količinami kmetijskih proizvodov kmetijski organizaciji in tržno zmogljivostjo kmetije oz. obdelovalnega zemljišča.
Dosedanji 4i odstavek postane 5: odstavek 42. člena.
6.	člen
Doda se novi 6. odstavek 42. člena:
Za 10. členom se doda 10. a člen, ki se glasi:
Tržna zmogljivost kmetije oz. obdelovalnega zemljišča se določi tako, da se od produkcijske vrednosti kmetije oz. obdelovalnega zemljišča, ki je ekvivalent ugotovljenega katasterskega dohodka negozdnih površin izražen v točkah, odšteje 5200 točk kar predstavlja samooskrbo zavezanca in njegovih družinskih članov.
7.	člen
Doda se novi 7. odstavek 42. člena:
Za 10. a členom se doda 10. b člen, ki se glasi:
Doseženo razmerje med tržno zmogljivostjo kmetije oz. obdelovalnega zemljišča in oddanimi kmetijskimi proizvodi se ugotovi na osnovi dejansko oddanih količin pomnoženih s količniki tržne vrednosti posameznega proizvoda izraženo v komulativi in tržno zmogljivostjo ali izraženo v obrazcu:
t
Vsota točk oddanih količin
R = --------- x 0.7 x 100 (v %)
Tržna zmogljivost
Razmerje med oddanimi količinami in tržno zmogljivostjo se izraža v odstotku.
Količniki tržne vrednosti so naslednji:
1	kg žitaric
1	kg koruze
1	kg sladkorne pese
1	kg žive teže goveda
1	kg žive teže prašiča
1	I mleka
I kg grozdja
1 kg žive teže telet (do 120 kg)
1 kg vrtnin
1 kg sadja
za posamezne kmetijske proizvode
znaša	3.3 točke
znaša	2 točki
znaša	0,3 točke
znaša	16.3 točke
znaša	10,2 točke
znaša	2.7 točke
znaša	1.5 točke
znaša 27 točk znaša	0.4 točke
znaša	0,4 točke
8.	člen
Doda se novi 8. odstavek 42. člena:
Za 10. b členom se doda 10. c člen, ki se glasi:
Davčna olajšava se prizna zavezancu pri davku iz kmetijske dejavnosti in je stopnja olajšave enaka doseženemu razmerju iz 10. b člena, vendar v skupni višini največ do:
—	70 % odmerjenega davka tistim zavezancem, ki za tekoče poslovno leto sklenejo s kmetijsko organizacijo pogodbo o družbeno organizirani proizvodnji in izpolnjujejo vse obveze izhajajoče iz občinskih setvenih planov in drugih proizvodnih planov,
—	50 % odmerjenega davka tistim zavezancem, ki za tekoče poslovno leto sklenejo s kmetijsko organizacijo pogodbo o družbeno organizirani proizvodnji in delno sprejemajo obveze izhajajoče iz občinskih setvenih planov in drugih proizvodnih planov.
9.	člen
Doda se novi 9. odstavek 42. člena:
Za 10. c členom se doda 10. d člen, ki se glasi:
Kmetijska organizacija posreduje upravi za družbene prihodke potrebne podatke za izračun davčne olajšave za posameznega zavezanca najkasneje do 31. 1. tekočega leta za prejšnje leto.
10.	člen
Doda se novi 10. odstavek 42. člena:
Za 10. d členom se doda 10. e člen, ki se glasi:
Izračun točk priznanih za samooskrbo in izračun količnikov tržne vrednosti temelji na povprečnem katasterskem dohodku negozdnih površin občine Gor. Radgona na dan 1.1. 1984.
V primeru valorizacije katasterskega dohodka se ustrezno valorizira število odbitnih točk in količniki tržne vrednosti, zakar se pooblasti upravo za družbene prihodke.
11.	člen
Doda se novi 11. odstavek 42. člena:
Za 10. e členom se doda 10. f. člen, ki se glasi:
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti se prizna olajšava za vlaganje sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna pod pogojem, da višina vloženih sredstev znaša najmanj 50 % povprečnega letnega OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
12.	člen
Dosedanji 5. odstavek postane 12. odstavek 42. člena.
13.	člen
Dosedanji 43. člen se spremeni in se glasi:
Olajšave davka iz kmetijske dejavnosti po določilih od 10. do 10. f člena se priznajo že pri odmeri za leto 1984.
14.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Štev.: 42-1/83-05
Datum: 25. 6. 1984
Predsednik skupščine občine Gor. Radgona Jože Kolbl
176
Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. 1. SFRJ, št. 21 /82). 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. I. SRS. št. 35/82) ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave pomurskih občin št. 41/81), je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 6. 1984 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH V OBČINI GORNJA
RADGONA
1.	člen
V odloku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Gornja Radgona (Uradne objave št. 15/84) se 29. člen spremeni tako, da glasi:
Imetniki stanovanjske pravice na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča, ki znaša 3 % po osnovi letne skupne stanarine.
Uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča, ki znaša 2.55 % po osnovi letne skupne najemnine.
Prispevek za zaklonišča iz prejšnjega odstavka tega člena se plačuje • iz dohodka.
Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnim skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavbe.
Prispevek se plačuje sočasno z obračunavanjem stanarine.
2.	člen
V 31. členu se stopnja »0.06 %« nadomesti s stopnjo »0.051 %«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 852/28
Datum: 25. 6. 1984
Predsednik skupščine občine G. Radgona KOLBL Jože
177
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS. št. 1 /79 in 11 /81) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41 /81) je skupščina občine Gornja Radgona naseji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 6. 1984 sprejela
ODLOK
o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči
L člen
Uvede se melioracijski postopek v k. o. Selišči po projektu št. 1057/4/84. Melioracijsko območje je določeno z naslednjo mejo: Južno od vasi Selišči na tromeji parcel št. 742/1. 742/2 in 745 v smeri proti vzhodu, preseka pot pare. št. 814 po severovzhodni in severozahodni meji parcele št. 724 do parcele št. 682 se obme proti severu po zahodni meji parcel št. 682 preseka pot pare. št. 812, po zahodni meji pare. št. 492 in 477/1. po južni meji parcel št. 478/18, 478/2 še približno 25 m proti vzhodu, nato se obrne proti severu preseka parcelo št. 478/7, po vzhodni meji parcel št. 478/8,478/19,478/3 v podaljšku preseka parcelo št. 485/1 se obrne proti zahodu do parcele št. 478/4 po njeni vzhodni meji in v podaljšku preseka parcelo št. 478/6 in 478/5 po zahodnih mejah parcel št. 474/2. 474/1. 474/3, 474/4 proti severu v podaljšku preseka parcelo št. 467/1 in 462 po zahodni meji parcele št. 461 v podaljšku te meje preseka parcele št. 452, 331 in 807 po vzhodni meji parcele št. 332/1 v podaljšku preseka parcelo št. 330/2 nato se meja melioracije obrne proti vzhodu, po južni meji pare. št. 330/4 po vzhodnih mejah pare. št. 336 in 338 se obrne proti zahodu po južni meji parcel št. 305/1 po južni in
STRAN 12 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 13 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
zahodni meji parcele št. 305 /2. po zahodni meji parcele št. 278 in 276. po severni meji parcele št. 277 po zahodni in severni parceli št. 275 do poti pare. št. 807, jo preseka in se nadaljuje proti severu po vzhodni meji te poti do križišča s potjo pare. št. 811 po njeni južni meji v smeri proti vzhodu 200 m tu se obrne proti severu, preseka pot par. št. 811 in pare, št. 100/2 po vzhodni meji parcel št. 105. 101/2. 100/1,97/2,90/2,91/1, se obrne proti vzhodu po severni meji parcel, št. 91/2 do pare. št. 124/1 po njeni zahodni in severni meji, po zahodni meji parcel št. 120 in 119 v podaljšku preseka pare. št. 126. po zahodnih mejah parcel št. 133. 139, 131/2, 131/1. 145. 147, 162. 161. 160. 45/1 se obrne proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 45/1, 166, 181, 183. 184, se obrne proti jugu, po vzhodni meji pare. št. 184. po zahodni meji poti pare. št. 810 do pare. št. 202. po njeni severni meji, po severni in zahodni meji parcele št. 203, po severni in vzhodni meji parcele št. 206, po vzhodni meji parcele št. 118. po severni in vzhodni meji parcel št. 210.213/3. se obrne proti zahodu po južni meji parcele št. 212 po vzhodni meji pare. št. 111 in 109/1. v podaljšku preseka pot pare. št. 811. po vzhodni meji pare. št. 259, 260. 241.. 538, 528. 529, 533, 522/2. 522/1, 518. 494/2. 499/1. 499/3, 477/3. 477/1 po severni meji parcele št. 482, proti severu po zahodni in severni meji parcele št. 495 v podaljšku preseka pot pare. št. 812 se obrne proti severu do križišča s potjo pare. št. 813 po njeni južni meji do parcele št. 568 se obrne proti jugu po zahodni meji parcele št. 568, 653/1 in 651/4. dalje se obrne proti severu po zahodni meji pare. št. 577/1, se obrne proti vzhodu, po severnih mejah parcel št. 577/1 in 581/2, se obrne proti jugu po vzhodni meji parcele št. 581/2 v podaljšku preseka pot pare. št. 815. po severni in vzhodni meji pare. št. 619/2 in 621/2 do katasterske meje k. o. Berkovci. tu se meja melioracije obme proti zahodu in poteka po kat. meji z k. o. Berkovci in k. o. Bolehnečici in k. o. Stanetinci do parcele št. 415/2 po njeni severni meji po zahodni meji pare. št. 416, 417, obkroži par. št. 413 po severni meji pare. št. 419 in 420 v podaljšku'preseka pare, št. 819 se obrne proti severu po njeni vzhodni meji do parcele št. 392/3 po njeni južni meji, po severni meji par. št. 411, 391, 326, se obme proti jugu preseka parcelo št. 326, po vzhodni meji pare. št. 459/1 v podaljšku približno 70 m, preseka parcelo št. 446/3, se obrne proti vzhodu do poti pare. št. 814 po poti gre proti jugu do pare. št..443 po njeni južni meji se obrne proti jugu po vzhodni meji pare. št. 443 po njenijužni meji se obrne proti jugu po vzhodni meji pare. št. 451 po vzhodni meji pare. št. 442/1. 430 in 427 tu se obme proti zahodu, približno 80 m nakar se obrne proti jugu in preseka pot pare. št. 817 in po zahodni in južni proti jugu in preseka pot pare. št. 817 in po zahodni in južni meji pare. št. 806. po jugovzhodni meji pare. št. 796, približno 75 m, se obrne proti vzhodu in preseka pot pare. št. 816. dalje poteka po severni in zahodni meji par. št. 742/1 do tromeje pare. št. 742/1.'745 in 742/2. kjer smo zapisom pričeli.
V melioracijsko območje spada še zemljišče na severovzhodu kat. občine, ki obsega naslednje zemljišče: par. št. 55. 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/4. 56/5. 57/1. 57/2. 57/3. 58/1. 58/2. 58/3. 59/1. 59/2. 60/1. 60/2. 60/3. 61. 62/1. 62/2. 63/1. 63/2. 72, 73. 74. 75. 76/1. 76/2 in 56.
2.	člen
Investitor del iz 1.'člena tega odloka je Melioracijska skupnost Selišči. ki ima sedež pri KZ Radgona. TZO Videm—Ivanjci in ima zagotovljena finančna sredsteva pri HKS KZ Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na melioriranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževana dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih, — čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke. — čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
Po končnih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založeno gnojenje in apnenje.
5.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo zemljišče izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
6.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31. 3. 1985.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 462-1/84-10
■ G. Radgona, dne 25. 6. 1984
Predesednik skupščine občine Gor. Radgona Jože Kolbl
178
Na podlagi 35. člena Zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS št. 21/1977) in 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 5/74) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1984 sprejela
ODLOK
O TRŽNEM REDU NA TRŽNICI V M. SOBOTI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Tržni red ureja organizacijo in promet s kmetijskimi pridelki in drugimi proizvodi na drobno na tržnici v M. Soboti, predvsem njeno lokacijo, pravice in obveznosti upravljalca, poslovni čas, tržne površine in prodajna mesta, prodaja blaga, nadzor nad kakovostjo in prodajo blaga, skladiščenja blaga, vzdrževanje reda in snage ter stQjnine in druge posebne storitve.
2.	člen
Določila tržnega reda veljajo tudi za sejme blaga široke potrošnje.
3.	člen
Promet s pridelki in izdelki je na tržnici prost. Opravlja se le po določilih tržnega reda.
II.	LOKACIJA TRŽNICE
4.	člen
Tržnicaje na prostoru, južno od zgradbe PTT in Ljubljanske banke.
Sejem je med Titovo. Zvezno in Kocljevo ulico na prostorih, kijih no vrstah blaga določi upravljalec tržnice. Lokacija tržnice in razporeditev sejemskega prostora je določena na grafični podlagi, kije sestavni del tega tržnega reda.
5.	člen
Za prodajo kmetijskih pridelkov za ozimnico ali za posebne primere. lahko upravljalec tržnice organizira prodajna mesta in prodajo tudi zunaj tržnih površin.
Taka prodajna mesta mora upravljalec prijaviti pristojnemu organu. Za njih se smiselno uporabljajo določila tega tržnega reda.
III.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA
6.	člen
Upravljalec tržnice v M. Soboti je DO Sobota. TOZD Komunala v M. Soboti.
7.	člen
Upravljalec tržnice je upravičen in dolžan:
—	skrbeti, daje ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z veljavnimi predpisi
—	skrbeti za red. snago, odstranjevanje snega in odpadkov ter za zunanji videz tržnice in objektov
—	skrbeti za tak obseg tržnice, ki bo zadovoljeval potrebe mesta in okolice
—	skrbeti za zadosten obseg opreme na tržnici in za njeno vzdrževanje
—	sklepati pogodbe s koristniki tržnih površin in tržne opreme
—	zaračunavati in pobirati pristojbine za uporabo tržnih površin ter tržne opreme in za druge usluge, ki so vezane na tržno poslovanje
—	skupno z drugimi organi skrbeti za javni red in mir ter za dobre odnose med uporabniki tržnice
—	sodelovati s kmetijskimi proizvajalci, organizacijami združenega dela in zasebniki, zaradi čimboljše založenosti tržnice, njene organiziranosti in poslovanja
—	skrbeti za kvaliteto blaga in izločati iz prodaje tisto blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena
—	organizirati in oblikovati sejme tako, da bodo usklajeni s potrebami porabnikov, ožje in širše okolice ter tradicijo in zahtevami sodobnega razvoja gospodarsko-turističnih potreb mesta
—	spremljati založenost, promet in cene na tržnici in obveščati o tem pristojne organe; po potrebi obveščati uporabnike in kupce o gibanju cen na drugih, večjih tržnicah v Sloveniji
8.	člen .
Upravljalec mora določiti odgovornega vodjo tržnice in potrebno število nadzornikov. Vodja tržnice skrbi za izvajanje tržnega reda, drugih predpisov, ki zadevajo poslovanje tržnice in druge naloge, ki so vezane na organizacijo in obratovanje tržnice.
Nadzorniki opravljajo naloge po odloku o službi komunalnega nadzora, predvsem pa
—	opravljajo nadzor nad kakovostjo blaga, merilnimi napravami in cenami
—	izločajo blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena
—	skrbijo za red in čistočo na tržnih površinah, objektih in opremi
—	razporejajo in odrejajo prodajna mesta občasnim prodajalcem in 'prodajalcem na sejmih
—	zaračunavajo in pobirajo tržno pristojbino
—	opravljajo druga opravila, ki mu jih določi upravljalec tržnice
IV. OBRATOVALNI ČAS
9. člen
Tržnica obratuje:
Ob delavnikih:
—	v poletnem času od 6. do 16. ure
—	v zimskem času od 7. do 15. ure
Ob nedeljah in praznikih:
—	od 7. do 11. ure
Sejemski dnevi so vsak prvi ponedeljek v mesecu, 15. oktobra in 6. decembra.
Če je na dan prvega ponedeljka v mesecu državni praznik, je sejem naslednji ponedeljek. Ce pade 15. oktobčr oz. 6. december na nedeljo, je sejem naslednji dan.
10.	člen
Upravljalec tržnice lahko v posebnih primerih (hitro pokvarljivo blago, izjemna predaja in pd.) dovoli prodajo tudi izven obratovalnega časa tržnice.
11.	člen
Dovoz in odvoz blaga na tržnico in na sejem mora biti opravljen v času in na način, ki ne moti uporabnike in kupce.
V. PRODAJNA MESTA IN PRODAJALCI
12.	člen
Prodajna mesta so:
—	zaprti prostori — kioski
—	stojnice z nadstrešnikom za prodajo kmetijskih pridelkov
—	stojnice z nadstreškom za prodajo obrtnih izdelkov
—	prodajne mize
Upravljalec tržnice določi, v soglasju s pristojnim organom za urbanizem, tip kioska, stojnice in prodajne mize ter odredi njihovo mesto. Prodata s tal ni dovoljena.
Izjemoma se smejo s tal prodajati le tisti izdelki, katerih prodaja je na ta način običajna (lončarski, kolarski, čevljarski, sodarski, rože, novoletne jelke, suha roba in drugi podobni predmeti) ter pridelki za ozimnico, ki so v vrečah ali zabojih.
V	izjemnih primerih sme upravljalec tržnice dovoliti prodajo tudi na dopolnilnih prodajnih mizah ali prodajo izvozil, ki jim za ta namen določi prostor.
Na sejmu se prodajo blago na začasno postavljenih, pokritih ali nepokritih prodajnih mizah ali montažnih stojnicah. Upravljalec razporedi stalna in začasna prodajna mesta na tržnici in na sejmu tako, da so razvrščena po dejavnostih in stroki.
13.	člen
Prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov na tržnici ni dovoljena.
Upravljalec določi posebno stojnico z nadstreškom, na kateri je dovoljena le prodaja mlečnih izdelkov. Stojnica mora biti pobarvana z belo barvo.
14.	člen
Za prodajno mesto, za katerega se zaračunava stojnina in najemnina. se šteje dejansko uporabljena prodajna in manipulativna površina.
15.	člen
Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Med stalne se uvrščajo tisti prodajalci, ki prodajajo pridelke ali obrtne izdelke vse leto, ali vsako leto v sezoni vsaj tri mesece. Drugi so občasni prodajalci.
Prodajna mesta dodeli prodajalcem odgovorna oseba upravljalca. in sicer:
—	stalnim prodajalcem, za določeno obdobje, s pisno pogodbo, , sklenjeno v začetku leta ali pred sezonsko prodajo
—	občasnim prodajalcem, dnevno, z ustno pogodbo, za katero se šteje, da je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen prostor
Prodajna mesta na sejmu se dodeljujejo le za en dan.
Prodajalec se s sklenitvijo ustne pogodbe zaveže, da se bo ravnal po tržnem redu.
16.	člen
Zaprte prostore — kioske, ali prostor za postavitev kioskov, oddaja upravljalec v najem po natečaju. Po natečaju lahko oddaja tudi druga prodajna mesta, če povpraševanje presega prostorske možnosti.
17.	člen
Občasni prodajalci lahko rezervirajo prodajno mesto za določen čas prodaje ali za sejem, če plačajo pristojbino v naprej.
Rezervacija mesta se obeleži na viden način z znakom, ki ga zagotovi upravljalec.
18.	člen
Če stalni prodajalec, ali začasni prodajalec z rezervacijo ne zasede prodajnega mesta eno uro po pričetku obratovalnega časa, lahko upravljalec na to prodajno mesto razporedi drugega prodajalca za tisti dan.
Plačani znesek najemnine ali rezervacije za tisti dan ostane upravljalcu.
*
19.	člen
Prodajalec — najemnik prostora ne sme najeto mesto oddati dru
gemu v uporabo ali v podnajem in brez soglasja upravljalca ne more menjati, prodajnega mesta.
20.	člen
Prodajna mesta stalnih prodajalcev, ali prodajalcev, ki so rezervirali prodajno mesto za več dni, morajo biti vidno označena s prodajalčevim polnim imenom in naslovom.
Prodajna mesta organizacij in samostojnih obrtnikov morajo biti označena z njihovo firmo oziroma imenom in sedežem.
Način označbe določi upravljalec v dogovoru s prodajalci.
21.	člen
Stalnemu prodajalcu, ki brez priglasitve ne prodaja na najetem prodajnem mestu dva tedna ah ne plačuje pogodbene obveznosti, lahko upravljalec tržnice brez odpovedi razveljavi pogodbo in jo sklene z drugimi prodajalci.
Upravljalec lahko odpove pogodbo, če prodajalec ne izpolnjuje njenih obveznosti in določil tržnega reda.
22.	člen
Inventar (kioski, stojnice, tehtnice ipd.), ki se uporablja na tržnici, je praviloma last upravljalca.
Če upravljalec dovoli prodajalcu uporabo svojega inventarja, mu za ta del inventarja ne zaračunava pristojbine.
VI. PRODAJA BLAGA
23.	člen
Prodajni pogoji za prodajo kmetijskih pridelkov in drugih proizvodov na tržnici in na sejmu so enaki za vse prodajalce.
24.	člen
Na tržnici lahko prodajajo:
L Kmetijske organizacije — svoje pridelke in pridelke kmetov — članov zadruge ali kooperantov.
2.	Trgovske organizacije — kmetijske pridelke in ostale prehrambene proizvode v okviru registriranega predmeta poslovanja.
3.	Zasebni kmetijski proizvajalci — lastne pridelke osebno ali s svojimi družinskimi člani.
4.	Nabiralci — gozdne sadeže, gobe, cvetje, zdravilna zelišča, ki so jih nabrali osebno ali njihovi družinski člani.
5.	Samostojni obrtniki — lastne izdelke, osebno ali njihovi družinski člani oziroma delavci, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju.
6.	Zasebniki — lastne izdelke domače obrti, osebno ali njihovi družinski člani.
25.	člen
Prodajalci na tržnici morajo biti zdravi, čisti in morajo nositi predpisano ali primerno delovno obleko.
Stalni prodajalci živil morajo izpolnjevati tudi predpisane zdravstvene pogoje.
Zasebni prodajalci smejo prodajati le. če so dopolnili 15 let starosti.
26.	člen
Od živih živali se smejo na tržnici prodajati le perutnina, kunci, ptice in druge male živali v posebnih kletkah ali košarah in na ločenem prodajnem prostoru, ki ga določi upravljalec. Na prostoru mora biti zagotovljena voda.
27.	člen
Prodaja drevesnih sadik, novoletnih jelk, perutnine, kuncev, ptic ali drugih malih živali, je dovoljena le na podlagi potrdila kmetijske, gozdarske in veterinarske službe.
28.	člen
Od gob se smejo na tržnici prodajati le tiste vrste, kijih v posebnem seznamu določi upravljalec tržnice.
29.	člen
Mlečni izdelki domače proizvodnje se smejo prodajati le ustekleničeno ali oredoakirano v polietilenskih vrečkah ali plastificiranem papirju, in ob pogoju, da ima proizvajalec dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo.
Kislo zelje in kisla repa se sme prodajati le predpakirana v polietilenskih vrečkah.
Domače bučno olje se sme prodajati samo ustekleničeno.
30.	člen
Zasebni kmetijski oroizvaialci in izdelovalci domače obrti morajo za prodajo blaga imeti dokazila o lastni proizvodnji, prodajalci organizacij in samostojni obrtniki pa ustrezno listino o registraciji oziroma obrtnem dovoljenju. Na zahtevo pristojnih organov so dolžni ta dokazila predložiti na vpogled.
31.	člen
Na prodajnih mestih se mora blago praviloma sortirati po vrsti, sortah in kakovosti.
Razstavljeno blago mora odražati poprečno kakovost blaga v prodaji.
STRAN 14 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 15 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
32.	člen
Prodajna mesta morajo biti pred pričetkom prodaje popolnoma čista, površine, na katerih se prodajajo kmetijski pridelki in živila posebej obdelana ali pokrita z folijo oziroma voščenim platnom.
Za odpadke, ki nastajajo ob prodaji, morajo biti ob prodajnih mestih posebne posode (zaboji).
33.	člen
Razstavljeno blago za prodajo mora biti vidno označeno s prodajno ceno za posamezno vrsto in kgkovost.
Organizacije združenega dela in zasebni prodajalci izdelkov obrti morajo na prodajnih mestih izobesiti tudi cenike.
Upravljalec lahko določi enotno obliko označb za ceno in za cenike. •
34.	člen
Prodajalci organizacij združenega dela morajo imeti za prodajo na tržnici, za vsako dospelo količino blaga, dobavnico z navedbo dovoljene maloprodajne cene.
Prodajalci, ki prodajajo blago, za katero je predpisan nadzor cen. morajo imeti za svoje izdelke cenik, kije potrjen od pristojnega organa.
35.	člen
Zvišanje cen med tržnim dnevom ali na sejmu je prepovedano.
Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izstaviti račun in izmeriti prodano blago z merili, ki so last upravljalca.
Prodajalec je dolžan kupcu zaviti blago na običajen način.
Prodajalec ne more odkloniti prodaje blaga, ki je v skladu s tem tržnim redom prinešeno na prodajno mesto.
36.	člen
Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah z merili, ki so predpisana ali običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem, morajo biti pregledana in žigosana ter postavljena tako, da imajo kupci vpogled v merjenje blaga.
37.	člen
Na tržnici se sme prodajati blago, ki ustreza predpisom o kakovosti blaga. Živila morajo biti higiensko neoporečna.
38.	člen
Na tržnici ni dovoljeno prodajati:
L alkoholne pijače in jedila, razen osebe in organizacije, ki jim je to glavna ali stranska dejavnost
2.	neustekleničenoalinepakirano mleko, mlečne izdelke, kislo zelje, kislo repo. olje, testenine in druge predelane kmetijske pridelke, razen sušenega sadja ter ajdove in prosene kaše
3.	nalomljena in umazana jajca
4.	zelenjava, ki ni sveža in očiščena ali je preveč mokra, namrznjena, nagnita, neprijetnega vonja, ovela ali sicer neprimerna za prehrano
5.	sadje, ki ni zrelo, ni sveže, umazano, nagnito, obtolčeno ali napadeno od bolezni in škodljivcev ali mu od zadnjega škropljenja ni pretekla karenčna doba
6.	gobe, ki so pogojno užitne, črvive, nagnite ali take vrste, ki niso vpisane v seznam upravljalca tržnice
7.	sveže meso in izdelke živalskega izvora, razen mlečnih izdelkov, medu in jajc
8.	živali, razen perutnine, kuncev in ptic
9.	drevesca, cvetice, ki so z zakonom zaščitene.
Vili. SKLADIŠČENJE BLAGA
'	39. člen
Skladiščenje blaga na tržnih površinah ni dovoljeno. Po končanem obratovalnem času so dolžni prodajalci neprodano blago odstraniti.
Če je neprodano blago namenjeno prodaji naslednjega dne ali zadržuje prodajalec večje količine blaga od enodnevne prodaje, ga je dolžan skladiščiti v javnem ali zasebnih skladiščih.
Najemodajalec zasebnega skladišča, v katerem se hranijo kmetijski pridelki in druga živila, mora imeti dovoljenje pristojnih inšpekcijskih organov.
40.	člen
Izjemoma sme upravljalec tržnice dovoliti skladiščenje manjše količine hitropokvarljivega blaga tudi na prodajnih mestih, če so v primerni embalaži. Za tako skladiščeno blagoje odgovoren lastnik blaga sam.
IX. VZDRŽEVANJE REDA IN SNAGE
41.	člen
Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih mestih in tržnih površinah, se ravnati po tržnem redu in navodilih pristojnih delavcev upravljalca in drugih pristojnih organov.
42.	člen
Po poteku obratovalnega časa, ali koje blago prodano, so prodajalci dolžni zapustiti tržni prostor in s prodajnega mesta odstraniti vso embalažo, in odpadke. Drobne odpadke morajo odlagati v priročno posodo.
od tu pa v javni smetnjak (kontejner). Večje odpadke in embalažo so dolžni sami odpeljati iz tržnice, ali na svoje stroške naročiti odvoz pri upravljalen.
Če prodajalec ne odstrani odpadkov po prejšnjem odstavku, stori to na njegove stroške upravljalec tržnice.
43.	člen
Kadar na tržnici krši javni red in mir in ta tržni red. mu upravljalec takoj odpove prodajno mesto in prisotnost na tržnici. Če je kršilec stalni prodajalec, mu odpoved poda pismeno. Pritožbo zoper odpoved rešuje pristojni samoupravni organ upravljalca.
Prodajalca ali drugo osebo, ki ji je prepovedana prisotnost na tržnici, pa se sama ne odstrani, odstranijo pristojni organi. Prodajalcem se v takem primeru v naprej plačane pristojbine ne vračajo.
44.	člen
Upravljalec tržnice mora izvrševati sanitarno-higienske predpise v skladu s predpisi in zato predvsem:
l.	stalno vzdrževati tržne površine v čistem stanju
2.	redno vzdrževati prodajna mesta in opremo s katero upravlja
3.	skrbeti za tekočo vodo na tržnici in za higieno v javnih sanitarijah
4.	dnevno, po izteku obratovnega časa, počistiti stojnice in prodajne mize ter jih po potrebi razkužiti
5.	talne površine po potrebi oprati s curkom vode in na zahtevo inšpekcijskih organov razkužiti
6.	skrbeti, da tla na tržnici ne bodo ob poledici spolzka
7.	skrbeti za zatiranje gledalcev in insektov
8.	.skrbeti za dobro osvetljenost tržnice
45.	člen
Na tržnici je prepovedano:
L prekupčevati z blagom
2.	prati blago, kije namenjeno za prodajo
3.	uporabljati neprimeren papir za zavijanje živil
’ 4. kupcem otipavati in prebirati živila
5.	pljuvati po tleh
6.	voziti se s kolesi in mopedi
7.	parkirati motorna vozila in prikolice, ali shranjevati ročne vozičke. dvokolesa in druga vozila
8.	uporabljati nežigosana merila in uteži
9.	onesnaževati in poškodovati inventar, ki je v upravljanju upravljalca
10.	samovoljno zavzemati prodajne in rezervirane prostore
11.	kričanje in medsebojno prepiranje
12.	samovoljno in izven določenih mest postavljati prodajne mize, šotore (štande). razne panoje, reklamna pomagala in podobno
13.	odmetavati odpadke
14.	zalagati poti, prehode, ali ravnati tako, daje oviran prehod
15.	zviševati cene, ki so bile določene pred pričetkom prodaje
16.	poležavati ali posedati na prodajnih mestih v obratovalnem času in izven njega
17.	storiti kakršnakoli dejanja s katerim? se ruši javni red in mir. čistoča, žali in ovira kupce in organe upravljalca
18.	odklanjati plačilo stojnine in posebnih storitev
X. STOJNINE IN DRUGE STORITVE
46.	člen
Upravljalec tržnice zaračunava prodajalcem tržne pristojbine za uporabo prostora in druge storitve po ceniku, ki ga določi njegov samoupravni organ.
Tržne pristojbine so:
— stojnine za stalna ali občasna prodajna mesta
— najemnina za uporabo zaprtih prodajnih prostorov kioskov
— najemnine za prostor, na katerem prodajalci postavijo svoja prodajna mesta
— odškodnina za izposojeni inventar
— odškodnina za uporabo vode, elektrike in podobno
— rezervacija prodajnih mest
— prevozi, odvozi in druge komunalne storitve
— odškodnina za uporabo javnega skladišča v upravljanju upravljalca
47.	člen
Upravljalec lahko prodajna mesta kategorizira glede na tržne ali druge prednosti. Tržne pristojbine so lahko odvisne od kategorije.
48.	člen
Stalni prodajalci plačujejo svoje obveznosti v skladu z določili pogodbe, občasni pa sproti pooblaščeni osebi upravljalca tržnice.
Prodajalec je dolžan potrdilo o vplačani pristojbini za prodajno mesto imeti do odhoda s prodajnega mesta in ga pokazati na zahtevo upravljalčevega pooblaščenega organa.
Prodajalec, ki ne more dokazati, daje plačal pristojbino, jo mora plačati ponovno.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
49.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki krši tržni red tržnice s tem, da:
1.	prodaja blago izven tržnice (5. člen)
2.	ne označi prodajnega mesta (20. člen)
3.	ne označi prodajne cene (32. člen)
4.	zviša ceno med tržnim dnevom (34. člen)
5.	prodaja blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena (36. člen)
6.	ne izvršuje sanitarno higienskih predpisov (43. člen)
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek od 1. do 5. točke tega člena in po 29. členu.
50.	člen
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, ki krši tržni red. ker:
1.	prodaja blago izven obratovalnega časa (9. in 10. člen)
2.	prodaja blago s tal (12. člen)
3.	oddaia prodajno mesto (19. člen)
4.	prodaja neembalirane izdelke (28. člen)
5.	ravna v nasprotju z določili 30.. 3 L, 32.. 33.. 36.. 37,. 38.. 41. in 44. člena tržnega reda.
XII KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Za izvajanje tržnega reda na tržnici in sejmu je odgovoren uprav-Ijalec s svojimi delavci.
52.	člen
Upravljalecje v roku enega leta od uveljavitve tržnega reda dolžan izdelati investicijski program za gradnjo javnega skladišča (37. člen).
53.	člen
Tržni red mora upravljalec izobesiti na vidnem mestu tržnice in z njegovimi določili posebej seznaniti stalne prodajalce.
54.	člen
Ta tržni red začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
55.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha za tržnico v M. Soboti veljati odlok o prometu blaga na sejmih in tržnicah ter o tržnem redu v občini M. Sobota (Uradne objave št. 8/1975).
Številka: 330-1/84-5
Datum: 28. 6. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat
179
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter na podlagi 31. in 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin; št. 12/80). je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. junija 1984 sprejela
* ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986 — 1990.
l.člen
Družbeni plan občine Murska Sobota se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990.
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana občine in lastnih plansk.h dokumentov izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v republiki in občini ter dolgoročnih planov SR Slovenije in občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota pripravi in do konca oktobra 1984. leta predloži skupščini občine Predlog smernic za pripravo družbenega plana občine. V septembru 1985. leta predloži skupščini občine osnutek, do konca decembra 1985. leta pa predlog družbenega plana občine.
3.	člen
Do konca maja 1985. leta bo Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota predložil podpisnikom osnutek, do konca junija 1985. leta pa pred los dogovora o ten .' v družbenega plana občine M urska Sobota za obdobje 1986 — 1990.
4.	člen
Izvršni svet skupščine občine določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine v katerem določi tudi konkretne naloge in roke za izvedbo posameznih nalog po fazah oblikovanja, usklajevanja in sprejemanja planskih aktov.
5.	člen
Vse samoupravne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in,krajevne skupnosti v občini sprejmejo svoje sklepe in programe dela o pripravi in sprejetju svojih srednjeročnih planov s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko usklajeno s programom dela na pripravi družbenega plana občine.
6.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju družbenega plana občine je Izvršni svet Skupščine občine.
7.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine bodo v proračunu občine zagotovljena potrebna sredstva. Za namensko porabo teh sredstev je odgovoren izvršni svet občine.
8.	členx
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
9.	člen
Delo >ripravi družbenega plana občine Murska Sobota se prične takoj.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 30—1/84—3
V M. Soboti, dne 28. junija 1984
Predsednik skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT
180
Na osnovi 8. člena Zakona o,imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80). Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 11/80) ter 160. in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1984 sprejela
odlok
o spremembi območja naselja Černelavci in Veščica
l.člen
S tem odlokom se spremeni območje naselij Černelavci in Veščica tako, da se del naselja Černelavci ob cesti M. Sobota—Gederovci priključi k širšemu območju naselja Veščica. del naselja Veščica ob cesti Černelavci—Polana pa se priključi k širšemu območju naselja Černelavci.
,	2. člen
Statistični okoliš št. 578170. ki ga meja novega širšega območja naselja Veščica deli na dva dela, se ukine in se določita nova statistična okoliša št. 578171 in 578172. Statistični okoliš št. 579450, ki ga meja novega širšega območja naselja Černelavci deli na dva dela, se ukine in se določita nova statistična okoliša št. 579451 in 579452.
3.	člen
Širše območje naselja Černelavci obsega statistične okoliše št. 578160. 578171. in 579452.
Širše območje naselja Veščica obsega statistična okoliša št. 579451 in 578172.
-	4. člen
Geodetska uprava občine M. Sobota bo izvedla vse spremembe v svojih evidencah v roku dveh mesecev. Sekretariat za'notranje zadeve občine M.Sobota pa bo uskladil svoje evidence in dokumente občanov v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen
Na območju statističnega okoliša št. 579452. ki je priključen k širšemu območju naselja Černelavci. se uvede ulični sistem. Na območju statističnega okoliša št. 578172. ki je priključen k širšemu območju naselja Veščica. se izvrši preoštevilčba hiš.
STRAN 16 VESTNIK, 12. JULIJA 1984
6.	člen
Vse stroške, ki nastanejo zaradi uveljavitve tega odloka, nosi proračun občine.
7.	člen
Novo stanje je vrisano v izseku iz osnovnega grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk, ki je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po .objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-3/84-5
M. Sobota, dne 28.-6. 1984
Predsednik skupščine občine M. Sobota: Horvat Martin. L r.
181
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur: list SRS št. 5/80), Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 11 /80) ter 160. in 170. člena statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju ulic za območje naselja Černelavci
l.člen
Za območje naselja Černelavci se uvede ulični sistem ter odločijo območja posameznih ulic in njihova imena kot je razvidno v 3. členu tega . odloka in grafični prilogi.
2.	člen
Območje posamezne ulice obsega zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami.
3.	člen
S tem odlokom se določijo za območje naselja Černelavci za posamezne ulice naslednja imena in območja:
1.	Avnojska ulica: obsega območje ceste od Zadružne ulice proti jugovzhodu do Gederovske ulice
2.	Črtomirova ulica: obsega območje ceste od Liškove ulice proti severu (slepa ulica), vzhodno od Dalmatinove ulice
3.	Dalmatinova ulica: obsega območje ceste od Liškove ulice proti severu (slepa ulica), zahodno od Črtomirove ulice
4.	Gajeva ulica: obsega območje ceste od Gederovske ulice proti jugu do Pušče
5.	Gederovska ulica: obsega območje ceste od ulice Štefana Kovača mesta Murska Sobota proti zahodu do območja naselja Veščica
6.	Goriška ulica: obsega območje, ceste od Gederovske ulice proti severu do potoka Ledava
7.	Jurčičeva ulica: obsega območje ceste od Goričke ulice proti severu do Ledavske ulice
8.	Ledavska ulica: obsega območje ceste od Goriške ulice proti vzhodu (slepa ulica)
9.	Liškova ulica: obsega območje ceste južno pd Avnojske, Črtomirove in Dalmatinove ulice, zahodno od Pionirske ulice in se konča kot slepa ulica
10.	Pionirska ulica: obsega območje ceste od Liškove ulice proti severovzhodu (slepa ulica)-
11.	Pušča: obsega območje cest zaselka Romov, ki leži južno od Gajeve ulice
12.	Slovenska ulica: obsega območje ceste od Avnojske ulice proti jugovzhodu do Liškove ulice
13.	Tavčarjeva ulica: obsega območje ceste od Zadružne ulice proti severu do Ledavske ulice
14.	Travniška ulica: obsega območje ceste od Zadružne ulice proti severovzhodu do Ledavske ulice
15.	Zadružna ulica: obsega območje ceste od Goriške ulice proti severovzhodu do Ledavske ulice
4.	člen
Ulični sistem je vrisan v izseku iz osnovnega grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-2/84-5
M. Sobota, dne 28. 6. 1084
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat, 1. r.
182
Na osnovi določil 2. odstavka 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82), 63. člena zakona o starostnem zavarovartju kmetov (Uradni list SRS. št. 30/79) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. *■ 1984 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1984 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1983,
L člen
Potrjuje se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Murska Šobota za leto 1983 in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1983.
2.	člen
i
te poti do križišča s potjo pare. št. 811 po njeni južni meji v smeri proti vzhodu 200 m tu se obme oroti severu, preseka pot pare. št. 811 in pare, št. 100/2 po vzhodni meji parcel št. 105, 101/2, 100/1,97/2, 90/2, 91/1 se obme proti vzhodu po severni meji pare. št. 91 /2 do pare. št. 124/1, po njeni zahodni in severni meji, po zahodni meji parcel št. 120 in 119 v podaljšku preseka pare. št. 126, po zahodnih mejah parcel št. 133, 139, 131/2. 131/1. 145. 147, 162, 161, 160, 45/1 se obme proti vzhodu po severni mejah pare. št. 45/1. 166. 181, 183, 184, se obme proti jugu, po vzhodni meji pare. št. 184. po zahodni meii poti pare. št. 810 do pare. št. 202. po njeni severni meji, po severni in zahodni meji parcele št. 203, po severni m vzhodni meji pare. št. 206, po vzhodni meji parcele št. 118, po severni in vzhodni meji pare. št. 210, 213/3, se obrne proti zahodu po južni meji parcele št; 212 po vzhodni meji pare. št. 111 in 109/1 v podaljšku preseka pot št. 811. po vzhodni meji pare. št. 259,260,241,538, 528. 529. 533. 522/2. 522/1. 518. 494/2. 499/1, 499/3, 477/3. 477/1 po severni meji parcele št. 482; proti severu po zahodni in severni meji parcele št. 495 v podaljšku preseka pot pare. št. 812 se obme proti severu do križišča s potjo pare. št. 813 po njeni južni meji do parcele št. 568 se obrne proti jugu po zahodni meji parcele št. 568,653/1 in 651/4, dalje se obrne proti severu po zahodni meji pare. št. 577 /1, se obme proti vzhodu, po severnih mejah parcel št. 577/1 in 581/2, se obme proti jugu po vzhodni meji parcele št. 581/2 v podaljšku preseka pot pare. št. 815, po severni in vzhodni meji pare. št. 619/2 in 621/2 do katasterske meje k. o. Berkovci. tu se meja komasacije obme proti zahodu in poteka po kat. meji z k. o. Berkovci in k. o. Bolehnečici in k. o. Stanetinci do parcele št. 415/2 po njeni severni meji po zahodni meji pare. št. 416, 417, obkroži pare. št..413 po severni meji pare. št. 419 in 420 v podaljšku preseka pare, št. 819 se obrne proti severu po njeni vzhodni meji do parcele št. 392/3 po njeni južni meji, po severni meji pare. št. 411,391,326, se obme proti jugu preseka prarcelo št: 326. po vzhodni meji pare. št. 459/1 v podaljšku približno 70 m. preseka parcelo št. 446/3. se obrne proti vzhodu do poti pare. št. 814 po poti gre proti jugu do pare. št. 443 po njeni južni meji se obrne proti jugu po vzhodni meji pare. št. 451 po vzhodni meji pare. št. 442/1.430 in 427 tu se obrne proti zahodu, približno 80 m nakar še obrne proti jugu in preseka pot pare. št. 817 in po zahodni in južni meji pare, št. 806. po jugovzhodni meji pare. št. 796, približno 75 m, se obme proti vzhodu in preseka pot pare. št. 816. dalje poteka po severni in zahodni meji pare. št. 742/1 do tromeje pare. št. 742/1, 745 in 742/2. kjer smo z opisom pričeli.
V komasacijsko območje spada še zemljišče na severozahodu kat. občine, ki obsega naslednje zemljišče:
pare. št. 55. 56/1. 56/2, 56/3. 56/4, 56/4, 56/5. 57/1. 57/2, 57/3. 58/1.58/2.58/3.59/1.59/2.60/1.60/2. 60/3.61.62/1.62/2.63/1.63/2. 72. 73. 74. 75. 76/1.76/2 in 56.
S tem je zaokrožena meja v k. o. Selišči v obsegu komasacije.
2.	Komasacijsko območje v k. o. Selišči zajema kmetijska zemljišča, ki so last:
— AJLEC Franca in Marije roj. Žunič, oba iz Selišč 6. pare. št. 455, 456. 457. 708. 709. 800. 799, 802. 829.
— AJLEC Karla in Marije roj. Stolnik, oba iz Selišč 11, del pare. št. 477/1. 478/1. 478/9. 478/10.478/12.478/16. 478/17,478/18, 479.480. 481.
— AJLEC Jožefe roj. Križan in Ajlec Janeza, oba iz Murščaka 38. pare. št. 526/1. 528.
— AJLEC Janeza in Ane roj. Zemljišč, oba iz Selišč 3, pare. št. 36*. 421. 422. 423. 424. 425. 426. 803..832. 833. 833. 834. 834
— AJLEC Matilde iz Maribora. Slomškov trg 20. pare. št. 453.454 — CIRIC Antona in Jožefe roj. Štuhec, oba iz Kupetinc 26. pare. št. 212. 213/3. 21,4
— ČIRIČ Feliksa iz Kupetinec 26. pare. št. 630
— DENŠA Jožeta iz Francije, pare. št. 26*. 272. 273, 275, 276,277, 278.278
— DORNIK Ivana iž Jesenic. Bokalova 6, pare. št. 33*, 432, 435, 436.438.439.440.441/1.441/2
—	PERŠA Karla. Perša Marije roj. Verzel, Forjan Jožefa in Marije roj Perša vsi iz Selišč24. par.c. št. 54*, 619/2,621/2,622,623, 624, 625, 626. 627. 628. 629. 640. 644. 645
—	FORJAN Jožefa in Marije roj. Perša. oba iz Selišč 24. pare. št. 639/4
—	GOLNAR Jožefa in Matilde roj. Zemljak, oba iz Selišč 9, pare, št. 478/2. del 478/7. 701. 702. 703. 704. 705. 706. 707
—	GOŠNJAK Antona iz Selišč 14. pare. št. 680, del 682, 720, 721. 722.. 723. 685/1
—	GOŠNJAK Alojza iz Selišč 3, pare. št. 742, 743
—	GRABAR Jožefa iz Kupetinec 17. pare. št. 140/1, 140/2, 141. 146. 147
—	TOERNER Neže. roj. Zalih. Toerner Franca, Toerner Stefana. Toerner (ndl) Stanislava, vsi iz Kupetinec-11 in Gyorek Marije iz Gradišča 56. Tišina, pare. št. 60/3
—	JAUŠOVEC Mirka iz Kupetinec 7, pare. št. 525, 526/2
—	JAUŠOVEC Alojza. Jaušovec Alojza ml. in Jaušovec Angele roj. Ajlec. vsi izKupeOnec 19. pare.št.90/2,90/2.91 /1.97/2,115.116.117/1. 119. 120. 121. 124/1. 211
—	JAUŠOVEC Alojza iz Kupetinec 19. pare. št. 637/2
-	JAVNOfflDOBRO. pare. št. 807. 809, 81 L 812. 814,815, 816. 817, .818.826.839 £
—	KEŽMAH Marije roj. Potrč izZasad 14. pare. št. 187. 188, 189, 190. 191. 192. $9. 260 '
— KMETIJSKEGA KOMBINATA GORNJA RADGONA, pare, št. 67*. 444. del 446/3. 641. 642. 643, 651/1, 651/2, 651/5, 651/6, 651/7, 651 /8.652,685/2.794.795,797.801.824.824,825,827,828,837,837,838, 825
— KNEZ Kristine roj. Vajs iz Murščaka 43, šare. št. 45/1, 72, 164, 165, 166
— KOV AČIČ Angele roj. Vajs in Kovačič Janeza, oba iz Kupetinec 16. pare. št. 160. 161. 162
— KRAUTHAKER Alojzije in Karla, oba iz Selišč 12, pare. št. del 492. 638/1. 639/1, 700, 712. 713, 746,747
— KRAUTHAKER Alojza iz Zasad 15, pare. št. 184, 185, 186
— KRIŽAN Ane roj. Rojs in Marije, obe iz Selišč 13, pare. št. 474/1. 474/2. 474/3, 474/4, 475, 476, 710,711, 716, 717,718, 719, del 724
— KRIŽAN Frančiške roj. Verbnjak, iz Selišč 7, pare. št. 442/1,443, 445,446/1,446/2,446/4,451,459/1.633.634,635,636,637/1,744, 745, 634
— KRIŽAN Marije iz Selišč 13. pare. št. 692/2
—	KRIŽAN Karla in Frančiške roj. Vrbnjak, oba iz Selišč 7, pare, št. 538. 519. 540
— LOVRENC Franca iz Kupetinec 10, pare. št. 55,56/3,57/3,58/1, 59/2. 60/1, 60/2, 62/2. 63/2. 63/2, 73, 73
—	ŽUMAN Frančiške roj. Štuhec in Marinič Jožefe roj. Jaušovec, obe iz Selišč 27. pare. št. 326
—	SLEKOVEC Marije roj. Horvat in Matič Ivana, oba iz Selišč 23, pare. št. 61*. 646, 647, 648,
—	MUHIČ Maksa in Magdalene roj. Sabotin, oba iz Kupetinec 18, pare. št. 126. 131/1. 131/2. 133. 134, 135, 136/1, 136/2, 137, 139
—	VEBERIČ Alojza iz M. Sobote. Št. Kovača 19, Novak Alojzije roj. Veberič iz Ljutomera, Ul. Slavka Osterca 14, Veberič Marije iz Jesenic, UL Št. Bokala 12. Černelj Leopoldine roj. Veberič iz Škofije 142 in Novak Vladota iz Ljutomera, Slavka Osterca 14. pare. št. 478/11. 478/14
—	PALDAUF Jožeta, iz Selišč 1, pare. št. 406, 406, 410. 411, 413. 415/1.415/2. 416. 417.418. 419, 419, 420. 427, 428. 430, 431, 434
—	PERŠA Karla in Jožefe roj. Žunič. oba iz Murščaka 30, pare. št. 523
—	DORENČEC Štefana. Dorenčec Marije roj. Gjerkeš, Dorenčec Dragica ndl.. Peterec Ivana ndl., Peterec Elizabete ndl.. vsi iz Selišč 22. pare. št. 577/1. 577/5. 577/6, 581/2, 631, 649/1, 649/2, 650/1, 650/2, 650/3
— PILAJ Antonije izZasad 29. pare. št. 499/1
—	POSTRUŽNIK Marije roj. Golnar, iz Selišč 17. pare. št. 50*. 52*. 664. 666. 668. 669
—	ŠAFARIČ Jankota iz Beltinec, Žitna ulica n. h., in Postružnik Antona iz Selišč 17. pare. št. 663. 665. 667
—	ŠAFARIČ Jankota iz Beltinec. Žitna ulica n. h. in Postružnik Marije roj. Golnar iz Selišč 17. pare. št. 835. 835
—	RAJH Jožefa in Matilde roj. Hozjan, oba iz St. Nova vas 31, pare, št. 565/2
—	RANTAŠA Slavice roj. Križan iz Kupetinec 3. pare. št. 99.100/1, del 100/2. 100/3. 101/1. 101/2, 105, 107. 109/2. 305/2. 306/2. 518, 529
—	RANTAŠA Jožeta in Slavice iz Kupetinec 3, pare. št. 109/1,111
—	RECEK Jožefe roj. Kegl iz Zasad 30, pare. št. 499/3
—	SLEKOVEC Karla in Frančiške roj. Vereš, oba iz Selišč 19, pare, št. 655/5
—	SREŽ Štefana in Marjete roj. Duh. oba iz Murskega vrha 12, pare. št. 193, 194. 195, 196, 197
—	STAJNKO Matilde roj. Zorko iz Kupetinec 22. pare. št. 210
—	STANEK Mariie roj. Štuhec iz Hrastje Mota 27, pare. št. 118,206
—	STAJNKO Franca in Matilde roj. Zorko, oba iz Kupetinec 22, pare. št. 499/2
— STOLNIK Slavica roj. Rajzar iz Selišč 15. pare. št. 391
— STOLNIK Robija in Ždravka. oba iz Selišč 15, pare. št. 478/13, del 485/1
— STOLNIK Jožefa iz Bučečovec 15, pare. št. 494, 495
— STOLNIK Viktorja iz Murščaka 45, pare. št. 477/3, 478/15
—	ŠAFARIČ Vladimirja iz Selišč 17. pare. št. 51, 651/3, 653/2, 656/1. 657/1. 658_. 659. 660. 661/1, 661 /2, 662
—	ŠAFARIČ Franca in Marije roj. Korošak, oba iz Slaptinec 36, pare. št. 798
—	ŠAFARIČ Jankota iz Beltinec. Žitna ul. n. h., pare. št. 830, 836, 838
—	ŠIJANEC Marjana iz Zasad 20, pare. št. 142. 145 _
—	ŠIJANEC Frančiške in Šijanec Antonije, obe iz Zasad 17, pare, št. 198. 199. 200
—	ŠIJANEC Feliksa in Angele roj. Mulec, oba izZasad 19, pare. št. 541
—	ŠLEMER Emerika in Marte roj. Stojnko, oba iz Selišč 21, pare, št. 53.2. 638/2. 638/3. 639/2. 639/3, 686, 688, 690, 692/1. 693
—	ŠONAJA Franca in Marije roj. Štajer, oba iz Kupetinec 2, pare, št. 19, 263. 264. 264. 265. 168. 270
—	ŠTUHEC Marije roj. Dajnko iz Kupetinec 9, pare. št. 56/2,56/5, 57/2.58/3.61,62/1.63/1
—	ŠTUHEC Jožefa in Ljudmile, oba iz Selišč 4, pare. št. 791, 792, 793. 796
—	ŠTUHEC Jožefa in Marije roj. Dajnko, oba iz Kupetinec 9, pare, št. 56. 75. 76/1. 76/2. 330/4, 332/2. 333/1. 333/2.
—	ŠUMAK Feliksa ml. in Angele roj. Rožman, oba iz Kupetinec 15. pare. št.. 181. 182. 183, 522/2, 533
— TQMPA Elizabete roj. Žunič,'iz Kupetinec 13. pare. št. 204
— TORNER Neže roj. Žalik in Torner Franca, oba iz Kupetinec 11, Torner Franca iz Maribora, Vojašniški trg 2. Gyoerek Marije iz Gradišča 56 in Torner Stanislava iz Kupetinec ! 1. pare. št. 56/1. 56/4. 57/1.58/2, 59/1.66.
— VEREŠ Mihaela, Vereš Ane. Vereš Frančiške vsi iz Selišč 19. pare. št. 477/2. 482, 654. 655/1. 655/2. 655/3..655/4. 656/2, 657/2
— VERZEL Ivana in Matilde roj. Gomzi, oba iz Selišč 28. pare. št. del 330/2. del 331. 332/1. 333/3. 334. 519
— VERBNJAK Terezije in Vogrinec Ivanke roj..Vrbnjak, obe iz Selišč 8. pare. št. 695, 696, 698, 714, 715
— VOGRINEC Avguštine iz Kupetinec 6, Vogrinec Ivanke iz Italije. Vogrinec Antona iz Nemčije. Steiner Gabrijele roj. Vogrinec iz Maribora. Žmavčeva 20. Banfi Zoftie. roi. Voerinec iz Liubliane. Titova 69. Sagadin Marije roj. Vogrinec iz Maribora Lenardova 30. Vinčec Avguštine iz Blaguša 10 in Vogrinec Edvarda iz Kupetinec 6, pare. št. 305/1. 306/1,
— ŽALIK Marina in Marije roj. Fras, oba iz Kupetinec 4. pare. št. 93
— ŽALIK Martina in Marije roj. Fras, oba iz Kupetinec 4, pare. št. 261
— ŽERDIN Jožefa in Marije roj. Hrašovec, oba iz Murščaka 37. pare. št. 520. 621/1. 521/2. 522/1. 524
— ŽERDIN Jožefa ml. in Marije roj. Hrašovec. oba iz Murščaka 37 pare. št. 336. 337. 338
— ŽMAVC Janeza iz Selišč 26. pare. št. 461.461, del 462,463. 464. del 467/1. 470, del 478/5. del 478/6
— ŽUNIČ Antona in Marije roj. Topolnik oba iz Selišč 16. pare. št. 49. 670. 671.674. 674. 675. 676, 677. 678. 831
3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje. prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponove razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih).
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe, stranka lahko v 30 dneh sproži upravni spor pri vrhovnem sodišču SRS.
Štev.: 462—1/84—10
Datum: 25. 6. 1984
Predsednik
skupščine občine G. Radgona KOLBL Jože
184
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77) ter'270. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet SO G. Radgona na seji dne 26/6-1984 sprejel
ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede in dovoljenja v občini Gornja Radgona
1.	člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitame preglede za potrdila in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76), 25., 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitame preglede se določi urna postavka 520,00 din, v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
Stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinarsko-sanitarnih pregledov neposredno in po dejanskih stroških.
3.	člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali pri ■ razkladanju, za pregled živali pred zakolom in nadzor mesne predelave KK Radgona — TOZD Mesoizdelki se zaračunava pristojbina in stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor po urni postavki, določeni v 2. členu te odredbe.
4.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitame preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, se v občini G. Radgona plačujejo naslednje pristojbine:
L Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov,surovin in odpadkov
a)	za kamion ali vagon	,	516,00 din
b)	za kamion z enodnevnimi piščanci	308.00 din
c)	za kosovne pošiljke
— za kopitarje in goveda od komada	170,00 din
— za teleta od komada	60,00 din
— za prašiče in drobnice od komada	60,00 din
— za čebeljo družino	16,50 din
— za meso, mast in drobovino parklarjev in perutnino od kg	0,40 din
— za mesne izdelke razen konzerv od kg	0,40 din
— za ribe, rake in polže od kg	0,975 din
— za mleko od 1	0,035 din
— za mlečne izdelke od kg ali 1	0,25 din
— jajca od komada	0,285 din
— za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg	0,065 din
II. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk, ki se ženejo izven območja občine
— za pregled kosovne pošiljke za vsakih začetih 10 malih živali ali vsakih začetih 50 kosov perutnine 170,00 din.
HI. Za veterinarsko-sanitame preglede pri nakladanju, razkladanju in prekladanju izvoznih in uvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parklarjev se uporablja pristojbina določena z odlokom o višini pristojbine za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled (Ur. list SFRJ, št. 32/81) povečana za 15 % prispevka za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni.
IV.	Veterinarsko-sanitarni pregledi klavnih Živali za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od komada	207,00 din
— za teleta, drobnico in prašiče od komada	159,85 din
V.	Veterinarsko-sanitarni pregledi mesa parklarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školj, polžev in žab, namenjenih za hrano ljudi
a) na kraju skladiščenja	
— meso od kg	_	0,125 din
— mesni izdelki od kg	0,125 din
— visoka divjad od komada	25,00 din
— divji prašiči, medved od komada	. 48,30 din
— divji zajci od komada	5,00 din
— divja perjad od komada	5,00 din
— jajca od komada	0,015 din
— mleko od litra	0,030 din
— med od kg	1,60 din
— ostalo od kg	1,60 din
b) na tržnici, preden gredo v promet	
— meso od kg	2,645 din
— mleko od litra	2,645 din
— mlečni izdelki od kg ali litra	4,025 DIN
—jajca od komada	0,345 din
— ribe in ostalo od kg	0,170 din
VI.	Veterinarsko-sanitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo
— teleta, prašiči in drobnica od komada	100,000 din
VIL Za veterinarsko-sanitarni nadzor klavne perutnine na perutninskih farmah, predelavo divjačine, na sejmih, dogonih, razstavah in drugih javnih prireditvah, v gostinskih obratih, obratih družbene prehrane in kmečkega turizma
— za vsako začetno uro porabljenega časa	520,00 din
5.	člen
Za obvezne trihinoskopske preglede stroški pregleda grejo v breme lastnika.
6.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo iz drugega in tretjega odstavka 25. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20. kravami 165,00 din oz. 236,00 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami.
Od kooperantov zbere pristojbine organizator proizvodnje in odkupa mleka do konca meseca septembra za tekoče leto in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna skupščine občine G. Radgona, št. 51910-840-31915-008.
Na isti račun in v istem roku odvede pristojbine tudi družbeni sektor za krave molznice v družbeni lasti.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic na tuberkulozo. Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, stroški odvzema vzorcev mleka in stroški pregleda molznic na tuberkulozo še plačajo ob izdaji oz. podaljšanju dovoljenja.
7.	člen
Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oz. razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto uro zamuda časa po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 %, za preglede pošiljk v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih pa za 100 %, kakor tudi vsi
stroški prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom.
8.	člen
Pristojbine iz te odredbe se'plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in M. Sobota, enota G. Radgona o plačilu pristojbine.
Posebne stroške in zamudnino si obračuna delavec Veterinarske postaje oz. Veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval.
9.	člen
Ta odredba začne veljati, naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
10.	člen
Ž dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini G. Radgona (Uradne objave, št. 13/83).
Številka: 322-19/83-IS
G. Radgona, dne 26/6-1984
PODPREDSEDNIK izvršnega sveta Edvard METLlCAR
185
♦
Na osnovi 254. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. ,41/81) ter na osnovi 5. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 4/80) je izvršni svet SO G. Radgona na seji dne 26/6—1984 sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinarsko-higienske preglede v občini G. Radgona
L
V 5.. členu odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. objave, št. 4/80) se spreminjajo in dopolnjujejo pristojbine, ki jih lastniki živali plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval za živino ter domače živali, in to:
—	za govedo in konje	iz 40,00 din/kom. na	55,00	din/kom.
—	za teleta, žrebeta do	120	kg	iz 20,00 din/kom. na	25,00 din/kom.
—	za prašiče nad 50 kg,	ovce,	koze iz 20,00 din/kom. na	25,00 din/kom.
—	za prašiče do 50 kg	iz 10,00 din/kom. na	15,00	din/kom.
—	za perutnino po komadu	iz 0,10 din/kom. na 0,15 din/kom.
—	za čebelje panje	iz 5,00 din/kom. na 7,00 din/kom.
—	za pse	iz 100,00 din/kom. na 150,00 din/kom.
—	za mačke	iz 50,00 din/kom. na 70,00 din/kom.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 322—3/80—04
G. Radgona, dne 26/6—1984
PODPREDSEDNIK izvršnega sveta Edvard METLlCAR
186
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota je v skladu s 17. členom statuta SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981—1985 na svoji 6. seji, dne 20. junija 1984 sprejela naslednji
SKLEP
1.	V skladu z 12. členom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost združevali v obdobju 1981—1985 iz dohodka — osnova je BOD — za izvedbo programa komunalne dejavnosti
od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984 po stopnji 0,928 % namesto 1 %.
2.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. julija 1984.
Murska Sobota, 20. junija 1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
Vrečič Viktor 1. r.
187.
Na podlagi 12. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/73) volilna komisija Krajevne skupnosti Cven objavlja naslednje
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo rednega krajevnega samoprispevka za KS Cven in za uvedbo dodatnega samoprispevka za del območja KS Cven, za naselje Mota in Krapje.
Na referendumu, kije bifdne 24. 6. 1984, so bili doseženi naslednji rezultati:
a) za uvedbo rednega krajevnega samoprispevka:
vol. enota	število volil, uprav.	glasovalo	uprav, odsotnih	glasovalo ■■ZA.. ali v %	■ PROTI«	nevelj. glas.
KS Cven	944	906	38	671 ali 74 %		211 ali 23 %	24
b)za uvedbo dodatnega krajevnega samoprispevka:
vol. enota	število volil. uprav.	glasovalo	uprav, odsotnih	glasovalo »ZA« aliv %	■PROTI«	nevelj. glas.
Mota	282	252 .	30	154	92	6
			ali	61 »/o	ali 36 %	
Krapje	254	253	1	218	30	5
			ali	86%	ali 12 %	
Referendum je razpisala skupščina KS Cven. Sklepa o razpisu referenduma sta bila objavljena v Ur. objavah pomurskih občin št. 17 z dne 31. maja 1984.
Večina občanov se je odločila za uvedbo rednega in dodatnega krajevnega samoprispevka in tako je referendum uspel.
Pri ugotavljanju izida referenduma je komisija pregledala zapisnike odborov za glasovanje, volilne imenike in glasovnice ter na tej osnovi preizkusila zakonitost referenduma.
Komisija je ugotovila, daje bil postopek za izvedbo referenduma in referendum izveden v skladu s predpisi in ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na izid referenduma.
Cven. dne 24. 6. 1984
Predsednik volilne komisije:
Anton MARINIČ. 1. r.
188
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73 in 17/83) je skupščina KS Cven na seji, dne 29. 6. 1984, sprejela
SKLEP o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del območja KS Cven, za naselja Mota in Krapje.
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov KS Cven, naselij Mote in Krapja, na referendumu, dne 24. 6. 1984, se uvede dodatni krajevni samoprispevek za asfaltiranje cest in ulic v naseljih Mota in Krapje.
2.	člen
Dodatni samoprispevek se uvede v denarju za dobo 5 let, in sicer od 1. 8. 1984 do 31. 7. 1989.
3.	člen
Zavezanci za plačevanje dodatnega samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju KS Cven, naselij Mota, razen hišnih številk Mota 2 a (Sovič), Mota 2 b (Marinič), Mota 3 (Perhač), Mota 3 b (Žunič), Mota 4 (Sabotin), Mota 5 (Trstenjak), Mota 6 (Rus), Mota 6 a (Rus), in Kranie. razen hišnih številk Krapje 72 (šterman), Krapje 72 a (Špindler), Krapje 74 (Žunič, Svatina), Krapje 72 b (Špur).
Višina dodatnega samoprispevka znaša:
2 % od neto OD iz delovnega razmerja,
6 % od katastrskega dohodka,
2 % od pokojnin,
2 % od dohodka obrtnikov,
10.000 letno od zaposlenega v tujini.
4.	člen
Glede oprostitve plačevanja dodatnega samoprispevka se uporabljajo določila 8. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (17/83).
5.	člen
Dodatni samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin.
Dodatni samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oziroma samostojnih poklicev, obračunava Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
Dodatni samoprispevek od delavcev, zaposlenih v tujini, odmeri KS in o višini ter roku plačila pismeno obvesti vsakega zavezanca.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz dodatnega samoprispevka v določenem roku, se njihova obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od dodatnega samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun KS Cven pri SDK Ljutomer št. 51930-842-029-8537 z oznako ,,dodatni samoprispevek za asfaltiranje” in se razporejajo na podlagi programa dela s finančnim načrtom, ki ga vsako leto sprejme skupščina KS Cven.
Temeljne organizacije združenega dela so dolžne pri skupnem nakazovanju dodatnega samoprispevka predložiti sezname delavcev, zaposlenih z območja KS Cven.	,
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz dodatnega samoprispevka opravlja svet KS Cven, ki o tem vsako leto poroča skupščini KS Cven.
O zbiranju in porabi sredstev dodatnega samoprispevka se po izteku obdobja, za katero je razpisan dodatni samoprispevek, sestavi poročilo, ki se obravnava na zborih občanov naselij Mota in Krapje in ga sprejme skupščina KS Cven.
8.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in se uporablja od L 8. 1984 dalje.
Datum: 29. 6. 1984
Predsednik
Skupščine Krajevne skupnosti Andrej Škerget, 1. r.
189
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73 in 17/83) je skupščina KS Cven na seji, dne 29. 6. 1984, sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Cven.
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov KS Cven na referendumu, dne 24. 6. 1984, se uvede krajevni samoprispevek za naslednje namene:
20	% zbranih sredstev za dotacije družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom v KS Cven,
80	% za vzdrževanje skupnih komunalnih in drugih družbenih objektov (krajevnih cest, poti, mostov, brvi, zelenic, obcestnih jarkov in drugo), za investicijsko vzdrževanje zadružnega doma in nabavo opreme (osnovnih sredstev), za delno sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS, za sofinanciranje transformatorskih postaj, za adaptacijo OS na Cvenu 500.000 din.
2.	člen
Samoprispevek se uvede v denarju za dobo 5 let, in sicer od 1.8. 1984 do 31. 7. 1989.
3.	člen
Zavezanci za plačevanje samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju KS Cven.
Višina samoprispevka znaša:
1	% od neto OD iz delovnega razmerja,
3	% od katastrskega dohodka,
1	% od pokojnin,
1	% od dohodka obrtnikov,
5	.000 din letno od zaposlenega v tujini.
4.	člen
Glede oprostitve plačevanja samoprispevka se uporabljajo določila 8. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (17/83).
5.	člen
Samoprispevek, ki se plačuje od OD delavcev iz delovnega razmerja in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnih dohodkov oziroma pokojnin.
Samoprispevek, ki se plačuje od katastrskega dohodka in OD obrtnikov oziroma samostojnih poklicev, obračunava Uprava za družbene prihodke občine Ljutomer.
Samoprispevek od delavcev, zaposlenih v tujini, odmeri KS in o višini ter roku plačila pismeno obvesti vsakega zavezanca. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se njihova obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov.
6.	člen
Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka, se nakazujejo na zbirni račun KS Cven pri SDK Ljutomer štev. 51930-842-029-8537 in se razporejajo na podlagi programa dela s finančnim načrtom, ki ga vsako leto sprejme skupščina KS Cven.
Temeljne organizacije združenega dela so dolžne pri skupnem nakazovanju samoprispevka predložiti sezname delavcev, zaposlenih z območja KS Cven.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo Sredstev opravlja svet KS Cven, ki o tem vsako leto poroča skupščini KS Cven.
O zbiranju in porabi sredstev samoprispevka se po izteku obdobja, za katero je razpisan samoprispevek, sestavi poročilo, ki se obravnava na zborih občanov in ga sprejme skupščina KS.
8.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in se uporablja od 1. 8. 1984 dalje.
skupščine Krajevne skupnosti:
Andrej Škerget, 1. r.
190
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota je v skladu z 32. členom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na svoji 9. seji dne 6. 6. 1984 sprejela naslednje sklepe:
1.	Prispevna stopnja 1,00 % na BOD iz čistega dohodka, sprejeta s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981 —1985 za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev po načelo vzajemnosti, se zniža za 10 % in znaša nova prispevna stopnja 0.90 % na BOD iz čistega dohodka.
2.	OZD in DS se priporoča, da prispevno stopnjo 2,88 % na BOD iz čistega dohodka, sprejeto s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravni stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 za reševanje stanovanjskih vprašanj za lastne potrebe, znižajo za 10 %.
3.	Znižanje prispevne stopnje velja od 1. julija do 31. decembra 1984.
Predsednik Skupščine:
TINEV Marjan, dipl, oec., 1. r.
191
Na podlagi 3. točke Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984, 3. točke sklepa Zvezne skupnosti za cene o proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji 9. seji dne 6. 6. 1984 sprejela naslednji
SKLEP
o povišanju najemnin za poslovne prostore in garaže v občini M. Sobota.
1.	člen
Najemnine za poslovne prostore in garaže se povečajo za 32 % od 1. julija 1984.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
TINEV Marjan, dipl, oec., 1. r.
192
Na osnovi določil 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 28. junija 1984 sprejela
ODLOK
O SLUŽBI KOMUNALNEGA NADZORA
1.	člen
S tem odlokom se ustanavlja služba komunalnega nadzora
občine Murska Sobota, določa njena organizacija ter pristojnost in način dela.
2.	člen
Služba komunalnega nadzora opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi republiških predpisov, tega odloka in drugih predpisov občinske skupščine in njenih organov s področja komunalnega urejanja in vzdrževanja naselij, javnega reda in miru in varovanja človekovega okolja.
3.	člen
Službo komunalnega nadzora opravljajo komunalni inšpektorji in komunalni nadzorniki.
'Komunalna inšpekcija se ustanovi pri Upravi za inšpek-iiske službe občin Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Krajevne skupnosti lahko ustanovijo službo komunalnega nadzora, ki jo opravljajo komunalni nadzorniki. Dve ali več krajevnih skupnosti se lahko dogovorijo, da skupno ustanovijo službo komunalnega nadzora. Komunalni nadzorniki opravljajo nadzor na območju KS za katere so pooblaščeni.
4.	člen
Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota določi v svojih internih aktih pogoje za komunalne inšpektorje in razporedi inšpektorje tako, da bo celotno območje enakomerno pokrito. Za imenovanje komunalnega inšpektorja se analogno uporabljajo pred-N 'ki veljajo za ostale inšpektorje.
5.	člen
Komunalni nadzornik ima posebno izkaznico, ki jo izda pristojna krajevna skupnost.
Komunalni nadzornik lahko nosi med opravljanjem komunalnega nadzora posebno’uniformo. Kroj, barvo in označbe uniforme določi predstojnik Uprave za inšpekcijske službe občin G. Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota.
6.	člen
Komunalni inšpektor opravlja nadzor zlasti nad:
—	vzdrževanjem javnih površin in objektov
—	vzdrževanjem reda in čistoče v naseljih
—	vzdrževanjem zunanjosti objektov, napisov, reklamnih elementov in izložb
—	- urejanjem in vzdrževanjem pokopališč
—	ravnanjem s plodno zemljo pri izvajanju gradbenih del
—	nedovoljenim koriščenjem kamna, proda in peska.
Ko ugotovi kršitev predpisa, komunalni inšpektor pri izvajanju nalog.in nadzora odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi. V ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka ali predlaga druge ukrepe, ki so za to potrebni. Predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška, gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja, kijih odkrije sam. ali mu predložijo prijave komunalni nadzorniki.
Komunalni inšpektor usklajuje delo komunalnih nadzornikov. pomaga krajevnim skupnostim pri organiziranju službe komunalnega nadzora in opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo predpisi občinske skupščine.
•	'	7. člen
Komunalni nadzornik opravlja nadzor zlasti nad:
—	vzdrževanjem javne snage
—	zbiranjem, odvažanjem in odlaganjem odpadkov
—	urejanjem, vzdrževanjem in varstvom zelenih površin — plakatiranjem in izobešanjem zastav
—	označevanjem imen ulic. cest, trgov, naselij in zgradb
—	javnim redom, predvsem v parkih in na drugih javnih mestih ■
—	parkiranjem vozil na javnih površinah, kjer to ni dovoljeno
—	izvajanjem zimske službe na pločnikih in pred hišami
—	izlivanjem in izpuščanjem odpadnih voda na javne površine
—	rejo domačih živali
—	drugimi zadevami, za katere ga pooblastijo odloki občinske skupščine.
Ko ugotovi kršitev predpisa je komunalni nadzornik dolžan:
—	dajati opozorila za odpravo pomanjkljivosti
—	podati prijave komunalnemu inšpektorju za predlaganje postopka zaradi prekrška, ali za uvedbo upravnega postopka
—	izterjati mandatne kazni, kadar je za to pooblaščen
—	izvajati druge ukrepe, kadar ga za to pooblastijo odloki skupščine občine.
8.	člen
Komunalni inšpektor opozarja odgovorne osebe, komunalne organizacije in krajevne skupnosti na nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Če ugotovi, da pooblaščena komunalna organizacija združenega dela ne opravlja nalog iz svoje dejavnosti, je dolžan storiti potrebne ukrepe, za katere je pooblaščen ter o tem obvestiti poslovodni organ delovne organizacije in pristojni organ Cestnokomunalne skupnosti.
9.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter posamezniki so dolžni službi komunalnega nadzora:
—	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora
—	omogočiti vstop v prostore in objekte, ki se nadzorujejo — dati vsa potrebna pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva
10.	člen
Komunalni inšpektor, v izjemnih primerih tudi komunalni nadzornik, lahko zaprosi pri svojem delu pomoč organov milice, kadar je to potrebno zaradi varnosti in javnega reda.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 250 do 60.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba za prekršek:
—	če ne odpravi nepravilnosti in pomanjkljivosti, katerih odpravo je naložila služba komunalnega nadzora
—	če ovira komunalne inšpektorje ali komunalne nadzornike pri opravljanju nadzora, ali če jim noče dati potrebnih podatkov ali pojasnil
Odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka od 50 do 15.000 din.
Posameznik se za prekške iz prejšnjega odstavka kaznuje od 50 do 15.000 din.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin G. Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 352-1/84-5
Datum: 28. junij 1984
Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin Horvat. 1. r.
193
Na osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80), Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS št. 11/80) ter 160. in 167. člena statuta občine M. Sobota (Ur. objave pom. občin, št. 12/80) je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 6. 1984 sprejela
odlok
o spremembi območja naselja Brezovci in Predanovci
L člen
S tem odlokom se spremeni območje naselij Brezovci in Predanovci tako, da se del naselja Predanovci, ki tvori z naseljem Brezovci zaključeno celoto, priključi v območje naselja Brezovci.
2.	člen
Statistični okoliš št. 578980, ki ga meja novega širšega
območj a naselj a Brezovci deli na dva dela, se ukine in se določita nova statistična okoliša št. 578981 in 57982.
Statistični okoliš 578981 je širše območje naselja Predanovci, statistični okoliš štev. 578982 pa se priključi k širšemu območju naselja Brezovci.
3.	člen
Širše območje naselja Brezovci obsega statistični okoliš št. 578120 in statistični okoliš št. 578982.
4.	člen
Geodetska uprava občine Murska Sobota bo izvedla vse spremembe v svojih evidencah v roku dveh mesecev, sekretariat za notranje zadeve občine Murska Sobota pa bo uskladil svoje evidence in dokumente občanov v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
5.	člen
Zaradi spremembe širšega območja naselja Brezovci se na območju priključenega statističnega okoliša št. 578982 izvede preoštevilčba stavb.
6.	člen
Vse stroške, ki nastanejo zaradi uveljavitve tega odloka, nosi proračun občine.
7.	člen
Novo stanje je vrisano v izseku iz osnovnega grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk, ki je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-1/84-5
M. Sobota, dne 28. 6. 1984
Predsednik skupščine občine M. Sobota: Horvat Martin. 1. r.
194
Na podlagi 3. odstavka 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS. št. 16/74) ter 160. in 167. člena statuta občine M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80) ter mnenja Republiške geodetske uprave št. 015—3/2—84 z dne 10. 5. 84 je skupščina občine M. Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 28. 6. 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi katastrske meje med katastrsko občino Brezovci in katastrsko občino Predanovci
1.	člen
Katastrska meja med katastrsko občino Brezovci in katastrsko občino Predanovci, določena z zapisnikom omejičenja zdne4.12. 1963 se spremeni na odseku od mejnega znamenja št. 1 do št. 6.
2.	člen
Nova meja med k. o. Brezovci in k. o. Predanovci poteka od tromeje Brezovci, Predanovci, Šalamenci proti jugu po Brezovskem potoku do dvojnega mejnega znamenja št. 1, nato po severni parcelni meji Horvat Zoltana in Karoline iz Brezovec št. 49 do dvojnega mejnega znamenja št. 1 a, nato poteka proti jugu ob vzhodni strani poljske poti do enojnega mejnega znamenja št. 2, ki leži na severni meji parcele Sapač Zoltana in Marije, Predanovci 51, nato meja poteka na tej meji proti vzhodu do dvojnega mejnega znamenja št. 2 a. Od tu se meja obrne proti jugozahodu in poteka po vzhodni strani poljske poti do mejnega znamenja št. 3, kije tromeja med cesto, pokopališčem in parcelo Pozvek Štefana. Zlate in Franca. Predanovci 2 ter naprej po
zahodni meji pokopališča proti jugu do dvojnega mejnega znamenja št. 4. kjer prečka cesto Gorica — Brezovci in poteka po južni strani ceste proti vzhodu do mejnega znamenja št. 5. ki leži v križišču s poljsko potjo. Od tu se meja obrne proti jugozahodu in poteka po severni strani poljske poti do dvojnega mejnega znamenja št. 6 (stara meja). Mejna znamenja so stabilizirana z betonskimi kamni.
3.	člen
Zemljišče, ki se nahaja zahodno od meje, opisane v drugem členu tega odloka, se priključi h katastrski občini Brezovci. Grafična priloga v merilu l:5000z zarisano novo mejoje sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v vadnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015—1/84—5
M. Sobota, dne 28. 6. 1984
Predsednik skupščine občine M. Sobota Horvat Martin, 1. r. ,
195.
Na podlagi 3. odstavka 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS. št. 16/74) ter 160. in 167. člena statuta občine M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80) ter mnenja Republiške Geodetske uprave št. 015—6/84 z dne 28.5. 1984 je skupščina občine M. Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 28. 6. 1984 sprejela
odlok o spremembi katastrske meje med katastrsko občino Tišina in katastrsko občino Hrastje Mota
1.	člen
Katastrska meja med katastrsko občino Tišina in katastrsko občino Hrastje Mota, določena z zapisnikom omejičenja katastrske meje z dne 30. 11. 1964. se spremeni na odseku od mejnega znamenja št. 1 do tromeje Rihtarovci. Petanjci. Tišina.
2.	člen
Nova meja poteka od mejnega znamenja št. 1 proti severozahodu po zapadnem bregu Mure do rokava Mure s pare. št. 722 k. o. Tišina, nato pa poteka po južnem robu rokava do meje k. o. Rihtarovci. kjer se obrne proti jugovzhodu do meje k. o. Hrastje Mota.
3.	člen
Zemljišče, ki se nahaja jugovzhodno od meje, opisane v drugem členu tega odloka, ki zajema pare. št. 712/1.712/2.713. 714. 715. 716. 717. 718. 719 in 720 k. o. Tišina, se priključi h katastrski občini Hrastje Mota. Grafična priloga v merilu 1:2500 z zarisano novo mejoje sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-1/84-5
M. Sobota, dne 28. 6. 1984
Predsednik skupščine občine M. Sobota: Horvat Martin. 1. r.
za vsakogar nekaj
Pripravimo buhteljne
urejamo stanovanje
PREDEN SE LOTIMO PLESKANJA.
recept za vas
Potrebujemo: 50 dekagramov pšenične moke. 2 dekagrama kvasa. 10 dekagramov masla. 2 decilitra mleka, 5 dekagramov sladkorja ali žlico medu. 2 jajci. sol, marmelado za nadev, sladkor v prahu za posipanje.
Priprava: Naj prej umesimo kvašeno testo. Moko stresemo v skledo in na sredini naredimo jamico. V lončku zmešamo zdrobljen kvas z dvema žlicama moke, žličko sladkorja in pol decilitra mlačnega mleka, mešanico zlijemo k moki in ’ počakamo, da kvas vzide.. Nato, gladko umesimo testo z ostalimi dodatki. Ko je umešeno, ga pustimo na toplem.,da ' vzhaja. Vzhajano testo razvaljamo na pol prsta debelo in ga razrežemo na kvadrate (velike približno 7 krat 7 centimetrov). V sredino vsakega kvadrata damo čajno žličko marmelade, Dvignemo robove vsake, krpice testa in jih stisnemo nad marmelado. Vsak buhtelj pomočimo v stopljeno maslo in ga položimo na pločevino za pečenje tako, da so buhteljni prislonjeni drug na' drugega: Zgotovljene buhteljne postavimo na toplo, da vzhajajo, nato pa jih spečemo. Pečene pustimo nekaj časa, da se ohladijo, končno p.a jih zvrnemo iz pekača in potresemo s sladkornim prahom.
Pred pleskanjem sobe moramo tla prekriti s folijo iz plastike, ovojnim papirjem ali več' plastmi časopisnega papirja. Če bomo pleskali samo, stene, zadostuje, da pokrijemo ob njih kak meter širok pas tal. pod pogojem seveda, da znamo, prav ravnati s pleskarskim valjem ali čopičem.
Pri pleskanju celega prostora začnemo . pri stropu, prepleskamo potem vse lesene dele z izjemo kotnih letev, potem stene in nazadnje kotne letve.' Z mehko krtačo odstranimo pred pleskanjem prah s stropa in sten.
Kdor bi bil rad posebno temeljit, opere pralno popleskane strope in stene z gobo, toplo vodo, tekočim milom ali univerzalnim čistilnim sredstvom: nato je treba vse ostanke skrbno sprati s čisto vodo. Staro klejno barvo z večkratnim pranjem odstranimo do osnove.
odstranimo popolnoma — napraskati z brusilnim papirjem. da se bo novi oplesk brezhibno prijel. Neposredno pred pleskanjem vse površine še enkrat otremo s čisto vlažno gobo.
Najbolje je. da delamo stoje na posebni ploščadi. Naredimo si jo iz desk, ki ležijo na dveh kratkih lestvah. Delo z eno samb lestvijo je težavno.
Če delamo pri električni luči, snamemo senčnike, da bi bil strop čim bolje osvetljen.
Poskusite!
Če se barva lušči, jo z lopatico ostrgamo, razpoke in luknje v ometu zadelamo z mavcem. Stare opleske z oljnimi barvami ali barvnimi laki moramo — če jih ne
MOJSTER V HIŠI — Kladivo, klešče in odvijač so osnovna orodja, ki morajo biti v vsakem gospodinjstvu. Hraniti jih seveda moramo vedno na istem mestu, da-jih v primeru potrebe takoj vzamemo.
Pa še tale nasvet: če nameravate na žebelj ali kljuko obesiti kak težji predmet, najprej v zid izvrtajte luknjo, vanjo zabijte plastični vložek in šele potem zabijte žebelj oziroma privijte kljuko. Žebelj boste tudi lažje zabili (kamorkoli ga pač zabijate), če ga pred tem prevlečete z vlažnim milom ali s tanko plastjo šampona. Pri zabijanju pa seveda pazite na prste. Prsti pa bodo varni, če boste žebelj držali pokonci s posebnim držalom, ki smo ga svojčas v naši rubriki že priporočili.
Keramičnih ploščic ponavadi ku-. pimo več, kot jih potrebujemo.
Gotovo je dobro, da jih nekaj spravimo, če se katera poškoduje. Kadar pa jih imamo le preveč, jih lahko uporabimo kako drugače. Poglejmo praktično domislico: s šestimi keramičnimi ploščicami kvadrataste oblike s stranico 15 centimetrov naredimo praktično desko za rezanje. Za podlago potrebujemo iverno ploščo velikosti 30 krat 45 centimetrov, ki naj bo debela vsaj 6 milimetrov. To iverno ploščo premažemo z ustreznim lepilom; za to uporabi-
mo nazobčasto lopatico. Počakamo nekaj časa, nato pa keramične ploščice trdno pritisnemo na podlago. To je še zlasti važno, da se ploščice kasneje ne bi odlepile.
GENERACIJE
— Babica, osemdeset jih že imaš. Kaj si si želela takrat, ko si bila v mojih letih?
— Vnukico, ki mi, ob drugem, ne bi zastavljala tako neumnih vprašanj!
FERDO IMA PRAV
— Ferdo mi jih je zadnjič ob pivu ...
— Spet sta bila skupaj?
— Ja. Veš kaj je rekel? »Pri ženski se pokaže prava starost pred zajtrkom, pri moškem pa po večerji...«
da ne bomo oleseneli ■■
■Odmor med delom■
R Med delom, takšnim ali drugačnim; je pametno R kdaj pa kdaj privoščiti si počitek. Posebno ljudje, ki
(delajo ustvarjalno, morajo znati smotrno., počivati. Šele ■ ko si človek oddahne in ustavi svoj delovni zagon, lahko R vidi in razčleni probleme, ki ga obdajajo.	R
Pravočasi počitek je tudi učinkovita obramba pred (škodljivimi vplivi sodobnega življenja. Odmor med R delom lahko tako oslabi strese, da človeka ne obreme- R njujejo več. ampak.včasih celo spodbujajo.	■
In kaj naj bi počeli med odmori?
Zdravniki priporočajo, da se vsaj malo razgibamo in H R posvetimo nekaj minut telesnim vajam. Za poživitev H ■ krvnega obtoka je pomembno stopiti na zrak, pospešiti ■ korak in opraviti nekaj dihalnih vaj. Koristno je tudi, če
I slečemo po stopnicah, ne samodol. temveč tudi navzgor. K
Za vše to ne bomo potrebovali več kot nekaj minut. R " Včasih pa je že dovdlj. če še med delom dodobra zr-avna- ■ Imo. intenzivno pretegnemo in ob odprtem oknu .nekaj-
krat globoko, vdihnemo in izdihnemo. Seveda, čim krajši R in čim manj dejavni so odmori, tem večjih potrebujemo. R
Aktivni odmori človeka sproščajo, preganjajo" (utrujenost in spodbujajo k ponovnemu delu. Posebno „ ljudje, ki opravljajo delo sede, morajo večkrat vstati in si R privoščiti minuto ali dve počitka. Ta naj. bo. kot že reče- R no. dejaven. Poživili mora delo srca in krvni obtok, ki se R je med sedenjem pošteno polenil,
INa vse to moramo misliti tudi takrat., ko smo doma. — denimo v udobnem naslanjaču pred televizijskim spre- R jemnikom. Nismo namreč ustvarjeni za sedenje in miro- R vanje. Delo človeka namreč krepi in ohranja pti močeh.
I počitek pa ga slabi!	£
gremo na dopust
Potovanje po tujini
OSORNEŽ
— Razjarjen sem kot španski bik!
— Kaj pa je tako hudega?
— Žena mi je našla ljubezensko pismo. Zaradi pisma se ni preveč jezila, zjokala pa se je nad mojo slovenščino ...
V Nemčiji greš v zapor, ce vržeš papirček na tla. Tam pivo pijejo samo iz litrskih vrčkov. V Italiji gospodinje napnejo prek ulic od okna do okna vrvi in na njih sušijo perilo. Italijani neprestano govorijo vsi hkrati, ob vsaki priložnosti kličejo svetnike na pomoč in vino je zelo poceni. Na Švedskem se dekleta, visoke, vitke in svetlih las, mečejo tujcem okrog vratu, ne da bi se zaradi tega kdo razburjal, ker tam ni nič bolj naravnega kot to, da ženske zapeljujejo tujce, medtem ko njihovi možje molče pijejo žganje. In tako dalje.
Kdor gre v"tujino oborožen s lakirni presodki, je že vnaprej ob vsakršen užitek, ki mu ga lahko ponudi spoznavanje'sveta; Oborožiti se je pred potjo ria tuje res treba, vendar drugače.
Najprej so formalnosti. Marsikdo pozabi, da se veljavnost potnega lista lahko izteče prav v tistih dneh, ki jih je nameraval prebiti na tujem. Ne upošteva, da ponekod zahtevajo pred izdajo vizuma ne le dokazila..o najrazličnejših cepljenjih, temveč, na primer, tucfi spričevalo, da nimaš TBC. Za evropske države to seveda ne velja.	.
Potem . informacije o deželi, kamor gremo. Vodičev po tujini v našem jeziku ni kaj dosti, zato so največ vredne izkušnje ljudi, na katere se lahko zanesemo.
Jezik. Če ga znamo, namreč jezik dežele, kamor gremo, potem je seveda man j težav. Pa tudi, če ga ne obvladamo, problem ni nerešljiv. V knjigarnah se dobijo mali priročni slovarji za angleščino. francoščino, italijanščino in nemščino. Vsebujejo že kar absežno besedišče, poleg tega pa >e najpogostejše fraze in druge <oristne napotke. S takom slovarjem v roki se včasih neverjetno
daleč pride, čečloveku ni nerodno — in zakaj bi mu bilo?
Preden se odpravljamo na tuje, ne pozabimo na zavarovanje za najrazličnejše primere. Kdor potuje z avtom, ima s seboj zeleno karto, ki ob morebitni nesreči na tujem nadomesti kupe denarja. Za avto torej skrbimo. Zase manj: le redkokdo stopi na socialno zavarovanje po potrdilo v . ustreznem jeziku, na podlagi katerega dobi brezplačno zdravniško pomoč in nego v bolnišnici v deželah, s katerimi imamo sklenjene sporazume o tem. Najpre-vidnejši se zavarujejo še zoper krajo na tujem, kar se da hitro opraviti v postojankah avtomobilskih klubov onstran meje in tudi ne stane dosti.
Nazadnje obleka, oprema in prtljaga.. Obleka dela človeka, ampak v. časih množičnega turizma in udobnih dopustov ne več. Danes hodijo milijonarji v lesenih coklah in kratkih hlačah po ulicah mondenih letovišč in celo v tako posvečene prostore, kot je igralnica v Monte Carlu lahko vstopi človek brez kravate, razen zvečer seveda. Ppsebno poglavje So kajpak svetišča in cerkve vseh veroizpovedi: tu se je treba držati pravil, ki’veljajo, ali pa ostati zunaj. Kdor v znameniti katedrali glasno kliče, druge turiste, s tem pokaže, daje nevljuden. Ustrezno se je treba obnašati tudi v drugih . stavbah in na krajih, ki so za tamkajšnje ljudi posebnega pomena. v mavzolejih, pred spomeniki. na pokopališčih, nekaterih muzejih itd.
Sicer pa, če ne veš. vprašaj. Vsakdo razume, da tujec ne pozna običajev dežele, zato mu ne zameri niti najpreprostejših vprašanj. pač pa mu nanje rade volje odgovori.
Srečno pot!
DOSLEDNI -ALI NEVEDNI
— Dve porciji špagetov prosim, pa dve zeleni solati...
— S solato ne bo težav, tudi bučno olje imamo, o špagetih pa prvič slišim ...
JOJ, JOJ...!
— Joj, joj! Kakšen kmečki turizem pa je to? Imate kranjske, hrenovke, dunajskega in ...
— Kaj pa ste mislili. Tudi mi kmetje nismo več kar tako!
za naše mamice
Kako preluknjati dudo
ORODJE IZ LASTNE DELAVNICE — Orodje za mehanike je drago, nekaterih ključev pa sploh ne morete kupiti, ker jih pač ni. Pomagate si lahko sami! Predlagamo, da si naredite ključ. Poiščite vijak s cilindrično glavo in šesterokotno odprtino, tako imenovani imbus vijak. Nad navojem ga odrežite in nanj privarite kos gradbenega železa, nato pa še poskrbite za ročaj. Izdelate lahko ključe za različne namene. Vaš ključ lahko ima tudi zglob, če vam bo seveda tak način izvedbe omogočal lažje delo.
sestavil Marko Napast	čudovitost, čustvenost	Svetinova trilogija	igličast grm	jugoslov. filmska igralka (Eva)	prebivalka Istre	vnetje. roženice	volk v Kiplingo-vi Knjigi o džungli
časopisn stolpec ali predelek							
omamen		e					
franc, politični teoretik (Joseph)							
filmska igralka Margret				oranje filmski igralec Marvin			
kemični znak za natrij			letev Novi Sad				
v šahu znak za trdnjavo		Samojedi naivna ženska "					slovenski kritik in publicist (Andrej)
žuželke, mrčes							
avtomobilska oznaka Čačka			smoter, končna postaja na poti	franc, departma otok pri Irski			
morsko letovišče v Franciji					Skopje pevec Darian		
prepreka						Reaumur Bert Sotlar	
glasbene kompozicije							
skrivnostnost - I						-	RKKHMRI
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Japonci, Olivier, hiravka, AN, road. Nemi. Ra. narta. E, vilar, Spasski, Bo, CI, upor, IČ, rejenje, grenčak..
VESTNIK, 12. JULIJA 19M
STRAN 17
V lekarnah in prodajalnah ol ičajno dobimo dude brez odprt ne. tako da morajo starši naredi odprtino po lastni presoji, najpe gosteje pač glede na tisto, čemurj duda namenjena : za redkejše ti kočine. kot so čaj. in sokov manjšo odprtino, za gostejše te kočine pa večjo odprtino. To ji vselej lahkoinzgodi se. daseotro včasih duši zaradi preveč tekoč ne. včasih pet vleče zaman in i dude ne dobi ničesar. Kaj storiti . Izhod v sili je v tem. da s škai jicami za nohte na vrhu dude na redimo majhno zarezo. Drug rešitev terja nekaj, več časa in sej ne smemo lotiti šele tedaj, ko j otroku že treba dati hrane odprtino naredimo z ražarjeni iglo, ki je> zabodemo v zamašek, d; tako zavarujemo prste pred vro čino Tako pripravljeno dudo j
treba pred uporabo prekuhati Tretja rešitev: iglo z notranji strani potisnemo skozi vrh dude ir jo potegnemo do polovice ven Vrh igle potem razžarimo, pona-vadi s svečo, in jo nato spet pd j tegnemo riazaj tako, da razžarjen vrh naredi odprtino.
Pri vrtanju odprtine velja na slednje: odprtina ne sme biti ni koli prevelika. ker mera otrok pr hranjenju z dudo vleči, da mu ne bi postalo odveč sesanje materine dojke. Velikost odprtine prever jamo preprosto: stekleničko dudo.obrnemo na glavo in iz nje mora kapljati tekočina. Če leče,j« odprtina prevelika in duda je ne uporabna. Zato je treba odprtino na novi dudi delati tako, da zač nemo z majhno odprtino, ki je potem po potrebi razširimo,-
REPUBLIŠKA SINDIKALNA
POLITIČNA SOLA V RADOVLJICI
Republiška sindikalna politična šola, ki traja 30 delovnih dni. poteka v. Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici (SIC). S1Č je sodobna izobraževalna organizacija za krajše ali daljše oblike dela in andragoško-pedagoško usposabljanje.
Komuje namenjena šola?
Sindikalno politična šola RS ZSS je namenjena tistim delavcem, ki so že dalj časa vidnejši delavci v sindikatu ali prevzemajo nove odgovorne dolžnosti ter so že opravili eno od oblik družbenopolitičnega usposabljanja (občinskih sindikalnih šol, šol ZSMS, politične šole ZKS ...). Vsem tem je namenjeno poglobljeno družbenopolitično izobraževanje ter pridobitev strokovnih podlag za delo v Zvezi sindikatov v OZD.
Program je oblikovan tako, da lahko vsi udeleženci spoznajo osnovne črte marksizma kot znanstvene teorije delavskega razreda, na kateri temelji program ZKJ. S teoretičnega in zlasti praktičnega vidika se obravnava sistem samoupravne socialistične demokracije, protislovja v naši družbi, gospodarjenja v združenem delu ter organiziranost ter delovanje sindikatov v zaostrenih razmerah gospodarjenja na samoupravnih osnovah.
Zanimive so teme s področja pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke delavcev, pravice in dolžnosti delavcev v združenem delu, obstoječa zakonodaja s tega področja', ki je ilustrirana s praktičnimi primeri.
Pri metodi dela, mi je žejo všeč, da
■ so predavatelji izbrani iz vrst univerzitetnih profesorjev, ki imajo bogate praktične izkušnje. Mnogo je preda-.vateljev iz vsakodnevne prakse (sodišča združenega dela, družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, javno 'tožilstvo. CK ZKS. itd....).
Predavatelji uporabljajo sodobne metodične pripomočke in s tem usmerjajo težišče dela na razpravo in skupinsko delo.
Prepričana sem. da. mi bo šola koristila za nadaljnje družbenopolitično delo. S pridobljenim znanjem se bom lažje borila, da bo Zveza sindikatov znanilka akcije in organiziranih prizadevanj za zavest delavskega razreda, kjer bodo delavci organizirano uresničevali svoje interese in statutarne pravice ter dolžnosti.
Marija KOLMANKO
Leseni zvoniki so v naši pokrajini že prava redkost, zato bi jih kazalo ohraniti. Posnetek je iz Bodonec.
Foto: Jože Žerdin
Zaprla so se osnovnošolska vrata
Na Puconski osnovni šoli so se tako kot drugod pred dnevi zaprla vrata generaciji osmošolcev. Njihove poti gredo sedaj na vše strani. Ocenjujejo_ lahko, da so široko zasnovane, za kar gre posebna zahvala tov. Olgi Čarni, ki si je skozi vse- leto prizadevala ustvariti jim čim boljšo predstavo o situaciji nadaljnjega izobraževanja.
Sicer pa so osmošolci svoj zadnji dan namenili slovesu od šole, učiteljev in od ostalih učencev. Začeli so s posebno oddajo Vala mladih. nato na ... kot vsako leto ie bila na vrsti že tradicionalna predaja ključa in »marele« 7. razredu. Omislili pa so si tudi hudomušen dosje svojega časa. Na. svoj račun so prišli tudi učitelji, ki so jih ob karikaturah opisali še v »telegrafskem stilu« .
Letošnja generacija osmošolcev je mnogo doprinesla k delu interesnih dejavnosti. Tako je bil na pobudo mladinske organizacije ustanovljen radio Val mladih. Ustanovljeno je bilo tudi Pl KUD, v katerem so veliko delali tudi mladinci. Prav tako so se vključevali še v razne interesne dejavnosti, ter sodelovali na raznih športnih in ostalih
tekmovanjih.
Pobude gasilskih generacij
Gasilstvo je dejavnost, ki ima že dolgo zgodovino. V Prekmurje so prve ideje gasilstva prihajale iz Budimpešte. Med ustanovitelji gasilskih društev je bilo veliko prosvetnih delavcev. Za gasilce je bila vedno značilna skrb za pomoč bližnjemu, za urejanje okolice in za ohranitev naravnih bogastev. Zato sp imela gasilska društva, in ga imajo še danes, velik humanitarni pomen. Razmah tehnologije in modernizacija sta vplivala na razvoj gasilstva. Društva so si pomagala predvsem z raznimi akcijami in prireditvami. ki so dajale prihodke. Seveda pa je. pri modernizaciji pomembno vlogo odigralo tudi prostovoljno delo gasilcev. Veliko pomoči pa dobijo gasilska društva tudi od občinske gasilske-' zveze, ki svetuje in koordinira delo društev, jim pomaga pri različnih akcijah in organizira tekmovanja.
Ker je zgodovina gasilstva v Prekmurju zelo bogata, si občinska gasilska zveza prizadeva zbrati vse stare gasilske pripomočke. orodja, dokumente, uniforme. priznanja, odlikovanja in vse drugo za PRVI GASILSKI Mtf-ZEJ V PREKMURJU. Mnogo je že zbranega a še dosti leži po domovih. Podarite jih! Dragoceni so primerki naše bogate kulturne gasilske dediščine, ki ponosno kažejo pregled nad preteklostjo gasilskih društev. Lepo število zbranih knjig, slik, fotografij. zapiskov, praporov že krasi snujoči muzej, upajmo da jih bo vedno več. DINI TITAN
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Gornja Radgona — interesna enota za nezazidana stavbna zemljišča razpisuje na podlagi 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS št. 18/84) in Odloka o uprabljanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Gornja Radgona (Uradne objave št. 17/83) ter na podlagi sklepa samoupravne enote.
JAVNI NATEČAJ
za oddajo komunalno opremljenih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš
Na stavbnih zemljiščih natečaja je predvidena gradnja 3 (treh) enodružinskih stanovanjskih hiš v zazidalni soseski Radenci vas in 1 (ene) enodružinske hiše v Gornji Radgoni, Pokopališka cesta. Vsem interesentom je dokumentacija na vpogled v prostorih Skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Go. Radgona in sicer v ponedeljek jn sredo od 8. do 15. ure ali po telefonu štev.: 74-334.
Velikost Odškodnina za stroški
Katast. občina
pare, št.
kv. m zemljišče
62/14	Radenci	633	130.619,50
62/15	Radenci		
62/30	Radenci	844	174.159,40
62/29	Radenci	752	155.175,20
618/2	Radgona '	852	200.901,60
Rok	za začetek gradnje	je 1.	7. 1986. Rok
za
gradbene faze 1.8.1989.
437.733,45
437.733,45
550.483,00
zgraditev do III.
kom. uredit.
437.733,45
Bernarda Pintarič'
KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
Zdravilišče Radenska, n. sol. o., Radenci objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Tovarna polnilne opreme prosta dela in naloge
ZAHTEVNA KLJUČA VNIČARSKO-MEHANIČNA DELA 2 delavca
Pogoj: KV ključavničar ali mehanik in 3 leta delovnih izkušenj
ABC Pomurka — KG Rakičan na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja temeljne organizacije Poljedelstvo in govedoreja Beltinci objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
— živinorejca
na ek. enoti M. Sobota
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima končano osnovno šolo in je priučen živinorejec, _ — da ima najmanj šest mesecev delovnih izkušenj.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kadrovska služba delovne skupnosti pri ABC Pomurka- KG Rakičan v roku 15 dni od dneva objave oglasa.
MMid ZMHWJNk KLJUČAVNIČARSKO-MEHANIČNA
DELA — 3 delavci
Pogoj: I^V ključavničar ali mehanik in 3 leta delovnih izkuščnj Poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, kadrovsko-socialna služba.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 45 dneh po poteku objavnega roka.
Če investitor ne začne oziroma ne dokončagradnje v predpisanem roku, mu samoupravna enota zemljišče odvzame.
III.
Parcele v zazidalni soseski Radenci vas so IV. kategorije opremljenosti individualne in kolektivne potrošnje: vodovod, kanalizacija, elektrika in asfaltirana cesta; v Gor. Radgoni pa III. do IV. kategorije: vodovod, kanalizacija, asfaltirana cesta s pločnikom in telefon. V ceni komunalnega prispevka niso upoštevani stroški prispevka za priključek na javni vodovod, kanalizacijo, prispevek za priključek na elektrodno omrežje, prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, kakor tudi ostali stroški:.katastrske meritve, lokacijska dokumentacija in ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
Uspeli ponudniki morajo na lastne stroške zgraditi hišne priključke za omenjene komunalne naprave.
IV.
Pridobitelj stavbnega zemljišča mora odškodnino za pravico uporabe stavbnega zemljišča ter stroške komunalne ureditve in ostale stroške plačati najkasneje v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, katera mora biti sklenjena najkasneje v roku 60 dni po prejemu sklepa o oddaji stavbnega zemljišča
V.
Natečaj je javen. Izvajalagabo komisijaza izvedbo natečaja. Udeleži se ga lahko vsak občan, ki je plačal 40.000,00 din varščine za udeležbo na natečaju. Varščino je potrebno vplačati na žiro račun številka: 51910-662-29572 SKIS občine Gornja Radgona.
Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, neuspelemu udeležencu pa se vrne brez obresti vroku8dni od dneva pravnomočnosti sklepa samoupravne enote o oddaji zemljišča. Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se varščina zadrži v višini nastalih stroškov in stroškov ponovne oddaje zemljišča. Varščina se zadrži tudi v primeru, če pride do odvzema oddanega zemljišča v smislu zadnjega odstavka II. točke tega natečaja.
VI.
Pismene prijave je potrebno poslati najpozneje v 15 dneh po objavi tega natečaja na naslov: Komunalna skupnost občine Gornja Radgona — interesna enota za nezazidana stavbna zemljišča, Gor. Radgona, Trg svobode 10, s pripombo »za javni natečaj.«
V prijavi je potrebno označiti katastrsko občino iz tega natečaja, v kateri želi investitor pridobiti stavbno zemljišče. K prijavi je potrebno priložiti dokumente za preverjanje kriterijev za sestavo prednostne liste za oddajo zemljišč. Kriteriji prednostne liste (objavljeni v Uradnih objavah št. 17/83) za oddajo zemljišč bodo na vpogled pri strokovni službi SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona;
S« VIL
Pridobitelj stavbnega zemljišča dobi posest in se mu zemljišče izroči v uporabo, ko sklene pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča ter olača pogodbeni znesek.
Vlil,
Stavbno zemljišče bo oddano interesentu, ki najbolj izpolnjuje pogoje natečaja.
Komisija za izvedbo javnega natečaja Komunalne skupnosti občine Gorja Radgona — interesna enota za nezazidana stavbna zemljišča
KONEC
Tam bi ostal kakih 10 dni, da si opomorem, ker je boljša hrana, ni bilo jutranjega zbora in stanja na mrazu po dve uri, pa tudi kurili so v barakah. Zagotovil mi je, da me bo predno pridem na vrsto za poskuse, odvedel nazaj v blok, kjer sem bil prej. Pristal sem in po nekaj dneh sem se dokaj okrepil. Toda minilo je 10 in tudi 15 dni a Manfreda ni bilo po mene. Prišel sem na vrsto za poskuse, bil sem določen za dajanje krvi. Kri so nam jemali vsak drugi oziroma tretji dan. Koliko so mi je vzeli enkrat ne vem, toda vsakič sem se onesvestil, k zavesti pa sem spet prišel po kakih dveh urah. Po dvajsetih dneh so mi pričeli dajati nekake injekcije, za namen nisem vedel. Naslednja operacija je bila potapljanje. Vsak je dobil na obraz masko za dihanje, potem so vodo ohladili do nizkih temperatur, nato pa so nas zopet ogrevali v topli in vroči vodi. Ob tem pa so merili utrip srca, telesno temperaturo in kdo ve kaj še vse. Nekateri so že pri začetnih poskusih podlegli ali pa zboleli za pljučnico. Prepričan sem bil, da je tudi z mano konec, nisem mogel razumeti, zakaj me Manfred ne spravi od tod, kot je oblfu-bil. Pri nadaljnjih poskusih sem nenadoma dobil visoko, temperaturo. Mislili so, daje pljučnica, končno pa le ugotovili, da je tifus'. Odpeljali so me na tifusni oddelek, kjer se
me je lotila še krvava griža. Bil sem na koncu svojih moči, tehtal nisem več kot 40 kg. Večinoma sem ležal v nezavesti, takega me je končno našel Manfred, ki je bil medtem tudi sam bolan. Poskušal me je rešiti. Z opijem, katerega so kradli v esesovskih laboratorijih mi je ustavil grižo, dal mi je nekaj injekcij,' prihajal me je hranit, ker sam nisem več mogel jesti. Nosil mi je prepečenec, česen in nekakšne tablete. Prepovedal mi je piti vsako tekočino, zatrjeval mi je, če se le enkrat napijem vode, mi ni več pomoči. Ko sem videl umiranje okrog sebe, sem vzdržal tudi žejo. Po nekaj dneh se mi je zdravje pričelo izboljševati. Manfreda, ki se je poznal s komandantom bloka, je pri njem dosegel, da sem lahko y tem bloku se ostal nekaj časa. Potem sem bil določen v re-konvafescentni blok, tam sem opravljal nočno stražo v dveh -sobah. Ob nočnih alarmih sem moral ugasniti luči.
Ponoči umrle sem moral odpeljati, teh pa je bilo dnevno po 10 patudidožO. Mrtve sem moraf sleči ter jim na desni palec privezati list papirja z lagersko številko. Zjutraj sem moral poročati komandantu, koliko jih je umrlo in kdo. Marca 1945 sem bil premeščen v blok 27, čutila se je zmeda, kajti z dveh strani se je bližalafronta. Vsako-nočsmo , poslušali silovita bombardi-
pomini na partizansko leto —1944 v Prekmurju
ranja nemških mest, zlasti Miinchna. Toda tudi novi transporti jetnikov so prihajali vsako noč in za te se je moral najti prostor. Tako je
plinska celica delala noč in dan, pa tudi krematorij v 8 pečeh z vso svojo zmogljivostjo. Kljub temu se je za krematorijem nenehno večala
■ grmada trupel. Taborišče je ' bilo zavito v meglo, smrdelo je po sežganem mesu in kosteh. "Slaba hrana, tifus in kolera so k temu še pripomogli. O kakšnem zdravljenju ni več bilo govora. Čim več jih je pomrlo, tem več je bilo prostora za tiste, ki so jih z vseh strani dovažali v taborišče. Proti koncu marca je zmanjkalo koksa za kurjenje peči v krematoriju. Takrat so formirali posebne »pogrebne komande«, ki so kopale gro: boveza 500 do 1000 trupel.
Fronta se je naglo bližala. Himmler je izdal nalog, da noben jetnik iz taborišča ne sme ostati živ, Taborišče so hoteli uničiti z bombami, toda letal še za fronto ni bilo, zato je poslal proti taborišču bataljon esesovcev, da z minometi in lahkim orožjem pokončaj(» taborišče. Ko je za to namero zvedel komandant taborišča, po rodu Avstrijec, ki je bil tu že od leta 1938, je hitro ukrepal. Ameriška vojska, ki je prodirala proti taborišču, se je ustavila kakih 40 km pred Dachauom, komandant taborišča je dva zaupna jetnika preoblekel v ■ nemške uniforme in ju poslal
do ameriške vojske s sporočilom, da je od njih odvisno ali ostane pri življenju okrog 33000 ljudi, kolikor jih je takrat bilo v taborišču. Po sporočilu so Američani nadaljevali z ofenzivo in nas osvobodili 29. aprila 1945 ob 18. uri. Prišli so zadnji trenutek, kajti dva kilometra pred taboriščem so naleteli na esesovski bataljon, ki je imel nalogo uničiti taborišče. Še istega večera so bile izobešene tudi jugo slo vanske zastave, ki smo jih' skrivaj pripravljali že nekaj časa. Ob prvem maju smo preživeli Jugoslovani v tabo-, rišču organizirali tudi veliki) zborovanje, saj je v taborišču delovala močna politična organizacija. Kot dobri organizatorji smo Jugoslovani že tretji dan po osvoboditvi taborišča prevzeli tudi vodstvo celotne kuhinje.
V domovino, šmp se vrnili 10. junija 1945. Žal ne vsi. Mnogi, premnogi so pomrli ali bili uničeni v plinskih celicah in jih je požrl nenasitni krematorij.
Vsem preživelim ostaja strahoten spomin na grozote < fašizma v minuli vojni, bodočim generacijam pa sporočilo vse storiti, da bo človeštvo ži velo v miru.
STRAN 18
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
Vojaško usposabljanje mladink in mladincevprostovoljcev teritorialneobrambe v Vidoncih m Gornjih Petrovcih
USPOSABLJANJE VSAKO LETO . BOLJŠE
V vseh štirih pomurskih občinah že nekaj let uspešno usposabljamo mladinke in mladince prostovoljce teritorialne obrambe. Gre za že ustaljeno obliko usposabljanja mladih za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, s tem da se vsako leto uvajajo nekatere novosti, ki jih narekujejo vsakdanje potrebe. Za mlade pa je to tudi dobra priprava na služenje vojaškega roka, saj se mnogi prvič srečajo z orožjem in seznanijo z vojaškimi veščinami. Vojaško usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe, ki vsako leto poteka v tako imenovanih centrih za obrambno usposabljanje, je bilo letos že končano v ljutomerski,.radgonski in soboški občini, medtem ko bo v lendavski občini jeseni. Tokrat smo obiskali tabora za vojaško usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe v Vidoncih na Gorčkem, kjer sije nabiralo znanje iz vojaških veščin 88 mladih iz soboške občine, in v Gornjih Ivanjcih, kjer je bilo na usposabljanju 45 mladih prostovoljcev iz radgonske občine. O življenju in delu sedemdnevnega usposabljanja smo se pogovarjali z mladimi prostovoljci in njihovimi starešinami. Seveda pa smo bili med njimi premalo časa, da bi lahko zapisali vse tisto, kar mladi v uniformah doživljajo na terenu. Pa vendar upamo, da smo v beležko zapisali vse tist* kar je najpomembnejše za življenje mladih v taboru med vojaškim usposabljanjem.
mu golažu. Tako so dostojno ' proslavili tudi letošnji dan borca.
ZADOVOLJNI Z MLADIMI PROSTOVOLJCI TO
OSNOVNI POUDAREK VO-JAŠKO-STROKOVNEMU DELU
Vojaško usposabljanje mladink m mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe, ki poteka v dobro urejenih taborih, ima dva dela: vojaško-strokovnega in interesne dejavnosti. Poseben poudarek na usposabljanju je dan kajpak vojaško-strokovne-mu delu, ki v glavnem poteka v dopoldanskem času, medtem ko so interesne dejavnosti na sporedu v popoldanskem času. Potem pa imajo tako imenovane informativne dneve, na katerih se mladinke in mladinci prostovoljci seznanjajo z raznim orožjem in nekaterimi specifičnostmi. kot so zveze, inženirstvo, biološko-kemijska zaščita in podobno. Prav gotovo pa je teden dni premalo, da bi lahko v usposabljanje vključili vse tisto, kar bi želeli in kar bi tudi mlade zanimalo. V času usposabljanja pa je nagajalo tudi vreme, saj je nekaj dni deževalo. Kljub temu so bile tako starešine kot prostovoljci zelo zadovoljni. Vodja tabora mladih prostovoljcev teritorialne obrambe v gornjih Ivanjcih Viktor Kovačič nam je povedal, da jim je zelo nagajalo vreme, zlasti prvi dan. ko je lilo kot iz škafa, vendar pa so program usposabljanja v celoti opravili ostale dni, ko je bilo vreme nekoliko boljše. Nekaj aktivnosti pa so morali opraviti tudi pod streho. Vodja tabora mladih prostovoljcev teritorialne obrambe v Vidoncih na Goričkem Alojz Kisilak je bil prav tako zadovoljen z delom v taboru. tako da so zastavljeni program uspešno uresničili. V taboru imajo tudi zelo razvite interesne dejavnosti in sodelovanje z brigadirji in borci. Letošnja posebnost usposabljanja mladih prostovoljcev v Vidoncih je. da imajo med sabo štiri nepismene mladince, za katere v popoldanskem času organizirajo od dve do tri ure učenja pisanja. V tem kratkem času jih seveda ne bo mogoče naučiti pisati. vendar bodo zadovoljni, če
obrambe iz vseh štirih pomurskih občin skupaj z brigadirji republiške mladinske delovne akcije Goričko 84. Tekmovali so v orientaciji, poznavanju orožja, topografiji, taktiki in streljanju z malokalibrsko pištolo oziroma puško.
INTERESNE DEJAVNOSTI IN POLITIČNO DELO
SLAVNOSTNA ZAOBLJUBA ZA DAN BORCA
V obeh taborih mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe imajo dobro razvite interesne dejavnosti in politično delo. Prvi dan usposabljanja so ustanovili aktive ZSMS, v taboru v Vidoncih, ki je številčnejši, pa tudi aktiv ZK. V Vidoncih so ustanovili . aktive ZSMS v vseh vodih, ki imajo svojega delegata v koordinacijskem telesu, ki usklajuje in usmerja idejno-politično delo in druge aktivnosti na področju kulture in športa. Tako aktiv ZK kakor tudi aktiv ZSMS spremljata aktivnosti in delo v taboru, najboljše mladince in mladinke pa potem predlagata za sprejem v vojaške šole in ZK. Predsednica aktiva ZSMS v taboru v Gornjih Ivanjcih Renata Stolnik, ki je bila tokrat že drugič na tovrstenem usposabljanju, nam je o delu aktiva povedala: »Prvi dan usposabljanja smo ustanovili aktiy in se dogovorili za naš program dela, ki je zelo pester in zahteven, vendar si prizadevamo, da bi ga v celoti uresničili. Program zajema aktivnosti na idejriopolitičnem. kulturnem in športnem področju. Imamo razna politična predavanja. urejujemo stenčas, izdajamo bilten in organiziramo športna srečanja. Skrbimo pa tudi za čistočo v taboru in okolici. čeprav je to v slabem vremenu izredno težko. Predsednik aktiva ZSMS v taboru v Vidoncih na Goričkem Štefan Peterka pa nam je z veseljem pripovedoval o pestri interesnih dejavnostih, ki jih imajo skupaj z brigadirji republiške mladinske delovne akcije Goričko 84. Tako so na tekočem traku srečanja v namiznem tenisu, odbojki, košarki. nogometu in šahu. Poleg
športnih srečanj pa imajo tudi vrsto šaljivih tekmovanj, kot so prenašanje steklenic iz ene škatle v drugo, vožnja vode v samokolnici itd.
Poseben dogodek zg mladinke in mladince prostovoljce teritorialne obrambe je vsekakor slavnostna zaobljuba, s katero se mladi zavežejo, da bodo vestni čuvarji naše svobode in pridobitev narodnoosvobodilnega boja in revolucije ter bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Na ta dogodek so mladi porfosni zlasti še. če je povezan s praznovanjem tako pomembnega dneva, kot je dan borca. Mladi prostovoljci iz radgonske občine so pripravili to
Slovesnost na predvečer dneva borca, ko so se zbrali skupaj z mladimi in krajani Negove in pripravili zanimiv kulturni program. Mladi prostovoljci teritorialne obrambe iz soboške občine pa so slavnostno zaobljubo izrekli na dan borca ob prisotnosti brigadirjev republike mladinske delovne akcije Goričko 84, borcev, vojakov in številnih gostov. Prostovoljci, brigadirji in vojaki so pripravili skupen kulturni program. Slo- , vesnost pa so sklenili z družabnim srečanjem ob partizanske-
V času vojaškega usposabljanja mladink in mladincev prostovoljcev teritorialneobrambe v izobraževalnih centrih starešine občinskih in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Pomurje obiskujejo tabore z namenom. da spremljajo potek usposabljanja in življenja mladih v taboru. Zanimalo nas je kajpak, kako so starešine zadovoljne z. dosedanjim vojaškim usposabljanjem mladih prostovoljcev v pomurskih občinah. Ta prilika se nam je ponudila prav v času, ko smo se mudili v taboru v Gornjih Ivanjcih. ko je obiskal mlade predstavnik Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Pomurje Adolf Korošec. Tole nam je povedal; »Obrambno usposabljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe v Pomurju izvajamo vsako leto z namenom, da čim več mladih usposobimo za obrambo domovine, če bo to potrebno. Moram reči, da smo s tem usposabljanjem zelo zadovoljni. saj je vsako leto boljše. Poleg tega pa je naš namen, da mlade pripravimo za služenje vojaškega roka v JLA. Toše nam dobro obrestuje, saj mladi lažje opravijo to državljansko dolž-nost in večina se potem zopet vrača v enote teritorialne obrambe, kjer jim lahko zaupamo odgovorne naloge. Za prevzem teh nalog šo namreč strokovno usposobljeni, hkrati pa imajo tudi moralno-politične vrline. Ogledal sem si delo in življenje v taboru mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe iz radgonske občine in moram povedati, daje usposabljanje organizirano zelo dobro in na primerni strokovni ravni. Videl sem. ko so mladinke in mladinci prihajali s terena mokri, blatni in utrujeni, vendar vedrih obrazov. V pogovoru z njimi sem se tudi prepričal, da so zadovoljni v taboru tako z bivalnimi razmerami, kakor tudi s hrano in urjenjem. To je za mlade zelo pomembno, kajti zavedamo se. da na terenu, zlasti pa v tako slabem vremenu,ni mogoče nuditi idelanih razmer za usposabljanje. Prav pa je, da sc usposabljamo v tako slabih razmerah jn navajamo na tako življenje, da bi lahko bili kos nalogam, če bi bilo potrebno braniti našo svobodo in nedvis-nost.
Feri Maučec
ALOJZ KISILAK
VIKTOR KOVAČIČ —
starešina štaba
Občinskega teritorialne
ŠTEFAN PETERKA -predsednik aktiva ZSMS v taboru v Vidoncih na Goričkem.
ADOLF KOROŠEC -starešina Pokrajinskega starešina štaba teritorialne «*-■—
i Občinskega štaba teritorialne obrambe Gornja Radgo-
obrambe za Pomurje.
na in vodja tabora v Gornjih Ivanjcih.
obrambe Murska Sobota in vodja tabora v Vidoncih.
RENATA STOLNIK -predsednica aktiva ZSM S v taboru v Gornjih Ivanjcih.
KEMIČNA ČISTILNICA
MARTA ZEMLJIČ,
Murska Sobota, Stefana Kuzmiča. 11,
obvešča
cenjene stranke, da bo zaradi letnih dopustov zaprta od 13. julija do 5. avgusta.
Cenjenim strankam se priporočamo?
Mladi prostovoljci teritorialne obrambe v Vidoncih se seznanjajo z orožjem.
SODELOVANJE Z BRIGADIRJI IN BORCI
\ taboru mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe v Vidoncih na goričkem imajo ■ že tradicionalno razvito sodelovanje z brigadirji republiške mladinske delovne akcije Goričko in z borci. Z brigadirji sodelujejo predvsem na področju interesnih dejavnosti, in sicer tako, da epi obiskujejo druge, pripravljajo kulturne in zabavne programe ter športna srečanja. Z borci pit sodelujejo tako, dajih vabijo na razgovorre. ki so za mlade zelo zanimivi, saj jim razkrivajo bogate izkušnje iz časa narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Poleg tega pa organizirajo mladi prostovoljci teritorialne obrambe, brigadirji in borci tudi skupne proslave kot ob dnevu borca. Ta srečanja so zelo prisrčna in ža mlade zelo zanimiva, saj jim borci z obujanjem spominov na težke trenutke NOB posredujejo tiste humane veličine partizanske borbe, ki so bile odločilnega pomena tudi za naša prizadevanja za podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Hkrati pa borci na teh srečanjih tudi opravljajo pomembno poslanstvo — prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucije na mladi rod.
Komisija za delovna razmerja na osnovni šoli France Prešeren Črenšovci
razpisuje
prosta dela in naloge:
1 učitelja podaljšanega bivanja na razredni stopnji za določen čas od 1. 9. 1984 do 31. 8. 1985, " U ali PRU
1 učitelja razrednega pouka za določen čas od 10. 9. 1984 do 13. 5. 1985 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta), U ali PRU.
Prijave z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijave.
TFUNflQIRfl I LJUTOMER n.sol.o.
mirouoiniad 69240 LJUTOMER,KfligcVBRSKA C. lEa
b.0.
TEHNOSTROJ TOZD Servis vozil in kmetijske mehanizacije Kolodvorska 16 a Ljutomer, bo po sklepu DS
prodala
16. 07. 1984 osnovna sredstva po naslednjih izklicnih cenah: -
1.	Kompresor (nekompleten)
2.	Stroj, računski
3.	Polnilec akumulatorja
4.	Bar, oljni
5.	Štedilnik Gorenje
6.	Usmernik, selenski
7.	Tehnica, lesena, 200 kg
4.000,00
150,00 1.300,00 1.500,00 1.000,00 1.000,00
200,00
Pražba bo v prostorih TOZD s pričetkom ob 8. uri. Na prodajno ceno se zaračuna prometni davek.
Lovski dom Cankova vabi na veliko vrtno veselico v nedeljo, 15. julija ob 17. uri. NASTOPAJO:
VLADIMIR SA VClČ - ČOBI, MARIJAN SMODE, BALETNA SKUPINA COBRA, ANSAMBEL MAGNET
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA
razpisuje
v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, s katerimi razpolaga Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu
VII. NATEČAJ
za pridobitev — dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti:
— v stanovanjskih zgradbah v Lendavi
1	trosobno stanovanje
4 dvosobna stanovanja
2	enosobni stanovanji
3	garsonjere
— v stanovanjski zgradbi v Turnišču
1 dvosobno stanovanje
— v stanovanjski zgradbi v Srednji Bistrici
1 dvosobno stanovanje.
Za pridobitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, so upravičeni občani z nižjimi dohodki, stari ljudje, upokojenci, invalidi ter borci NOV, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik ali imetnik stanovanjske hiše ali stanovanja,
— da prosilec ali njegov družinski član ni lastnik vinske kleti, primerne za stanovanje, vikenda ali primernega vseljivega stanovanja,
— da prosilec stanovanja ni imel primerno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da dohodki prosilca oziroma njegovega gospodinjstva ne presegajo 9.876,35 din mesečno na člana gospodinjstva in 11.672,05 din za samske prosilce oz. samohranilke,
— da prosilec ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri svoji OZD ali bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki stanovanja, ki presega stanovanjske normative v občini Lendava,
— da prosilec pred vselitvijo v stanovanje plača obvezno lastno udeležbo po merilih družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Prosilci za stanovanje morajo k prošnji priložiti:
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— potrdila o dohodku prosilca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1983,
— potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva, — potrdilo o stalnem bivališču.
Prosilci vložijo prošnje v 30 dneh od objave pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava, Partizanska 52, Lendava, kjer lahko dvignejo vse potrebne obrazce.
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STRAN 19
šport
SPEEDWAY ■■■
Horvat zmagovalec pete dirke za DP
Na stadionu Matije Gubca v Krškem je. bila peta dirka za državno prvenstvo v speedwayu, na kateri je sodelovalo 16 ■ tekmovalcev, med-njimi tudi tekmovalci iz Lendave in Gornje I Radgone. Odličen je bil tokrat Lendavčan Artur Horvat, ki je I premagal vse svoje tekmece in z maksimalnim številom točk osvojil ■ prvo mesto. Tako je Horvat dohitel Pavlica in zdaj skupno vodita po petih dirkah z enakim številom točk. Radgončan Kocmut je ■ tokrat zasedel šele peto mesto in tako zamudil lepo priložnost, da B prevzame vodstvo.	.	:
Rezultaii 5. dirke za državno prvenstvo: 1. Horvat (GV Lendava) 15 točk, 2. Omerzei (Krško) 14, 3. Pavlic (Prelog) 11,4. Žagar (Ljubljana) 11, 5. Kocmut.(GR) in Lazar (GV Lendava) po I 10 točk. Po 5. dirkah pa je stanje naslednje; L Horvat (GV) in I Pavlic (Prelc. ) po 60 točk, 3. Kocmut .(G. Radgona) 58, 7. Lazar B (GV) 43 točk.	'
V Krškem >e bila zadnja dirka za republiško prvenstvd. Žmagal K je Omerzei s 15 točkami pred Kocmutom (G. Radgona) 13, H
KOŠARKARSKE NOVICE
---KONJENIŠTVO—■----------------------------------
Fegrina zmagala v Beogradu
Na veliki konjeniški prireditvi na hipodromu v Beogradu je v osrednji točki ,,Čukarica” na 2.200 metrov dolgi progi zmagala Fegrina z voznikom Alojzem Slavičem iz Križevec pri Ljutomeru. Tako je Fegrina še enkrat dokazala, da je ena najhitrejših kobil v državi.
. — Ženskega košarkarskega tabora, ki je bil v Tolminu, so se tudi letos udeležile nekate: kadetinje in pionirke Pomurja: Petra Kuharič, Gabrijela Lopert, Nataša Kolar in Blanka Gerič. Kot organizacijski vodja se je tabora udeležil : ii trener Pomurja Jože Šeruga: Mlade košarkarice Pomurje so se izkazale in bile deležne pohval strokovnjakov. Tako je Petra Kuharič v igri 1:1 zasedla tretje mesto, v prostih metih pa prvo med 60 udeleženkami. Diplomo je prejela Blanka Gerič kot najmlajša udeleženka.
— Po nekajletnem premoru so se moškega tabora, ki je b’il v Postojni, udeležili tudi igralci Pomurja: Ronald Tušar, Marjan Kranjec in Borut Andrejek.
— Članice Pomurja so se udeležile mednarodnega turnirja, ki ga je organizirala Rogaška, in zasedle prvo mesto ter osvojile pokal . Rezultata: Pomurje:UDPMJF 62:49 in Pomurje:Praha 49:46. Najboljše strelke: Žitkova 48, Borčeva 26 in Kardoševa 13. Pomurke so navdušile s svojo igro-in prejele vabilo na mednarodni nočni turnir v Pragi.
— V zaključnem delu pokalnega tekmovanja v SRS igrajo člani Pomurja doma z ekipo Cometa.	' JS
NOGOMET
Cankova druga v SRS
V Domžalah je bilo sklepno tekmovanje kadetov za prvenstvo Slovenije v nogometu. Med štirimi moštvi je nastopila tudi Cankova in dosegla lep uspeh. Premagali so KladivarjaizCeljas3:0. v borbi za prvo mesto pa izgubili z Olimpijo iz Ljubljane z 0:5. ter tako zasedli drugo mesto. Vrstni red: I. Olimpija. 2, Cankova. 3. Sava Kranj in 4. Kladivar. Osvojeno drugo mesto pomeni za mlade nogometaše iz Cankove lep uspeh,ki je rezultat načrtnega dela trenerja Draga Habota.
Prosenjakovci: Mariaujfalu 2:1
V prijateljski mednarodni nogometni tekmi so Prosenjakovci premagali moštvo Mariaujfalu z Madžarske z goloma Vukana in Vereša. Pred okrog 200 gledalci je sodil Horvat iz Murske Sobote. '	tg
—— MALI NOGOMET---------------------------------
ZMAGALA VANČA VAS
V počastitev dneva borca je NK Panonska iz Murske Sobote pod pokroviteljstvom, občinske borčevske organizacije organizirala tekmovanje v malem nogometu. Med 28 ekipami je zmagala ekipa Vanča vasi pred Kanalom (MS) in Študenti.
LETALSTVO
Mataj-Vogrin druga v Italiji
Na mednarodnem tekmovanju motornih pilotov, ki sta ga pripravila Obalni letalski center Portorož in Aero klub Benetke za pokal TRANS ADRIATIC, sta nastopila tudi člana Aero kluba Murska Sobota Janez Mataj in Ivan Vogrin in se lepo odrezala. V ekipni konkurenci sta osvojila drugo mesto.

Plakete NZJ-Mura prvak.
Nafta druga v SNL
Potem, ko je soboška Mura po enoletnem nastopanju v drugi zvezni ligi izpadla, je, v sezoni 1969/70 tekmovala skupaj z lendavsko Nafto v slovenski ligi. Sobočani so dobro startali in opravičili kandidaturo za naslov zmagovalca, saj so po jesenskem delu tekmovanja v slovenski ligi osvojili naslov prvaka s 16 točkami in dvema točkama prednosti pred zasledovalci. Nafta pa je pristala s 13 točkami na šestem mestu in le za tri točke zaostala za Muro. Ob praznovanju 50-letnice je Nogometna zveza Jugoslavije podelila plakete in priznanje zaslužnim športnim delavcem in klubom v državi. Na slovesnosti, ki je bila meseca januarja 1970 v Murski Soboti, je predsednik občinske zveze za telesno kulturo Murska Sobota Jože Vild podelil štiri zlate in pet srebrnih plaket. Iz Pomurja 'so zlate plakete Nogometne zveze Jugoslavije prejeli: nogometni klub Mura iz Murske
Sobote. Vlado Kukanja in Henrik Hakl iz Murske Sobote. Srebrne pa so dobili: nogometni klub Nafta iz' Lendave. Ernest Hojner. Stanko Vezjak in Feri Maučec iz Murske Sobote ter Ladislav Terek iz Lendave. Po osvojitvi naslova jesenskega prvaka v slovenski ligi so se pri Muri odločili, da okrepijo svoje vrste in osvojijo naslov slovenskega prvaka ter se ponovno uvrstijo v drugo zvezno ligo —' zahodna skupina. Zato so v svoje vrste pritegnili Laziča (Belišče), Nikoliča (Kovinar), Posavca (Varteks) in Husarja (Bakovcij. Trenerja Rukavino pa je zamenjal Plaznik iz Maribora. Po nekaj ' kolih . spomladanskega dela tekmovanja pa je Plaznika zamenja! Slavko Zorec. Sobočani so dosegli zaželjeni cilj, saj so osvojili naslov slovenskega prvaka s 33 točkami pred lendavsko Nafto, ki je zbrala 28 točk. Lendavska Nafta je bila največje presenečenje prvenstva, tako visoko uvrstitev pa si je zagotovila v finišu. V medsebojnem srečanju nogometašev Mure in Nafte so bili uspešnejši Lendav-čani. ki so doma zmagali z 2:1. v Murski Soboti pa igrali neodlo-
čeno 1:1. Šele v pokalni tekmi za naslov pomurskega prvaka je Mura uspela premagati Nafto z 2:1. V, vzhodni conski nogometni ligi so prvič nastopali nogometaši Dokležovja in osvojili solidno peto mesto s 23 točkami, medtem ko je prvak postal mariborski Branik s 37 'točkami. Moštvo Dokležovja je treniral Slavko Bakan. V sezoni, 1969/70 je tekmovanje v pomurski nogometni ligi potekalo v dveh skupinah. V vzhodni skupini so naslov prvaka osvojili nogometaši Bogojine z 19 točkami pred Beltinci 18. Dobrovnikom 17. Gaberjem 15. Turniščem in Nafto B po 12. Petišovci 10 in Vrelcem 9 točk. V zahodni skupini pa je zmagalo moštvo Bakovec s 23 točkami pred Veržejem 21. Rakičanom 16. Puconci 14. Gradom 12. Tehnostrojem 10. Tišino 9 in Muro B 7 točk. V borbi z naslov pomurskega prvaka sta se pomerili moštvi Bogojine in Bakovec. Uspešnejši so bili nogometaši Bogojine, ki so doma zmagali z 1:0 in v Bakovcih igrali 1:1 ter tako postali pomurski prvak. V
VLADO KUKANJA - dolgoletni napadalec Mure in eden najboljših strelcev. Igral je tudi za Maribor in Merkator v zveznem tekmovanju.
tem času se je nogomet v Pomurju zelo razširil, sa je bilo pri Nogometni podzvezi v Murski Soboti registriranih 1.150 aktivnih nogometašev.
(nadaljevanje)
Nogometno moštvo Mure, ki je leta 1970 osvojilo naslov prvaka v slovenski nogometni ligi. Stojijo od leve: Lazič, Kovač, Koblencer, Nikolič, Satler: čepijo: Košak, Kranjc, Horvat, Posavec, Tkalčec in ‘ Ivančič.
Nogometno moštvo Nafte, ki je leta 1970 osvojilo drugo mesto v SNL. Stojijo od leve: Terek (trener), Bači 1, Bači II, Bači III, Dominko, Horvat, Piberčnik, Nagy, Farkaš in Norčič (teh. vodja). Čepijo: Balantič, Pucko, Kuprivec, Vidak, Pal in Požgai.
DELAVSKI ŠPORT — ROKOMET
PZC in Panonija
Končano je bilo tekmovanje v okviru sindikalnih športnih iger soboške občine v rokometu za moške in ženske. V obeh kategorijah je bilo prijavljenih po osem moštev. Žal pa ’v moški konkurenci ekipi Potrošnika in Projektivnega biroja nista nastopali. Premalo resno .pa so vzele tekmovanje nekatere ekipe, ki večkrat niso nastopile, in so se tako srečanja končala brez borbe. V ženski konkurenci je bila najboljša ekipa Pomurskega zdravstvenega centra, ki je prvo mesto osvojila brez' izgubljene točke. V moški konkurenci paje-prvo mesto osvojila ekipa Panonije. Najboljša • strelka je bila Ozmečeva (PZC), ki je. 53 golov pred Crnkovičevo (ZKŠ) 39, Bagarijevo (Ml) 53 golov itd. Pri moških pa je bi! najučinkovitejši Gran.fol (Mura) z 32 goli pred Sapačem (MI) 26 ter Kovačičem (Panonija) in Benkom (Mura) po 23 golov itd.
------KAJAKAŠKO TEKMOVANJE MURA 84----------
Sklepna prireditev SPOZNAVAJMO SLOVENSKE REKE
Brodarsko društvo Mura iz Kroga, ki deluje že več kot 30 let bo v soboto 14, in v nedeljo. 15. julija 1984 organizator tradicionalnega kajakaškega tekmovanja Mura 84. Na prireditvi bo predvidoma nastopilo okrog 100 tekmovalcev iz Jugoslavije. Madžarske in Avstrije. V soboto ob 14.00 uri bo tekmovanje v slalomu pri kroškem brodu, po tekmovanju pa brodarska noč. V nedeljo ob 11.00 uri pa bo spust v Gornji Radgoni s ciljem pri kroškem brodu. Proga bo dolga 14 kilometrov. Tokrat pa bo v Krogu tudi sklepna.prireditev Spoznavajmo slovenske reke, ki je letos prvič organizirana. Prireditev na reki’Muri bo vsekakor zelo privlačna in zanimiva, zlasti, ker imajo Krožani trenutno v'svojih vrstah nekaj odličnih tekmovalcev in državnih reprezentantov, kot so Varga, Karas, Vereš ter nekateri.
Člani
Panonija-	5 4'0	1 86160	8
MI	5 3 l	1 73:66	7
PT	5 3 0	2 70:68	7
Mura	5 2 1	2 104:77	5
Blisk	5 1 0	4 61:70	2
Konstruktor	'5 0 0	5 45:88	0
Članice			
PZC	7 7 0	0 113:56	14
Potrošnik	7 6 0	1 90:55	12
Mura	7 5 0	2 83:41	10
Ml	7 3 1	3 80:76	7
ZKŠ	7 3 1	3 80:89	7
Panonija	7 1 0	6 35:80	2
PT	7 1 0	6 40:84	2
Panonka •	7 1 0	6 36:77	2
----ATLETIKA’-----:---------------------------
POMURJE ČETRTO
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je v sodelovanju s šolskim športnim društvom Enotnost na osnovni šoli 17. oktober v Beltincih pripravil prvo kolo tekmovanja AZS — vzhodna skupina. Tekmovanja se je udeležilo 7 moških in 5 ženskih ekip. Največ uspeha so imeli Ptujčani, ki so zmagali v obeh kategorijah. Pomurje iz Murske Sobote pa je v obeh kategorijah bilo četrto. Med posamezniki so se predvsem izkazali: Potočnik, ki je zmagal v teku na 400 s časom 51,5, Mauričeva, ki je bila prva v teku na 100 m z rezultatom 13,7 in Banfijeva, ki je bila v teku na 800 m druga s časom 2:30,6, Tretja mesta pa so osvojili: Horvatova v skoku v daljino (4,35), Krajcerjeva, skoku v višino (140), Koudila v teku na 1500 m (4:19,8), Glažar v metu krogle (10,28) ih Šarkanj v skoku v daljino (5,89).
Ekipno — moški: L Ptuj 38, 2. Velenje 35, 3. Brežice 33, 4. Pomurje 30, 5. Ravne 25, 6. Slovenska Bistrica 20 in Lenart 16 točk. Ženske: 1. Ptuj 30, 2. Ravne 24, 3-4. Pomurje in Slov. Bistrica po 15 in 5. Lenart 6 točk.
— KOLESARSTVO---------------------. ■■  ...——
Izkazala sta se Šooš in Cigut
V Črnomlju je bilo republiško tekmovanje mladincev in članov, na katerem je sodelovalo 150 kolesarjev. Med njimi so nastopili tudi pomurski kolesarji in kar štirje osvojili točke za prvenstvo Slovenije. Pri mlajših je bil Cigut sedmi, Škraban pa osmi. Pri starejših mladincih je Titan zasedel dvanajsto, Ceh pa petnajsto mesto.
V Celju pa je bil kriterij za-nagrado Merxa, kjer je nastopilo 180 kolesarjevi Med pomurskimi kolesarji sta bila najboljša Rober Sooš, ki je zmagal pri pionirjih B, in Cigut, ki je pri mlajših mladincih zasedel drugo mesto. Pri 'm. pionirjih je Simon Šooš zasedel tretje, pri pionirjih pa Hajdinjak četrto mesto. Škraban pri ml. mladincih ter Titan in Ceh pri starejših mladincih pa so pripeljali na cilj v glavni skupini.
— STRELSTVO —------------------------------—
M. SOBOTA IN PERTOCI
V počastitev 4. julija — dneva, borca je bilo v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje občinskih mladinskih reprezentanc Ormoža, Ljutomera in Murske Sobote v streljanju z malokalibrsko puško v trostavu. Zmagala je ekipa mladincev iz Murske Sobote z 829 krogi pred Ljutomerom 827 in Ormožem 726 krogov. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Drago Pertoci (MS) z 243 krogi pred Francem Rubinom (Lj) 220, Dušanom Špindlerjem (Lj) 216, Francem Giderjem (MS) 209 in Rajkom Kapunom (Lj) 203 krogi.
SODELOVALO 23 EKIP
V okviru praznovanja tedna krajevne skupnosti Bakovci je tamkajšnja strelska družina pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 23 ekip. V članski konkurenci je zmagala SD Noršinci s 530 krogi pred SD Mura 525 in SD Panonija s 504 krogi. Med ^posamezniki pa je osvojil prvo mesto Balaško (Noršinci) s 181 krogi. V mladinski konkurenci je zmagala Tišina s. 515 krogi pred Brezovci 442 krogov. Posamezno pa Štefanec (Tišina) s 176 krogi./Med pionirji pa je bila najboljša ekipa Tišine s 437 krogi pred Muro 3§7 krogov, posamezno pa Kuhar (Tišina) s l61 krogi.
NORŠINCI IN KOVAČIČ
Odigrano je bilo 5. kolo tekmovanja letne strelske lige občine Murska Sobota./Po petem kolu vodi SD Noršinci I. z 52 točkami pred SD Mura L 42, SD Tišina L 37, SD Tišina II. in SD Panonija po 29, SD Grafičar 27, DRŠI Sobota 24, SD Gančani 22, SD Sebeborci 19, SD Noršinci II. 17, SD SCT 12, SD Andrejci 8, SD Cernelavci 7 in SD Mura II. 5 točk. Med posamezniki vodi Jože Kovačič (Panonija) s 1750 krogi pred Marjanom Madjarjem (Noršinci) 1750, Stankom Donšo (Noršinci) 1746, Francem Rojnikom (Gančani) 1543 in Janezom Horvatom (Mura) s 1467 krogi.
ŠPORTNE IGRE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Letos trideset krajevnih skupnosti
V soboški občini, bodo letos že petič izvedli športnorekreativne igre krajevnih skupnosti. Od prvih športnih iger krajevnih skupnosti, ki so.bile v Lipovcih in kjer so sodelovale le štiri krajevne skupnosti, se število ekip vsako leto povečuje. Tako je lani že sodelovalo 20 ekip iz krajevnih skupnosti, letos pa jih bo predvidoma okrog 30. Sicer pa večina krajevnih skupnosti najprej organizira tekmovanje na svojem območju, nato pa izbere ekipo, ki jih bo predstavljala v polfinalu in finalu. Letos bodo tekmovali v osmih zabavno-rekreacijskih panogah: vlečenju vrvi, slalomu z žogo, metu kamna, štafetnem teku v vrečah, žaganju drv, prevozu vode, vodenju avto gume in skoku z mesta. Sklepni .del tekmovanja bo letos v Bogojini.
Namen športno-rekreativnih iger krajevnih'skupnosti, s katerimi so v soboški občini zelo zadovoljni, ni le tekmovalnega značaja, temveč da se ljudje med seboj spoznavajo, rekreirajo in zabavajo. Žal pa med tekmovanji na to pozabljajo in jih jemljejo preveč resno. Zveza za telesno kulturo občine Murska Sobota, ki je organizatorica iger, tako ali tako nagradi v sklepnem delu tekmovanja vse ekipe s približno enakiini športnimi rekviziti.
-----ODBOJKA  -------------------:------------------——
Ljutomer: Garnizon (MB) 0:3
V četrtfinalni pokalni odbojkarski tekmi je ekipa Garnizona JLA iz Maribora v Šafarskem premagala Ljutomer s 3:0. V gostujoči ekipi je nastopilo nekaj igralcev, ki nastopajo v prvi zvezni ligi, medtem ko so domačini zaradi dopustov nastopili oslabljeni.	T. F.
STRAN 20
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. julija
HETEK ° ŠOBOTR NEDEUR ^PONEDELJERTOREK SREDflZ ČHRT
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	I
MURSKA SOBOTA
- . -.	. ' š' -_.1
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.3(1 — Aktualno v petek, 13. julija, 17.30 — Slovenska narodna pesem, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 14. julija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon 21-232)
17.55—23.40 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča. 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite., 21.10 Marlowe, angleška nanizanka, 22.00 Tv dnevnik II. 22.15 Zmedeni bolničar, ameriški film.
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 16.
julija, 17.30
Glasbeni
utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 17. julija, 17.30 — Operne arije, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00
Iz domačega
TV LJUBLJANA
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 18. julija, 17.30 — Minute s slovenskimi pevci zabavne glasbe, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 19. julija, 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18 00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
_ TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Avtogrami, otroška serija Tv Skopje, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni magazin, 20.45 Poročila, 20.50 Krleža v videt) medijih, dokumentarna serija, 21.45 Nočni kino: 13. julij, jugoslovanski film (do 23.25)
TV ZAGREB
18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Derrick, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Dnevnik. 22.05 Kultura srca.
TV AVSTRIJA
15,40—22.35 Teletekst Rtv Ljubljana. 15.55 Poročila. 16.00 Ciciban, dober dan: Na Rožniku. 16.15 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Poluhec prevaral hana. 16.30 Zgodbe iz Nepričave. otroška serija Tv Beograd. 17.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija. 17.50 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka. 18.40 Čudeži narave: Ameriško živalstvo, kanadska poljudnoznanstvena serija. 19.15 Risanka. 19.24Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme,- 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Še veliko dela me čaka (delovni nasl.), ameriški film. 21.15 Propagandna oddaja. 21.20 Zrcalo tedna. 21.40 Večer z Dordem Balaševi-čem.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.20 Štetje ovac, češkoslovaški film. 18.00 Ježeva hišica, otroška predstava. 18.40 Nemogoča hiša, otroška predstava. 19.00 Zakladnica narodne glasbe. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv kaseta; Mato Došen. zabavnoglasbena oddaja. 20.30 Ljudje iz marmorja — junaki dela. dok. oddaja. 21.15 Poročila. 2 1.20 Športna sobota. 21.45 Kennedy, angleška nadaljevanka.
TV LJUBLJANA
15.30-22.25 Teletekst Rtv
Ljubljana. 15.45
Pri-
mer Gojšin. dokumentarna oddaja Tv Beograd. 16.30 Poročila. 16.35 Tv teka — 1959 — Tv drama. 17.35 Buldogi in češnje, zahodno-nemški film. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 P. Prličko-A. Rusi: Komedijanti, nadaljevanka Tv Skopje. 21.15 Propa--gandna oddaja.. 21.20 Nadnacionalne družbe: Svetovna veleblagovnica, reportaža Tv Zagreb. 21.50 Športni pregled. 22.10 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
18.25 kulturne’zakladnice: Kultura jugozahodne Srbije. 19.10 Turistični kažipot. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Operni večer. 22.30 Dija-manti na nebu, angleška dokumentarna serija. 23.20 Poročila (do 23.25)
TV ZAGREB
11.50 Poročila.
12.00
13.00
14.30
Kmetijska oddaja.
Oddaja za otroke.
Glasbeno popoldne. 15.35
17,55—22.20 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.10 Poročila. 18.15 Zdravo, mladi — glasba za mlade. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Christie: Pajkova mreža, angleška drama. 21.25 Dokumetarec meseca: Zdrav duh v zdravem telesu. 22.05 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik. 18.15 Zgodba o pradeklici. otroška serija. 18.30 Zarzuela, otroška predstava II. del. 18.45 Nekaj domačih popevk (samo za Ljubljano II). 19.00 Telesport. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Znanost m mi. 20.50 Poročila. 21.00 Dinastija, ameriška nadaljevanka. 22.00 Zabava vas. Zdravko Čolič (do 22.45)
17.40-23.00 Teletekst Rtv Ljubljana. 17.55 Poročila. 18.00 Žgodbe o Poluhcu: Kako so sodili siromaku, 18.20 Izročila, glasbena oddaja Tv Sarajevo. 18.50 -Pisani svet: Palčki prihajajo — II. del. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Kalinin: Cigan, sovjetska nadaljevanka, 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Mednarodna obzorja. 22.45 Tv dnevnik II.
18.20-23.20 Teletekst Rtv Ljubljana. 18.35 Poročila. 18.40 Ciciban, dober dan: Čebelica leti z neba. 18.50 Osvajanje morja: Kapitani. viharji in brezvetrje, reportaža Tv Zagreb. 19.15 Risanka. 19.24 Tv radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Rececca. ameriški film.
. 22.05 Propagandna oddaja. 22.10 Tv dnevnik II. 22.20 Omizje.
17.45-22.30 Lletekst.
Rtv Ljubljana. 18.00 Poročila. 18.05 Trapollo HH 33:
Obisk z Game Gun dali, ponovitev mi
.■looar-id inske
/® ljubljanska banka
Pomurska banka
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik. 18.15 Mi m tv, otroška oddaja. 18.45 Francija skozi šanson. zabavno-gL oddaja Tv LJ. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Top lista nadrealistov, oddaja narodne glasbe. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 O življenju in smrti narodnega heroja Josipa Kraša. 21.35 Poročila. 21.40 Jazz iz studia. 22.25 Odprta knjiga (do 22.55)
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 .Tv dnevnik. 18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška serija. 18.45 Ohrid: Balkanski festival folklore 84. 19,30 Tv dnevnik. 20.00 Pred olimpiado — posebna oddaja. 22.00 Poročila. 22.05 Poletni festivali resne glasbe (do 22.50).
nadaljevanke. 18.45 Delegatska tribuna. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrn? 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Lov za zakladom : Luxor, kviz francoske Tv. 21.00 Propagandna oddaja. 21.04 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka. 22.15 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
1-7.55 Tv dnevnik. 18.15 Junaški rod. otfošla serija Tv Skopje. 18.45 Spomini na »M.ladino« — II. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer, naročila (do 22.35).’
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Italijanska kuhinja. 11.15 Družinski spored. 13.00 Poročila, 15.00 Urejen nered (film). 16.25 O rožah. 16.30 Risanka. 16.55 Spoznaj nevarnost. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Risanka. 17.55 Span-ček Zaspanček. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15
TV ZAGREB
15.30 Poletno popoldne. 17.30 Sedem TV dni. 17.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Mali koncert. 18.30 Kulturna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Steklena hiša (film). 2J.30 Dnevnik. 21.45 Koncem tedna.
TV AVSTRIJA
Akti X. Y
nerešeno.
21.20 Dežela operete. 22.20 Šport. 23.20 Akti X. Y —
Prvi program .
17.05 Gradbišče,
17.30
nerešeno.
Drugi program
18.00
17.35 Kompas.
Avstrija v slikL 18.30 Bonanza. 19.30 Čas v ' sliki.
20.15 Sled roke na.K 2. 21.00 Zakladnica — Avstrija. 21.15 Čas v sliki, m 'Politika v petek. 22.20 Umor v Barceloni (film).
Skrivnostna globina. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18,30 Oleg Popov. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Budimpeštanski Brod-wav. 21.40-Šport. 22.40 Jazz, iz. Antibesa.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Telovadba: Katica; Iznajdljivi potepuhi; Madeira; Orino-ški prašič. 16,30 Prometna varnost. 16.35 Še enkrat za otroke. 17.25 Črno mesto. 7. del madžarske nadaljevanke. pon. 18.30 Okno, reportaže. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Današnja balada. 20.50 Še pol ni res. kviz. 21.25 Madona s čelado. TV film. 22 35 TV dnevnik.
8 00 Ponovitve.8.25 Spored za otroke 9.15 Gledališka predstava. 11.10 Ponovitve. 14.25 Rokoborba. 1515 Direndaj. 16.00 Pionirji ■ fotografije. 16.30 človek / Atlantide. 8. del. 17.30 Za najstnike. 18.15 Kuhajmo 18.50 Luxor. 20.00 EV dnevnik. 20.35 Tat šahrst. ameriški film. 22.15 Narodni /bori. 22.20 Prvi učitelj, "'vj. film, 23.35 TV dnevnik.
TV KOPER J
Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku Videotgleks. 17.30 Tv poročila. 17.35 Lovec — serijski film. 18.25 Zgodba o Tigru — dokumentarec iz serije Čudeža narave. 19.00 Risanke — La principessa Zaffiro. 19.30 I vd stičišče. 19.50 Aktualna tema., 20.20 Zahrbtni morilec — film Igrajo: Claude. Akins. Patty Duke Asiin Režija: Philip Lea-eok. 21.55 Tvd vse danes. 22.05 Yu made, music
Planet opic. 16.25 Narodna glasba. 16.55 Film. 19.30 Dnevnik. 20.00 Komedijanti. 21,20 Dokumentarno-za-
j 18.00 Poročila. 18.15 ■ Zgodbe o prapunčki — za I otroke. 18.30 Zarzuela — za J otroke. 18.45 Zdr?” \ mladi, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Lov na miši (TV igra). 20.30 Moja draga plavolaska (TV igra). 21.10 Paralele. 21.40 En avtor, en film. 22.00 Dnevnik
18.45 Zabavno-glasbena serija, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Signali. 20.45 Žrebanje LOTA.
20.55 Igrani film
.. 18.00 Poročila. 18.15 Oddaja za otroke. 18. 45 Balkanski festival folklore 84. 19:15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Trik na filmu (film). 22.30 Dnevnik
18.00 Poročila. « ;.;5 Junakovo koleno — oddaja za otroke. 18.45 Danes v Saboru. 19.15 Risank; 19.'0 Dnevnik. 20.00 Monitor. 21.05 Erogena zona — humoristična serija. 21.50 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
' TV AVSTRIJIF
bavna reportaža.
Športni pregled.
21.50
22.20
TV AVSTRIJA
Dnevnik. 22.40 PJ v avtomobilizmu
TV AVSTRIJA
Prvi program ,
I LOO Sport. 12.00 Tiskovna ura. 15.00 Šport — njeno življenje (film). 16.25 Burleska. 17.40 Tao. Tao. 17.05 Veter v rokah. 17.35 Čela-dek. 17.40 Klub seniorjev. 18.00 Šorklje. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Operacija Walkiira.
Prvi program
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Šport — njeno življenje (film). 11.55 Risanka 12.00 Pihalni orkestri Avstrije. 13.00 Poročila. ,15 00 larzan (film). 16.10 lou Grant. 16.55 Spoznaj’ nevarnost. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17130 Pasje zgodbice. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Hitreje. višje, močneje. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v« ponede-
Prvi-program
• 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Zlati časi. 11.20 Šport v ponedeljek. 12.10 Avstrija v. sliki. 12.40 Schil-
ling. 13.00 Poročila.
15.00
Rdeči prah (film). 16.35
Krerhenčkovi. 16.55 Spo-
znaj nevarnost. 17.00
Poro-
čila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes? 19.30 Čas v sliki. 20.15 Olimpiva . ... Olimpvja. Drugi program
20.15 Dalias. 31.00 Tiči na vlaku. 21.15 Čas v sliki.
PRV] PROGRAM
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Smokev in Bandit (film). 12.00 Burleska. 12.15 Olimpvja. Olimpiyja. 13.00 Poročila. 15.00 Lou Grant. 15.45 Risanka. 16.10 Šport. 17.00 Poročila. 17.05 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. . 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe. 1,8.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Železni Gustav (filmi.
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.00 Rokoborba, 15.25 Stara madžarska glasba. 15.50 Skrivnosti morja: sesalci.
• 16.45 Spored prihodnjega tedna. 17.15 fantomas proti Scotland Yardu. film. 19.00 Delta, znanstveni poročevalec. 20.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 21.00 Marco Polo. 3. del italijanske nadaljevanke. 22.25 80-letnica Pabla Nerude. 23.00 Poroči-
I" TV KOPER
|7 J|) Iv poročila. 17.35 Zahrbtni morilec — film — Imajo: Claude Akins. Patty f)uke Astin. Režija: Philip Leaceck. 19.10 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Dario Di'iacchi predstavlja Rolling Stones, 20 20 Te-/ ivmi noč /a l.ucx — seru A-i film l.ucx m meni 20.50 Člocek iz Seicngetija — dokumentarna oddani »i šd i VD vse danes, 22 00
Nočni film A bild - Čas v sliki
TV KOPER
17.30
noč
coi.t. 22.05 Protirisba.
Drugi program
17.05 Kompas.
TV MADŽARSKA
DRUGI PROGRAM
20.15 Svet Coco Chanel. 21.45 Čas v sliki. 21.45 Kulturni žurnal. 22.30 I unetnine
PRVI PROGRAM
I3.00 Poročila. 15.00 Lou Grant. 15.50 Kremctičkovi. 16.15 Šport. 16.55 Spoznaj nevarnost. 17.00 Poročita.
17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Levo od pingvinov. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 IV kuhinja. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19,30 Čas v sliki. 20.15 Operacija Walkiira.
DRUGI PROGRAM
17.35 Kompas. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Menjata straže na Bodenskem jezeru. - 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrijski kviz. 21.15 Cas v sliki. 21.45 Kavarna
17.30
\ isine, poti v svobodo, 18.00 Xi'lrija v sliki! 18.30 Vesoljska ladja Enterprise. 19.30 < »s v sliki. 20.15 Zlati-časi. 2.1 1.3 Čas. v sliki. 21.45 Schilhm>. 22.05 Tožilec
. i filmi
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
10.00 Krotilci živali. 10.00 G. milijonar je zaljubljen, češki film. 16,45 Kratki film. 17.00 Energija: usihajoči viri. 2. del. 17.50 Šansoni: '18.3o Spored študia Pedes. 19.00 Sabljanje. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Na pragu pekla. L del angl, nadaljevanke. 21.25 Studio ’84. 22.25 Tveganje, sveto-vnogospodarški magazin. 22 55 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA : TV KOPER
10.05 Krotilci živali. 10.35 Delta, pon. 1 1,00 Skrivnosti morja; sesalci. 16,00 Sabljanje. 18.00 Pregovori, pon. 12. dela. 18.50 Kratki film. 19.05 Ulice San Francisca, spored Janosa Bana. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Na pragu pekla. 2. del angleške nadaljevanke. 21.20 Iz oči v oči z Ottom Schillvjem. predstavnikom »Zelenih v: 22.10 Glasba . . . 23.00 TV dnevnik.
10.05 Krotilci ži.ali. 3. del,, 10.30 Testament kop-panjske age. madžarski film: 16.00 Sabljanje, 18.05 Okusi in klofute, 18.55 Vzvratno ogledalo. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Na pragu pekla. 3. del angleške nadaljevanke. 21, Lepi madžarski ples. 21.30 Ozadje vesti: pogled.i. mnenja. 22.20 Obisk pri univ. prof. Ani Zador. 23.15 TV dnevnik.
N.I SPOREDA
□ TV KOPER
I uc\ — serijski film Lucy in njem. 18.00 Dober dan. Češkoslovaška —: dokumentarec. 18.30' Prisluhnimo tišini — oddaja za slušno prizadete, 19.15 Risanke. 19.30 Dolgo izkanje — dokumentarna oddaja. 20.20 Izpovedi pustolovca/ Eelixa Krnila (»Bekenntnis-se des Hochslaplers Felix Kruli«? Igrajo: Horst Buchholz I iselolte Pulver. Reži-ia: Kurt Hoffman. 22.00 Atom, ta neznanka — dokumentarec i/ serije Jedrska revolucija,— I! del.' 22.30 Koncert kvarteta »Le Quat-jr<> colonneo
14 00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17 00 Odprta meja — informativna oddaja v .slovenskem jeziku — Videotelex. 17.30 Tv poročila. 17.35 Izpovedi pustolovca Felixa Krulla — film. 19.15 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kako se sporazumevamo — dokumentarec iz serije Človeško telo.. 20.20 Lovec — serijski film. 21.20 I VI) - vse danes 21.30 Plesni korak — »Pomladno obredje«« 2-2.00 Nočni film. 23 30 Zeit im bild — Cas v sliki •
14.(10 Odprta meja — informativna, oddaja v slovenskem jeziku — Videote-iex 17.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelex. 17.30 Tv poročila. 17.35 Lovec — serijski film. 18.25 Kim & CO. — serijski film. 19.00 Risanka — La principessa Zaffiro. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Atom, ta neznanka — dokumentarec iz serije Jedrska revolucija — 3 del. 20.20 Kandidat za umor — film. Igrajo: John Richardson. Anita Ekberg. I ernando Rev Režija: Jose Maria Elorrieta. 21.50 I VD vse danes. 22.00 Morat a — ; del nadaljevanke: Porcija oža Režija' Dimitrije Os
FVKOPER
14 00 Odprta meja — informativna oddaja v slo-icmskem jeziku — Videote-h \ |7j)t) Odprta meja — mform,iii\na oddaja v slovenskem jeziku — Videole-lex. 17.30 Tv poročila. 17.35 Kandidat za umor — film. 19.05 Risanka — La principessa Zaffiro. 19.30 IA D stičišče. 19.50 Kulturna panorama 20.20 Negativ — serijski film iz serije' >R\;m- 2 L10 I uristični ■«odič — v sodelovanju s Kompas Hertz-om. 21.20 IA D \?c danes 21.30 Dario
liki.
TV KOPER }
■ I4.00 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — \ ideote-lex. 17.00 Odprta meja — informativna oddaja v slo-venslyem jeziku — Videote-lev 17.30 Tv poročila. 17.35 Koncert, skupine »Srebrna krilat«. L del. 18.00 Negativ — serijski film iz serije >Ryan«. 18.50 Risanke — 1 a principessa Zaffiro. 19.30 I VI) stičišče. 19.50 Risanke 19.50 Vtisi z japonske — dokumentarec. 20.20 Lovec — serijski film 21.20 Turistični vodič — v sodelovanju s kompas Hertz-om. 21 30 1VD vse danes. 21.40 Besede in glasba — oddaja
l — Cas \ sliki
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
STR AN 21
tedenski koledar
PETEK, 13. julij — Henrik
SQBOTA, 14. julij — Just
NEDELJA, 15. julij — Vladimir
PONEDELJEK, 16. julij — dan tankistov
TOREK, 17. july — Aleš
SREDA 18. julij — Miroslav
ČETRTEK, 19. julij — Zlata
LJUTOMER
J4. julija ob 20. uri ter 15. julija ob 18. in 20. uri ameriški film: ,,SLED ZA PROKLETIMI”;
18.	in 19. julija ob 20. uri zahod-nonemški ilm: ,,POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA”.
LENDAVA
14.	julija ob 17.30 in 20. uri ameriški film ..ČRNI SIN”;
15.	julija ob 17.30 in 20. uri film: „ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEJA;
19.	julija ob 17.30 in 20. uri italijanski film: ..KOŽA”.
ČRENŠOVCI
13.	in 15. julija ameriški film: ,,NEMIRNA MEJA”.
GORNJA RADGONA
13.	julija ob 19. uri nemški film: ,,POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA”, in ob 21. uri nemški film: ..BRUNHILDA IN KRIMHIL-DA”; ogled filma otrokom ni dovoljen.
14.	julija ob 20. uri nemški film: ..POHITI, ZABAVA SE PRIČENJA”;
15.	julija ob 18. uri italijansko-španski film: ,.SEDEM GLADIATORJEV ' in ob 20. uri nemški film: ..BRUNHILDA IN KRIM-HILDA”; ogled film' otrokom ni dovoljen.
18.	julija ob 20. uri ameriški film: ,,OBLEČENA ZA UMOR”.
prodam j
22-KARAT so ZLATO ZA ZOBE tnloščici) prodam. Informacije po te;'fonu 23-928. M-3170
KRAVO, staro sedem let, brejo sedem mesecev, prodam. D. Bistrica 153. M-3236
KRAVO, srednjih let, s teletom, prodam. Bukovnica 8»p. Bogojina. M-3237
NOV PRALNI STROJ IN PVC ŽICO PRODAM. Palatin, Ganča-ni 89. M-3238
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3240
KRAVO, z drugim teletom brejo devet mesecev, prodam. Filovci 76. M-3243
ZASTAVI 101, obnovljeni, letnik 1974 in 1976, z rezervnimi deli, po ugodni ceni prodam. Dobrovnik, telefon (069) 70-436. M-3245 CARSKO PARCELO Z LOKACIJSKIM IN GRADBENIM DOVOLJENJEM OB NEGOVSKEM JEZERU prodam. Kličite dopoldne: 74-831. M-3247
TROSILEC ZA UMETNO GNOJILO PRODAM. Nemčavci 34. M-3248
KRAVO PRODAM. Krog, Murska ulica 2. M-3248
AMI 8, motor pokvarjen, nevozen, karoserija in šasija v dobrem stanju, naprodaj. Gančani 223 — Hraščice. M-3249
FIAT 125, letnik 1982, prodam. Fikšinci 23, telefon 78-608. M-3250 ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Franc Kolar, Beltinci, Ravenska 57. M-3251
LAVERDO PRODAM. Puconci 30. M-3256
TEŽKO KOBILO, staro osem let. nujno prodam. Železen. Grad št. 5 M-3259 .
avto! oaršt/o-avtoličarstvo wnai;>a miza-kornora zašita MziMečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan I h tvec (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja.in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar. Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Lopami/. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo), BrankoŽunec. Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21 -232.21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 8 ] .317 _ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700<00din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ELI K 1 RIČNI VODOVODNI ČRPALKI z rezervoarjema prodam Ogled v nedeljo. Balek. M. Sobota. Trstenjakova 59. M-3260 MOPED JAWA. skoraj nov., ugodno prodam. Dušan Rešek. Beltinci. Cvetno naselje 9. telefon 71-274. M-3261
OPLI KADET B. na novo registriran, po zelo ugodni ceni prodam. Viktor Kovačič. Zagaj-ski vrh 13. p. G. Radgona. .M-3262
KORUZO V ZRNJU PRODAM. Turnišče. Pod logom 20. M-3263
MQTOR FIAT. 41 KM. ZA FERGUSON, rabljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-3 264
VEČ PLEMENSKIH TELIC, brejih devet mesecev, prodam. Rankovci 1 L p. Tišina. M-3265 POHIŠTVO ZA SPALNICO, starejši tip.^prodam. Ogled po 15. uri. M. Kuzmiča 41. M-3268 MALE PUJSKE PRODAM.
Gorica 65. p. Puconci. M-3269 KOMBAJN EPLLE HT-ll. v dobrem stanju, prodam. Tomislav Rituper. Vučja gomila 93. p. Fokovci. M-3270
STANOVANJE V ČERVARJU PRI POREČU (počitniško). 28 m2 in galerijsko stanovanje. 54 m2, prodam. Informacije po telefonu (069) 22-611 po 20. uri ali Klemenčič. M. Sobota. Štefana Kovača 17. M-3271
KOSILNICO BERTOLINI PRODAM. Rakičan. Panonska 34. M-3272 .
LOPO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3273
MALE PUJSKE PRODAM. Puconci 78. M-3274
LESENO HIŠO, primerno za počitniško hišico, in mešani gozd. 30 a. prodam. Panovci 9. p.
Križevci v Prekmurju. M-3275 MEŠANI GOZD’ NA GORIČKEM. 1,50 ha, prodam. Naslov v upravi lista. M-3276
ČZ 350 prodam ali zamenjam za kitaro z ojačevalcem. Branko Kardoš Andrejci 30. M-3278 MOLZNI STROJ VITREX PRODAM. Gančani 56. M-3279 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Strukovci 48 ali Zen-kovci 66. M-3280
TERANOVO ZA FASADO. 4.5 t. prodam. Struko.vci 48. M-3280
VODOVODNO ČRPALKO. 3-fazno. prodam. Križevci 114 v Prekmurju. M-3282
ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE prodam. Tišina 56. M-3283
SEME RDEČE DETELJE PRODAM. Franc Bedek. Krog. Brodarska 15. M-3285 L STREŠNO OPEKO, zareznik. 3.500 kosov prodam. Benko. M. Sobota. Prežihova 7. M-3286 SADILEC ZA KORUZO. 4-re-dni. prodam. Naslov v upravi lista. M-3287
NOVO PETLISTNO KROŽNO BRANO in kompletno koso za steyr prodam. Szoke. Kot 17. p. Lendava. M-3288
PEUGEOT 304. letnik 1970. generalno obnovljen, registriran do 18. maja 1985. prodam. Lipovci 232. M-3289
TAM 2001. kiper. letnik 1976. registriran do decembra 1984. in LADO 1600. modre barve, prevoženih 24.000 km. prodam. Lovrenčič. 69242 Križevci. M-OP
NADSTROPNO ŠESTSOBNO STANOVANJSKO HIŠO, centralno ogrevano (mestni plinovod) s trgovskim lokalom ter skladiščem blizu sejmišča v Čakovcu. prodam.. Informacije: Franjo Virag. Čakovec. Iva Lole Ribarja 15. telefon 042-813-115. M-O P
VELIKO NOVO HIŠO, še v gradnji. 5. faza, v Moravskih Toplicah, blizu zdravilišča prodam. V hiši sta elektrika in vodovod, spodnji prostori bodo urejeni za vselitev, ugodno za turizem in drugo obrt. Vse zainteresirane prosim, da se oglasijo 12. ali 13. julija od 12. do 15. ure v Moravcih 7 pri Slavku Horvatu. M-OP
KNJIGE ZA DRUGI LETNIK USMERJENEGA IZOBRAŽE-
Samostojnega zidarja, soboslikarja in pečarja zaposlim takoj. Stanovanje, hrana, prevoz na delo in z dela zagotovljena. Delo je pretežno v Ljubljani. OD po dogotoru. Informacije po telefonu U61 318-246 med 7. in 8. uro.
VANJA — SMER EKONOMSKI TEHNIK prodam. Zoran Pušenjak. Podgradje 14. p. Ljutomer. In-404
MZ 175/2. dobro ohranjen, registriran do julija 1985. prodam. Danilo Vogrinec. Zg. Kamen-ščak 8. p. Ljutomer. In-402 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE PRODAM. Veščica 50. p. M. Sobota. M-3290
MALE PUJSKE PRODAM. Fe-renčič. M. Črnci 13. M-3291 POHIŠTVO ZA KUHINJO in razne kose pohištva ugodno prodam. Kidričeva 33 a. telefon 23-243. M-3293
ŽETVENI KOMBAJN CLASS PRODAM. Alojz Kralj. Spodnja Ščavnica 71. G. Radgona. M-3294
PRENOSNI TELEVIZOR, čr-no-beli. prodam. M. Sobota. Čopova 2Ž M-3295
MOPED TOMOS 14 M PRODAM. Jože Weindorfer. Bakovci. Ribiška 16. M-3296.
REZERVNE DELE ZA DIZEL MOTOR BCS PRODAM. Krnci 5. M-3299
ŠKODO 1000 MB. dobro ohranjeno. neregistrirano, prodam. Naslov v upravi lista. M-3300 OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1873. registriran do konca leta, ugodno prodam. Sebeborci 32. M-3301
LEPO KRAVO, staro štiri leta, brejo devet mesecev, prodam. Odranci 67. M-3303 GORILNIK CTC ZA CENTRALNO KURJAVO (ŠVEDSKI). tip B 212 MR. 17 do48.000 kcal/h. rabljen dve kurilni sezoni. prodam. Banfi. Naselje Ljudske pravice 2. telefon 21-880 ah 22-175. M-3304
TRAKTOR ZETOR 57-11 C. letnik 1978. s kabino in koso prodam. Franc Rogan. Nuskova 26. p. Rogašovci. M-3305
MALE PUJSKE PRODAM. Ša-lamenci 25. M-3306
KRAVO s četrtim teletom, kontrola A. prodam. Fokovci 86. M-3308
ZASTAVO KOMBI 435 K L. letnik 1980 in flat 132 GLS. letnik 75. ugodno prodam. Telefon 77-144. M-3309
OSTREŠJE (15 x 6 m) in molzni stroj VITREX prodam. Naslov v upravi lista. M-3310
ZASTAVO 101. letnik 1976. prodam. Branko Kozar. Petanjci 28. M -3311
I IAT 850. dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon od 15. — 17..ure: 23-654. M-3312’ TOMO VINKOVIČ 419 PRODAM. Franc Pukšič. Krog. Plečnikova 5. M-3313
FIAT 126 P prodam. Marija Bošnak. M. Sobota. M. Kuzmiča 5. telefon 21-765. M-3314 PUJSKE PRODAM. Kološa. Moravci 100. M-3316 KLAVIRSKO HARMONIKO. 120-basno. 16 registrov, skoraj novo, še neuglašeno, in zastavo 1300. po delih, prodam. Rudi Potočnjek. Vadarci 31. p. Bodonci. M-3317
LESENO HIŠO ZA RUŠENJE PRODAM. Leopold Štesl. Ropo-ča 9. M-3318
V1SOKOPRITLIČNO HIŠO, dvostanovanjsko, še nedograjeno. na 15.76-arski parceli, sadovnjak in vrt. v Črenšovcih prodam. Naslov v upravi lista. M-3319
VARNOSTNO KABINO ZA TRAKTOR ŠTORE 502 PRODAM. Beltinci. Panonska 101. M-3322
ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Odranci 316. M-3324
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Bokan. D. Slaveči 32. M-3325
KROŽNO BRANO. 24 DISKOV. prodam. Krog. Brodarska 19. M-3326
RENAULT 4 TLS. registriran do julija 85. prodam. Škraban. Žitna 31. M-3327
MOTORNO KOLO BMV 250 in APN-4 prodam. Lendavska 59 M-3 3 28
ENONADSTROPNA HIŠA V CENTRU M. SOBOTE NAPRODAJ. Naslov v upravi lista. M-3329
ZASTAVO 101. prevoženih 40.000 km. prodam. Puconci 82. M-3330
OSEBNI AVTO RENAULT-4. ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-064 v dopoldanskem času. M-3332
ZASTAVO 750. letnik 1978. registriran do julija 1985. ugodno prodam. Dušan Petrovič. M. Sobota. St. Rozmana 6. M-3333 KRAVO S TELETOM, vozno, prodam. Vidonci 126. p. Grad. M-3334
HIŠO z 38 ari ohišnice v Mali Polani 24 prodam. Informacije: Jože Vuk. Mala Polana 31. M-3335 -
KLAVIRSKO HARMONIKO, obnovljeno, primerno za začetnika. prodam. Franc Hriberšek. Presika 8d. p. Ljutomer. In-405 RENAULT 18/letnik 1983. prodam. Rogan. Lendavska 17c. telefon 24-424. M-3336
WARTBURG KARAVAN UGODNO PRODAM. Ogled po 14. uri. Anton Pozderec. Murska Sobota. St. Rozmana 4. M-3338 VEČ GRADBENIH PARCEL v bližini M. SOBOTE prodam. Naslov v upravi lista. M-3339 PLUG OLT. 12-colni prodam ali menjam _ za manjšega. Janez Ropoša. Čepinci 50. M-3340 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 76-arov zemljišča v Brezovcih 6 prodam. Ludvik Domjan. Murska Sobota. Titova 27. M-3341 MALE PUJSKE IN PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam. Krog. Murska 104. M-3342 KOSILNICO ALPINA, dobro ohranjeno, prodam. Franc Valh. Zagajski vrh 8. p. Gornja Radgo-na. M-OP
ZASTAVO 750. letnik 1978. registrirano do novembra 1984. prodam. Ogled vsak dan. Odranci 123a. M-3343
MALE PUJSKE PRODAM. Tropovci 19. M-3345
ZAŠTAVO 101 z novim motorjem. obnovljeno, prodam. Informacije: Branko Žuman. Ljutomer. Ormoška cesta 27,In-393 MOTORNO KOLO JAWA 350. dobro ohranjeno, prodam. Informacije: Štefan Horvat. Razkrižje 56 a. 69240 Ljutomer, ali po telefonu 042 89-614. po 17. uri. ln-392 ZASTAVO 101. letnik 1976. registrirano do aprila 1985. prodam. Marjan Novak. Stara Nova vas 26. p. Križevci pri Ljutomeru. ln-394
NAMIZNO ČRNO oziroma belo vino prodam. Alojz Ganza. Ra-doslavci 61. p. Bučkovci. In-396 MOTORNO KOSILNICO BCS PRODAM. Dobrava 10. p. Križevci pri Ljutomeru, ln-397 ŠKROPILNICO KŽK.malo rabljeno. 340 1. prodam. Informacije od 6. do J4. ure: 81-130. In-400 OKNA Z ROLETAMI in zas-•teklena (1 balkonsko. 3 štiridelno). dobro ohranjena, prodamo. Telefon po 14. uri: 069 81-855. In-401
ZASTAVO 750 PO UGODNI CENI PRODAM. Kociper, Sp. Ščavnica 48. GR-173 OTROŠKO FANTOVSKO KOLO PRODAM. Miha Strah. Norički vrh n. h., p. G. Radgona, telefon 74-868. po 17. uri. GR-177 BREJO SVINJO in male pujske prodam. Petanjci 1. M-3252 GOLF, nemške izdelave. 1. registracija leta 1980. zelene barve, nujno prodam. Ogled v nedeljo po 7. uri. Franc Gujtman. Melinci 132 c. M-3253
FORD ESCORD 1100, novejše izvedbe, prodam. Telefon 72-247. M-3254
ŠKODO 100 Š. registrirano do februarja, prodam. Vzamem tudi ček. Lipovci 119. M-3255
kupim
HRASTOV LES. debelina 32—38. večjo količino., kupim. Herman Kajdič. Hercegovščak 39. p. G. Radgona. M-3242/ ZAMRZOVALNO SKRINJO. 50 1. kupim. G; Martinec. Murska Sobota. Mala Nova 24 ali po telefonu 21-000. int. 36. M-3302 ŠPORTNI	VOZIČEK ZA
DVOJČKA KUPIM. Marija Sraka. Stara ulica .5. telefon 24-432. M-3281
STAREJŠO HIŠO, lahko z gospodarskim poslopjem, kupim. Naslov v upravi lista. M-3323 ENO- ALI DVOSOBNO. STAREJŠE STANOVANJE V M. SOBOTI, kupim. Telefon:. 21-790. M-3331
sobe
SOBO z d\cma posteljema in souporab'.' kopalnice oddam. Našim \ upravi lista. M-3244
DRAGEMU SINU.'VNUKU. BRATU IN NEČAKU VLADU JANKOVIČU. ki služi
vojaški rok v Leskovcu, ob praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo izpolnitev vseh življenjskih ciljev, predvsem pa dobro počutje v novem .okolju in vojaški suknji — ata. mama, stara mama, brat Bojan z ženo Jožico, stric Štefan z ženo Miliko. Konstanca. Srečko in Nada pa si želijo skorajšnjega snidenja.
OPREMLJENO SOBO S POSEBNIM VHODOM oddam. Lendavska 26. M-3267
SOBO S KOPALNICO ALI SOBO Z VODOVODNO NAPELJAVO. V M. SOBOTI ALI DRUGIH KRAJIH POMURJA, išče samski moški. Ponudbe: M. Sobota. Okt. revolucije, pri Sako-viču. M-3292
ENOSOBNO ALI VEČJE STANOVANJE V LJUBLJANI IŠČE 4-članska družina. Naslov v upravi lista. M-3300
MAMICO Z OTROKOM sprejmemo na stanovanje. Naslov v upravi lista. M-OP
SOBO s kuhinjo oddam. Prašiča za zakol prodam. Naslov v upravi lista. M-3337
zaposlitve
GOSTILNA PRI PRATKAR-JU. POLHOV GRADEC, zaposli natakarico in kuharico, lahko
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame ih sestre
Sidonije Žujs
roj. Zakoč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje.
Posebna zahvala .g. duhovnici, pevcem, predstavniku KS. sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Stanjevci. 23. maja 1984
Žalujoči: sin Štefan z ženo, vnukinja Violeta z Zlatkom in malim Damjanom, vnuk Feri, snaha Ibolka in sestra Gizela z družino
Minilo žalostno je leto dni. zapustil dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti.
- ki grenka solza jo rosi.
\ SPOMIN
8. julija je minilo leto dni. polno žalosti, odkar nas je komaj v 24. letu > starosti, tragično zapustil ljubi mož in očka
Peter Grah
od Grada
Naš dom. v katerem smo bili srečni, ie ostal oust in prazen. ■ Boleča je resnica. da ti ni in da te ne bo nikoli več-med nami in ne boš nikoli slišal milega glasu in prvih besed tvojega sinka.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Žalujoči: žena in sin Tomaž
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. ker tebe dragi mož in oče ni. da bi skupaj še bili.
zahvala
Nepričakovano nas je v 55. letu zapustil dragi mož. oče. sin in dedek
Anton Toplak
iz Renkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence, posebno g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za poslovilne besede, zdravnikom in ostalemu osebju kirurškega oddelka ter vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem.
/
Žalujoči: žena Barbara, sin Gusti. hčerka Marija z družino in mama
priučitev. Hrana in stanovanje ■ hiši. Informacije po telefonu t>6| 645-033. 061 '645-084 ali pri Francu Vogrinčiču. Gederovci 34. M-OP
KV KUHARJA IN NATAKARJA ZAPOSLIMO. Delovnik 8 ur. nedelja in ponedeljek prosto, stanovanje preskrbljeno. OD 35.000 din. Telefon 064 24-134. Gostilna >Pri Jerneju«. Marko in Helena Jeršin. Korkica. Pokopališka 17. 64000 Kranj. M-3159
MLAJŠEGA KV ALI PK SOBOSLIKARJA sprejmem za delo v Mariboru in okolici. Plačam dobro, po potrebi preskrbim tudi stanovanje. Rudi Lemut. Apostolova 4. 62341 Pekre—Limbuš, telefon 062 631-343. M-3298
razno
ELEKTROINŠTALATERSKA DELA, popravila bojlerjev in termoakumulacijskih peči opravljam hitro, kakovostno in poceni. Marjan Mencingar. Murska Sobota. Lendavska 25 a. M-3077 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala splošne gimnazije M. Sobota, za leto 1977/1978. Brigita Anlalič. Murska Sobota, Kopitarjeva 13. M-3246
MIZARSKO DELAVNICO ODDAM V NAJEM. Ivan Lah, Pragersko 81. Kličite po 20. uri 062 897-183. M-3266
FANT SREDNJIH LET VZAMEM V NAJEM STARO. MANJŠO HIŠO. Manjša popravila opravim sam. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: »ŠTAJERSKA—POMURJE«. M-2977
STRAN 22
VESTNIK, 12. JULIJA 1984
Srce je dalo vse. kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odhajaš sam na pot neznano, zapuščaš ženo žalostno in samo.
ZAHVALA
Tiho in mirno in brez slovesa nas je v 76. letu starosti zapustil moj dragi mož in brat
Janez Železen
od Grada
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, dr. Horvatu, duhovniku za -poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala in predstavniku KS Grad za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Globoko žalujoča žena Marija, sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar je žalost strla naša srca in smo mnogo prerano izgubili našega dragega
Alojza Magdiča
iz Turnišča
ter sedem žalostnih let. odkar nas je zapustila naša draga
A na Magdič I
Vsem, ki obiskujete njun grob in na.njem prižigale sveče, iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI ki smo vaju imeli radi
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, v 61. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama
Ana Bencik
roj. Novak iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi zdravnikom in osebju ušesnega oddelka, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Krog, 24. junija 1984
Žalujoči: mož Ludvik ter sinova Edi in Štefan z družinama
7.W\\L\	•
Lihi in mirno, kakor je živela, nas je 29. junija v 89. letu starosti-za vedno zapustila preljuba mama, stara mama in prababica
Marija Šeruga
roj. Šinko
iz Pečarovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste našo pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa • izrekli sožalje.
Hvala č. g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke kolektivu ŽGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža in predstavnici KS Heleni za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala dr; Nadi Šavel—Švagelj in patronažni sestri Cvetki Dora za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat — iskrena hvala
Žalujoči: sinovi Lukvik, Janez, Franc, Jože in Kalman z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
16.	junija 1984 nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Elizabeta Zrinski
roj. Bukvič
iz MošČanec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in venci, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Posebna zahvala osebju internega in kirurškega oddelka v Rakičanu za dolgotrajno skrb in nego.
Žalujoči: VSI NJENI
* ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in strica
Štefana Tivadarja
iz Mostja pri Lendavi ,
Živeli smo in mrli v ta naš nemirni č&s, življenju smo se uprli in šlo je preko nas.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 76. letu nepričakovano zapustil naš dragi oče in stari oče
Jurij Hajdinjak
iz Mačkovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga posptemili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku tov. Sapaču za poslovilne besede ter kolektivom PZC — DSSS, Ferromota in OŠ Puconci za izrečeno sožalje v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V SPOMIN
15. julija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama m stara mama
Vilma Hajdinjak
roj. Baiajc
Čakamo vaju, a vse zaman. Ne moremo verjeti, dasta za vedno odšla. V naših srcih bo večen spomin na vaju.
Žalujoči: sin Marsel ter hčerke Jolanka, Ibolka, Angela in Olga z družinami
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se govorniku KO ZB Lendava za izrečene besede pevskemu zboru. KS Mostje in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Rozika, hčerka Ibojka ter sinovi Franc, Štefan in Ivo z družinami
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče. tast in stari oče
Geza Varga
iz Brezovdc
ohvaliuiemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki Ob boleči izgubi se iskreno z	‘ moč, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, dragega
sle nam v težkih trenutki	premili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje,
pokojnika v tako velikem si ■' b • obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnikoma ■ Posebna zahvala duhovniku za N BrgZ0VCj ža poslovilne besede.
Vsem,še enkrat — iskrena hvala!
Brezovcu 2. julija 1984
Žalujoči: žena Irma ter hčerki Vijola in Valika z družinama
V SLOVO
Tereziji Hedžet
roj. 1895. leta
24. junija 1984j e ugasnilo življenje naše drage mame, staremame in borke NOB od leta 1941.
Na njeni poslednji poti smojo pospremili dne 26. junija 1984. leta. Iskrena zahvala tov. Savu Raplu za poslovilne besede v imenu organizacije ZZB in njenih vojnih sodrugov, dr. Štivanu za dolgoletno zdravstveno nego in skrb, delovnemu kolektivu in učencem osnovne šole Jože Hedžet — ki nosi ime po njenem sinu prvoborcu in predvojnem komunistu — za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem družinskim prijateljem, znancem in sosedom, ki sojo obiskovali in človeško bodrili v njenih poslednjih urah težke bolezni. Hvala vsem, ki sojo spremljali na njeni poslednji poti ter ji darovali vence in cvetje, ki ga je imela tako rada.
Hvala tudi duhovnemu in pevskemu zboru za odpete pesmi.
Ostajamo mi sami. brez naše drage majke s plemenitimi vrednotami, v katerih nas je vedno vzgajala in s katerimi je tudi sama živela. Te vrednote so ostale, v nas so, in negovali jih bomo naprej!
Ena najplemenitejših — ljubezen do domovine!
M. Sobota. 26. junija 1984
VSI NJENI!

VESTNIK, 12. JULIJA 198^
STRAN 23
v besedi in sliki
rss OHM
LENDAVA
KRAJEVNA SKUPNOST HOTIZA
I Proslavili dan rudarjevi
VELIKA SLOVESNOST
Letošnje praznovanje dneva rudarjev so v delovni organi- H zaciji INA-nafta proslavili ob dokaj težavnih gospodarskih j problemih, ki tarejo ta največji kolektiv v občini. Praznovanje je bilo temu primerno skromno in bolj delavno. Na svečani seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij so podelili & priznanja za 10-. 20- in 30-letno delo v delovni organizaciji ter K spregovorili o težavah in možnostih razvoja v prihodnjih letih. J Veliko upanja imajo za nove raziskave plina v bližini Petišovec, . ki bi — če bi našli zadovoljive količine-rešil problem Petroke-mije. ki je že nekaj let v izgubi. Ob prazniku so pripravili tudi ? razstavo ročnih in likovnih del delavcev in delavk ter tradicio- g nalna športna tekmovanja. Pripravili so tudi družabno srečanje vseh članov ter upokojencev delovnega kolektiva.	gg
Jani D. j
Krajevna skupnost Hotiza je v nedeljo slovesno proslavila svoj prvi praznik. V ta namen so pripravili bogat kulturni program. v katerem so sodelovali mladinci, plesna in folklorna skupina, kmečki oktet iz Velike Polane in drugi. Slavnostni govornik je bil sekretar občinskega komiteja ZK Rudi Leiner, predsednik sveta KS Martin Lebar pa je govoril o dosedanjem razvoju Hotize. Kapce in Kota ter predstavil načrte.
Hkrati s krajevnim slavjem pa je bila v nedeljo na Hotizi tudi velika gasilska slovesnost. Udele-
žili so se je tudi gasilci iz okoliških vasi. Hotiški gasilci so ob tej priložnosti prevzeli novo gasilsko kombinirano vozilo.
Ob koncu uradnega dela slovesnosti so pripravili še povorko s kmetijskim orodjem in stroji, ki se uporabljajo — ali pa so se — pri žetvi.
Na prvem krajevnem prazniku so podelili tudi priznanja OF, ki sojih prejeli: Jože Horvat in Ivan Farkaš ter gasilsko društvo, vsi iz Hotize: Jože Klemenčič in Janez Bernad. oba iz Kapce ter Geza Gerič in Ludvik Balažič iz Kota.
§. S.
Prizor s podelitve priznanj na Hotizi. Foto: E. Pivar
MM
BAKOVCI
Ob prazniku nove pridobitve
Na Vaneči gradijo pomnik NOB
Prireditve ob četrtem prazniku krajevne skupnosti so v Bakovcih tudi letos združili s praznovanjem dneva borca Že prvega julija so pripravili prijetno slovesnost ob 60-letnici prizadevnega in dobro opremljenega gasilskega društva, med tednom so se zvrstile športne prireditve, osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo popoldne v rekreacijskem centru, ki ga iz leta v leto dograjujejo in dopolnjujejo. Tokrat so tudi uradno odprli novo rokometno igrišče in dvostezno balinišče, hkrati pa razvili prapor društva upokojencev, ki so ga v tej veliki vasi ustanovili na začetku februarja.
Slavnostni govornikŠtefan Anto-lin je posebej poudaril, da v kraju kljub pomanjkanju sredstev niso maiodušni. Na različne načine združujejo sredstva, prizadevni so pri prostovoljnem delu in uresničevanju dogovorjenega. Rekreacijski center so začeli načrtneje izgraje-
vati po letu 1970. Nogometno igrišče, manjša trim steza, garderobe in klubski prostori. Center so v nedeljo obogatili z novim rokometnim igriščem in dvosteznim baliniščem, ki privablja vse od mladega rodu do članov aktivnega društva upokojencev. Lansko leto je krajevna skupnost osvojila za prizadevanja v športu in rekreaciji prvo mesto v Sloveniji'in to je zagotovo lepa spodbuda za nadaljnje delo, za pestrost in množičnost.
Veliko so naredili v Bakovcih v minulih štirih letih, s komunalno urejenostjo pa še vedno niso zadovoljni. Vaške ceste bodo morali obnoviti, šola zasluži več pozornosti, v načrtu pa imajo še igrišče za tenis in otroško igrišče, pa tudi ureditev zelenic, parkirišča ob športnem rekreacijskem centru imajo v programu.
-js-
Spominski dom-pomnik NOB soboške občine na Vaneči postopoma dobiva svojo podobo. V maju so zabrneli gradbeni stroji podjetja Temelj s Cankove.
Že v letu 1983, ko se je oblikovala ideja o postavitvi osrednjega spominskega obeležja na Vaneči, je mladina zavihtela krampe in lopate. Tako sta lani na cesti, ki pelje do nastajajočega doma v dolžini 700 metrov delali dve
mladinski delovni brigadi s po 60 mladinci in mladinkami, prav tako pa je tudi letos junija delalo na tej dovozni cesti 28 mladincev in mladink. Tako je mladina v tej akciji prva zavihala rokave in opravila pomembno delo-zgradi-la dovozno cesto za graditelja, pri tem pa opravila več sto delovnih ur.
Borčevska, organizacija soboške občine je s svojimi člani na Vaneči organizirala več delovnih akcij. Tako so lani pri gradnji navedene ceste organizirali tri enodnevne delovne akcije, v katerih je sodelovalo 38 borcev, ki so opravili 240 delovnih ur.
Letošnjo pomlad pa so borci organizirali pet enodnevnih delovnih akcij pri izkopu in zasipu 700 metrov dolge trase za vodovod do doma. V delovnih akcijah je sodelovalo 64 borcev, opravili pašo 350 delovnih ur.
Vse kaže, da bo pomnik v septembru, nared za zaključna dela pri urejanju okolice. Slovesna otvoritev pa bo ob 40-letnici borbe na Vaneči — ob letošnjem občinskem prazniku. L O.
Kmečka tombola vBudincih
— Ob poplavi najrazličnejših tombol, od tistih standardnih pa vse do »dopisnih«, so si v Budincih na Goričkem omislili še eno — kmečko tombolo. Daje bila zares kmečka, potrjujejo tudi dobitki, saj so za prvi dobitek namenili kravo s teletom, med ostalimi pa naj omenimo še konja, prašiča ... Organizator tombole, domače gasilsko društvo, ki so mu priskočili na pomoč tudi ostali vaščani, bo izkupiček namenil za ureditev dvorane in nakup motorne brizgalne. Kakšnih 50 starih milijonov »čistega« pa bo seveda premalo za vse te namene, zato bo treba nekaj primakniti še iz drugih virov.
Foto: AbrahAm
GASILSKE SLOVESNOSTI
ŠESTDESET LET GD ŠALOVCI
GD Salovci je v nedeljo proslavilo 60-letnico delovanja. Društvo sodi med starejša v tem delu Goričkega, ki uspešno opravlja svoje poslanstvo. Posebno skrb namenjajo tudi strokovni vzgoji in pridobivanju novih člano-v. Društvo ima gasilsko vozilo, novo motorno brizgalno in drugo potrebno opremo. Na slavnosti je številnim gasilcem in krajanom govoril sekretar občinske konference SZDL Murska Sobota Geza Farkaš ter se zlasti zadržal pri sedanjem gospodarskem trenutku in o vlogi gasilstva. Pripravili so tudi kulturni program in najzaslužnejšim podelili priznanja.
ŠESTDESET LET GD LEMERJE
Šestdesetletnico uspešnega dela je v nedeljo proslavilo tudi GD Lemerje. Društvo je doseglo nagel razvoj zlasti v zadnjih tridesetih letih in si zgradilo lep gasilski dom ter kupila potrebno opremo. Tako imajo gasilsko vozilo, motorno brizgalno in primerno opremo. Društvo, je zelo številno, ki uspešno deluje tudi na preventivnem področju. Na slavnosti je zbranim gasilcem in občanom govoril predsednik poslovodnega odbora ABC Pomurka Gusti Grof in med drugim spregovoril o nalogah, ki nas čakajo pri realizaciji planskih dokumentov pri pridelovanje hrane. Zaslužnim gasilcem so podelili tudi priznanja.
GASILCI KRAŠČ PREVZELI VOZILO
Gasilska slovesnost je bila v nedeljo tudi v Kraščih ob prevzemu novega gasilskega vozila. GD Krašči je po dolgoletnem mirovanju v zadnjih letih doseglo velik napredek; imajo motorno brizgalno in gasilski avto. Že sedaj pa načrtujejo gradnjo prepotrebnega gasilskega doma, saj je to edino društvo v soboški občini, ki nima svojega doma.
DEVETDESET LET GD MORAVSKE TOPLICE
Gasilsko društvo Moravske Toplice letos praznuje visok jubilej-90-letnico delovanja. V okviru tega jubileja bo že v soboto, 14. julija, pri hotelu Termal v Moravskih Toplicah velika reševalna vaja, v kateri bodo sodelovali domači in sosednji gasilci. Osrednja proslava pa bo v nedeljo, ko bodo prebrali kroniko in zaslužnim podelili priznanja.
VISOK JUBILEJ GD BUČEČOVCI
V nedeljo je gasilsko društvo iz Bučečbvec slavilo 9Q-letnico obstoja. Na slavnostnem zborovanju, ki so se ga udeležili številni gostje in predstavniki gasilskih društev iz Pomurja, so podelili tudi visoka priznanja — dve republiški odlikovanji, tri občinska in večje število značk za dolgoletno delo nekaterih bučečovskih gasilcev v gasilski organizaciji. Na slovesnosti so pripravili tudi krajši kulturni program.
D. L
NAJBOLJŠI GASILCI IZ MELINEC
V Bratoncih so bile v nedeljo sektorske vaje, na katerih je sodelovalo 20 ekip, med njimi kar 12 ekip mladih gasilcev in gasilk, kar je zelo razveseljivo. Največ uspeha so imeli gasilci in gasilke iz Melinec, ki so zmagali v treh kategorijah v eni pa osvojili drugo mesto.
Rezultati — pionirji: 1. Melinci 400 točk, 2. Lipa 386 in 3. Beltinci 381
točk. Mladinke: 1. Lipa 475 točk, 2. Melinci 474 in 3. Lipovci 457 točk. Mladinci: 1. Melinci 520 točk, 2. Ižakovci 485 in 3. Bratonci 476 točk. Člani: 1. Melinci 507 točk, 2. Bratonci 497 in 3. Ižakovci in Dokležovje po 490 točk.
F. M.
MEDNARODNO TEKMOVANJE GASILCEV NA KUZMI
V. okviru prijateljskega sodelovanja med gasilci okraja Jenersdorf iz Avstrije in soboške občine je bilo v nedeljo v Kuzmi tradicionalno tekmovanje gasilcev obeh pokrajin. Udeležilo se gaje 13,enot iz Avstrije in 29 iz soboške občine ali skupaj okrog 500 gasilcev. Prvič pa so tekmovale tudi članice. Tekmovanje so spremljali številni gledalci in gostje, med njimi namestnik deželnega komandanta-gasilcev iz Gradiščanske Manfred Seitl, okrajni poveljnik Jenersdorfa Johann Steurer, podpredsednik IS SO Murska Sobota Edo Perhavec in drugi. Obiskovalcem in tekmovalcem je predstavil KS Kuzma njen predsednik Vili Hajdinjak, tekmovanje pa je odprl predsednik občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest Ori.
Rezultati tekmovanja — članice: 1, Predanovci 358, 2. Rankovci 349, 3. Sodišinci in MI po 346 točk. Ml. člani: 1. Ropoča 389, 2. Bakovci 379, 3. Jurij 379 točk. St. člani: 1. Murska Sobota 386, 2. Dolič 356 in 3. Grad 327 točk. Avstrijci: ML člani: 1. Windisch-Minihof 373,2. St. Martin-Berg 369 in 3. Minihof-Lieban 366 točk. St. člani: l. Bonisdorf 372, 2. Oberdrossen 362 in 3. Neuhaus 357 točk. Kot gosta sta nastopili ekipi Jariževega vrha 381 in Wulkaprodesdorfa 375 točk.
F. Maučec
v Murski Soboti
27. junija ob 16.20 se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti v Petanjcih. Voznik tovornega vozila Ivan Cerpnjak iz Apač se je peljal iz Radenec proti Murski Soboti. V Petanjcih je pri pokopališču z vozilom zavil na stransko pot, ne da bi se prepričal, če to lahko stori. V tem trenutku se je nasproti pripeljal motorist Mirko Kociper s Tur-janskega vrha. Motorist je poskušal nesrečo preprečiti z zaviranjem, a mu ni uspelo. Trčil je v zadnje kolo tovornjaka in se pri tem hudo poškodoval, tako da je čez štiri ure v bolnišnici umrl.
V nedeljo, 1. julija, ob 19.45 se je zgodila prometna nezgoda v Desnjaku. Pešec Janko Rajh iz Desnjaka je potiskal ob sebi kolo'in pri tem v levem nepreglednem ovinku odšel na levo stran cestišča. Takrat mu je nasproti pripeljal voznik neregistriranega motornega kolesa Slavko Slana iz Desnjaka in trčil v pešca. Oba sta padla; pešec se je huje telesno poškodoval.
V naselju Iljaševci je 1. julija prometna nesreča terjala smrtno žrtev. Voznik osebnega avtomobila Matija Muršič iz Hrastje—Mote je zaradi preutrujenosti • zapeljal v obcestni jarek, od tam pa ga je odneslo v spomenik ob cesti. Ob tem se je voznik tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Poškodovala se je tudi njegova žena Marija, ki se zdravi v soboški bolnišnici.
1. julija se je zgodila še ena nesreča. V naselju Hodoš sta trčila voznika osebnih avtomobilov Slavko Kovač iz Neradnovec in Ludvik Orban s Hodoša. Kovač je vozil z neprimerno hitrostjo in domnevno v vinjenem stanju. Lažje sta se poškodovala oba sopotnika Irma Orban in Evgen Tot, oba s Hodoša. Materialna škoda znaša 380.000 dinarjev.
6. julija se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti med Lendavo in Trimlini. Voznik osebnega avtomobila Slavko Bohorič iz Petišovec je v ovinku zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko je z nasprotne strani pripeljal avtobus. Kljub zaviranju vožnika avtobusa Branka Vorija je prišlo do trčenja. Voznik osebnega avtomobila je na kraju nesreče umrl. Skupna materialna škoda znaša 350.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila ni bil pripet z varnostnim pasom.
V zadnjem tednu je prišlo tudi do delovnih nesreč. Traktorist Janko Kocbek z Negove je mazal delovni stroj za balirarije sena. V času mazanja je bil stroj za baliranje v pogonu, Kocbeku je pri delu spodrsnilo, tako da je padel. Levo nogo mu je stisnila stiskalnica in jo zlomila ter zmečkala v kolenu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Naslednji dan pa je Anton Segar iz Lomanoš s cirkularko žagal drva. Pri nameščanju jermena zaradi neprevidnosti in vinjenosti ni vklopil pogonske jermenice, pač pa je pretaknil v 1. prestavo. Traktor se je začel premikati in pokopal Segarja ter ga hudo poškodoval.
4. julija se je v kopališču v Banovcih hudo poškodovala Silva Trstenjak iz Banfija. Ko je skočila v bazen, si je zlomila vratno vretence, zaradi česar je ohromela.
Spet je bilo veliko kraj. V juniju je doslej neznani storilec prišel v odprto stanovanje Marije Tkalec iz Podgrada in iz nezaklenjenega predala v spalnici ukradel 65.000 dinarjev. Bilo pa je še več drugih kraj, zato zaklepajte denar in druge vrednostne predmete.
SE