^ URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 30 Ljubljana, petek 19. oktobra 1979 Cena 18 dinarjev Leto XXXVI 1363. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 26. septembra 1979, na seji Zbora občin dne 26. septembra 1979 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 3- oktobra 1979. Št. 0100-53/79 Ljubljana, dne 3. oktobra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni “St SRS, št. 13-133/72, 26-243/73, 45-384/73, 29-1443:75 in 14-769/77) se spremeni in dopolni tako, da se nje-g°vo prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o starostnem zavarovanju kmetov Prvi del TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem zakonom se uvaja in ureja obvezno starost-0 Zavarovanje kmetov ter določajo načela za razšir-cn° starostno zavarovanje kmetov. 2. člen Z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov se °ča minimalni krog kmetov-upravičencev in se le-..I“ za8otavlja minimalna pokojnina za starost (v na. u injem besedilu: starostna pokojnina). 3. člen ]a, Z razširjenim starostnim zavarovanjem kmetov se Vez ° ®ir®i krog pravic, kot jih zagotavlja ob- iti n° zavarovanje oziroma sc vanj vključi tudi osebe, kni?'S° za^e*e z obveznim starostnim zavarovanjem ni:tov iv nadaljnjem besedilu: razširjeno zavarova- 4. člen Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi po načelih samoupravnega sporazumevanja. Razširjeno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov, ki s svojimi prispevki v celoti zagotavljajo sredstva, potrebna za kritje stroškov tega zavarovanja, ugotovljenih po zavarovalnih izračunih. 1 5. člen Starostno zavarovanje kmetov se organizira in izvaja po načelu samoupravljanja kmetov-zavarovancev v Samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost). Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena. 6. člen Za uresničevanje solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi pri. zagotavljanju obveznega starostnega zavarovanja kmetov Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sodelujeta pri izvajanju naslednjih skupnih nalog: — priprava predloga programa dejavnosti Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, — priprava predloga solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi, — predložitev predlogov iz prejšnjih alinei v obravnavanje kmetom, delavcem in drugim delovnim ljudem. 7. člen Združeni kmet, ki ima po predpisih o združevanju kmetov pravico do zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obsegu kot delavec v organizaciji združenega dela, če dosega z združevanjem dela in sredstev in iz drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek, kot je z zakonom določen najnižji osebni dohodek delavca in plačuje za to zavarovanje ustrezni prispevek, ima pravico do izbire, da se zavaruje v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem lazmerju ali v starostnem zavarovanju kmetov po tem zakonu. 8. člen Ta zakon ureja za kmete-borce NOV (v nadaljnjem besedilu: kmet-borcc NOV) in španske borce poteg pravice do starostne pokojnine tudi pravico do varstvenega dodatka. Za kmeta-borca NOV po tem zakonu se šteje kmet, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati v narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 in mu je čas od tedaj do 15. maja 1945 priznan v dvojnem trajanju 9. člen Posameznemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: kmetija) pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina. 10. člen Kmetje se obvezno zavarujejo za pravico do starostne pokojnine po določbah tega zakona in dolbčbah splošnih aktov skupnosti. 11. člen V skupnosti kmetje-zavarovanci samostojno določajo v mejah zakona pravice in obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti. Kmetje-zavarovanci v skupnosti urejajo medsebojna razmerja na samoupravnih osnovah ter določajo take oblike organizacije in odločanja, ki omogočajo na smotern način kar najneposrednejšo udeležbo kmetov-zavarovancev pri zagotavljanju in izvajanju starostnega zavarovanja ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev tega zavarovanja. 12. člen Kmetje-zavarovanci uveljavljajo pravice iz starostnega zavarovanja kmetov v breme skupnosti na način, kot to določajo ta zakon in splošni akti skupnosti. 13. člen Če pridobi kmet-zavarovanec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih in sicer tisto, ki jo sam izbere. Določba prejšnjega odstavka ne velja pri pravici do pokojnine, ki jo kmet-zavarovanec pridobi izključno pri tujem nosilcu zavarovanja. 14. člen Pravica do starostne pokojnine po tem zakonu je osebna in neodtujljiva pravica, ki je ni mogoče dedovati in ne more zastarati. Nihče ne sme vzeti, zmanjšati ali omejiti pravic, ki jih ima kdo po tem zakonu oziroma po splošnem ■ aktu skupnosti. Pravice iz starostnega zavarovanja kmetov lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa ta zakon; pravice kmetov, ki Izhajajo iz splošnega akta skupnosti, pa lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa splošni akt skupnosti. 15. člen Denarni prejemki iz starostnega zavarovanja kme. tov, ki so že zapadli v plačilo, ali so do smrti upravičenca do pokojnine ostali neizplačani, se lahko podedujejo. Drugi del OBVEZNO STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV I. PRAVICE IN POGOJI ZA NJIHOVO UVELJAVLJANJE 16. člen Pravica do starostne pokojnine se zagotavlja osebam, ki so kmetje-zavarovanci po tem zakonu ter osebam, ki so z njimi izenačene. 17. člen Za starostno pokojnino so zavarovane osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Šteje se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba: — ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega davka, in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke; — ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske organizacije združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnost delavca v združenem delu; — ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci). Za zavarovanca po prejšnjem odstavku tega člena se ne šteje tisti, ki se sicer ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa ima pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova in tudi ne nje-govi družinski ali gospodinjski člani. ^—1 : Ne glede na določbo prejšnjega odstavka kmet-borec NOV, ki je socialno ogrožen, lahko uveljavlja lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena tudi v primem, če je član njegove družine oziroma njegovega gospodinjstva zavarovan v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tuji državljani so pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavarovani le, če imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije. Za zavarovanca se šteje tudi zakonec zavarovanca iz prvega odstavka. Z zavarovancem je glede pravice do starostne pokojnine izenačena (16. člen) tudi oseba, ki je pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima o*3 uveljavitvi tega zakona lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena. 18. člen Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec (prvi in peti odstavek 17. člena), ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da ima do dneva uveljavljanja pravice do P°' kojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca; 2. da je v zadnjih dvajsetih letih pred uveljavljanjem pravice do pokojnine opravljal najmanj 10 let kmetijsko dejavnost v smislu prvega odstavka 17. člena tega zakona; kmetu-boycu se v dobo 10 let všteva čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni v priznanem trajanju; 3. da je dopolnil 65 let, kmet-borec NOV pa 6® Iet; . 4. da ob uveljavljanju pravice do pokojnine izrot'1 kmetijo osebi, ki postane s prevzemom kmetije zavarovanec v smislu 17. člena tega zakona. Zavarovanec pa lahko uveljavlja starostno pokojnino tudi v Pr3' meru — če deloma ali v celoti odtuji oziroma izroč1 kmetijo prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca Po tem zakonu (delavec, organizacija združenega dela, občina ipd.) pa se le-ta zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona; — če ne izroči kmetije, vendar se on sam ali kdo drug namesto njega zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona. Če zavarovanec pred dopolnitvijo predpisane starosti (3. točka prejšnjega odstavka) izroči kmetijo osebi, ki s prevzemom kmetije postane zavarovanec po tem zakonu, lahko ob dopolnitvi predpisane starosti uveljavlja pravico do starostne pokojnine pod pogojem, da tudi po izročitvi kmetije ostane zavarovan v zdravstvenem zavarovanju kmetov (čakalna doba). Isto velja v primeru, če zavarovanec izroči kmetijo osebi, ki že ima lastnost zavarovanca po prvem odstavku 17. člena tega zakona, pa se le-ta zaveže plačevati prispevek v višini, kot bi ga plačeval izročitelj kmetije, če bi bil sam zavezanec prispevka. Zakonec zavarovanca (peti odstavek 17. člena), ki ni lastnik ali solastnik kmetije, pridobi pravico do starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Ta zakonec zadrži lastnost zavarovanca in lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine tudi v primeru iz prejšnjega odstavka, ali če je zakonec-zavarovanec umrl pred njim. Osebi, ki je delala na kmetiji in živela z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter se preživljala izključno z dohodkom od kmetijske dejavnosti in, ki 0t> smrti zavarovanca ali še za časa njegovega življc-uja prevzame njegovo kmetijo, se v dobo po 1. in 2. točki prvega odstavka všteje tudi čas, ko je pred prevzemom delala na kmetiji in bila zavarovana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 19. člen Pravico do starostne pokojnine ima oseba, izena-oeu« z zavarovancem (šesti odstavek 17. člena), če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da jo je prevzemnik kmetije dolžan preživljati; 2. da je ob uveljavljanju pravice do pokojnine dopolnila predpisano starost (3. točka prvega odstavka la- člena). 20. člen Če zavarovanec izgubi zaradi razlastitve zemljišča ustnost zavarovanca-kmeta po tem zakonu, mu mora organ, ki tak ukrep sprejme, zagotoviti uživanje po-°lnine ali nadomestilo za izgubljeno pravico, kolikor P'u ni na drug način zagotovljena socialna varnost. , 21. člen Starostna pokojnina znaša 30 %> mejnega zneska nižjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta v. predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaro- 3u. s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov Vi,dru8imi samoupravnimi sporazumi se lahko določi Ji odstotek ali višji znesek pokojnine. 22. člen cd smrti osebe, izenačene z zavarovancem (šesti dr ,8ve^ 17- člena), ima njegov zakonec pravico do (3 .'ns^e Pokojnine, ko dopolni predpisano starost očku prvega odstavka Iti. člena): 1. če je bil umrli zakonec ob smrti uživalec starostne pokojnine po tem zakonu ali, 2. če je umrli zakonec ob smrti izpolnjeval pogoj iz 1. točke 19. člena tega zakona. Pravico do družinske pokojnine ima tudi zakonec osebe, katere kmetijo je po sklepu zapuščinske razprave po tej osebi prevzel dedič ali jo je pozneje prevzel nekdo, ki je zavarovanec po tem zakonu in je zakonca umrlega dolžan preživljati. Osebe iz prejšnjih dveh odstavkov so upravičene do družinske pokojnine, ne glede na to, v kakšnem sorodstvenem razmerju so z zavarovancem, in ne glede na to, kdaj je' umrl njihov zakonec. 23. člen Zakonec zavarovanca (četrti odstavek 17. člena), oseba iz drugega in tretjega odstavka 18. člena, oseba iz 19. in 22. člena tega zakona lahko uveljavi pravico do pokojnine le, če ima lastnik kmetije v času, ko ta oseba uveljavlja pravico do pokojnine, lastnost zavarovanca iz prvega odstavka 17. člena tega zakona. 24. člen Pogoj izročitve kmetije oziroma obveznost plačevanja prispevka (4. točka prvega odstavka 18. člena) < velja tudi za zavarovanca-zakonca (četrti odstavek 17. člena), ki uveljavlja pravico do starostne pokojnine, če je ob uveljavljanju pravied lastnik ali solastnik kmetije. 25. člen Znesek družinske pokojnine je enak znesku starostne pokojnine. 26. člen Če je več oseb, ki imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine, iz iste kmetije hkrati upravičenih do pokojnine po tem zakonu, se v skladu z načelom, da pripada posamezni kmetiji le ena pokojnina, le-ta razdeli med vse upravičence po enakih delih, če se upravičenci ne sporazumejo drugače. II. FINANCIRANJE ! 27. člen Del sredstev, potrebnih za kritje izplačevanja pokojnin in stroškov obveznega starostnega zavarovarja kmetov, zagotavljajo kmetje-zavarovanci po merilih, v obsegu in na način, kpt to določajo splošni akti skupnosti v skladu z zakonom. 28. člen Sredstva za solidarnostno udeležbo zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje na podlagi programa dejavnosti skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti, v katerem določijo tudi ou-seg te udeležbe, in drugimi samoupravnimi sporazumi. Delavci in drugi delovni ljudje plačujejo za uresničevanje te solidarnostne udeležbe prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Cc samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo programa skupnosti niso zagotovljena, lahko Skupščina SR Slovenije enakopravno s skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije določi obseg solidarnostne udeležbe in stopnje t prispevka za vse delavce in druge delovne ljudi ali pa le za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti. 1. Odmerjanje obveznosti kmetov-zavarovancev 29. člen Zavarovanci po prvem odstavku 17. člena tega zakona (v nadaljnjetn besedilu: zavezanec prispevka-za-varcvanec) prispevajo h kritju stroškov s tem, da plačujejo prispevek za obvezno 'starostno zavarovanje kmetov (v nadaljnjem besedilu: prispevek). Evidenco q zavezancih prispevka — zavarovancih po prejšnjem odstavku tega člena vodijo pristojne zdravstvene skupnosti. Zavezanec prispevka-zavarovanec po tem členu je tudi uživalec pokojnine, Id ob uveljavitvi pravice do pokojnine ne izroči kmetije (4. točka prvega odstavka 18. člena). Skupnost o vsakem takem primeru obvesti pristojno zdravstveno skupnost. 30. člen če zavarovanec po prvem odstavku 17. člena tega zakona ob uveljavitvi pravice do pokojnine aii pozneje med uživanjem pokojnine, kmetijo odtuji oziroma izroči prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca (1. alinea 4. točke prvega odstavka 18. člena), je prevzemnik (v nadaljnjem besedilu: zavezanec prispevka-nezavarovanec) dolžan plačevati prispevek po merilih in v obsegu, kot to določa ta zakon. Za zavezanca prispevka-nezavarovanca se šteje tudi kmet, ki mu je prenehala lastnost zavarovanca po tem zakonu in je kmetijo obdržal, če je kdo na temelju te kmetije upravičen uveljaviti in uživati pokojnino po tem zakonu. Občinski davčni organ obvesti pristojno zdravstveno skupnost o vsakem prenosu nepremičnin poprejšnjih dveh odstavkih v 15 dneh po odmeri prenosnih davščin. Pristojna zdravstvena skupnost vodi ločeno evidenco o teh zavezancih prispcvka-nezavarovancih. Obveznost zavezanca prispevka-nezavarovanca po prvem odstavku tega člena obstaja vse dotlej, dokler kdo uživa pokojnino po tem zakonu na temelju pie-x/zete kmetije. Ce ta zavezanec prispevka-nezavarova-nec kmetijo ali njen del odtuji, preide obveznost na novega prevzemnika kmetije oziroma njenega dela. Na zahtevo organa, ki odloča o pravici do pokojnine po tem zakonu, pristojno zemljiško-knjižno sodišče to obveznost vknjiži na zavezančevo prevzeto nepremičnino. Zavezanec prispevka-nezavarovanec po določbah tega člena je tudi oseba, ki se namesto zavarovanca zaveže plačevati prispevek (2. alinea 4. točke prvega odstavka 18. člena). Skupnost o vsakem takem primeru obvesti medobčinsko zdravstveno skupnost. Družbena pravna oseba, ki pridobi kmetijsko zemljišče od kmeta-zavarovanca po določbah zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1-6/79), ne plača prispevka po prvem odstavku tega člena.' 31. člen Če zemljiške preide od kmeta-zavarovanca po tem zakonu po posameznih parcelah ali delih parcel v last pravne ali fizične osebe, ki nima lastnosti zavarovanca po tem zakonu, je novi lastnik parcele ali dola parcelo dolžan plačati skladu obveznega starostnega zavarovanja kmetov ob prenosu lastninske pravice prispevek v višini trikratnega zneska katastrskega dohodka od tega zemljišča. Višino prispevka ugotovi občinski davčni organ hkrati z odmero prenosnih davščin. Zemljiško-knjižni prenos lastnine ni dovolj brez dokaza o plačanem prispevku iz prejšnjega odstavka. Skupnost vodi ločen razvid o plačanih prispevkih po prvem odstavku tega člena po območjih občin, kjer je prebivališče bivšega lastnika. Družbena pravna oseba, ki pridobi kmetijsko zemljišče od kmeta-zavarovanca po določbah zakona o preživninskem varstvu kmetov, ne plača prispevka po prvem odstavku tega člena. - 32. člen Prispevek (29. in 30. člena), mora biti v enem delu določen v odstotku od odmerne osnove, če skupnost ne določi, da se prispevek v celoti plačuje v odstotku od odmerne osnove. 33. člen Odmerno osnovo pri zavezancih prispevka-zavaro-vancih (29. člen) sestavljajo: — katastrski dohodek in dohodek iz gokda; — vsi drugi dohodki zavarovanca in tistih članov njegovega gospodinjstva, ki so upravičeni do pokojni- • ne po tem zakonu. Odmerno osnovo pri zavezancih prispcvka-nezavarovancih (30. člen) sestavljajo: — letni katastrski dohodek in dohodek iz gozda prevzete kmetije oziroma njenega dela; — dohodki, ki izvirajo iz drugih dejavhosti kmetijskega gospodarstva, dokler se te opravljajo. Zavezanci vlagajo napovedi o dohodkih iz 2. alince drugega odstavka in 2. alinee tretjega odstavka tega člena. Če odmerna osnova vsebuje poleg katastrskega dohodka in dohodka iz gozda tudi druge dohodke, sc drugi dohodki vštevajo le v višini ene četrtine v odmerno osnovo. Republiški sekretariat za finance izda podrobna navodila za ugotavljanje dohodkov po tem členu 34. člen Prispevek zavarovancev (29. člen) in prevzemnikov kmetij (30. člen) sc določi v letnem znesku ter se plačuje v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečjrjg plačani pa morajo' biti v 45 dneh od dneva zapadlosti. Dokler ni izvršena odmera prispevka za tekoče leto so zavarovanci dolžm plačevati akontacije v ustreznem raztnerju z odmerjenim prispevkom iz preteklega leta. Skupnost lahko določi za posamezne kategorije zavarovancev (npr. za zavarovance s sezonskim dohodkom) drugačne roke zapadlosti in drugačen način plačevanja prispevka. 35. člen Osnove in merila za odmero prispevka, način odmerjanja in plačevanja prispevka določi skupnost. 36. člen Združeni kmet, ki je starostno zavarovan po predpisih o pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju (7. člen), ne plačuje prispevka zavarovancev Po tem zakonu, razen če kdo na temelju njegove kmetije uživa pokojnino po tem zakonu, dokler se mu taka pokojnina izplačuje. 37. člen Organe, razloge, merila in postopek za zmanjša-Pjc, oprostitev in odpisovanje prispevka kmetu-zava-rovancu določa skupnost. Ko skupnost določa razloge in merila, po prejšnjem odstavku, upošteva socialno ogroženost kmetov-borcev NOV tako, da zmanjšanje, oprostitev in odpis prispevka pomeni pomembno razbremenitev kmeta borca NOV do skupnosti iz naslova prispevka. 38. člen Skupnost ima do — zavezanca prispevka — zavarovanca terjatev za zmanjšani, oproščeni oziroma odpisani prispevek. Pristojno zemlj iško-knj ižno sodišče vknjiži na Predlog skupnosti njeno zastavno pravico za terjatev iz prejšnjega odstavka tega člena na zavarovančevih nepremičninah, prav tako vknjiži zastavno pravico za Prispevke s pripadki, za katere je zavarovanec v za-ostanku s plačilom več kot eno leto. Tretji del VARSTVENI DODATEK KMETOM BORCEM-NOV 39. člen Kmet-borec NOV pridobi pravico do varstvenega dodatka (8. člen), ko pridobi pravico do starostne po-K°]nine po tem zakonu, če je socialno ogrožen. Če sta oba zakonca kmeta borca NOV, pridobi vsak Pravico do svojega varstvenega dodatka, ko pridobi Pravico do starostne pokojnine po tem zakonu,-'če sta z,|konca socialno ogrožena. . Pogoje in kriterije za socialno ogroženost kmeta-°rea NOV določa Skupnost socialnega varstva Slovenije. Pri določanju kriterijev se upošteva samo dohodek “eh zakoncev (skupni dohodek). Skupni dohodek, ka-d|°r spadata tudi starostna pokojnina in varstveni do-jdek po tem zakonu, ki ju prejema kmet-borec NOV J njegov zakonec, se deli po enakih delih na oba ^konca in družinske člane, ki so popolnoma nezmožni sih del° oz*roma nezmožni za pridobivanje po predpi-0 Pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se |^a<^ar se mod dohodke všteva katastrski dohodek, .t_ot dohodek vzame 40 % katastrskega dohodka iz Prejšnjega leta. 40. člen - , Pravica do varstvenega dodatka sc priznava na c htcv° upravičenca. ne ^ 2ahtevkih za priznanje pravice do varstve-nj,(a dodatka odloča koordinacijski odbor za vpraša-stv °°rcev NOV občinske skupnosti socialnega var-a nadaljnjem besedilu: koordinacijski odbor). Var j ordinacijski odbor določa tudi znesek (višino) venega dodatka glede na stopnjo socialne ogrože- nosti kmeta-borca NOV, pri čemer naj višji znesek varstvenega dodatka ne more presegati razlike med vsakokratnim mejnim zneskom naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju -delavcev in starostno pokojnino po tem zakonu. Če sta oba zakonca upravičena do starostne pokojnine, se kot starostna pokojnina enega zakonca vzame znesek, ki mu pripada po 26. členu tega zakona. Po prejšnjem odstavku določeni znesek varstvenega dodatka se vsako leto povečuje v istem razmerju, v katerem se povečuje razlika med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov in starostno pokojnino po tem zakonu, če koordinacijski odbor glede na spremembe v stanju socialne ogroženosti kmeta-borca NOV ne določi novega zneska varstvenega dodatka. Tako povečani znesek varstvenega dodatka in znesek starostne pokojnine skupaj ne moreta presegati mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov. Varstveni dodatek izplačuje hkrati-s starostno pokojnino organ, ki izplačuje to pokojnino. 41. člen Upravičenec svojo zahtevo vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnem za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (v nadaljnjem besedilu: upravni organ). Izvid in mnenje o delovni' zmožnosti upravičenca in njegovi zmožnosti za pridobivanje daje invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 42. člen Upravni organ po uradni dolžnosti preskrbi listine in druga dokazila, s katerimi se dokazujejo dejstva ali stanja, potrebna za odločitev o priznanju pravice dd varstvenega dodatka in za določitev njegove višine ter celotno gradivo predloži koordinacijskemu odboru. . Po odločitvi koordinacijskega odbora pripravi upravni organ osnutek odločbe. 43. člen Odločbo o zahtevku izda koordinacijski odbor. Zoper to odločbo upravičenec lahko uveljavlja sodno varstvo pri sodišču združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. 44. člen Zakonec kmeta-borca NOV, tudi če sam ni borec NOV, ima po njegovi smrti pravico do starostne pokojnine, ko dopolni 60 let starosti. V primeru socialne ogroženosti ima pravico tudi do varstvenega dodatka. O pravici do varstvenega dodatka po tem členu, in njegovi višini odloča organ iz 40. Člena tega zakona. 45. člen Kmetu-borcu NOV, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 18. člena tega zakona in ki je socialno ogrožen, lahko posebna komisija za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. in 41. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76 in 58/76), ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovno zmožnost. Posebna komisija lahko zakoncu kmeta-borca NOV, ki / je tudi sam kmet-borec NOV, ne glede na starost, izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če je pridobitno nezmožen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakoncu kmeta-borca NOV, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino po prejšnjem odstavku, pa te pokojnine ni uveljavil, lahko posebna komisija iz prejšnjega odstavka, ne glede na starost izjemoma prizna pravico do starostne pokojnine, če spozna, da je to potrebno glede na njegovo splošno zdravstveno stanje in delovne zmožnosti, če je socialno ogrožen. Če je kmetu-borcu NOV oziroma njegovemu zakoncu priznana izjemna pokojnina po prejšnjih odstavkih tega člena, mu pripada tudi pravica do varstvenega dodatka po tem zakonu, če izpolnjuje pogoje zanj. 46. člen SR Slovenija zagotovi skupnosti kritje vseh izdatkov, ki jih ima skupnost zaradi posebnih ugodnosti priznanih s tem zakonom kmetom-borcem NOV glede pravice do starostne pokojnine in do varstvenega dodatka. Četrti del RAZŠIRJENO ZAVAROVANJE 47. člen Razširjeno zavarovanje uvede skupnost s splošnim aktom, pri čemer lahko v okviru tega zavarovanja zlasti: — razširi krog upravičencev do starostne pokojnine tudi na osebe, ki niso zajete z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov, vendar imajo zagotovljeno zdravstveno varstvo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov; — določi višino pokojnine za posamezne oblike oziroma primere razširjenega starostnega zavarovanja; — uvede pravico do invalidske pokojnine ter določi njeno višino. , 48. člen Z aktom skupnosti, s katerim se uvaja razširjeno zavarovanje, se določi: — primere, za katere se uvede to zavarovanje; — pravice, ki se zagotavljajo za posamezne zavarovane primere; — pogoje za pridobitev teh pravic; — obveznosti zavarovancev iz tega zavarovanja; — način pristopa posameztiih zavarovancev k razširjenemu zavarovanju. 49. člen Sredstva za kritje stroškov razširjenega zavarovanja zagotavljajo zavarovanci s svojimi prispevki. 50. člen Pri določanju obsega razširjenega zavarovanja upošteva skupnost Zahteve zavarovancev in njihovo ekonomsko zmogljivost tako, da dohodki zavarovanja, ustvarjeni z njihovim prispevkom, zagotavljajo kritje stroškov, predvidenih z zavarovalnimi izračuni. 51. člen Sredstva razširjenega starostnega zavarovanja tvorijo poseben sklad; ta sredstva se vodijo ločeno od sklada obveznega starostnega zavarovanja. Peti del ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 52. člen ' Skupnost je samoupravna interesna skupnost zavarovancev na območju SR Slovenije, v kateri zavarovanci zagotavljajo, urejajo in izvajajo starostno zavarovanje kmetov. Skupnost je pravna oseba. 53. člen Skupnost se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi povezuje v skupnost socialnega varstva v skladu z zakonom. 54. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, sestavljena po delegatskem načelu. Postopek za izvolitev delegatov in sestavo skupščine ter drugih organov skupnosti in njihove naloge se določajo s samoupravnim splošnim aktom skupnosti v skladu z zakonom. 55. člen gkupnost ima statut. Preden skupščina skupnosti sprejme statut, mora dati predlog statuta v izjavo zavarovancem ter sklepati o njihovih predlogih in pripombah k predlogu statuta kot tudi o predlogih in pripombah organizacij združenega dela s področja kmetijstva ter družbenopolitičnih skupnosti. Statut skupnosti začne veljati, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije. 56. člen Zakonitosti dela skupnosti nadzoruje pristojni republiški upravni organ. 57. člen Če ima skupnost svojo strokovno službo, imenuje vodjo te službe skupščina skupnosti v soglasju s Skupščino SR Slovenije. 58. člen Postopek za uveljavljanje pravic do starostnega zavarovanja kmetov in pravic iz loga zavarovanja v skupnosti določijo zavarovanci s samoupravnim splošnim aktom skupnosti. Zavarovanci uveljavljajo sodno varstvo pravic do starostnega zavarovanja kmetov in pravic iz tega zavarovanja pred posebnim sodiščem združenega dela. 59. člen Če zavarovanec hi zadovoljen z dokončnim samoupravnim posamičnim aktom skupnosti ali skupnos ne izda akta v določenem roku, lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo pred sodiščem združenega dela iz 43. člena tega zakona. POSEBNA DOLOČBA 60. člen Kmct-borec NOV to svojo lastnost dokazuje z odločbo, izdano po predpisih o pokojninskem zavarovanju. Kmetje-borci NOV, ki takšne odločbe nimajo, vlagajo zahteve za ugotovitev statusa borca NOV pri or ganu, ki odloča o pravici do pokojnine oziroma varstvenega dodatka po tem zakonu. Organ o zahtevi odloči, ko dobi predhodno mnenje organizacije Zveze združenj borcev NOV. Odločba tega organa ima pravni učinek samo za uveljavljanje pravic po tem zakonu. PREHODNE IN KONČNE D O L O C B E I 61. člen Do uveljavitve samoupravnega splošnega akta, ki določa postopek za uveljavljanje pravic, se glede postopka za uveljavljanje pravic v skupnosti uporabljalo dosedanji predpisi. 62. člen Zavarovancem se v dobo po 1. in 2. točki prvega °dstavka 18. člena tega zakona všteva tudi čas pred Uveljavitvijo tega zakona, ko so bili zdravstveno zavarovani po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. * 63. člen Dokler med skupnostjo ter drugimi samoupravni-nii interesnimi skupnostmi in organi sporazumno ne bo urejeno odmerjanje, pobiranje in izterjevanje prispevkov, odmerja, pobira ig izterjuje prispevek od kmeta-zavjarovanca pristojni občinski upravni organ davčne službe po dosedanjih predpisih. Za postopek pri odmeri, pobiranju in izterjavi tega prispevka in kazni zaradi nepravočasno plačanih prispevkov ve-‘iajo ustrezni predpisi o davkih občanov. O zmanjšanju, oprostitvi in odpisu prispevka od-očsjo dosedanje občinske komisije po dosedanjih pred-Pisih, če skupnost ne določi drugače. 64. člen Skupnost izdela obračun obveznosti med skupnost-Jo in družbenopolitičnimi skupnostmi za celotno ob-d°bje od leta 1972 do konca leta 1975. Socialistična republika Slovenija in občine mora-1° v treh mesecih po prejemu obračuna iz prejšnjega Odstavka zagotoviti skupnosti sredstva, potrebna za *ritje njihovih obveznosti po obračunu. 67. člen Pa zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-28/78 Ljubljana, dne 26. septembra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1364. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o varnosti pomorske plovbe Razglaša se zakon o varnosti pomorske plovbe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. oktobra 1979 in na seji Zbora občin dne 10. oktobra 1979. St. 0100-54/79 Ljubljana, dne 10. oktobra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o varnosti pomorske plovbe I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem zakonom in zakonom o pomorski in notranji plovbi (Uradni list SFRJ, št. 22/77) se ureja varnost plovbe v obalnem morju Jugoslavije na območju SR Slovenije. 2. člen Varnost plovbe po tem zakonu obsega pogoje, ki jih morajo izpolnjevati plovne poti v obalnem morju, objekti za varnost plovbe, luke, sidrišča, prezimovališča, ladje, čolni in drugi plovni in plavajoči objekti ter posadke na plovnih objektih. določi 65. člen dokler Skupnost socialnega varstva Slovenije ne . pogojev in kriterijev za socialno ogroženost po ln zakonu, se uporabljajo pogoji in kriteriji, določc-1 Po dosedanjih predpisih. .. Do uveljavitve novega zakona o skupnostih soci-oJ16?8 varstva lahko pogoje in kriterije za socialno ponest na novo določa Skupnost socialnega var-j, a Slovenije skupaj s Skupnostjo starostnega zava-Vahja kmetov v SR Sloveniji. 66. člen u Določba tretjega odstavka 17. člena tega zakona se t0-°'ak^a od 1. januarja 1975, določbi četrtega in pe-a odstavka 39. člena pa se uporabljata od 1. janu- Da 1979 Ij^Določbe členov 40. do 43. tega zakona se uporabni °d 1. januarja 1981. Do tega dne dosedanji orga-varst p0 dosedanjem postopku odločajo o pravici do venega dodatka in določajo' njegovo višino. 3. člen Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja Luška kapitanija Koper (v nadaljnjem besedilu: luška kapitanija). N 4. člen Vpisnik morskih ladij vodi luška kapitanija. Luška kapitanija je krajevno "pristojna za vpis naslednjih morskih ladij: 1. ladje v družbeni lastnini, katerih imetnik pravice razpolaganja ima sedež na pbmočju SR Slovenije; 2. ladje v lasti občanov oziroma civilnih pravnih oseb, če ima lastnik ali eden od solastnikov stalno prebivališče oziroma sedež na območju SR Slovenije; 3. morske ladje, katerih ladjar je na podlagi 175. člena zakona o pomorski in notranji plovbi jugoslovanska organizacija združenega dela ali druga pravna oseba s sedežem na območju SR Slovenije, ali državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije s stalnim bivališčem v SR Sloveniji. Stran. 1656 I----------- II. MORSKI ČOLNI 5. člen Določbe tega zakona se nanašajo na vpisovanje, upravljanje z morskimi čolni in na ugotavljanje sposobnosti tistih morskih čolnov za plovbo, ki morajo I po tem zakonu biti vpisani v evidenco morskih čolnov pri luški kapitaniji (v nadaljnjem besedilu: čolni). Čolni se vpisujejo v evidenco pri luški kapitaniji, na območju katere ima sedež imetnik pravice razpolaganja ali stalno prebivališče lastnik čolna, ali pri luški kapitaniji, na območju katere se čoln pretežno nahaja' in uporablja. 6. člen • V evidenco čolnov morajo biti vpisani vsi čolni, razen: 1. čolna, ki pripada morski ladji; 2. športnega veslaškega čolna, kajaka ali podobnega plovnega objekta; 3. čolna, krajšega od treh metrov, razen če ima motorni pogon z močjo nad 5 KM. Evidenca čolnov je javna knjiga. 7. člen Čoln lahko izplove le: 1. če je ugotovljena njegova sposobnost za plovbo; 2. če je zanj izdano dovoljenja za plovbo; in 3. če upravlja s čolnom usposobljena oseba. 8. člen Ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo se opravi s pregledom. Pregled čolna je osnoven, reden in izreden. Pregled in izmeritev čolna opravi luška kapitanija. Dovoljenje za plovbo izda luška kapitanija. 9. člen S čolnom lahko upravlja le usposobljena oseba. Luška kapitanija ugotavlja usposobljenost oseb za upravljanje s čolnom in jim izdaja o tem potrdila. Podrobnejše predpise o načinu vpisa čolnov v evidenco čolnov, o določanju imena in označbi čolnov, o ugotavljanju njihove sposobnosti za plovbo in o izpitnem programu in izpitnem postopku za pridobitev potrdila za upravljanje s čolni izda Republiški komite za promet in zveze. III. PLAVAJOČI OBJEKTI 10. člen Plavajoči objekti na morju so objekti oziroma naprave, ki so stalno privezani oziroma usidrani ali položeni na morsko dno in niso usposobljeni oziroma namenjeni za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, kopališčne ploščadi in podobno). 11. člen Plavajoči objekt se vpiše v vpisnik plavajočih objektov pri luški kapitaniji. 12. člen Plavajoči objekt mora biti pregledan in nadzorovan glede njegove varnosti za uporabo. Pregled plavajočega objekta je osnoven, reden in izreden. Preglede plavajočih objektov opravlja po- oblaščena strokovna organizacija na zahtevo imetnika pravice uporabe oziroma lastnika objekta in na njegove stroške. Osnovni pregled se opravi pred izdajo dovoljenja za stalni privez in obsega vse elemente glede varnosti plavajočega objekta. Redni pregledi se opravijo vsakih osem let, izredni pregled pa po vsaki večji poškodbi plavajočega objekta. Predsednik Republiškega komiteja za promet in zveze pooblasti strokovno organizacijo za opravljanje pregledov. 13. člen Ce se pri pregledu ugotovi, da plavajoči objekt ustreza predpisanim pogojem glede varnosti, izda pooblaščena organizacija iz prejšnjega člena, ki je opravila pregled, spričevalo o varnosti plavajočega objekta. Spričevalo velja za čas, ki je določen v spričevalu, vendar ne več kot osem let od dneva izdajo spričevala. 14. člen Imetnik pravice uporabe ali lastnik plavajočega objekta mora imeti dovoljenje za stalni privez, sidranje ali položitev plavajočega objekta na morsko dno (lokacijo). Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda luška kapitanija, potem ko je dobila soglasje občinskih upravnih organov, pristojnih zft urbanizem, komunalne in sanitarne zadeve ter drugih organov, kadar je tako predpisano. 15. člen Nadzor nad sposobnostjo za varno uporabo plavajočega objekta opravlja luška kapitanija z inšpekcijskimi pregledi. IV. POMORSKI PREVOZ 16. člen Prevoz oseb in stvari z ladjo, s čolnom ali drugim plovnim objektom (v nadaljnjem besedilu: ladja) se lahko opravlja kot javni prevoz ali kot prevoz za lastne potrebe. Javni prevoz je prevoz oseb ali stvari, ki je vsakemu dostopen pod enakimi pogoji in se opravlja na podlagi pogodbe o prevozu. Javni prevoz se opravlja lahko v linijski ali Pa v prosti plovbi. 17. člen Javni prevoz v linijski plovbi se opravlja na določenih linijah in po vnaprej določenem časovnem redu plovbe. Prevoznik je dolžan redno in pravilno vzdrževati objavljeno linijo in red plovbe za prevoz oseb objaviti na krajevno običajen način. 18. člen Javni prevoz in prevoz za lastne potrebe se opravlja na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o varnosti plovbe na morju in luškem redu ter v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo prevoz oseb in stvari na morju. V. DVIGANJE POTOPLJENIH STVARI 19. člen Določbe tega zakona veljajo za dviganje ladij« čolnov m drugih plovnih objektov, letal, njihovih de- lov in tovora ter drugih stvari (v nadaljnjem besedilu: potopljena stvar), ki so se potopile v obalnem morju, kakor tudi za nasedle ladje in čolne. 20. člen Potopljeno stvar sme dvigniti domača ali tuja oseba, ki ima pravico z njo razpolagati (v nadaljnjem besedilu: upravičenec). Potopljena stvar se lahko dvigne le z dovoljenjem luške kapitanije. Šteje se, da znani upravičenec nima namena dvigniti potopljene stvari oziroma da je ustavil ali opustil dviganje, če v roku, 90 dni: — od dneva, ko se je stvar potopila, ne izjavi luški kapitaniji, da namerava potopljeno stvar dvigniti; — od dneva, ko je dobil dovoljenje luške kapitanije, ne začne z dviganjem oziroma ne nadaljuje dviganje potopljene stvari v primeru, če je pred tem dviganje ustavil ali opustil. šteje se, da neznani upravičenec nima namena dvigniti potopljene stvari, če v roku 90 dni od dneva, k° se je stvar potopila, ne zaprosi luške kapitanije za dovoljenje za dvig potopljene stvari in ne predloži dokazov, da ima pravico razpolagati s potopljeno stvarjo. 24. člen O zaiietku, ustavitvi, nadaljevanju ali opustitvi dviganja ali odstranjevanja potopljene stvari mora upravičenec brez odlašanja obvestiti luško kapitanijo, ki je s svojo odločbo dovolila dviganje oziroma odstranjevanje. 25. člen Družbenopolitična skupnost, katere organ je luška kapitanija, ki je po 22. ali 23. členu tega zakona izdala odločbo o dvigu, odstranitvi ali uničenju potopljene stvari, mora izvajalcu del plačati ta dela, upravičencu, če je znan, pa ima pravico zaračunati, kar je plačala, in stroške, ki so nastali s hrambo. 26. člen Imetnik pravice razpolaganja s potopljeno stvarjo v družbeni lastnini, ki ne dvigne potopljene stvari v desetih letih od dneva, ko se je potopila, izgubi to pravico. Ce je stvar potopljena v odprtem morju, pridobi pravico razpolaganja s potopljeno stvarjo občina, na območju katere je sedež irrtetnika pravice razpolaganja s potopljeno stvarjo, ali sedež civilne pravne osebe oziroma stalno prebivališče občana, v katerega lasti je potopljena stvar. 21. člen V vlogi za dovoljenje za dviganje potopljene stva-je potrebno navesti potopljeno stvar, mesto kjer lezi. načiy'in sredstva, potrebna za dviganje, dokaz o Pravici razpolaganja s potopljeno stvarjo, predviden začetek dviganja in rok, v katerem bo potopljena stvar dvignjena. V dovoljenju za dvig potopljene stvari luška ka-Pitanija določi pogoje za varnost plovbe in rok, v ka- Clern je treba začeti in končati z dviganjem. Dovoljenje, s katerim luška kapitanija dovoli dvi-8anje potopljene stvari, izda luška kapitanija v so-g asju z drugimi organi, kadar je s posebnim predpi-s°m tako določeno. 22. člen Ce bi potopljena stvar lahko povzročala oviro ali evarnost za plovbo ali izkoriščanje naravnih boga-..ev morja, lahko luška kapitanija upravičencu nalo-’ naj jo odstrani. 1 Ce upravičenec ne ravna po odločbi, ki jo izda sta kapitanija po prejšnjem odstavku, sme luška ka-^ anija na njegove stroške in njegovo nevarnost sa-nia P® organizaciji združenega dela ali drugi prav-°sebi odstraniti potopljeno stvar s kraja, kjer leži. 23. člen ne <~° potopljena stvar na plovni poti in pomeni tll(j.arnost ali oviro za plovbo, sme luška kapitanija na 1 ^rez naloga po prvem odstavku prejšnjega čle-ca 0<**0^ti, da bo na stroške in nevarnost upravičen-^ sama ali po organizaciji združenega dela ali drugi uvni osebi odstranila ali dvignila stvar, če je treba, tudi uničila. stavkUŠlta kaPitanija mora ukrepati po prejšnjem od-pa u’ kadar upravičenec ni znan. potopljena stvar podstavlja neposredno nevarnost za plovbo. gern ut°žba zoper odločbo, izdano po prvem ali dru-°dstavku tega člena, ne zadrži njene izvršitve. VI. INŠPEKCIJSKI NADZOR 27. Člen Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja luška kapitanija. Inšpekcijski nadzor obsega navtično, ladijsko-strojno, vodogradbeno in radio-tele-grafsko inšpekcijo. Inšpekcijske naloge opravljajo inšpektorji za varnost plovbe, ki so za svoje delo neposredno odgovorni predstojniku luške kapitanije. 28. člen Inšpekcijski nadzor po tem zakonu obsega zlasti nadzorstvo: 1. nad morskimi ladjami — glede njihove sposobnosti za plovbo in brezhibnosti vseh njihovih naprav, instrumentov, aparatov in opreme, ki so namenjeni za varnost plovbe in varstvo človeških življenj na morju; 2. nad člani ladijskih posadk — glede njihove usposobljenosti in pooblastil za opravljanje določenih del, v skladu z dokumenti o vkrcanju; 3. nad vzdrževanjem operativnih obal v lukah — glede ugotavljanja njihove varnosti za privez ladij, za vkrcavanje potnikov ter za nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga; nad stanjem valolomov in prezimovališč ter nad vzdrževanjem globin, ki so v lukah, sidriščih in prezimovališčih potrebne, za varno plovbo; 4. nad plovnimi potmi — glede njihove globine, širine in ovir na poti; 5. nad objekti za varnost plovbe na plovnih poteh — glede njihovega pravilnega postavljanja, vzdrževanja in delovanja; 6. nad delom in vzdrževanjem obalnih radijskih postaj — glede njihovih nalog v zvezi z varnostjo plovbe in varstvom človeških življenj na morju; 7. nad graditvijo objektov, ki se gradijo v obalnem morju ali na obalah — glede njihovega vpliva na varnost plovbe; 8. nad prevozom oseb in stvari — glede varstva človeških življenj in premoženja na morju ter varnosti plovbe; 9. nad stanjem in vzdrževanjem sredstev družbene samozaščite na plovnih objektih; 10. nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na varnost plovbe in varstvo človeških življenj na morju. 29. člen Ce inšpektor za varnost plovbe ugotovi, da ladja ne izpolnjuje pogojev za varno plovbo ali predpisov o varstvu človeških življenj na morju, naloži poveljniku ladje, da poskrbi, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Ce ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku niso odpravljene, ali če so takšne narave, da ogrpžajo varnost ladje, ljudi in tovora na njej, ali varnost okolja, se ladji prepove nadaljnja plovba, dokler navedene pomanjkljivosti niso odpravljene ter se ji za ta čas vzame listina o sposobnosti za plovbo. 30. člen Če se pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi, da se v luki, ki je odprta za mednarodni promet, ne Izvaja režim, ki' je določen z mednarodnimi obveznostmi Socialistične federativne republike Jugoslavije, mora inšpektor za varnost plovbe organizaciji, ki izkorišča luko, naložiti, naj v določenem roku odpravi ugotovljene nepravilnosti. 31. člen Če inšpektor za varnost plovbe ugotovi, da stanje operativne obale, valoloma, prezimovališča ali globine v luki oziroma prezimovališču pomeni nevarnost za morske ladje, naloži organizaciji združenega dela, ki izkorišča luko oziroma prezimovališče, da mora v določenem roku opraviti potrebna dela ali ukreniti, kar je potrebno, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Ce ta dela oziroma ukrepi niso izvršeni v določenem roku, kot tudi, če v določenem roku niso odpravljene pomanjkljivosti iz prejšnjega člena, sme inšpektor za varnost plovbe: L prepovedati pristajanje ladij določene velikosti ob posameznem delu obale, na katerem je ugotovljena pomanjkljivost, dokler ne bo zagotovljeno varno pristajanje takih ladij; 2. prepovedati uporabo operativne obale ali druge obale ali njenega dela, kot tudi sidrišč, če neposredno ogrožajo varnost ladij, ljudi in tovora pri vkrcavanju, izkrcavanju ali prekrcavanju; 3. prepovedati promet v luki in sidrišču, dokler je neposredna varnost ladij ogrožena zaradi nevzdrževa-nja luških objektov in potrebnih globin. Ce stanje operativne obale, valoloma, prezimovališča ali globine v luki oziroma prezimovališču pomeni neposredno nevarnost za ladje, sme inšpektor za varnost plovbe odrediti ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi brez poprejšnjega naloga za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. 32. člen Če inšpektor za varnost plovbe pri innšpckciji ugotovi, da je stanje plovne poti ali objekta za varnost plovbe na njej tako, da ogroža varnost plovbe, naloži organizaciji, ki skrbi za vzdrževanje plovne poti, da v določenem roku opravi potrebna dela in ukrene, kar je potrebno, da se plovna pot usposobi. Dokler plovna pot ni usposobljena za varno plovbo, sme inšpektor za varnost plovbe prepovedati ali omejiti plovbo vsem ladjam ali samo ladjam določene velikosti. Prepoved ali omejitev plovbe lahko velja tudi le za nočno ali dnevno plovbo, ali plovbo v posebnih pogojih. 33. člen Ce inšpektor za varnost plovbe pri opravljanju nadzora nad graditvijo objektov v morju ali na obali ugotovi, da se ta dela izvajajo brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja, ali pa na tak način, da je ogrožena varnost plovbe, odredi, da mora izvajalec začasno ustaviti nadaljnja dela. Inšpektor za varnost plovbe mora o svoji odredbi, ki jo izda po prejšnjem odstavku, obvestiti izvajalca del ter upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. 34. člen Luška kapitanija lahko na predlog inšpektorja za varnost plovbe v primerih iz prvega odstavka 31. člena ali iz prvega odstavka 32. člena tega zakona odredi, da dela ali ukrepe opravi druga organizacija združenega dela, na stroške organizacije združenega dela, ki izkorišča luko, oziroma organizacije, ki skrbi za vzdrževanje plovnih poti. 35. člen Če inšpektor za varnost plovbe ugotovi, da je ladja vkrcala več oseb ali naložila več tovora, kot je dovoljeno, ali da tovor ni pravilno razporejen, prepove ladji izplovitev iz luke, dokler niso odpravljene te pomanjkljivosti. 36. člen Ce inšpektor za varnost plovbe ugotovi, da član ladijske posadke nima ustreznega pooblastila za opravljanje del ali veljavne listine o vkrcanju, določi rok za odpravo teh pomanjkljivosti. če član posadke v določenem roku iz prejšnjeg3 odstavka ne odpravi ugotovljene pomanjkljivosti, naloži inšpektor za varnost plovbe poveljniku ladje, da Izkrca tega člana posadke. VII. KAZENSKE DOLOČBE 37. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se Kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če dviga potopljeno stvar brez dovoljenja luške kapitanije (20. člen tega zakona); 2. če ne izvrši odstranitve potopljene stvari, ki j° je odredila luška kapitanija (prvi odstavek 22. člen3 tega zakona). Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev sC kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi °d' govorna oseba organizacije združenega dela ali dru6e pravne osebe. 38. člen ■ Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, druga pravna oseba ali posameznik, ki samostojno opravlja ladjarsko dejavnost: 1. če njen čoln ni vpisan v evidenco ali če plove, ne da bi izpolnjeval pogoje za plovbo (6. in 7. člen tega zakona); 2. če plavajoči objekt ni bil predpisano pregledan ali če je bil usidran, položen ali stalno privezan brez dovoljenja (12. in 14. člen tega zakona); 3. če ladja v javnem prevozu neupravičeno odkloni prevoz oseb ali stvari (16. člen tega zakona); 4. če kot ladijski prevoznik neupravičeno ne vzdržuje objavljene linije, ali ne objavi reda plovbe kot je predpisano (17. člen tega zakona); 5. če o začetku, ustavitvi, nadaljevanju ali opustit-vi dviganja potopljene stvari ne obvesti luške kapita-bije (24. člen tega zakona); 6. če ne izvrši v odrejenem roku ali sploh ne iz-Vfši naloga inšpektorja za varnost plovbe, izdanega na Podlagi tega zakona (29., 30., 31., 32., 33., 35. in 36. elen tega zakona), ali zakona o pomorski in notranji Plovbi. Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev sc kaz-Poje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovor-ba oseba organizacije združenega dela ali druge prav-Po osebe. 39. člen Z denarno kaznijo od 300 do 3.000 dinarjev se kaz-Ppje za prekršek poveljnik ladje oziroma voditelj čol-na ali oseba, ki ju nadomešča: 1. če na ladji v javnem prevozu neupravičeno od-'ioni prevoz oseb ali stvari (16. člen tega zakona); 2. če ne izvrši v odcejenem roku ali sploh ne iz-Vl'ši naloga inšpektorja za varnost plovbe, izdanega Podlagi določb tega zakona ali zakona o pomorski ln notranji plovbi. 40. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 dinarjev se kaz-PPje za prekršek oseba: t- ki plove s čolnom, ki ni vpisan v evidenco čol-P°v ali ne izpolnjuje pogojev za plovbo (6. in 7. člen zakona); .. 2- ki upravlja s čolnom, čeprav za to ni usposob- tena (9. člen tega zakona). VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 41. člen Republiški komite za promet in zveze izda v še-P mesecih od uveljavitve tega zakona izvršilne pred-o e iz 9. člena tega zakona ter podrobnejše predpise s v“llPisniku, ki ga sestavi poveljnik ladje o rojstvu, r * ati sprejeti izjavi poslednje volje na ladji, po izdaje ustreznih predpisov iz prejšnjega od-*a se uporabljajo naslednji predpisi, če niso v na-r°tju $ tem zakonom: t’ Pravilnik o ugotavljanju sposobnosti čolnov za °vbo (Uradni list SRS. št. 2/75), fin 2 Pravilnik o izpitni komisiji, programu in o na-Si)e PPravljanja izpita za voditelja čolna (Uradni list nia' št. 2/75). 42. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-78/79 Ljubljana, dne 10. oktobra 1979. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. 1365, Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 Razglaša se zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. oktobra 1979 m na seji Zbora občin dne 10. oktobra 1979. St. 0100-55/79 Ljubljana, dne 10. oktobra 1979. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 1. člen V zakonu o proračunu Socialistične republik č Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78; se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Skupni prihodki republiškega proračuna za leto 1979 znašajo in se razdelijo: — za republiške potrebe — za tekočo proračunsko rezervo — za prispevek federaciji 2. člen Spremenjeni pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna za leto 1979. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-61/79 Ljubljana, dne 10. oktobra 1979. I Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r. din 11.279,381.907 6.431,519.532 21,562.375 4.826,300.000 • BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije za leto 1939 A. PRIHODKI Klasifikacijska številka Znesek oblika podoblika Prihodki podoblika oblika prihodka prihodka prihodka prihodka Vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka n Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 1.496,000:000 12 120 Republiški davek iz osebnega dohodka 840,500.000 121 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stop- « nji 710,300.000 26 Davek iz skupnega dohodka občanov 20.000.000 Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 3.066,800.000 Vrsta 2 — Davki 21 Temeljni davek od prometa proizvodov 5.596,019.941 1 22 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 2.427,300.000 27 Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe 20,000.000 Skupaj vrsta 2 — Davki 8.043,319.941 Vrsta 3 -t- Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 611 Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti1 71,100.000 1 ; Prihodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve 8,000.000 Ostali prihodki 40,000.000 | Skupaj vrsta 3 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki - 119,100.000 Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1-3) Prihodki, preneseni po zakonu o zaključnem računi 11.229,219.941 o izvršitvi proračuna SR .Slovenije za leto 1978 50,161.966 \ Skupaj prihodki za razporeditev 11.279,381.907 1— Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-422/73) 25,987.236 — Izvirni prihodki ukinjenega računa za izrav- navanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 45,112.764 SKUP AJ 71,100.000 B. SPLOSNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska številka razporedna razporedna skupina podskupina Splošni razpored prihodkov Znesek razporedpa razporedna podskupina skupina 01 Glavni namen 01 — Dejavnosti' organov družbenopolitičnih skupnosti 01-1 Sredstva za redno dejavnost 2.337,497.347 01-2 Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 01 528,311.708 2.865,809.O35 Klasifikacijska številka Znesek razporedna razporedna skupina podskupina Splošni razpored prihodkov razporedna podskupina razporedna skupina 03 Glavni namen 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 229,468.761 04 04-1 Glavni namen 04 — Negospodarske investicije Sredstva za obveznosti, po odlokih 194,091.220 04-2 Sredstva na podlagi zakona o investicijskih vlaganj ir SR Slovenije v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju od leta 1978—1982 204,583.500 04-3 Sredstva za odplačevanje anuitet 70,481.564 04-4 Sprejete obveznosti po družbenem dogovoru in po po- * godbah 93,516.849 04-5 Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izrvšnega sveta Skupščine SR Slovenije 81,760.032 04-6 Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave 15,924.000 Vsega glavni namen 04 660,357.165 06 • Glavni namen 06 — Znanstvena dejavnost 18,698.500 07 Glavni namen 07 — Kulturno-prosvetna dejavnost 15,611.690 08 f Glavni namen 08 — Zaščita borcev NOV in socialno varstvo 915,552.600 14 Glavni namen 14 — Dopolnilna sredstva občinam 302,013.849 16 16-1 Glavni namen 16 — Intervencije v gospodarstvu' Intervencije v kmetijstvo 287,939.000 16-2 Kompenzacije 453,000.000 16-3 Blagovne rezerve 159,714.095 16-4 Druge intervencije v gospodarstvo na ravni SR Slovenije 154,360.324 Vsega glavni namon 16 1.055,013.419 17 Glavni namen 17 — Tekoča proračunska rezerva 21,562.375 18 V Glavni namen 18 —■ Krediti, vezana in izločena sredstva 18-1 Sredstva rezerve SR Slovenije 59,069.000 18-2 Odplačilo kredita, najetega za plačilo obveznosti iz naslova kompenzacij in premij za določene kmetijske ■ . 1 * proizvode iz II. polletja 1977 39,500.000 - . Vsega glavni namen 18 98,569.000 19 Glavni namen 19 — Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije 19-1 Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije iz prenosa neproračunske bilance ■ federacije 270,425.493 19-2 Sredstva SR Slovenije za financiranje obveznosti do federacije za leto 1979 4.826,300.000 Vsega glavni namen 19 5.096,725.493 SKUPAJ 11.279,381.907 1366. Na podlagi 17. in 18. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75) ter v sporazumu z organi in organizacijami, ki sodelujejo v delu Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve, je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na seji dne 25. septembra 1979 sprejelo ODLOK o imenovanju člana Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve Janez Vipotnik, predsednik Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije se imenuje za člana Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve. St. 0213-5/79 Ljubljana, dne 3. oktobra 1979. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 1367. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije jev postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin, na seji dne 25. 9. 1979 sklenilo Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti: 1. določb drugega odstavka 8. člena, 6. in 7. alinee 9. člena ter določb 17. do 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 29/75); 2. določb drugega odstavka 30. člena, 11. točke 33. člena v delu besedila »___ter odbore za posamezno interesno skupnost oziroma področja izmed delegatov stanovanjske skupnosti...« in določb 41. do 44. ter 52. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad iz leta 1974; 3. določb tretjega odstavka 30. člena, 11. točke 32. člena v delu besedila »... ter odbore za posamezna interesna področja izmed delegatov skupščine stanovanjske skupnosti...« in določb 40. do 43. ter 51. člena; a) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center iz septembra 1974; b) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Mo-ste-Polje z dne 10. 9. 1974; c) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška z dne 10. 9. 1974; č) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič- Rudnik z dne 25. 6. 1974. Obrazložitev Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 9/77-10 z dne 19. 4. 1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenih določb samoupravnih sporazumov. S sklepom z dne 20. 12. 1977 pa je samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in samoupravnim stanovanjskim skupnostim ljubljanskih občin omogočilo, da v odrejenem roku odpravijo neustavnost in nezakonitost v izreku sklepa navedenih določb samoupravnih sporazumov. Z navedenimi določbami samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih obdin je urejena organizacija in delo v teh skupnostih tako, da skupščine teh skupnosti oblikujejo za opravljanje funkcij s posameznega interesnega področja odbor za graditev stanovanj, odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in odbor za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter volijo in razrešujejo člane teh odborov. V samupravnih sporazumih je tudi določeno, da samou--pravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin volijo po 12 delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Skupščina SR Slovenije dne 27. 3. 1978 sprejela nov zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 8/78 in Je začel veljati 17. 4. 1978. Nbvi zakon odpravlja sedanje obvezno organiziranje treh samoupravnih enot za graditev stanovanj, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini, katero je predpisoval zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74 in 17/75) in predpisuje, da sestavljajo skupščino stanovanjske skupnosti zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Skladno z določbami novega zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) je nad dve tretjini delovnih ljudi v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih na območju posamezne ljubljanske' občine sprejelo in podpisalo: 1. samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad, kar je bilo ugotovljeno na 4. seji skupščine te skupnosti dne 16. 4. 1979; 2. samoupravni sporazum q ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Center, kar je bilo ugotovljeno na seji skupščine te skupnosti 26. 2. 1979; 3. samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Mo-ste-Poljc, kar je bilo ugotovljeno na seji skupščine te skupnosti 9. 7. 1979; 4. samoupravni sporazum o ustanovitvi samouprav-ne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška, kar je bilo ugotovljeno na seji skupščine te skupnosti 23- 4. 1979; 5. samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vic Rudnik, kar je bilo ugotovljeno na seji skupščine te skupnosti 7. 11. 1978. Samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin pa so dne 20. 6. 1979 sprejele nov samouprava1 sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Navedeni samoupravni sporazumi določajo, da so skupščine samoupravnih stanovanjskih skupnosti sestavljene iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev kot to predpisuje novi zakon, s čemer je bila odpravljena prejšnja nezakonita samoupravna organiziranost, ko niso bile oblikovane s prejšnjim zakonom predpisane samoupravne enote. Z uveljavitvijo navedenih samoupravnih sporazu-mov so prenehali veljati samoupravni sporazumi, katerih ustavnost in zakonitost je ustavno sodišče ocenjevalo. Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi določb 22. in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 38/74 in 28/76) sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. St. U I 9/77-32 Ljubljana, dne 25. septembra 1979. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1368. Na podlagi 2., 3. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Slovenji (Uradni list SRS, št. 32/72) in odloka o družbeni k°ntroli cen za premog vseh vrst, naravni plin in knrbopHn (Uradni list SFRJ, št. 38/79) izdaja Izvršni ^ Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi najvišjih ravni cen premoga . 1. člen Organizacije združenega dela, ki proizvajajo prv-(v nadaljnjem besedilu: premogovniki) smejopro-sjati premog po cenah, ki znašajo pri klavzuli »na-°Zeno na vagon« največ: kosi kocke oreh grah zdrob Prah rjavi premog v din/t lignit v din/t Kanižarica I Kočevje I zasavski prem. Senovo O OJ a 432 774 847 865 1.027 400 725 814 812 980 307 673 719 726 888 292 524 665 670 772 287 458 582 624 614 . 374 409 486 438 — — 323 — — — — 347 356 — Cene premoga, ki ga premogovniki dobavljajo ter-ne . trarnam in toplarnam za proizvodnjo električ-s ln toplotne energije in tople vode, se določijo s »upravnimi sporazumi ali pogodbami med premo-in organizacijami združenega dela termoelek-Ge-i]1 0ziroma toplarn na podlagi enotne cene za eno Pose’ °°Io^cne v okviru Samoupravne interesne skup-1 elektrogospodarstva Slovenije. 2. člen Določbe prejšnjega člena se ne nanašajo na cene premoga, določene v samoupravnih sporazumih kot osnove in, merila za razporejanje skupnega prihodka, ustvarjenega s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več organizacijah združenega dela. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-26/79 Ljubljana, dne 10. oktobra 1979. Izvršni svet S'K^ščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša I. r. 1369. Na podlagi 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in v zvezi z 21. členom zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o kompenzaciji za meso 1. člen Organizacijam združenega dela In samostojnim obrtnikom mesarske stroke, določenim s tem odlokom (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), se izplačuje od 16. oktobra do 31. decembra 1979 kompenzacija v znesku 2 din za kilogram prodanega svežega junčjega In svinjskega mesa pod pogojem, da meso prodajajo po cenah, določenih v skladu s seštevkom elementov cen, ki jih ugotovi Zavod SR Slovenije za cene. Kompenzacija iz prejšnjega odstavka se izplačuje samo pri prodaji mesa, ki ustreza kakovosti, predpisani v pravilniku o kakovosti mesa, klavne živine, perutnine in divjadi (Uradni list SFRJ, št. 34/74). 2. člen Jpravičenci so: 1. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo š prodajo mesa na drobno — za vse količine svežega junčjega in svinjskega mesa prodanega na drobno končnim porabnikom v svojih prodajalnah na območju SR Slovenije; 2. temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s klanjem živine (klavnice) in temeljne organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proda- ■ jo mesa na debelo — za vse količine svežega junčjega in svinjskega mesa, prodanega tistim velikim potrošnikom na območju SR Slovenije, ki kupujejo meso za lastno porabo (zdravstvene organizacije, šole, vzgojno varstveni zavodi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, obrati družbene prehrane, Jugoslovanska ljudska armada, gostinske organizacije, društva, ki se ukvarjajo z gostinsko gospodarsko dejavnostjo, zasebni gostinci ipd.) oziroma prodanega v svojih prodajalnah, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela; r 3. samostojni obrtniki mesarske stroke z območja SR Slovenije — za vse količine svežega junčjega in svinjskega mesa, prodanega velikim potrošnikom iz prejšnje točke in končnim porabnikom. 3. člen Sredstva za kompenzacijo po tem odloku se izplačujejo iz proračuna SR Slovenije. 4. člen Temeljne organizacije združenega dela vložijo zahtevo za izplačilo kompenzacije pri pristojni podružnici Službe družbenega knjigovodstva, samostojni obrtniki mesarske stroke pa pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, ki vloži zbirno zahtevo pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Ljubljana. Zahtevi za izplačilo kompenzacije je treba priložiti: 1. a) fakturo dobavitelja o nakupu mesa za upravičence iz 1. točke 2. člena tega odloka; b) lastno fakturo o prodaji mesa ali dokument o dobavi mesa svoji prodajalni za upravičence iz 2. točke 2. člena tega odloka; c) fakturo o nakupu mesa ali živine za upravičence iz 3. točke 2. člena tega odloka; 2. obračun kompenzacije na predpisanem obrazcu, ki je objavljen s tem odlokom in je njegov sestavni del; 3. izjavo upravičenca s podpisi pooblaščenih delavcev, da je bilo meso, za katerega se zahteva kompenzacija, prodano po cenah iz 1. člena tega odloka neposredno velikim potrošnikom iz 2. točke 2. člena tega odloka ali končnim porabnikom oziroma, da ni bilo prodano drugi temeljni organizaciji združenega dela ali vrnjeno iz prodaje na drobno. Za uveljavljanje kompenzacije se lahko uporabita 'samo faktura o prodaji oziroma nakupu mesa in dokument o dobavi mesa, v katerih so navedeni vrsta ,in deli mesa in cene za vse dobavljene dele mesa. Samostojni obrtniki mesarske stroke, ki uveljavljajo kompenzacijo, morajo poleg dokumentacije iz drugega odstavka tega člena predložiti še izpolnjen obrazec virmanskega naloga in imeti poravnane zapadle obveznosti iz naslova prispevka sklada za pospeševanje živinoreje pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije. 5. člen Ce so zahtevi za izplačilo kompenzacije priložene listine v prepisu, morajo imeti prepisi žig upravičenca kompenzacije in podpis pooblaščene osebe, izvirne listine pa je treba predložiti na vpogled. Služba družbenega knjigovodstva mora navesti na vsaki izvirni listini iz prejšnjega odstavka, ki je predložena na vpogled, da je bila uporabljena za uveljavljanje kompenzacije. 6. člen Temeljne organizacije združenega dela vlagajo zahteve za izplačilo kompenzacije najmanj za enomesečno obdobje, Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pa mora vlagati zbirne zahteve mesečno, s tem, da so v posamezno zbirno zahtevo vključene vse zah- teve za izplačilo kompenzacij e) ki jih je prejela v času največ * petintridesetih dni pred vložitvijo zbirne zahteve. 7. člen Živinorejska poslovna skupnost Slovenije ne v Kij uči zahteve za izplačilo kompenzacije v zbirno zahtevo, če ugotovi, da zahteva ni upravičena; da v zahtevi za izplačilo kompenzacije le-ta ni pravilno obračunana; da priložena dokumentacija ni v redu, ali da niso poravnane obveznosti iz četrtega odstavka 4. člena tega odloka. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije pismeno obvesti samostojnega obrtnika mesarske stroke, ki uveljavlja kompenzacijo, v primerih in o razlogih iz prejšnjega odstavka najpozneje v roku petih dni od prejema zahteve. 8. člen Ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi upravičenost zahteve za kompenzacijo kot tudi, da je v tej zahtevi kompenzacija pravilno obračunana in da je priložena dokumentacija v redu, pošlje zahtevo Republiškemu sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, ki odredi izplačilo v breme računa: Izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana, št. 50100-630-10014. Ce služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da zahteva za kompenzacijo ni upravičena, ker niso izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. člena tega odloka, da kompenzacija ni pravilno obračunana ali da priložena dokumentacija ni v redu, zavrne zahtevo za kompenzacijo. Iz enakih razlogov lahko zavrne zahtevo za kompenzacijo Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun. Za količine mesa, za katere je bila zahteva za kompenzacijo zavrnjena, ker kompenzacija ni bila pravilno obračunana ali ker priložena dokumentacija ni bila v redu, lahko upravičenec s popravljeno oziroma dopolnjeno zahtevo ponovno uveljavlja kompenzacijo iz tega odloka. 9. člen Upravičenec lahko uveljavlja kompenzacijo za meso, ki se Izplačuje od 16. oktobra do 31. decembra 1979. najpozneje do 31. januarja 1980. 10. člen Republiški komite za tržišče in cene po potrebi izda navodila o uveljavljanju kompenzacije in o ce- • nah, pri katerih se uveljavlja kompenzacija. 11. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznujeta za prekršek organizacija združenega dela in samostojni obrtnik mesarske stroke, ki neupravičeno uveljavljata kompenzacijo. Odgovorna oseba organizacije združenega dela, stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev- Ce sta organizacija združenega dela ali samostojni obrtnik mesarske stroke neupravičeno uveljavila kompenzacijo, se poleg kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena izreče tudi varstveni ukrep od' vzema premoženjske koristi, ki je bila pridobljena 5 prekrškom. 12. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Št. 426-2/78 Ljubljana, dne 12. oktobra 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. i Obrazec OK Obračun kompenzacije Naziv upravičenca: .................................... Naslov upravičenca: ................................... Obračun kompenzacije za meso od ........ do ..... 1979 Zap. Faktura Količina Kompenzacijski št. v kg znesek v din 1. 2. 3. Skupaj izplačilo_________ Zlg in podpis pooblaščene osebe REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA \ 1370. Na podlagi 17. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) in soglasja skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Domžale na skupni seji obeh zborov dne 24. septembra 1979 in skupščina občinske zdravstve-be skupnosti Vrhnika na skupni seji obeh zborov dne 10- septembra 1979 sprejela SKLEP 0 zagotavljanju sodnega varstva v sporih o pravicah in °bveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov pri posebnem sodišču združenega dela skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega "Zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 1. člen ' Skupščina občinske zdravstvene skupnosti (v na-, btjnjem besedilu; skupščina skupnosti) ugotavlja, da skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupščina skupnosti starostnega zava-r°vanja kmetov v SR Sloveniji dala soglasje, da nju- no posebno sodišče združenega dela nudi na prvi stopnji sodno varstvo v sporih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov. » 2. člen Sodišče združenega dela iz 1. člena tega sklepa odloča na prvi stopnji o naslednjih sporih s področja zdravstvenega varstva: 1. v zvezi z združevanjem in porabo združenih sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti; 2. v zvezi z dogovorjenimi nalogami v okviru regionalne zdravstvene skupnosti; 3. ki izvirajo iz svobodne menjave dela v okviru občinskih oziroma regionalne zdravstvene skupnosti; 4. v zvezi s pravico delovnih ljudi in občanov, da ustanovijo občinske oziroma regionalno zdravstveno skupnost, ali se iz njih izločijo, dalje spori v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnostih oziroma statusni spori nasploh; 5. v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem samoupravnega, strokovnega ter finančnega nadzora nad delom zdravstvenih organizacij združenega dela in zdravstvenih delavcev; 6. v zvezi z uveljavljanjem pravic ter obveznosti iz zdravstvenega varstva in v zvezi z uveljavljanjem statusa upravičenca do denarnih dajatev oziroma do pravic iz socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom; 7. v zvezi z določanjem posameznih zavezancev plačevanja prispevkov; 8. v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov sklenjenih v občinskih oziroma regionalne zdravstvene skupnosti. 3. člen Pri odločanju o sporih na prvi stopnji iz prejšnjega člena tega sklepa sodišče uporablja določbe sklepa o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije razen člena 11 (Uradni list SRS, št. 7/77). 4. člen Medsebojne pravice in obveznosti glede povračila za delo sodišča se bosta sodišče in občinska zdravstvena skupnost posebej dogovorila. 5. člen Sodišče združenega dela prične z delom za občinsko zdravstveno skupnost 1. oktobra 1979. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisnice ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1371. j. Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije (Uradni SRs, št. 7/74) sklenejo udeleženci postopnega od-tanje vanj a barakarskih naselij ter stanovanj VI. in • kategorije v Ljubljani DRUŽBENI DOGOVOR Postopnem odstranjevanju barakarskih nasilij ter stanovanj VI. in VIL kategorije v Ljubljani I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci tega dogovora vsklajujemo dejavnost pri postopnem odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani, kar bo omogočilo postopno preselitev stanovalcev v primernejša stanovanja. S tem, družbenim dogovorom ne- posredno vplivamo tudi na organizacije združenega dela, kjer so stanovalci barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije zaposleni ter krajevne skupnosti, na območju katerih sp barakarska naselja ter stanovanja VI. in VII. kategorije na zagotovitev materialne in moralne podpore našemu skupnemu cilju t.j. odpravi barak ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani. 2. člen Udeleženci tega dogovora opredeljujemo pristojnosti vsakega udeleženca, finančne vire ter roke za izvršitev skupno dogovorjenih nalog za postopno odstranjevanje barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije ter način spremljanja celotne akcije in dogovarjanja med udeleženci. 3. člen K temu dogovoru lahko pristopijo tudi druge interesne skupnosti ali organizacije združenega dela, ki izkazujejo utemeljen interes za sodelovanje pri odpravi barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije in jih je smatrati kot udeležence v smislu določil tega dogovora. • II. PRISTOJNOSTI UDELEŽENCEV 4. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane ter izvršni sveti skupščin občin Ljubljane prevzemajo obveznost, da se v roku 3 mesecev po podpisu tega dogovora pripravi popis barakarskih naselij, ki vsebuje tudi podatke o številu stanovalcev ter njihovi zaposlitvi. Popis barakarskih naselij izvedejo izvršni sveti skupščin občin Ljubljane prek svojih štabov za odpravo barakarskih naselij. Pri izvedbi naloge vključujejo Izvršni sveti oziroma štabi za odpravo barakarskih naselij tudi druge dejavnike v občini, ki lahko zagotovijo pravočasno izvršitev popisa barakarskih naselij. 5. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane prevzemajo obveznost, da se v roku 3 mesecev po podpisu tega dogovora pripravi popis stanovanj VI. in VII. kategorije, ki vsebuje tudi podatke o številu stanovalcev v teh stanovanjih ter njihovi zaposlitvi. Popis stanovanj VI, in VII. kategorije izvedejo samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane prek svojih odborov za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Pri popisu stanovanj sodelujejo z odbori za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu zlasti območne krajevne skupnosti ter drugi dejavniki v občini, ki lahko zagotpvijo pravočasno izvršitev popisa stanovanj VI. in VII. kategorije 6. člen Nosilci naloge popisa barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije odstopijo enotno urejeno popisno gradivo samoupravni stanovanjski skupnosti mesta Ljubljane, ki seznani tudi ostale udeležence lega dogovora o številu stanovalčev in družin v barakarskih naseljih ter stanovanjih VI. in VII. kategorije ter drugih pomembnejših popisnih podatkih. Udeleženci tega dogovora se zavežejo, da sprejmejo glede na ugotovitve opravljenega popisa srednjeročni program in letne načrte odprave določenega števila sta- novanj v barakah ter stanovanjih VI. in VII. kategorije. Letni načrt sprejmejo udeleženci tega dogovora na skupnem zasedanju predstavnikov vseh udeležencev, ki ga verificirajo na zasedanjih pristojnih organov samoupravljanja posameznega udeleženca. Lethi načrt odprave barakarskih stanovanj ter stanovanj VI. in VII. kategorije bo vseboval tudi finančne vire za izvedbo celotne akcije, ločeno po prispevkih vseh udeležencev in drugih dejavnikov. Finančni načrt vsebuje še merila za delež lastne udeležbe stanovalcev pi;i izvedbi preselitve. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana je -pooblaščena za izdelavo in sprejem posebnega pravilnika, ki bo določil merila in kriterije za finančno soudeležbo organizacij združenega dela, kakor tudi stanovalcev v barakah ter stanovanjih VI. in VII. kategorije kot finančnih virov za postopno odstranjevanje barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije. Kriteriji za delež lastne udeležbe stanovalcev upoštevajo zlasti skupni dohodek družinskega gospodinjstva ter druge socialne razmere družine ter čas bivanja v baraki ali stanovanju VI. in VII. kategorije na območju ljubljanskih občin. 7. člen Udeleženci tega dogovora pooblaščajo samoupravne stanovanjske skupnosti občin in mesta Ljubljane za zagotovitev oziroma nakup nadomestnih stanovanjskih enot ob finančni udeležbi udeležencev. 8. člen . Udeleženci tega dogovora pooblaščajo samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana za izdelavo vseh strokovnih pripomočkov, zlasti za pripravo ustrezne strokovne dokumentacije, ki naj zagotavlja primerne strokovne napotke pri odločanju o načinu nadomestitve odstranjenih ter preurejenih stanovanj v barakah in stanovanjih VI. in VII. kategorije. 9. Člen Na podlagi dogovora med Ljubljansko banko, stanovanjsko podružnico in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin in mesta Ljubljano ter v skladu s g voj im srednjeročnim planom zagotovi Ljubljanska banka, stanovanjska podružnica z vsakoletnim programom za izvajanje srednjeročnega plana načrtovana sredstva za kreditiranje odprave barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije. 10. člen Zavod za družbeni razvoj mesta Ljubljane prevzema obveznost, da kot udeleženec tegu dogovora*«* deluje pri pripravi projektne, lokacijske in druge dokumentacije, skladno s smernicami za izvedbo letnih načrtov odprave barakarskih stanovanj ter stanovanj VI. in VII. kategorije. 11. -člen Samoupravne interesno skupnosti socialnega skrbstva občin in mesta Ljubljane sodelujejo prek svojih centrov za socialno delo pri izvedbi popisa barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije, P1'* ugotavljanju splošnih socialnih podatkov o delovnih ljudeh in občanih, ki bivajo v barakah tcc. stanovanjih VI. in VII. kategorije ter pri ugotavljanju objektivnih možnosti za gmotno soudeležbo prebivalcev barak ter stanovanj VI. in VII. kategorije pri prese- štorov ter tudi druge storitve, kolikor ga udeleženci litvi v primernejša stanovanja. tega dogovora zanje pooblastijo. 12. člen Udeleženci tega dogovora, ki nastopajo v imenu samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, prevzemajo obveznost, da bodo posredovali delavce v zaposlitev samo tistim organizacijam združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje po samoupravnem sporazumu o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju mesta Ljubljane. Samoupravna skupnost za zaposlovanje se obve-zuje, da bo posredovala delo na področju mesta Ljubljane le delavcem, ki imajo stalno ali začasno bivališče na območju samoupravne skupnosti. 13. člen Samoupravna interesna skupnost za pokojninsko m invalidsko zavarovanje Ljubljana prevzema kot udeleženec tega dogovora obveznost sodelovanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja občanov — upokojencev in invalidov, ki prebivajo v stanovanjih VI. m VII. kategorije. 14. člen Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana, občinski sveti zveze sindikatov občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška m Ljubljana Vič-Rudnik prevzemajo kot udeleženci te-”a dogovora obveznost, da so nosilci trajne družbene akcije, ki naj zagotovi sodelovanje organizacij zdru^e-hega dela, kjer prebivalci barak in stanovanj VI. in Vil. kategorije združujejo svoje delo za finančno soudeležbo pri kritju letnih načrtov odprave barakarskih stanovanj ter stanovanj VI. in VII. kategorije, v skla-'lu s pravilnikom samoupravne stanovanjske skup-hosti Ljubljana. 15. člen Mestna konferenca SZDL Ljubljana ter oocinske konference SZDL Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Cen-:er> Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška' in Ljubljana Vič-Rudnik prevzemajo kot udeleženci tega do-Sovora obveznost za trajno politično akcijo zlasti v fajevnih skupnosti za izvedbo družbenih ciljev, opremljenih s tem dogovorom. 16. člen Regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljublja-ua kot udeležene'c tega dogovora prevzema obveznost, a nudi strokovno pomoč pri odpravi stanovanj VI. in II- kategorije, ki so locirana pretežno nu starem 'mstnom jedru kot spomeniško zaščitenem delu me-Ljubljane. 17. člen Staninvest Ljubljana kot udeleženec tega dogo-vora prevzema obveznost, da sodeluje pri popisu ob-^ °ječih barakarskih naselij ter stanovanj VI. in Vil morije, da sodeluje pri pripravi normativov za na-it0rnostna stanovanja ter pri pripravi urbanistične m ■vesticijsko tehnične dokumentacije za gradnjo na-•hestnih objektov in naprav. Staninvest Ljubljana mzerna organizacijo preselitve stanovalcev v nove . kte. organizacijo obratovanja novih objektov^ od-1 mi te v oziroma prekvalifikacijo izpraznjenih pro- III. VIRI FINANCIRANJA 18. člen Investitor odprave barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije je samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, ki zbira v ta namen zlasti naslednja sredstva: — delež samoupravnih stanovanjskih 'skupnosti občin iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki se združujejo pri samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana — sredstva organizacij združenega dela kot njihov nepovraten delež pri postopni odpravi barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije — soudeležba stanovalcev kot njihov nepovraten delež — druga sredstva ostalih udeležencev družbenega dogovora kot njihov nepovraten delež. Kot finančni vir za postopno odpravo barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije se uporabljajo tudi kreditna sodstva Ljubljanske banke, podružnice za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. IV. ROKI ZA POSTOPNO ODSTRANJEVANJE BARAKARSKIH NASELIJ TER STANOVANJ VI. IN VII. KATEGORIJE 19. člen Glede na oceno o številu barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije ter ocenitev razpoložljivih finančnih virov se udeleženci tega dogovora zavezujemo, da bomo posamezna barakarska naselja ter stanovanja VI. in VII, kategorije postopno odstranjevali do 31. 12. 1935 letp na osnovi programa odbora udeležencev tega dogovora. 20. člen Udeleženci tega dogovora ne rešujemo stanovanjskega vprašanja občanov, ki so protipravno zasedli barake oziroma stanovanja VI. in VII. kategorije v letu 1976 in kasneje, prav tako ne rešujemo stanovanjskega vprašanja občanov, ki so zasedli izpraznjene stanovanjske prostore občanov, ki so dobili stanovanja prek bivšega solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin oziroma samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. V. PRISTOJNOSTI KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA ODPRAVO BARAKARSKIH STANOVANJ IN DRUGIH NEDOVOLJENIH GRADENJ V LJUBLJANI 21. člen Udeleženci tega dogovora se strinjamo, da je koordinacijski odbor za odpravo burakar.ikih stanovanj in drugih nedovoljenih gradenj v Ljubljani, ki vključuje predstavnike vseh udeležencev tega dogovora, mesto dogovarjanja o vseh zadevah pri postopnem odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani ter ga je glede na vsebino dela smatrati za odbor udeležencev tega dogovora. VI. KONČNA DOLOČBA 22. člen Ta dogovor je sprejet ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. ' Podpisniki družbenega dogovora o postopnem od-» stranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani: 1. Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana, 2. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, 3. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, 4. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, 5. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljublja- skupnost občine skupnost občine skupnost občine skupnost občine skupnost občine na, 7. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Center, 8. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Bežigrad, 9. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Moste-Polje, 10. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Šiška, 11. Samoupravna stanovanjska Ljubljana Vič-Rudnik, 12. Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Ljubljana, 13. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, 14. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, 15. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje, 16. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik, 17. Samoupravna interesna skupnost za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Ljubljana, 18. Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana — Zbor delegatov mesta Ljubljane, — Skupščine enot Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, 19. Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana, 20. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad, 21. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Cen- ter, 22. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, 23. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič- Rudnik, ' 24. Mestna konferenca SZDL Ljubljana, 25. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bcži- 26. Občinska konferenca SZDL Ljubljana S'iška, 27. Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, 28. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, 29. Staninvest Ljubljana. Ljubljana, dne 24. marca 1977. 1372. Na podlagi 11. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 22. člena statuta mesta Ljubljana (Uradni list SRS, št. 2/78) sklenejo 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad, 2. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center, 3. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje, 4. Sajnoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Šiška, 5. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člefi Delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela, delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, imetniki stanovanjske pravice in etažni lastniki v sta-^ novanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stano- v valcev v krajevni skupnosti; TOZD in druge druž-benopravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini; občani, ki namensko varčujejo za stanovanja v poslovni banki ter delavci v OZD za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš in delavci drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi, ustanovijo prek samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane Samoupravno stanovanjsko skupnost Ljubljana. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana se ustanovi z namenom, da se v njej kot mestu dogovarjanja in sporazumevanja ter po načelih vzajemnosti m solidarnosti zagotavlja enotna politika dn enotni ukrepi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane za dosego skladnega in racionalnega razvoja stanovanjskega gospodarstva pri: — celoviti stanovanjski graditvi oz. kompleksni izgradnji stanovanjskih sosesk, — gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — izvajanju družbene pomoči, — prenovi (revitalizaciji) stanovanj in stanovanjskih hiš, — kreditiranju nakupa stanovanj ter kreditiranju nakupa in izgradnje stanovanjskih hiš, — združevanju vseh interesnih in drugih skupnosti ter združevanju sredstev pri uresničevanju skupnih prosramov iz pristojnosti dela Stanovanjske skupnosti Ljubljana. 3. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana kot mesto za dogovarjanje in sporazumevanje na območju občin Ljubljane zagotavlja: — skladen razvoj stanovanjskega gospodarstva v nieslu, zato v ta namen izvaja vsklajevanje kratkoročnih in dolgoročnih programov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, na tej osndvi sprejema skupne Programe za področja graditve stanovanj, gospodar-lenje s hišami v družbeni lastnini, izvajanje družbene Pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, prenove (revitalizacije) stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj, kreditiranje gradnje in nakupa stanovanjskih hiš ter odreja dinamiko izpolnjevanja skupnih programov, — povečanje stanovanjske graditve in s tem odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja, 1 — enak položaj delovnega človeka in občana Ljubljane pri izvajanju družbene pomoči, — skladnejše izvajanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve, zato po enotnih merilih in kriterijih vrednoti razpoložljiva zemljišča ter na tej osnovi določa prioriteto zemljišč za usmerjeno stanovanjsko graditev, — enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve, izvajanje družbene pomoči, za določitev višine stanarine ter njeno porabo, opredelitev stanovanjskih standardov in stanovanjske opreme, — odloča o uporabi sredstev, ki jih stanovanjske skupnosti občin združujejo za -opravljanje skupnih zadev, — daje pobude ter predloge Skupščini mesta Ljubljane za sprejem predpisov s področja stanovanj-skega gospodarstva, ■— daje pobude in predloge za sprejem samoupravnih spprazumov in družbenih dogovorov s pod-’očja stanovanjskega gospodarstva in sklepanje samoupravnih sporazumov z organizacijami posebnega družbenega pomena, ki opravljajo delo na področju “stanovanjskega gospodarstva. 4. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana je pravna oseba ln Ima svoj statut. Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, °Ijati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina mesta Liubljane. Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine. Ir- USTANOVITELJI IN RAZMERJA MED NJIMI 5. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so 'umoupravne stanovanjske skupnosti občin Ljubljane. Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za fi-UciranjB stanovanjske skupnosti Ljubljana skladno in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi sa- °uPravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane. 6. člen Ustanovitelji stanovanjske skupnosti Ljubljana so med seboj enakopravni. III. SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI 7. člen Stanovanjsko skupnost Ljubljana upravlja skupščina. Skupščino stanovanjske skupnosti Ljubljana sestavljajo — zbor uporabnikov in .— zbor izvajalcev. Stanovanjska skupnost ima poleg skupščine še naslednje organe upravljanja: — izvršilni odbor, — odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, — odbor za graditev, — odbor za prenovo stanovanj, — odbor za kreditiranje izgradnje in nakupa stanovanj ter stanovanjskih hiš, — odbor za samoupravno delavsko kontrolo, — druge organe, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti Ljubljana. Našteti odbori v drugem odstavku 7. člena od druge do osme alinee so za svoje delo neposredno odgovorni izvršnemu odboru in skupščini. 8. člen Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana šteje 60 delegatskih mest. Skupščine stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane po paritetnem načelu delegirajo v skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana po 12 delegatov. Delegacije občinskih stanovanjskih skupnosti so sestavljene tako, da od 12 delegatskih mest delegirajo 8 delegatov v zbor uporabnikov in 4 delegate v zbor izvajalcev. Po takem principu delegiranja so zbori skupščine sestavljeni tako, da šteje — zbor uporabnikov 40 delegatskih mest, — zbor izvajalcev 20 delegatskih mest. 9. člen Vsak zbor skupščine stanovanjske skupnosti izvoli predsednika in namestnika predsednika skupščine. Predsednik skupščine zastopa in predstavlja skupščino. Njegove naloge so opredeljene in določene s statutom stanovanjske skupnosti. Mandat predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednika in namestnika predsednika zborov traja 4 leta. 10. člen Skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana opravlja naslednje naloge tako, da po predhodni potrditvi skupščin stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, — usklajuje in sprejema skupne programe izpod- ročja stanovanjske graditve in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, — sprejema finančni načrt in zaključni račun ter poročilo o rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti Ljubljana, — obravnava letne in srednjeročne programe gradnje stanovanj in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, dogovarja in sprejema ukrepe za njihovo uskladitev in izvršitev, — sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte, — voli in razrešuje predsednika skupščine ter namestnika predsednika, člane izvršilnega odbora ter člane drugih organov oziroma odborov stanovanjske skupnosti, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti, — usklajuje in usmerja delo organov skupščine stanovanjske skupnosti, — daje pobude Skupščini mesta Ljubljane za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, — predlaga Skupščini mesta Ljubljane in drugim dejavnikom sprejem samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva, — zagotavlja enotna merila in kriterije za kreditiranje stanovanjske graditve, — zagotavlja enotna merila in kriterije za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — oblikuje enotna merila za vrednotenje stanovanjskih hiš ter predlaga določitev višine stanarine in njeno uporabo, — predlaga sprejem predpisov za zagotovitev enotnih meril za opredelitev stanovanjskih standardov, — predlaga sprejem prčdpisov, ki zagotavljajo enotna merila za opredelitev stanovanjskih razmerij, — razpravlja, soodloča oziroma odloča o drugih vprašanjih ter opravlja druge naloge, ki so ji zaupane s statutom ali po pooblastilu stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, ali za katera je tako določeno z odloki Skupščine mesta Ljubljane oziroma družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 11. člen Stanovanjska skupnost javno objavi osnutke programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, osnutek finančnega načrta in zaključnega poročila ter osnutke samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja stanovanjskega gospodarstva. 12. člen Skupščina stanovanjske skupnosti zaseda praviloma na ločenih sejah obeh zborov, razen če oba zboia skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupnih sejah. Zbora glasujeta v vsakem primeru ločeno. Odloča in glasuje se po delegacijah stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, pri čemer ima vsaka delegacija po 12 glasov. Zboru sklepata veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov vseh delegacij. 13. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sklepata m odločata enakopravno o zadevah organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske graditve, zlasti o zadevah racionalizacije pri gradnji stanovanj, cenah kvadratnega metra stanovanjske površine, organiziranja strokovnega — operativnega vodenja nadzora nad gradnjo stanovanj za vse porabnike ter sodelovanja s * komunalno interesno skupnostjo ter drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 14. člen V pristojnosti odločanja in sklepanja zbora uporabnikov so naslednje zadeve: — izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, — stanarina in najemnina v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevki etažnih lastnikov, — gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, — sprejemanje splošnih aktov o dodeljevanju stanovanj, — sprejemanje normativov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, — voli in razrešuje predsednika zbora uporabnikov ter namestnika predsednika zbora. 15. člen O zadevah iz 13. člena tega sporazuma pa na zasedanju skupščine stanovanjske skupnosti ne more odločati zbor izvajalcev o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci ter o zadevah, ki se urejajo na podlagi poslovno tržnih razmerij. Zbor Izvajalcev voli In razrešuje predsednika zbora izvajalcev in namestnika predsednika zbora. ' 16. člen Odločitev o zadevah iz pristojnosti obeh zborov skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Ce pride v zborih do sprejetja različnih besedil se izvede v skladu s statutom usklajevalni postopek. Kolikor usklajevalni postopek med zboroma ne uspe, lahko Skupščina mesta Ljubljane na predlog svojega izvršnega svota s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje. 17. člen Izvršilni organ skupščine stanovanjske skupnosti je izvršilni odbor, ki je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini. Izvršilni odbor ima predsednika, namestnika predsednika in šteje 15 članov, ki jih voli skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana praviloma izmed delegatov. V izvršilni odbor se volijo delegati tako, da so v odboru enakomerno zastopani delegati vseh ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, in sicer tako, da stanovanjske skupnosti občin Ljubljane predlagajo za člane odbora po 3 delegate. 18. člen Izvršilni odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine, — izvaja politiko, sklepe in druge odločitve skupščine stanovanjske skupnosti, — usmerja delo delovne skupnosti skupnih služb, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina stanovanjske skupnosti oziroma ki izhajajo iz tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih aktov, ki jth sprejme ali pristopi k njim skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana. 19. člen Seja izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana je sklepčna, če je navzoča večina delegatov vseh delegacij. Sklep izvršilnega odbora je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov odbora. 20. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana ima odbor za samoupravno delavsko kontrolo, ki šteje 10 članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika. V samoupravno delavsko kontrolo stanovanjske skupnosti Ljubljana izvoli vsaka stanovanjska skupnost občine Ljubljana iz svoje samoupravne delavske kontrole po 2 člana. 21. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana inia odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 12 članov. 22. člen Odbor predvsem koordinira in usmerja delo s pod-r°čja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Natančnejša navodila o delu odbora za splošno -judsko obrambo in družbeno samozaščito bodo opre-cleijena v samoupravnem sporazumu o uresničevanju Splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Člani odbora so predsedniki skupščin stanovanj-skih skupnosti občin Ljubljane in predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana ter predsed-n>ki izvršilnih odborov stanovanjskih skupnosti občin m Ptesta Ljubljane. Člani odbora izvolijo izmed sebe Predsednika odbora. 23. člen Mandatno bodo delegatov skupščine, članov iz-'b silnega odbora, odbora za samoupravno delavsko ^ontrolo ter drugih odborov, volitve odpoklice ter dru- f.a vPrašanja ureja statut stanovanjske skupnosti Ljubljane. IV" ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 24. člen Posamezni odbor šteje najmanj 10 članov. Pred-unika fn člane odbora izvoli stanovanjska skupnost r, k^Vi*oma izmed delegatov stanovanjskih skupnosti °bčin Ljubljane. s, Y odborih morajo biti zastopani sorazmerno pred-da Vn*'c* vseh ustanoviteljev skupnosti, in sicer tako, Pr jVSa^a stanovanjska skupnost občine Ljubljana edlaga za člane odborov po 2 delegata. 25. člen Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 1. pripravlja osnutke letnih in srednjeročnih programov izvajanja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju mesta Ljubljane, 2. pripravlja osnutke normativnih aktov, ki sistematsko izboljšujejo izvajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (subvencioniranje, razdeljevanje najemnih stanovanj, premiranje namenskega varčevanja za stanovanja), 3. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti. 26. člen Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami 1. analizira problematiko gospodarjenja s stanovanjskimi hišami in predlaga nove ukrepe za razvoj hišne samouprave, 2. pripravlja osnutke predpisov s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami, 3. usklajuje predloge samoupravnih aktov stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane o združevanju stanovanjskega sklada, o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ter izdeluje predloge smernic za urejanje in varstvo okolja, 4. obravnava predloge enotnih meril za vrednotenje stanovanj in stanovanjskih hiš, 5. daje pobude za določitev ravni stanarine ter za njeno uporabo ter usklajuje stališča stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane s tega področja, 6. daje pobude za določitev ravni najemnine za poslovne prostore ter za njeno uporabo in usklajuje stališča stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane s tega področja. 27. člen Odbor za graditev 1. pripravlja osnutke letnih in srednjeročnih programov gradnje stanovanja na območju mesta Ljubljane, 2. pripravlja osnutke meril za opredelitev stanovanjskih standardov, 3. pripravlja predloge za sprejem predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva, zlasti glede kreditiranja stanovanjske graditve (kupcev), 4. pripravlja osnutke meril za enotno urejanje izgradnje podstrešnih stanovanj v Ljubljani, 5. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom, drugimi splošnimi akti in s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti. 28. člen Odbor za prenovo stanovanj 1. analizira in spremlja problematiko prenove stanovanj na območju mesta Ljubljane, 2. pripravlja osnutke in predloge za sprejem predpisov, ki bodo zagotavljali hitrejšo prenovo stanovanj na območju mesta Ljubljane, 3. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom stanovanjske skupnosti, s splošnimi akti temeljne banke o stanovanjskem kreditiranju in s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti.. - 29. člen Odbor za kreditiranje izgradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš 1. pripravlja osnutke splošnih aktov, ki urejajo kreditiranje stanovanjske graditve, 2. pripravlja predloge za izvedbo razpisov iz združenih sredstev po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, 3. opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom stanovanjske skupnosti, s splošnimi akti temeljne banke o stanovanjskem kreditiranju in s sklepi skupščine stanovanjske skupnosti. 30. člen Pri odboru za družbeno pomoč deluje 7. članska Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, ki upravlja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV. Komisija je pri svojem delu samostojna in opravlja naslednje naloge: — odloča o predlogih občinskih komisij za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV pri odborih za družbeno pomoč samoupravnih stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane, — sestavlja listo upravičencev za dodelitev rta-jemnih stanovanj in pridobitev posojil, upoštevajoč pogoje 5. člena odloka o načinu upravljanja s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za udeležence NOV. Delo komisije je javno. Komisija objavi listo upravičencev za dodelitev najemnega stanovanja ali pridobitev stanovanjskega posojila TV 15. Komisija je sestavljena tako, da vsaka občinska komisija delegira po enega delegata po enega delegata pa MO ZZB in komisija za vojaške vojne invalide pri MO ZZB NOV. 31. člen Število članov in naloge občasnih odborov ali komisij določi skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom. V. V. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 32. člen Za realizacijo nalog in programa dela stanovanjske skupnosti Ljubljana se združujejo v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti občin Ljubljane potrebna sredstva. Stanovanjske skupnosti občin Ljubljane participiraj o potrebna sredstva po enakih delih. Iz sredstev, navedenih v prvem odstavku tega člena, se krijejo tudi poslovni stroški za delovanje stanovanjskih skupnosti ^»jubljana. 33. člen Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti Ljubljana je predsednik izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti Ljubljana. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določa namestnika odredbodajalca s svojim sklepom. VI. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI LJUBLJANA 34. člen Stanovanjska skupnost Ljubljana objavlja v javnih občilih splošne akte in druge najpomembnejše dokumente in informacije s svojega področja dela. 35. člen O rezultatih poslovanja stanovanjske skupnosti• Ljubljana v koledarskem letu sprejme skupščina sta-1 novanjske skupnosti letno poslovno poročilo in zaključni račun ter finančni načrt. Poslovno poročilo in zaključni račun mora skupščina stanovanjske skupno- -sti predložiti v obravnavo ustanoviteljem. VII. DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI 36. člen Za opravljanje strokovnih, administrativno-teh-ničnih, finančnih in dfugih opravil za potrebe organov upravljanja stanovanjske skupnosti, organizira stanovanjska skupnost Ljubljana svojo delovno skupnost. Naloge ter odnosi med stanovanjsko skupndstjo Ljubljane in delovno skupnostjo so določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo. 37. člen Delovno skupnost vodi in predstavlja tajnik stanovanjske skupnosti, ki ga imenuje skupščina stanovanjske skupnosti Ljubljana na podlagi javnega razpisa za dolo štirih let. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, k.o ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti. Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in se prične uporabljati naslednji dan po objavi. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na predlog ustanoviteljev po postopku, ki se uporablja za sprejem tega sporazuma. Z dnem objave tega sporazuma v Uradnem listu SRS preneha veljati samoupravni' sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29/75. Podpisniki sporazuma: 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Bežigrad Predsednik skupščine: Ivan Potočnik 2. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Center Predsednik skupščine: Janez Škulj 3. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje Predsednik skupščine: Anton Urbič 4. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubijan? Šiška Predsednik skupščine: Kristina Zupančič 5. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine: Janko Kušar Ljubljana, dne 20. junija 1979. CELJE 1373. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 39. členu zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 146. člena statuta občine 'Celje na ločenih sejah dne 28. septembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Celje 1. člen V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Celje (Uradni list SRS, št. 16-805/79) se 1. člen spremeni in se glasi: Organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki odkupujejo kmetijske pridelke od kmetov na območju občine Celje (v nadaljnjem besedilu: kupci) brez samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev in zemlje'oziroma brez kooperacijskih pogodb, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetij, stva v občini Celje. 2. člen Crta se 7. člen. 3. člen Črta se prvi odstavek 9. člena. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/79 Celje, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1374. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 2. in 23. členu zakona 0 komunalnih dejavnostih posebnega družbenega po-mena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 146. Čle-119 statuta občine Celje na ločenih sejah dne 28 sen-tembra 1979 sprejela ODLOK ° spremembah In dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje 1. člen V odloku o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje (Uradni list SRS, št. 5-272/79) se v 2. členu za šesto alineo namesto pike postavi vejica in dodata dve novi alinei, ki se glasita: — »organiziranje sejmov in razstav ter drugih javnih prireditev,' — oddajanje prostorov za javne prireditve.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-11/78 Celje, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1375. Skupščina občine Celje je po četrtem odstavku 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 32/72) ter 146. členu statuta občine Celje sprejela na ločenih sejah zborov dne 25. in 28. septembra 1979 ODLOK o pooblastitvi izvršnega sveta, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen za proizvode in storitve, za katere je z zakonom določeno, da jih predpisujejo občinski organ' 2. člen O ukrepu neposredne družbene kontrole cen, ki ga je predpisal mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino na prvi naslednji seji. 3. člen Ko bo izvršni svet občinske skupščine predpisal ukrepe neposredne družbene kontrole cen, preneha veljati odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14-386/73, 26-727/ 74, 31-971/74 in 16-752/75). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-39/79 Celje, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. « 1376. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 146. člena statuta občine Celje na ločenih sejah dne 28. septembra 1979 sprejela ODLOK e spremembah in dopolnitvah urbanističnega reda občine Celje 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12/69, 14/69 in 5/70) ter Uradni list SRS. št. 12/71, 4/76, 22/77 in 8/78) se v prvem odstavku 2. člena doda nova deseta alinea, ki se glasi: — Trnovlje: po tehnični prilogi št. 292/77 in 13/79 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-14/77-6 Celje, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1377. Zbor združenegh dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje sta po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/ 72 in 8/78) ter 146. člena statuta občine Celje na ločenih sejah dne 28. septembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik — kare 8 in 9 1. člen V odloku o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik -r kare 8 in 9 (Uradni vestnik. Celje, št. 30/68 in 5/70 in Uradni list SRS, št. 41/71, 30/76, 14/77 in 14/78) se drugi člen spremeni in se glasi: Zazidalni načrt stanovanjske soseske Vojnik-kare 8 in 9, ki ga je izdelaj Zavod za napredek gospodarstva Celje po projektih št. 308/65 in 309/65 v septembru 1965, lokacijski dokumentaciji št. 112/69 v juliju 1969, 489/68 — 1544 in 50/76 v juniju 1976 in Razvojni center Celje po lokacijski dokumentaciji 35/77 v ja-nujarju 1977, po projektu št. 305/77 v februarju 1978 in po projektu št. 379 v marcu 1979, je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/76 Celje, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1378. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 26. septembra 1979 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta Strmec pri Vojniku 1 Javno se razgrne predlog programskega dela zazidalnega načrta Strmec pri Vojniku (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt Strmec). Predlog zazidalnega načrta Strmec je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, v mesecu juliju 1979, pod št. 1/79. 2 Predlog zazidalnega načrta Strmec bo javno razgrnjen v prostorih Sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost Strmec pri Vojniku. 3 Pripombe k predlogu zazidalnega načrta Strmec lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS St. 350-12/77 Celje, dne 26. septembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. CERKNICA 1379. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov Skupščine občine Cerknica za leto 1978, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled letnega zaključnega računa. 2. člen Zaključni račun izkazuje: 1. Davki in prispevki razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — predpis vseh davkov in prispevkov dln občanov 16,116.621,65 — predpis obresti in stroškov izterjave 49.726,20 — plačila davkov in prispevkov 14,292.623,35 — odpis davkov in prispevkov 814.075,80 — zaostanek na dan 31. 12. 1978 1,059.648,70 2. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prisp. za star. zavarovanje kmetov 1,721.438,20 — plačila prispevka 1,346.234,50 — odpis prispevka 4.621,00 — zaostanek na dan 31. 12. 1978 370.582,70 nega zneska preživnine. O upravičenosti do povečanja se upošteva mnenje pristojnega zdravnika. ( 5. člen Preživnina se izplačuje v naprej, najkasneje do 5. v mesecu. Sredstva za izplačilo preživnin se 'zagotavljajo v občinskem proračunu. 6. člen O pravicah, ki gredo upravičencem na podlagi tega odloka odloča upravni organ pristojen za zdravstvo in socialno varstvo. 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1978 vsebuje bilanco, bruto bilanco ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o preživninskem varstvu kmetov (Glasnik, Uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 44/64' 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uiad-nem listu SRS. St. 422-18/72-9 Cerknica, dne 3. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-26/79-9 Cerknica, dne 3. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 1380. Na podlagi 21. člena zakona o preživninskem var-stvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) in 168. člena ^atuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je -Upščina občine Cerknica na seji zbora združenega in- *n zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 979 sprejela ODLOK o preživninskem varstvu kmetov IDRIJA 138/. Na podlagi 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela 1. člen S tem odlokom se urejajo pravice občanov, ki so 'm uveljavitvijo zakona o preživninskem varstvu ^‘etov (Uradni list SRS, št. 1/79) pridobili pravico Preživnine na podlagi odloka o preživninskem var. n_u kmetov (Glasnik, Uradni vestnik okraja Ljub-)ana> St. 44/64). 2. člen ljenPravlca do preživnine oz. druge pravice pridob-v* na Podlagi dosedanjega odloka o preživninskem It, j VU. gveh° upravičencem tudi v naprej oz. v višini, . m bila določena z zadnjo odločbo pred uveljavitvi-tega odloka. 3. člen lje ^^ivnine sc vsako leto vsklajujejo z rastjo živ-ae stroškov. Tako vsklajene preživnine (zneski) koirv016^0 khi nižje kot je višina starostne kmečke po-ltle v tekočem letu. 4. člen traj^ 7e upravičencu zaradi starosti, invalidnosti ali Prof.iv k°iezni nujno potrebna tuja nega ali pomoč se ntna poveča za 50 °/o od vsakokratnega odmerje- SKLEP o uporaoi ueia sredstev rezerve občinskega proračuna za odpravo posledic suše v občini Idrija I Del sredstev rezerve proračuna občine Idrija za leto 1979 v znesku 600.000 din, se uporabi za odpravo posledic suše v občini Idrija. II Sredstva iz I. točke tega sklepa, se nakažejo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Idrija. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-25/79 Idrija, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1382. Na podlagi 81. člana zako la o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. £/68, 12/68, 14/1.9, 3.772 n 18/74) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združene ;a dola in zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela ODLOČBO o začasnem prenehanju d< lovanja podružnične osnovne šole v K inje n dolu I Podružnična šola Osnovi e šole Janka Premrla Vojka Črni vrh nad Idrijo \ Krnjeni dolu začasno preneha z delom. II Podružnična šola. ki po p'vi točki te odločbe začasno preneha z delom, pričre ponovno z delom, ko so izpolnjeni vsi poboji v si lislu zakona o osnovni šoli. III Ta odločba velja takoj. St. 61-4/78 Idrija, dne 9. oktobra 197S. Preč sednik Skupšiine občine Idrija Cv ;to fiulgaj 1. r. KAMNI t 1383. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št: 21/77) in 185. člena statuta obč ne Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skipnosti dne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o ureditvi nekaterih vprašani s lodročja zakona o blagovnem p ■ometu 1. člen S tem odlokom se ugota\ Ija družbeni interes za opravljanje blagovnega prome a v imenu organizacije združenega dela na njen račun. 2. člen Na območju občine Kamnik v KS: Pšajnovica, Špitalič, Volčji potok in Vrenja peč lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, či sopiiov, knjig, papirja, vžigalic, galanterijski n in drouerijj kih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o dc lu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pog( je zr prodajo na drobno s temi proizvodi. 3. člen Občan, ki opravlja blagot ni promet v imenu in na račun organizacije združen ;ga dela, je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-48/79-4/31 Kamnik, dne 26. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 1384. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 11. člena zakona o gostinski dejavnosti (Uradni list SRS, št. 42/73) in 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7-411/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o sanitarno higienskih in drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata 1. člen S tem odlokom predpisani pogoji veljajo za občasno prodajo hrane in pijač na raznih prireditvenih mestih, proslavah, sejmih (v nadaljnjem besedilu občasne prireditve). 2. člen Na občasnih prireditvah se strežejo gostom pija^e vseh vrst, topli in hladni napitki te enostavnejša top' la in hladna jedila. Poleg tega se lahko prodajajo še tobačni izdelki, razglednice in spominki. 3. člen Prireditveni prostor mora biti na suhem terenu, zavarovan pred dimom, smradom, prahom in oprem' Ijen z zadostnim številom posod za odpadke. Če prostor ni zaščiten pred prahom, ga je potrebno škropiti. Prireditveni prostor mora imeti primerne in ustrezno velike parkirne prostore. V nočnem času morajo biti prostori iz prejšnjih odstavkov primerho razsvetljeni. 4. člen Prostor, v katerem se pripravljajo, hranijo in Pr°' dajaj o jedila in pijače, mora biti primerno oddal j6,1 od prireditvenega prostora. Oprema prostorov, kjer se pripravljajo, hram) in prodajajo jedila in pijače, mora biti iz takega ma' teriala, ki ga je moč mokro čistiti. Pult za izdajanj6 jedil in pijač mora biti ločen od pulta za sprejemanje1 odlaganje umazane posode in pribora. , 5. člen Umazano posodo, pribor in steklenino je treba P°' mivati s tekočo toplo vodo, z dodatki detergentov ^ splakovati s tekočo vročo vodo tam, kjer je to m6 goče; tam kjer pa to ni mogoče pa z vročo vodo. ^ razpolago mora biti pokrita posoda za odpadke 0 ostanke hrane. če niso zagotovljeni pogoji iz prejšnjega ods*8^ ka, se smejo uporabljati samo krožniki in kozarci enkratno uporabo. 6. člen /Sivila morajo biti na primeren- način zavarovana Pred sončno pripeko, vlago, prahom, insekti in otipavanjem. Hramba, priprava in prodaja jedil mora biti ločena od prodaje pijač. 7. člen Prireditveni prostor mora imeti na razpolago zadostno število stranišč, ločenih po spolu. V vsaki straniščni kabini mora biti na notranji strani vrat zapah in obešalnik, v ženskem stranišču pa tudi pokrita po. s°da za odpadke, ki se odpira le na pritisk z nogo. Vsaka straniščna kabina mora biti stalno oprem-ijena s toaletnim papirjem. Vhodi v stranišča morajo biti v nočnem času pri-nierno osvetljeni in označeni po spolu. Stranišča mo-raJo biti primerno oddaljena od zabaviščnega prosto-ra in kraja, kjer se hranijo, pripravljajo in proda-injo živila. Začasna suha stranišča morajo imeti dovolj glo-boke jame. Za razkuževanje mora biti pripravljeno ustrezno razkužilo ali vsaj apneno mleko. Po končani Prireditvi, najkasneje pa v enem dnevu je treba jame razkužiti in zasuti. v 8. člen Ob točilnih pultih morajo biti na vidnem prosto. ru razobešeni ceniki. 9. člen Organizator občasne prireditve mora najkasneje 8 dni pred pričetkom prodaje priglasiti prireditev oddelku za inšpekcijske službe SO Kamnik. Iz priglasitve mora biti razvidno: — kdo je organizator, — kdo je odgovorna oseba za ižpolnitev pogojev, ~~ datum, kraj in čas trajanja občasne prireditve, — cenik. 10. člen Organizator občasne prireditve mora po končani Ureditvi, najkasneje pa v roku 24 ur očistiti prire-tveni prostor. Ce 'organizator ne očisti prireditve-«.®8a Prostora, lahko pristojni organ inšpekcije odredi 1 cenje na stroške organizatorja. 11. člen čas °Sebe’ ki Pripravljajo in prodajajo živila na ob-ne n‘h Prireditvah, morajo biti zdravstveno pregleda-socVSakib 12 mesecev> na kliconoštvo pa vsakih 6 me- Pri ?SCbe iz Prejšnjega odstavka tega člena morajo tev v U uPoradIjati posebno delovno obleko in obu-> ki zagotavlja higiensko varstvo živil. 12. člen P0slOi*be, ki pripravljajo in prodajajo živila zunaj ‘ °vnih prostorov, morajo pri pripravljanju živil in Prev, be^. OZu živil do prodajnega mesta in pri prodaji skr-Pro,stZa- ustrezno osebno higieno, za to, da so prodajni okol.0ri' Posoda, pribor, oprema, prevozna sredstva in Vp]^Cd ^sti, živila pa -zavarovana pred škodljivimi 13. člen pri 0 organ, pristojen za inšpekcijo, ugotovi, da je Po r:Pravljanju in prodaji živil zaposlena oseba, ki eahiz tcga odloka ne bi smela biti. odredi or- a °rju, da jo takoj odstrani z dela. 14. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje organizator: 1. ki krši določbe 1., 4., 5., ti., 7.. 8., 9., 10. 11. in 12. člena tega odloka, 2. ki ne priglasi pi ireditve oddelku za inšpekcij-,ske službe. Z denarno kaznijo id 500 do 2.0C0 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizatorja in posameznik, ki stori prekršek iz 1. odst. tega člena, 5. člen Za kontrolo izvajanja tega odloka je pristojen sanitarni, tržni in veterin irski inšpektor, ki lahko izterja mandatno kazen od oseb, ki naredijo prekršek iz 14. člena tega odloka, v znesku 100 din. 16. člen Tržni inšpektor lahko občasno prireditev prepove in zaseže vse predmete, če je organizirana v nasprotju s tem odlokom. 17. člen Za prekrške iz 2. točke 1. odstavka 14. člena se poleg kazni lahko izreč2 tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, s katerimi je storjen prekršek ali varnostni odvzem premoženjske koristi, ki je bila dosežena s prekrškom. 8. člen Ta odlok začne velj iti osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-19/79 Kamnik, dne 26. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik I S lavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. 1385. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 185. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju /.bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o odpravi odloka o plač -vanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v Območni samoupravni interesr i skupnosti za PTT promet Ljubljana na ot moč ju občine Kamnik 1. člen Odpravi se odlok o plačevanju posebnega prispevka za financiranje razvoja PTT prometa v Območni samoupravni interesni s cupnosti za PTT promet Ljubljana na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 17-870/79). 2. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-25/79 Kamnik, dne 2ti. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik S avko. Ribaš, dipl. inž. 1. r. 1386. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 9. oktobra 1979 sprejel ODREDBO <> prenehanju veljavnosti odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik 1. člen Zaradi prenehanja nevarnosti stekline, se ukinejo ukrepi za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik, ki so bili odrejeni z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 20. aprila 1979 (Uradni list SRS, št. 15-775/ 79). 2. člen Ta odredba velja takoj In se objavi v Uradnem iistu SRS. St. 322-17/79 Kamnik, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1387. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23-1060/76) ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23-1080/76) na seji dne 9. oktobra 1979 sprejel SKLEP o pooblastitvi stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik za opravljanje storitev i področja geodetskih del ) I Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik se poblašča za opravljanje zadev geodetske službe iz 7. člena zakona o geodetski službi za storitve: 1. zakoličba stavb in objektov; 2. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije; 3. izdelava geodetskih načrtov lege novo zgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. II Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik opravlja storitve iz I. točke sklepa po cenah, ki jih določi v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-8/79 Kamnik, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 1 LAŠKO 1388. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/73) je Skupščina občine Laško na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji zbora združenega dela dne 28. septembra 1979 sprejela . ODLOK o višini in načinu odvajanja prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, ki ga OZD in veliki potrošniki odvajajo pri nakupu kmetijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje 1. člen Odkup kmetijskih proizvodov, ki niso pridelani na osnovi samoupravnih sporazumov o združevanju dela, sredstev in zemlje, lahko opravljajo organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki. 2. člen Za velike potrošnike po 1. členu tega odloka se štejejo organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki kupujejo kmetijske pridelke za predelavo ali lastno porabo, kakor tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost z osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in kupujejo pridelke v količinah, ki so običajne za promet na debelo. 3. člen Organizacije združenega dela smejo odkupovati kmetijske pridelke iz prejšnjega člena samo v svojih poslovnih prostorih, ali na za to določenih mestih (odkupne postaje, prevzemna mesta, dogoni, itd.). 4. člen Organizacije združenega dela in veliki potrošnik*! ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v neorganizirani proizvodnji v smislu 1. člena tega odloka, so dolžni prispevati sredstva v občinski sklad za P°' speševanje kmetijstva, če so bili pridelki pridelani v občini Laško. Višina prispevka znaša 10 %> od višine odkupne cene za posamezne kmetijske pridelke. 5. člen Organizacije združenega dela in veliki 'potrošnikii ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane v neorganizirani proizvodnji, so dolžne o odkupu voditi P°' sobno evidenco in vsakih šest mesecev obveščati upravne organe občine Laško o količinah odkupljenih pridelkov ter o višini odvedenih sredstev. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 334-4/79 Laško, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 1389. Skupščina občine Laško je po 24.c členu zakona o 'spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13/77) in na podlagi 232. člena statuta občine ^aško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora* zdru-^enega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne ^8. septembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje, komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega de-^ in v delovnih skupnostih z območja Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče, ki niso skle-nlii samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev Za kolektivno komunalno dejavnost Samoupravne ko. ‘nunalne interesne skupnosti Radeče, plačujejo v letu 79 Prispevek za vzdrževanje in obnavljarye kemu-j^lnih objektov in naprav skupne rabe in za oprav-Janje kolektivnih komunalnih storitev (v nadaljnjem sedilu: prispevek), ki je predpisan s tem odlokom. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-15/79 Laško, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 1390. Skupščina občine Laško je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in na podlagi 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Debro—Rečica 1. člen 8. člen odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišča za območje Debro—Rečica (Uradni list SRS, št. 17-880/79) se dopolni tako, da se glasi: Splošna prepoved velja za čas do sprejetja zazidalnih načrtov za oba kompleksa, vendar ne dalj kot tri leta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-9/79 Laško, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 2. člen . Prispevek iz 1. člena tega odloka plačujejo delav-1 v temeljnih organizacijah združenega dela in de-°vnih skupnostih iz dohodka v višini 1 °/» od dolo-C6ne osnove. ,, Dsnova za obračun prispevka je osebni dohodek, lučno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz oseb-nega dohodka. 3. člen zb' ^rec*stva iz prejšnjega člena se nakazujejo na' Zalrni račun številka 50710-842-019-18166 — »Prispevek . 'oanciranje izgradnje komunalnih objektov in na. Pad^č — Samoupravna komunalna interesna skupnost u Obrana sredstva navedena skupnost narpensko hirir . v skladu s sprejetim srednjeročnim prugra-kotT in na osno'd letnega plana, s katerim opredeli retno višino sredstev za posamezne namene. 1391. Na podlagi četrtega odstavka 11. člena zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) ter na podlagi 251. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško, na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1979, sprejela SKLEP o določitvi amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so v občini Laško družbena lastnina za leto 1978 I Skupščina občine Laško soglaša, da se za leto 1978 določi amortizacija stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so v občini Laško družbena lastnina, v Višini 0,25 "/d o od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za pretck-1° leto, — od dohodka iz Ttmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 15.000 din na gospodarstvo. 8. člen S samoprispevkom, ki ga bodo plačevali zavezan-c* °d osebnih dohodkov in od pokojnin obračunavajo 1,1 odtegujejo izplačevalci ob izplačilu. Od kmetijskih Proizvajalcev, obrtnikov in svobodnih poklicev in zavezancev, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo ter inlelektualniiTp storitvami pa davč-Pk uprava Skupščine občine Litija na osnovi ugotov-'criih osnov, ki so opredeljene v 6. členu tega odloka. 9. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti e samoprispevka v določenem roku, se bo ta izterjal P° Predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. \ 10. člen Skupščina občine, izvršni svet ter skupščine sa-• <:>uPravnih interesnih skupnosti ter njihovi organi so govorni za izvajanje sprejetega referendumskega Drograma. 11. člen Na referendurrvi se glasuje neposredno in tajno z as°vnico na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Litija 0 ^ksovnica za referendum, dne 11. novembra 1979 Uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za fi-^nciranje gradenj šolskih, telcsnokulturnih, zdravst-3 j.1 ‘ objektov, objektov otroškega varstva, kinogle-S] s tG dvorane in posebnih programov v krajevnih Pnostih na območju občine Litija za obdobje od 1. julija 1980 do 30. junija 1985 GLASUJEM »ZA« Gfasovnico izpolni glasovalec tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Litija, ki so vpisani v splošni volilni imenik in zaposleni občani, ki še nimajo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik 13. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Litija. 14. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi samoprispevka, so strogo namenska in se zbirajo na zbirnem računu pri Skupnosti za izgradnjo družbenih objektov in izvajanje nalog III. samoprispevka (v nadaljnjem besedilu: skupnost). S sredstvi iz prejšnjega odstavka bosta upravljala skupščina in izvršni odbor skupnosti. Skupnost ima statut s katerim se podrobneje ureja poslovanje s sredstvi. Letno mora o svojem delu poročati občinski skupščini in ustahovitelju, informacijo o realizaciji programa se zagotavlja tudi z občinskimi in drugimi sredstvi javnega obveščanja. 15. člen Kontrolo nad zbiranjem sredstev vršita v skladu s pristojnostmi služba družbenega knjigovodstva in davčna uprava Skupščine občine Litija. 16. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi občinska volilna komisija. Glasovanje pri referendumu vodijo volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija. 17. člen Občinska Skupščina sprejme ocUok o uveum samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Litija na referendumu izjavila za uvedbo samoprispevka. 18. člen Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/69 Litija, dne 19. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. *PROTI« 1393. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 284. člena siatuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1979 sprejela 139-1. ’ Na podlagi 21. člena zakona o preživninskem varstvu kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o preživninskem varstvu kmetov v občini Litija ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1978 1. člen r-ptrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Litija za leto 1978, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1978 so znašali: a) zaključni račun proračuna din — prihodki 26,329 138,35 — odhodki 25,131 486.20 — presežki prihodkov nad odhodki 1,197.652,15 b) zaključni račun rezervnega sklada: — prihodki — odhodki — presežki prihodkov nad odhodki 1,784.735,95 1,484.648,00 300.087,95 3. člen Razlika med prihodki in odhodki proračuna občine Litija se po zaključnem računu proračuna za leto 1978 nameni v višini: — 83.672,45 din za neporavnano obveznost iz leta 1978 (sofinanciranje gozdarske in vodne gospodarske inšpekcije) — 1,113.979,70 din pa se prenehe v leto 1979 v okvir dogovorjene porabe proračuna občine. ' 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o preživninskem varstvu kmetov v občini Litija, ki ga je skupščina sprejela na seji 25. 6. 1979 in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 21/79. 2. člen Spremeni in dopolni se drugi odstavek 2. člena odloka iz 1. člena tega odloka, ki se na novo glasi: Višino mesečne preživnine kmetom, ki jim je bila pravica do preživnine priznana pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka se oblikuje na osnovi 40 "A povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu za preteklo leto, ki j e objavljen v Uradnem listu. Tako ugotovljeno preživnino se izplačuje od prvega v naslednjem mesecu po objavi povprečnega osebnega dohodka v Uradnem listu; ta ne velja za leto 1979, ko se pravico do višine preživnine po tem odloku uveljavlja v skladu z določili tega odloka. 3. člen Spremeni in dopolni se 3. člen odloka iz 1. člena tega odloka, ki s*e na novo glasi: Če je upravičencu do preživnine po tem odloku zaradi starosti, trajne bolezni ali druge trajne okvare potrebna tuja nega in nima ožjih družinskih članov, se mesečna preživnina poveča za 40 °A> od zneska Pre' živnine. / 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 10. 1979 dalje. St. 010-4/79 Litija, dnć 28. septembra 1979. 4. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 300.087,95 din se pre- nese v rezervni sklad proračuna za leto 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Derhovšck 1. r. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/63 Litija, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. I 1395. Na podlagi 53. in 54. člena zakona o starofltnen1 zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in -8^' člena statuta občino Litija (Uradni list ,SRS, št. 12/4 * * 7 je Skupščina občino Lilija nu seji zbora združenj1 dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembru 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih »n ^ kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka kmete borce NOV 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete borce NOV, ki ga je skupščina sprejela na seji 25. in 26. septembra 1978; odlok je bil objavljen V Uradnem listu SRS, št. 20/78. ka Gbzd-del, Volčja jama, Črni potok, Riharjevec, Vin-tarjevec, Podroje, Leskovica, Javorje, Vrata, Dvor, Lupinica, Razbure, Mala in Velika Kostrevnica, Liberga, Preska nad Kostrevnico, Jelša, Tišje, Višji grm, Breg, Tenetiše, Sp. in Zg. Log, Jablanica, Cerpvica, Gradiške Laze, Jablaniškc Laze, Jablaniški potok, Gradišče, Renke, Tepe. . ' 2. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni prvi odstavek 4. člena odloka iz prejšnjega člena, ki se na novo glasi: Pripuščanje govejih plemenic k licenciranim plemenjakom je dopustno na območju sledečih vasi: Gradišče k. o. Sent. Lovrenc, Kostanjevica, Strmec, Ježevec, Prelesje. Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se štele enkratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 40 Vo. Če na kmetiji živi več kmetov borcev in imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju, se šteje katastrski dohodek, zmanjšan tudi v sorazmerju s številom upravičencev. 3. člen Tu odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1979. St. 010-3/73 Litija, dne 28. septembra 1979. Kal pri Dolah, Dole pri Litiji, Radgonca, Dobovi-ca, Zagozd, Zavrh, Slavina, Selce, Suhadole, Hude Ravne, Prevale, Gornje Jelenje. Velika Goba, Vodice, Brezovo, Podpeč pod skalo, Mala Goba, čeplje, Preženjske njive, Moravska gora. Tihaboj, Brezje pri Kumpolju, Pečice, Brglez, Lukovec, Tlaka, Okrog, Ravne nad' Šentrupertom. Moravče pri Gabrovki, Gabrovka, Klanec pri Ga-' brovki, Javorje pri Gabrovki, Nova gora, Laze pri Gob-niku, Gobnik, Gabrska gora, Čateška gora, Križišče pri Čatežu, Gornje Ravne, Hohovica, Polšnik, Tepe, Velika Preska, Ljubež v Lazah, Stranski vrh, Šumnik, Preveg, Ravne, Renke, Ddlgo brdo, Borovak pri Polš-niku, Mamolj, Konjščica del. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1396. Na podlagi drugega odstavka 7. in 38. Člena žako-ba o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora zdru-Zehega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. sep-tetbbra 1979 sprejela ODLOK 0 umetnem osemenjevanju in prirodnom pripustu krav in telic 1. člen S tem odlokom se urejajo posamezna vprašanju iz odročja uresničevanja ciljev smotrnega izkoriščanja osnove črede živali upoštevajoč naravne in gospodar-" e razmere v hribovitih, odročnih in ostalih krajih °bčini Litija, realizacije sprejetih selekcijskih pro-" arnov, izvajanje najvažnejših rejskih ukrepov inpre-ečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu in vpra-,nia zagotavljanja enotne cene oplojevanja živali na m°{ju občine Litija. \ 2. člen nj oplojevanje govejih plemenic sc opravlja z umet-s, osemenjevanjem na območju občine Litija v na-‘ onjih vaseh: br Ost j e, Šmartno pri Litiji, Sitarjcvec, Graška Do-Litija, Podšcntjur. Veliki vrh, Sirmanskl hrib, Qul.a.tllske poljane, Kresnice, Kresniški vrh, Jevnica, 1S!e> Zavrstnik, Štungurske Poljane, DragovŠko, Re- Gradišče—Primskovo, Primskovo, Poljane pri Primskovem, Zagrič, Sevno, Gornji vrh, Dolnji vrh, Kamni vrh pri Primskovem, Stara gora pri Vel. Gabru, Mišji dol, Vinji vrh, Tuj grm, Ježce, Ježni vrh, Mulhe, Obla gorica, Višji grm, Sela pri Sobračah, Vrh pri Sobračah, Vrata, Sobrače, Rađanja vas, Pusti Javor, Mihelca, Ščit, Reka Gozd-del, Obolno, Jastrebnik, Vel. Štanga, Mala Štanga, Koške Poljane, Račiča. 3. člen Za umetno osemenjevanje plemenic izven naselij navedenih v 2. členu tega odloka plača sklad skupnosti za pospeševanje kmetijstva potne stroške zaradi izenačevanja stroškov umetnega osemenjevanja. Umetno osemenjevanje se lahko vrši izven naselij navedenih v 2. členu tega odloka in v okoliših plemenjakov samo v izjemnih primerih, kjer kmetijski proizvajalci oddajajo večje količine mleka (vsaj 5 molznic) ali pitane živine (5 pitancev). 4. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda izda osemenjevalec oz. rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za Ugotavljanje in spremljanje plemenskih vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo ter njihovega potomstva. 5. člen z,a oplojevanje se smejo uporabljati le ocenjeni odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Za osemenjevanje se lahko odberejo in uporabljajo le plemenjaki, ki so potomci preizkušenih očetov, mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo ali plemenjaki, ki so preizkušeni glede svojih proizvodnih lastnosti ter v' določenih primerih tudi glede lastnosti potomstva. 6. člen Ocenjevanje odbira in prh navanje plemenjakov se izvaja vsako leto dvakrat (spomladansko in jesensko licenciranje). Ocenjevanje in priznavanje plemenjakov opravlja komisija. Komisija za ocen j e vt nje, odbiro in priznavanje plemenjakov za pripust imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. V komisijo se imenuje, jo poleg strokovnih delavcev tudi delegati rejcev in strokovnih organizacij združer ega dela. 7. člen Cena umetnega osemenjen anja in naravnega pripusta se določi vsako leto posebej (če je to potrebno). Cena se določa na osnovi ceni- osemenjavanja organizacije, ki opravlja umetno ose nenjevanje, potrdi pa jo izvršni odbor skupnosti za j. ospeševanje kmetijstva, evidentira pa občinski upravn organ pristojen za cene. 8. čler Z dnem ko začne veljati la odlok preneha veljati odlok o območjih, na katerih je dopustno pripuščanje krav in telic in o pavšalnem p ačevanju odškodnine za oplojevanje krav in telic (Ur; dni list SRS, št. 12/67). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. / St. 010-18/65 Litija, dne 28. septembra 1979. Predsednik • Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r 1397. Na podlagi 284. člena statu:a občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/73) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. septembra 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. septembra 1979 sprejela s k le:? o pooblastitvi izvr nega sveta ' 1 Pooblasti se Izvršni svet Skupščine občine Litija za izdajanje soglasij k samou jravnim aktom organizacij združenega dela posebnega družbenegk pomena in delovnih skupnosti za kate -e določa zakon, da je skupščina občine pristojna za lajanje soglasja. 2 Pred izdajo sklepa o soglasju mora izvršni svet pridobiti mnenje komisije za prejled samoupravnih aktov, ki jo je imenovala skupščina. 3 Izvršni svet je dolžan vsaj enkrat letno poročati skupščini o izdaji soglasij in problematiki v zvezi s tem. 4 Sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-7/79 Litija, dne 28. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. LJUBLJANA CENTE1 1398. Na podlagi 97., 107., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1-3/79) in 173. člena statuta občine Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. septembra 1979, sprejela \ O D I. O K o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ljubljana Center 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje dejavnosti: — sprejemanje gostov na prenočišče, in hrano; — prodaje na drobno; — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot P°' stranski poklic; — uporabe dopolnilnega dela drugih oseb. 2. člen Občani lahko sprejemajo na prenočevanje goste in jim nudijo zajtrk v svojih zasebnih gospodinjstvi!’ samo preko organizacij združenega dela s področj3 gostinstva in turizma oz. preko drugih družbcnopraV' nih oseb. Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena si morajo občani pridobiti soglasje hišnega sveta. Prostori za prenočevanje gostov morajo izpolni6-vati s predpisi določene sanitarne pogoje. 3. člen Pod pogoji obrtnega zakona in zakona o blagov nem prometu se lahko v okviipu prodaje na drobno občini opravlja prodaja sadja in zelenjave. 4. člen ^ Delovni ljudje in občani lahko v skladu z obrt n im zakonom, in tem odlokom opravljajo gospodar8 dejavnosti kot postranski poklic. Ne glede r\a določbo prvega odstavka tega člena sc kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje gospodarske dejavnosti: — opravljanje storitev, z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z viličarji ter z vlečnicami; — izdelava in popravila lovskega in športnega orožja; — pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza; — izdelovanje umetnih alkoholnih pijač; — gostinska dejavnost, razen sprejemanja gostov na prenočevanje v zasebnih gospodinjstvih z nudenjem zajtrka; — avtoprevozništvo; — prodaja na drobno. 5. člen Samostojni obrtniki, ki se ukvarjajo z obrtnim; storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavp posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru oprav-Ijajo dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela smejo zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedun delavcev pod pogojem, da poslovni pro-stor z opremo ustreza predpisanim pogojem glede var-stva pri delu ter ostalim sanitarno-tehničnim pogojem dede na povečano število delavcev. 6. člen Dovoljenje iz prejšnjega člena izdaja občinski uPravni organ, pristojen za gospodarstvo. 7. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo prisojni inšpekcijski organi. 8. člen Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo ka-Zenske določbe 140. člena obrtnega zakona in 67. čle-119 zakona o blagovnem prometu. 9. člen ,. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha vejati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja 29/75)CSa Zak°na (Uradni list £US< St- 4V73, 32/74 in 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-neni listu SRS. St- 313-04/73 Ljubljana, dne 25. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine • Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. PIRAN 1399. Na podlagi 2. člena lakona o samoprispevku (Urad-.ii list SRS, št. 3/7E) in 220. člena statuta občine Piran je Skupščina občini Pir in na ločenih sejah zbora združenega dela,' zoora kra evnih skupnosti in družbeno-colitičnega zbora dne 21. septembra 1979 sprejela C D L O K o dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnoi e obiektov predšolske vzgoje, osnovnega is obraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva / občini Piran za obdobje od leta 94i0 do 1384 1. člen Četrta točka 5. člent odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje Ugradnje in obnove objektov predšolske vzgoje, osno\ nega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 188(1 do 198' (Uradne objave, št. 21/79 in Uradni, list SRS, št. 27 79) se dopolni tako, da se za besedama »socialni i pc dpor« vnesejo med vejicama nesede »pokojnin z var itvenim dodatkom«. 2. člen Ta odlok začne velj iti osmi dan po objavi. Objavi se v Uradnih obja\ah in v Uradnem listu SRS, uporablja pa se z. izplačilen osebnih dohodkov in drugih prejemkov, doseženih oc 1. januarja 1980 dalje. St. 21-1/74-79 Piran, dne 24. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine^ Piran Anton Mikeln 1. r. SLVNICA 1400. Na podlagi 234. čleia zakona o u«vkih občanov (Uradni list SRS, št. 21 -224/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni ist SRS, št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji ;-.bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ćne 26. septembra 1979 sprejela ODLOK o potrditvi zaključneg i računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 -. člen Potrdi se zaključni -ačun davkov in zaključni račun prispevkov za star >stno zavarov&nje kmetov za leto 1978, ki ga je predhodne pregledala posebna strokovna komisija za preg ode obeh zaključnih računov. I. člen Zaključni račun da\ kov izkazuje: začetni saldo 1. 1. 1978 obremenitve v letu 1978 odpisi v letu 1978 plačila v letu 1978 zaostanek dne 31. 12. 1978 din 2,613.168,90 23,937.620,45 346.921,70 19,966.626,60 6,237.241,05 Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje: začetni saldo 1. 1. 1978 obremenitve v letu 1977 odpisi v letu 1978 plačila v letu 1978 zaostanek dne 31. 12. 1978 236.038.90 1,665.730,00 37.066,00 1,498.291,25 366.411,65 3. člen Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco in pregled dohodkov ter predplačil zavezancev, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-15/79-1 Sevnica, dne 26. septembra 1979. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r 1401. Skupščina občine Sevnica je na podlagi 41.f člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, .27-255/72 in 8-470/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6-416/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. septembra 1979 Sprejela ■ b) na objekte, za katere sc ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo Odstraniti, vendar se odstranitev za določen čas odloži, in c) na objekte, ki se morajo takoj odstraniti. 3. člen a) Objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje so: 1. objekti, ki so zgrajeni v skladu s sprejetimi zazidalnimi načrti, vendar brez lokacijskega dovoljenja, 2. stanovanjski in poslovni objekti, ki so na območjih, za katere je po urbanističnem programu, oziroma prostorskem planu občinp predvidena izdelava zazidalnega načrta ali skupinske lokacijske dokumentacije in se bodo lahko vključili v zazidalni načrt, 3. objekti, ki so,v naseljih in območjih, katera se urejajo z urbanističnim redom in je njihova lokacija v skladu z urbanističnim redom, . , 4. objekti, ki služijo za potrebe kmečkega gospodarstva in niso v nasprotju z veljavnimi sanitarnimi predpisi, 5. objekti, ki so zgrajeni na območju, namenjenem za kmetijsko obdelavo, če je dala Kmetijska zemljiška skupnost soglasje za spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in ki je bilo izdano po določilih 'tretjega odstavka 11. člena prejšnjega zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73, 24/75 in 23/77), 6. objekti, ki so zgrajeni izven urbanističnega reda in niso v nasprotju z gospodarskimi, vodnogospodarskimi, kmetijsko gozdarskimi in krajevnimi interesi ter ne predstavljajo požarne nevarnosti ali onesnaževanja okolja, 7. objekti, ki so bili v uporabi pred uveljavitvijo zakona o urbanističnem planiranju leta 1967 in so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Za objekte iz 2., 3., 5. in 6. točke se zahteva tudi, da so oblikovani s krajini primerno arhitekturo, oziroma, da je mogoče doseči preoblikovanje objektov v skladu s krajinsko arhitekturo. ODLOK o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja 1. člen S tem odlokom se določajo merila za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi bili pa so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, oziroma gradbenega dovoljenja, ker po 17. členu zakona o urbanističnem planiranju nadomešča gradbeno dovoljenje, glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov. Merila veljajo za vse objekte, za katere je potrebno po določilih zakona o urbanističnem planiranju lokacijsko dovoljenje. * 2. člen Upoštevajoč družbene interese in položaj lastnikov objektov se objekti, zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi, razvrstijo takole: a) na objekte, za katere občinski upravni organ lahko izda lokacijsko dovoljenje, b) objekti, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži, ker še ne ovirajo izvajanja sprejetega urbanističnega dokumenta, so: 1, objekti, ki so locirani na območjih, ki so predvidena kot varstveni pas magistralnih, regionalnih in drugih cest, daljnovodov, vodovodov In podhodnih objektov, ali na katerih je predvidena izgradnja vodnega zadrževalnika ter objekti na območju, predvidenem s prostorskim planom občine za bodočo naselitev. 2. objekti, ki so locirani na območju, ki je s prostorskim planom občine določeno za rekreacijo ter objekti na ostalih območjih, na katerih ni dovoljena gradnja in neposredno ne ovirajo izrabe prostora c) Objekti, ki sc morajo takoj odstraniti: 1. objekti, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetih urbanističnih dokumentov, zlasti pa objekti, k' jih je treba odstraniti zaradi izvajanja sprejetega zazidalnega načrta, po katerem je na tej lokaciji pred- videna zgradtev stanovanjskih,gospodarskih,k omu-nalnih, zdravstvenih, promttnih, narodno obrambnih in podobnih objektov v družbeni lastnini, 2. objekti, ki so locirani izven naselij in zaselkov, na strnjenih kmetijskih površinah, razen objektov, ki služijo izključno za potrebe kmetijskega gospodarstva, 3. objekti, ki so locirani v rezervatu izvirov pitne vode, v rezervatih spomeniškega varstva ali na zemljiščih, ki so zavarovana zaradi kmetijskega gozdarskega, vodnogospodarskega, prometno komunalnega aH naravno varstvenega interesa in neposredno ovirajo izrabo prostora, 4. pomožni objekti (garaže, provizorji, barake, lo-Pe, ograje in podobno) na območjih, ki se urejajo z Urbanističnim ali zazidalnim načrtom. 4. člen Določila tega odloka veljajo tudi za objekte, ki so bili zgrajeni za kmetijske, ali druge namene, pa sojih Investitorji brez predpisanih dovoljenj spremenili v stanovanjske ali počitniške prostore. 5. člen Lokacijsko dovoljenje za objekte iz a) točke 3. člena tega odloka se lahko izda na zahtevo investi-lerja, ki jo mora vložiti v 3 mesecih od uveljavitve tcga odloka, ob izpolnitvi vseh pogojev iz 12. člena zakona o urbanističnem planiranju pri pristojnem upravnem organu in ob predložitvi vseh potrebnih soglasij in dokumentov pristojnih organov in organizacij z dokazili o plačilu vseh stroškov, ki jih je dolžan nositi investitor po veljavnih osnovah v trenutku ‘zdaje lokacijskega dovoljenja ter poravnati stroške Postopka. I Lokacijsko dovoljenje za objekte iz b) točke 3. člena tega odloka se ne more izdati. Lokacijsko dovođenje za te objekte, če se lahko odstranitev odloži za Uajmanj 10 let, se lahko izda izjemoma na zahtevo in-Uestitorja, vloženo v 3 mesecih od uveljavitve tega °dloka le ob pogoju, da bo investitor odstranil objekt na svoje stroške, ko bo to potrebno za uresničitev ur-anističnega dokumenta. Potrebo za uresničitev urbanističnega dokumenta gotovi Izvršni svet Skupščine občine Sevnica s skle. m. Ta obveznost investitorja sc uradno vpiše po ^ravnomočnosti lokacijskega dovoljenja v zemljiško njigo 2a ustrezni predlog vpisa v zemljiško knjigo ^oskrbi občinski upravni organ, pristojen za urbani- 2a objekte iz c) točke 3. člena tega odloka izda 4 nč*30 za odstranitev občinski upravni organ, pristo-n za urbanizem. 6. člen iz •7<"e 'astnl' po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi Predpisi. 2. člen 0, 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnost ter se jim dejanski dohodek ugotavlja od bruto osebnega dohodka in od presežka nad bruto osebnim dohodkom po stopnji 1,5 %>, 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oz. intelektualne storitve in plačujejo davek v pavšalnem znesku po stopnji 10 %> od odmerjenega davka, 5. delovni ljudje in občani, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti le. sa, odkazanega za posek po stopnji 2 %>, 6. občani, ki prejemajo pokojnino ali priznavalnino po stopnji 2 °/o. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 8. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: — delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnino oziroma priznavalnino, če ta ne presega 60 %> poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za preteklo leto, — zavezanci od kmetijske dejavnosti, ki so po odloku o davkih občanov oproščeni plačevanja davka od kmetijske dejavnosti, — delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oz. intelektualne storitve, če njihov mesečni čisti osebni dohodek ne presega 60 %> poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji za preteklo leto. 9. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva ter usmerjala na žiro račune ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti. 10. člen Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka ter izvajanjem del opravlja koordinacijski odbor, ki ga imenuje občinska skupščina. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih osebnega dohodka in pokojnin kontrolirata služba družbenega knjigovodstva in organ pristojen za dohodke v okviru svojih pristojnosti. 11. člen x Samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci, iz 1. in 6. točke 6. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil, pokojnin, oziroma priznavalnin. Sarpoprispevek zavezancev iz 2., 3., 4. in 5. točke 6. člena odmerja in pobira organ, pristojen za dohodke. 12. člen Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe o izterjavi davkov. 13. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. , 14. člen Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Žalec GLASOVNICA za referendum, dne 11. novembra 1979 o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti in komunalno iz' gradnjo na območju občine Žalec. Program vlaganj je bil obravnavan na zborih občanov v. krajevnih skupnostih, na zborih delovnih lju' di v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti in sprejet na seji zborov Skupščine občine Žalec dne 9. oktobra 1979. Samoprispevek v občini se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1980 do 31. decembra I98"1 in ga bodo plačevali: 1. delovni ljudje od čistih osebnih dohodkov, ocl nadomestil osebnih dohodkov in od osebnih prejemkov po pogodbah o delu po stopnji 2%, 2. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, oziroma intelektualne storitve od bruto osobnih dohodkov od presežka nad bruto osebnim dohodkom P° stopnji 1,5 %, 3. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo kmetijsko ali drugo gospodarsko dejavnost ter se jim dejanski dohodek ugotavlja od bruto osebnega dohodka in od presežka nad bruto osebnim dohodkom po 1,5 °/o, 4. občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oz* intelektualne storitve in plačujejo davek v pavšalnem znesku po stopnji 10 %> od odmerjenega davka, 5. delovni ljudje in občani, ki plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od katastr-skega dohodka negozdnih površin in od vrednosti lesa, odkazanega za posek po stopnji 2 %>, 6. občani, ki prejemajo pokojnino, priznavalnino po stopnji 2 %>. , Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od na-firad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Plačevanja samoprispevka so oproščeni: — delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine oziroma Priznavalnine, če ta ne presega 60 °/o poprečnega me-rnečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega de-avca v SR Sloveniji ža preteklo leto, — zavezanci od kmetijske dejavnosti, ki so po od-°ku o davkih občanov oproščeni plačevanja davka od ^Paetijske dejavnosti, '— delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom ^ Ustnimi sredstvi opravljajo obrtno in drugo gospo-arsko dejavnost oz. intelektualne storitve, če njihov |P?sečni čisti osebni dohodek ne presega 60 %> popreč-e6a mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlena delavca v SR Sloveniji za preteklo leto Po nakazanem namenu in izhodiščih GLASUJEM ZA PROTI 1409. Skupščina občine Žalec je na podlagi 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76, 8/78 in 23' 78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela ih seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1979 1. člen Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega Zemljišča nh območju občine Žalec za leto 1979. 2. člen Poprečna gradbena cena za kvadfatni meter stanovanjske površine znaša 5.200 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 15 % od gradbene vrednosti objekta ter so izračunani za komunalno opremljenost zemljišča v smislu določil 42. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe. 3. člen Kot podlaga za izračun dohodka je enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,75 % od vrednosti zgradbe. 4. člen k Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da ob-rr°?i »za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka ozi-ma »proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. t 15. člen l **. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skup-ŠČlne občine Žalec. 16. člen Skupščina občine Žalec sprejme odlok o uvedbi jo^Pnspevka, če se bo na referendumu več kot po-Vlca občanov občine Žalec izrekla za uvedbo samo-Pfispevka. n odlok začne veljati osmi dan po objavi vUrad-01 Ustu SRS. St. 014-2/7.9 ^alec, dne 9. oktobra 1979. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/79-3 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 1410. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona o kmet j iških zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1 ODLOK o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni predpisan ali pa v nasprotju s predpisi tako, da sc to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. 2. člen Gradnja objektov za rejo govedi, konj in drobnice s pripadajočimi objekti, gradnja gozdnih prometnic in dovoznih poti do gorskih in hribovitih predelov ter gradnja rastlinjakov se ne šteje za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. 3. člen Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se določa v znesku za kvadratni meter zemljišča in znaša: — 30 din od kmetijske obdelovalne površine I., II. in III. bonitetnega razreda; — 20 din od kmetijske obdelovalne površine IV. in V. bonitetnega razreda; — 15 din od kmetijske obdelovalne površine VI. do VII. bonitetnega razreda; — 10 din od kmetijske neobdelovalne površine ali gozda. Odškodnina iz prejšnjega odstavka tega člena se plačuje kmetijski zemljiški skupnosti občine Žalec v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja. 4. člen Od odškodnine, navedemo v tretjem členu je kmetijska zemljiška skupnost občine Žalec dolžna odva- / jati 5 din po kvadratnem metru zemljišč Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. / • 5. člen Kdor izkorišča kamen, mivko, gramoz, pesek in Opekarsko glino, plača poleg odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča še posebno odškodnino v višini 5% prodajne cene za ku-'bičm meter izkopanih rudnin. To odškodnino odmeri v upravnem postopku občinski upravni’ organ, pristojen za rudarstvo na podlagi prijave, ki jo mora v roku petnajst, dni po preteku vsakega pojietja dati fizična ali družbena pravna oseba, ki izkorišča rudnine. Ca člen Odškodnine po tem odloku-ni treba plačati v primerih, ki jih določa 4 odstavek 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. 7. člen Izvajanje določb tega odloka nadzoruje občinski , upravni organ, ki je pristojen za kmetijsko inšpekcijo. 9. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-6/79-3 Žalec, dno 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1411. x Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine-Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Žalec . 1. člen Odlok o urbanističnem programu občine. Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77 in 7/79) se dopolni tako, da se tretjemu členu doda nov tretji a) člen, ki se glasi- »Industrijski rezervat na levem bregu Savinje pri griškem mostu vključuje parcele št. 1920/11-dcl, 1920/ 14-del, 1920/17-deI in' 1920/18-del. Območje tega rezervata je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji. ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v avgustu 1979 pod št. 18-51/79 in ki je sestavni del tega odloka.« 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 350-6/77-6 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1412. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust ' SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9-oktobra 1979 sprejela 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku, ki se plača v primera, ko se -spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 17/74 in 25/74). ODLOK o zazidalnem načrtu Parižlje II 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za Parižlje II. 2. člen Območje zazidalnega načrta Parižlje II je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18-38/79 v marcu 1979 in ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ali skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in zavodu za načrtovanje Žalec. 4. člen Območje zaizdalnega načrta je namenjeno za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo. 5. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem pla. niranju (Uradni list SRS, št. ld/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec. 6. člen Lokacijska dovoljenja za' gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen za urbanizem. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektor Skupščine občine Žalec. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/78-6 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 1413. Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. elen,a zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 37/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. °ktobra 1979 sprejela ODLOK o I. fazi zazidalnega načrta industrijskega območja industrije gradbenega materiala NIVO v Žalcu 1. člen Sprejme se I. faza zazidalnega načrta industrij-shega območja industrije gradbenega materiala NIVO v Žalcu. 2. člen Območje I. faze zazidalnega nacrta industrijskega območja industrije gradbenega materiala NIVO v Žalcu je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v avgustu 1979 pod št. 18-51/79 in ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Zazidalni načrt je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim pri občinskemu pravnemu organu, pristojnemu za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in zavodu za načrtovanje Žalec. 4. člen Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Žalec. 5. člen Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen, za urbanizem. \ 6. ‘člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-402/79-6 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. X 1414. Skupščina občine Žalec je na! podlagi 2. ciena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš m stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revaloriza-rane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja 1. člen Ta odlok določa Vrednost posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanu ali civilnopravni osebi. 2. člen Poprečna gradbena cena za en m' stanovanjske površine znaša za leto 1979 5.200 din. 3. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 15 °/o na poprečno gradbeno ceno stanovanj iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za izračun propietne vrednosti stavbnega zemljišča in gradbene vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja, veljajo določila pravilnika o enotni meto-/ dologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske površine oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št 18/ • 76). Osnova za izračun cene stavbnega zemljišča je enoletna stanarina za stanovanjsko hišo. ki znaša 3,75 "/e od vrednosti zgradbe. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/79-6 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. hrt 4. člen Razdružitev obstoječega katastrskega operata katastrske občine Lipje in naložitev novega katastrskega operata mora biti opravljena najkasneje v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti tega odloka. 5. člen Stroške razdružitve katastrskega operata, izvedbe sprememb v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi zagotovi občinski proračun. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0-62/1 Žalec, dne 9. oktobra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r. POPRAVEK V sklepu o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Ureditev dovozne ceste pri Seškovem domu ob Prešernovi cesti v Kočevju, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 28-1306/79 z dne 20. septembra 1979 se preambula pravilno glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Kočevje je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 7. avgusta 1979 sprejel...« Izvršni svet Skupščine občine Kočevje POPRAVEK V naslovu odloka o spremembah odloka o odškodnini zaradi namembnosti kmetijskih zemljišč ah gozda, objavljenem v Uradnem list SRS, št. 29-1347/79 z dne 4. 10. 1979, je pomotoma izpuščena beseda »spremembe«. Pravilen naslov odloka je: »Odlok o spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda«. Sekretar Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Janez Jagodič 1. r. 1415. Skupščina občine Zalege je na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni Ust SRS, št. 16/ 74) po predhodnem mnenju Gepdetske uprave SR Slovenije, št. 015-1/2-79 z dne 15. marca 1979 ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 19/78) na seji zbora krajevnih. skupnosti dne 9. oktobra 1979 sprejela ODLOK o spremembi območja katastrske občine Lipje 1. člen Ta odlok določa spremembo območja katastrske občine Lipje, ki je deljena z mejo občine Žalec. 2. člen Del katastrske občine Lipje, ki obsega naselje Lipje in del naselja Lopatnik, ki leži na območju občine Žalec ostane samostojna katastrska občina Lipje. 3. člen Grafični prikaz poteka meje katastrske občine iz 2. člena je razviden v zemljiško-katastrskem operatu pri Geodetski upravi Skupščine občine Žalec in je sestavni del tega odloka. VSEBINA skupščina sr Slovenije Stran tSSS. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov 1649 1364. Zakon o varnosti pomorske plovbe 1655 *365. Zakon o spremembah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1979 1659 PREDSEDSTVO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 1366. Odlok o imenovanju člana Republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve 1662 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1367. Sklep o ustavitvi postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin 1661 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 1368. Odlok o določitvi najvišjih ravni cen premoga 1665 1369. Odlok o kompenzaciji za meso 1663 Regionalne zdravstvene skupnosti HlO. Sklep o zagotavljanju sodnega varstva v sporih o Pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov pri posebnem sodišču združenega dela skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Ljubljana) 1665 X ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI U. Družbeni dogovor o postopnem odstranjevanju barakarskih naselij ter stanovanj VI. In VIL kate-Sorije v Ljubljani 1372. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Celje Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje ‘l75. Odlok o pooblastitvi izvršnega sveta, da predpisuje ukrepe neposredne družbene kontrole cen (Celje) 1376. Odlok o spremembah In dopolnitvah urbanističnega reda občine Celje Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Vojnik — kare S in 9 (Celje) 137«. 1379, 1380. sklep o javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta Strmec pri Vojniku (Celje) °dlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1978 (Cerknica) °dlok o preživninskem varstvu kmetov (Cerknica) 1665 1668 1673 1673 1673 1674 1674 1674 1674 1675 Stran 1381. Sklep o uporabi dela sredstev rezerve občinskega proračuna za odpravo posledic suše v občini Idrija 1675 1382. Odločba o začasnem prenehanju delovanja podružnične osnovne šole v Kanjem dolu (Idrija) 1676 1383. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Kamnik) 1676 1384. Odlok o sanitarno higienskih in drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (Kamnik) 1676 1385. Odlok o odpravi odloka o plačevanju posebnega pri- spevka za financiranje razvoja PTT prometa v Območni samoupravni Interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana na območju občine Kamnik 1677 1386. Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o ukre- pih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na območju občine Kamnik 1678 1387. Sklep o pooblastitvi stanovanjskega in komunalne- ga gospodarstva Kamnik za opravljanje storitev s področja geodetskih del (Kamnik) 1678 1388. Odlok o višini in načinu odvajanja prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini Laško, ki ga OZD in veliki potrošniki odvajajo prt nakupu kmetijskih pridelkov iz neorganizirane proizvodnje (Laško) 1678 1389. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe za območje Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče (Laško) 167* 1390. Odlok o dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kul- ture zemljišča za območje Debro—Rečica (Laško) 1679 1391. Sklep o določitvi amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so v občini Laško družbena lastnina za leto 1978 167» 1392. Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija 1680 1393. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Litija za leto 1978 1682 1394. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o preživninskem varstvu kmetov v občini Litija ^ 1682 1395. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete borce NOV (Litija) 1682 1396. Odlok o umetnem osemenjevanju in prirodnem pripustu krav in telic (Litija) 1683 1397. Sklep e pooblastitvi izvršnega sveta (Litija) 1684 1398. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ljubljana Center 1684 1399. Odlok o dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje In obnove objektov predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ter osnovnega zdravstvenega varstva v občini Piran za obdobje od leta 198» do 1984 1685 1400. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov ob- čanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 (Sevnica) 1685 1401. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja (Sevnica) 1686 1402. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (Sevnica) 1688 Stran 1403. Odlok o spremembi odloka » cei ah za geodetske storitve (Sevnica) 1089 1404. Odlok o ukrepih družbene k mtroie cen iz pristojnosti obline (Slovenske Konj ce) 1689 1405. Odlok o uporabi sredstev re: erv občine Slovenske Konjice 1691 1406. Pravilnik o podeljevanju priz lanj občine Slovenske Konjice 1691 1407. Odlok o spremembi imen h območij katastrskih občin na območju občine Se;itjur pri Celju 1692 1408. Odlok o razpisu referendum i za uvedbo samoprispevka v občini Žalec 1693 1409. Odlok o poprečni gradbeni ceai in poprečnih stroS- kih komunalnega urejanja stavbnega zemljišča za leto 1979 (Žalec) 1695 1410. Odlok o odškodnini zaradi spiemembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Žalec) 1695 Stran 1411. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Žalec 1696 1412. Odlok o zazidalnem načrtu Parižlje II (Žalec) 1696 1413. Odlok o I. fazi zazidalnega načrta industrijskega območja industrije gradbenega materiala NlVO v Žalcu 1697 1414. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalor&irane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Žalec) 1697 1415. Odlok o spremembi območja katastrske občine Lipje (Žalec) 1698 — Popravek sklepa o javni razgrnitvi zazidalnega na- črta ureditev dovozne ceste pri Scškoveni domu ob Prešernovi cesti v Kočevju 1698 — Popravek naslova odloka o spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetij-skili zemljišč ali gozda (Ljubljana Vič-Rudnik) 1698 f Izdaja Časopisni zavod Uradni lat SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Blbei - Tiske tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani - Naročnina za etc i979 340 din Inozemstvo 500 din - Reklamacije se upoštevajo ie mesec dni oo izldu vsake 4tevilkr - UiedrUitvo Ir ipraN e Ljubljana Gregorčičeva 27a ooštni uredai m Vil Telefon direktoi uredništvo uprava tn krnico vodstvo 20 701 | rodaia preklici In naročnine 23 67« - Zlro račun fiOlOO-hOfl 40323 - OproSčeno prometnega _________davka oo mnenju Sekretariata te Informacije v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. 6t. <21-1/72