Štev. 34. Mesečna Pofttnlna plačana v gotovini« ..NOVE DOMOUUBOVE PODOBE". V Ljubljani, dne 27. avgusta 1925. Leto U NOVI Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din.— Vinseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. 6ttD3.ll. Spisi in dopisi se poSiljajo Uredništvu »Novega Domoljnbaa, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravnlltru »Noveg« Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo Gazela! in Radičevski sporazum. »Kmetski list«, glasilo gospodov Puc-Ija in Prepeluha, si na vse načine prizadeva prepričati Slovensko ljudsko stranko, da mora iti za Radičem — torej da mora zatajiti ves svoj program, vreči avtonomijo, za katero se bori že od prevrata sem, med staro šaro, se izreči za centralizem, pasti pred Pašiča na kolena in iti v vlado. Če bo Slovenska ljudska stranka to naredila, potem bo Slovenija res od tega kaj imela, ker SLS predstavlja Slovenijo in bo torej imela dovolj moči kaj doseči. Vprašamo gospoda Puclja in Prepeluha: Kaj so radičevci dosegli za Hrvate, ko so stopili v vlado. Radičevci zastopajo celo Hrvatsko, jih je veliko več kot Slovencev, torej bi morali nekaj doseči. Kaj so dosegli? Glasovati so morali za dvanajstine, v katerih so vri tisti dosedanji davki, ki najbolj obremenjujejo delovne sloje. Kar se je polajšalo pri davku na delovni zaslužek, je uspeh naših poslancev, ki so se neprestano borili zoper ta davek. Tega niti samostojneži ne upajo eanikati, saj jim je znan dr. Gosarjev predlog, katerega nujnost je bila tudi sprejeta. Drugi uspeh Radičevega vstopa v vlado je, da so radičevci morali glasovati za tiskovni zakon, ki tako zelo omejuje tiskovno svobodo, da ne boš smel niti kih-niti, pa naj dela vlada, kar se ji le pogubi, Sodba pravega javnega mnenja je po novem tiskovnem zakonu izključena. Lahko si mislimo, kakšno bo delo te ali one vlade in narodne skupščine, če je nadzorstvo javnosti skoro popolnoma izključeno. Vprašamo torej gospoda Puclja in rrepeluhfts Atl bi se mar davki kaj spremenili, če bi šli tudi naši poslanci za Ra- dičem pod istimi pogoji v vlado? Nič, prav nič. Če 50 hrvatskih poslancev ne more nič vplivati na radikalno stranko, ki ima vso moč v rokah, tudi 20 slovenskih poslancev pod takimi okolnostmi ne bi nič doseglo. Kaj mislite, gg. Pucelj in Prepeluh, da bomo mi metali svojo avtonomijo med staro šaro zato, da od tega ničesar ne bomo imeli, kot Hrvatje nimajo drugega kot Radiča iz ječe. Zakaj, gospodje okrog »Kmetskega lista«, ste danes čisto drugačnega mnenja, kot ste bili včeraj. Včeraj ste še pisali v »Avtonomistu« in »Slov. republikancu«, da je SLS premehka, da premalo zahteva, da je avtonomija nezadostna, da moramo dobiti Slovenci zvezno državo in da moramo biti republikanci. Danes pa vam je avtonomija SLS odveč in zahtevate, da SLS stopi v vlado, ki je najstrožje centralistična, dočim ste še včeraj v »Avtonomistu«, »Slov. republikancu« in »Kmetijskem listu« centralizem z vso silo pobijali. Ali je stvar, ki je bila včeraj še edino najboljša, danes popolnoma zanič? Saj razmere se niso prav nič spremenile. Centralizem je danes še prav tak kot včeraj, niti v eni trohici se ni poboljšal in tudi nikjer ni videti, da bi se poboljšal v bližnji bodočnosti. Mi dobro vemo, da sta tudi gospoda Prepeluh in Pucelj prepričana, da je edina rešitev Slovenije v gospodarskem in kulturne moziru avtonomija: lastni zakonodajni deželni zbor, lastni davki, lastno gospodarstvo, lastno uradništvo,, Gospoda Pucelj in Prepeluh sta tudi prepričana, da se avtonomija ne doseže čez noč — za to je treba ves sedanji rod srbskih politikov deloma prepričati o tem, deloma počakati, da zginejo s političnega obzorja. In priznati moramo: stvar temeljito napreduje. Srbska Davidovičeva stranka se je že prepričala o tem, da je treba ustavo izpremeniti in del radikalov je tudi že tega mnenja. Treba pa je seveda v boju vztrajati. Kdor pa bo delal radičevsko politiko, ta ne bo nikdar dosegel pravic svojega naroda. Da pa se danes »Kmetski list«, ki je sicer prepričan, da nam centralizem prinaša strašno gospodarsko in kulturno škodo, trudi tudi SLS potegniti v centralistični tabor, so vzroki ti-le: 1. Pucelj je glasoval za dvanajstine, torej za vse tiste davke, ki najbolj obremenjuje delovno ljudstvo, in to kljub temu, da je bil sam na znanem shodu v »Unionu« še proti njim. Tega noben Slovenec, najmanj pa slovenski kmet razumeti ne more, še manj pa opravičiti. »Kmetski list« to dobro ve, in da bi ta usodepolni korak g. Puclja zabrisal, skuša tudi SLS potegniti za njim, češ, naj bo odgovorna tudi SLS. To pa seveda ne bo šlo. 2. »Kmetski list« dobro ve, da centralizem prinaša Sloveniji samo škodo in jo, bo prinašal še naprej, čeprav bo gospod Pucelj v vladni večini ali celo v vladi. Ker bi pa rad odvalil od g. Puclja odgovornostj da pomaga centralizmu do svoje močil bi rad odgovornost navalil na SLS, češ, vj ste odgovorni, ker ne greste v vlado. Gospod Pucelj, povedali smo že: radičevci so tudi šli v vlado, a centralizem z nezmanjšano silo pritiska še dalje na Hrvate in Slovence — mi pa ne maramo centralizmu dajati še večje moči, kakor jo dajejo Hrvatje in Vi s tem, da ste v vladni večini. Da, za sporazum smo tudi mi pripravljeni in vemo, da je pri vsakem sporazumu treba na vsaki strani nekaj odnehati — toda da bi mi odnehali v vsem, kakor so radičevci, centralizem pa v ničemer, takega sporazuma ne maramo, ker od njega nič nimamo. Toliko kot imamo danes od takozvanega hrvatsko - srbskega sporazuma, imamo tudi brez njega: namreč cen-, tralizem. Zato pa ne bomo metali edino rešilne avtonomije med šaro. Najugodnejši nakup Vam nudi obleke Jos. Rojtna. LJubljana i) Prijateljem kat. dijašfva. Velika kulturna in gospodarska borba, ki jo v naših dneh bije slovensko ljudstvo, zahteva bolj kakor kedaj neustrašenih ln poštenih kulturnih ter gospodarskih delavcev. Ravno katoliška akademska mladina pa, ki ji je v bodočih desetletjih namenjeno to visoko ter častno poslanstvo ln ki je vsekdar izpričala, a je uresničeva-njo njenega programa v popolnem skladu e težnjami slovenskega ljudstva, doživlja dandanes trdo preizkušnjo; splošni gmotni krizi se je pridružila nova nevarnost. Pokazalo se je namreč v zadnji dobi, da so na delu sile, ki hočejo s pristranskim podeljevanjem štipendij onemogočiti študije najrevnejšim izmed akademikov, sinovom kmetov in delavcev. Trikrat se je bila obrnila katoliška akademska mladina na slovensko javnost za pomoč in trikrat je bilo slovensko ljudstvo v svoji ljubezni dokazalo, da zna lajšati življenjsko težave svojih najzvestejših sinov in je s prispevki omogočilo obstoj akademske menze v Ljubljani, ki je navzlic raznim nasprotnikom skozi tri leta vzdrževala do 150 revnih kat. akademikov. Tekom let pa so se draginjske raz-mpre poslabšale, zato in pa da se obstoj akademske menze zasigura za več let, se je izkazala potreba, da se prihodnje šolsko leto poleg vsakoletne običajne nabiralne s Irci je izvede tudi efektna loterija v prid akademski menzi. V težki zavesti odgovornosti stopajo koncem letošnjega študijskega leta podpisani pred slovensko javnost s tem naznanilom in pa v trdnem prepričanju, da bo slovensko Jjustvo tudi ob tej velikopotezni akciji stalo naši kat. akademski mladini ob strani z materijalno in moralno podporo, ■/ dobro voljo in odprtim srcem. f A nt. B. Jeglič, f Andrej Karlin, škof ljubljanski škof lavantinski And. Kalan, dr. A. Korošec, dr. Mat. SlaviC, stolni prost nar. poslanec univ. prof. Ivan Brodar, narod, poslanec,- Franc Časi, stolni kanonik, Karel čeč, ravnatelj, Jan. Goleč, gl. urednik, Adolf Dostal, bančni uradnik, dr. Anton Jerovšek, ravnatelj, M. Kranje, tajnik, dr. Jos. Leskovar, odvetnik, dr. Ivan Slokar, banč. ravnatelj, Jože Sta-bej, ravnatelj drž. borze dela, dr. Ivan Sta-novnik, odvetnik, dr. Ivan Tomažič, stolni dekan, Cilka Krekova, prof. Dolenčeva, dr. Kodretova, Mara Vrtovčeva. Cerkvena stranka. Gospod Prepeluh je a svojim podpisom napisal v >Kmetskem listu«, da je Slovenska ljudska stranka »cerkvena« stranka. Nam se zdi, da gospod te stvari sploh ne razume. Ne bomo zato njemu dokazovali, da ni resnica, kar trdi, samo v pouk na-Sim somišljenikom znova podčrtajmo par sicer znanih stvari. Politika je skrb za dobro prospeva-fije države in politična stranka hoče vse ljudske moč uravnati tako, da se ljudstvu ,V dobro urejni državi, dobro godi. Gospodarsko dobrine, ki jih nudi urejena drža- va, naj se govori potem o cestah ali železnicah, naj se govori o carini in trgovskih pogodbah, naj se dela za delavsko zavarovanje, za dobro sodstvo, za pošteno upravo, vse t« dobrine nimajo naravnost nič opraviti s cerkvijo. Politična stranka za to tudi ni in ne more biti cerkvena stranka. Kdor to razume, tudi ve, da Slovenska ljudska stranka ni cerkvena stranka, ampak stranka, ki hoče, da se država uredi po njenih načelih. Res pa je. da se ml zavedamo, da bo vsaka država za nič urejena, če se ne bo ozirala na božje zapovedi. Ljudje, ki taje Boga in dušo, bodo slabi gospodarji vsake države. Zato trdimo, da mora država spoštovati vero in da mora iti Cerkvi na roko, ko ta oznanja ljudstvu verske in nravne nauke. Vsaka stranka, katera se ne drži tega načela, da je treba vero spoštovati in Cerkev podpirati, škoduje državi. Če zaradi tega kdo zmerja našo stranko za cerkveno, naj stori v božjem imenu, nas zaradi tega s pravega tira ne bo spravil. Vsak duhovnik pa ima seveda pravico in dolžnokt ljudem povedati, katere stranke spodkopavajo vero ln hočejo naravnost ali po ovinkih škodovati Cefkvi. Iz zgornjega vsakdo vidi, kako nespametno je tudi očitanje naši stranki, da je klerikalna. S tem, da povdarja, koliko važnosti Je vera za javno življenje, da j0 treba Cerkev ščititi, s tem še ni duhovnj. ška stranka. Saj je to prav tako v korist države same, kakor Cerkve, če se Ijudjo drže verskih resnic. Sicer pa take očitko tem lažje prenašamo, ker se isto godi k a-toličanom po vseh deželah. Nemške katoličane so zmerjali, da so protidržavni, da gledajo samo v Rim, toda danes vidimo, da so oni tisti, ki vodijo — in dobro vi IUD Loterija v eto!en|$Rem št. Vitlu. d Vzgled požrtvovalnosti za novi Doni. Zadnjič smo našteli požrtvovalna dejanja šentviških faranov pri zgradbi novega »Doma«. Posebej je treba še omenili sobnega slikarja Jožesa Božiča iz Zaboršta, ki je lepo in okusno poslikal vso notranjost >Domač, na svoje stroške in brezplačno. Naj bi ta vzgled vzbudil tudi drugod še več prijateljev za loterijo v prid šentviškemu .Domu:. d Žrebanje se bo vršilo 8. septembra >l> 3 popoldne v dvorani novega »Doma«. Osebna navzočnost ni potrebna. Vse izžrebane številke bodo objavljene v »Slovencu in >Domoljubui. Kdor zadene, naj so j'tvi odboru, na kar se mu odda dobitek. d Podaljšala se loterija ne bo. To naznanjamo tistim, ki so to željo izrazili. Zato naj se sedaj vsak zaupnik potrudi z razprodajo, ker je samo še 10 dni časa. Dobili smo sporočilo, dn je en zaupnik samo en dopoldne prodal 13 celih blokov, drugi pa en dan 18 blokov. Saj gre. Potruditi se ie treba. d Kdor sani naroča številke, naj pošlje denar za srečke naprej. Kdor je srečke pismeno naročil in so mu bilo dostavljeno, pa jih še ni plačal, naj to takoj stori. Srečke, ki ne bodo pravočasno plačane, bodo neveljavne. Evidenca takih srečk z označbo številke jo točna. Pišite po srečke I Zaupniki naj pošljejo denar in nerazprodane bloke odboru efektne loterije do 5. septembra. Sročke, ki ne bodo do 8. septembra vrnjene, so vračunane med razprodane. d Odbor prosi vse zaupnike in prijatelje katoliškega prosvetnega dela posebno na Dolenjskem, naj te zadnje dneve porabijo za pridno agitacijo in razprodajo vso prejete bloke. Vnaprej Vam kličemo, Bog Vam bodi plačniki d Ljubljanski velesejem bo slovesno otvorjen 29. avgusta dopoldne. Prisostvovalo bo več ministrov in mnogo odličnih osebnosti. d Nov kovani denar bomo dobili v najkrajšem času. Najprej stopijo v promet kovinaste novčanice po 2 Din. d Ponarejene 20dolarske novčanice. Ameriško poslaništvo v Belgradu javlja, da so se pojavile v Ameriki v prometu ponarejene 20dolarske zlate novčanice, serije 1. 1922., katere nosijo kontrolno črko »V« in na zadnji strani klišeja Br. »297«. Nedostatki so v barvi in pa v konturah obleke ter linijah v obrazu na portretu predsednika Vašingtona. Kljub temu pa naglasa ameriška državna blagajna, da so falzifikati dobro izdelani in da je treba velike previdnosti. — V Ljubljani, 14. avgusta 1925. — Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r. d Slovenski študentje so že od nekdaj živeli v zelo skromnih razmerah. Tako je '»ila njih zgodovina na Dunaju in v Gradcu, taka je sedaj v Ljubljani in drugod. Brez svojega »Dijaškega podpornega društva«, ki skrbi za njih gmotno podporo, bi v sedanjih težkih časih sploh ne mogli shajati. Da bi društvo svoj namen tem lažje dosegalo, je priredilo letos veliko dobrodelno loterijo z nad 1000 dobitki v korist našega dijaštva. Pro3imo naše prijatelje, da pridno segajo po srečkah in pomagajo s tem našim študentom. d Slovesen pogreb smo imeli dno 14. t. .m. v Tržišču na Dolenjskem. Pokopali smo člana Orla Ivana Skuška. Bil je sin edinec. Zapustil je svojo mater samo na domu. Oče jo v Ameriki. Bil je zvest in vnet član našega Orla. Vsi smo ga radi imeli. Bog mu daj večni mir! d »Amerikanski Slovenec«, Slovenska katoliška tiskovna družba »Edinost« v Chicagu bo letošnjo jesen začela izdajati dnevnik katoliških Slovencev v Ameriki, ki se bo imenoval »Amerikanski Slovenec«. Mi se iskreno veselimo tega odličnega napredka slovenske katoliške organizacije v Ameriki. Naši »Amerikanci« so nam vzgled v vnetem delu za dobro časopisje. Posnemajmo! d Osebna vest. Upokojen je zadnji slovenski polkovnik v naši vojski g. Milan Bleiweis Trsteniški. Tudi centralizem! d Verouk na meščanskih šolah. Ministrstvo prosvete je predpisalo za meščanske šole nek novi učni načrt. Po tem načrtu se poučuje verouk v meščanskih šolah samo po eno uro na teden. Ta odlok nas zopet uči, v kako ozki zvezi je politika z našo vero. Katoličani bomo morali kakor vse kaže z vso odločnostjo braniti svoje verske svetinje in moramo biti pripravljeni na težke boje. Kulturni boj, ki ga nam vsiljujejo svobodomiselci, mora vzdrainiti tudi tiste, ki so se doslej še dali preslepiti s kakimi »stanovskimi« kmet-skimi ali delavskimi »programi«, da smo vsi katoličani združeni v eni mogočni ljudski stranki. Združenim se nam tudi kulturnega boja ni bati. ■ I Na Rakeku je že lansko leto ustavila svoj obrat parna opekarna, ki je delovala dolgo vrsto let. Opekama likvidira in v nedeljo IU t. m. ob 2 popoldne se vrši prodaja premičnin in neprimičnin potom javne dražbe iz proste roke. Kakor izvemo, so f-o na tej dražbi prodajal ves inventar opekarne, zlasti veliko orodja. Prodajale se bodo sušilnice z opeko in lesom vred. Za prebivalce RaVoka pa je posebno važno to, da se bodo predajale stavbene parcele in deloma celo nekatere tovarniške zgradbe, ki se dajo s primeroma majhnimi stroški prezidati v delavska stanovanja. d Blagoslov nove kapclice. Na Veliki Šmaren popoldne smo imeli letos v Mateni pri Igu nepozabno lepo slovesnost. Franc Modic, posestnik iz naše vasi št. 1, je dal sezidati krasno Marijino kapelico v zahvalo za srečno vrnitev iz svetovne vojske. Kapelico je izvršil zidarski mojster g. Nartnik Peter in Marijin kip Brezmadežne je res mojstersko izdelal kipar g. Novak Viktor, oba doma iz Vnanjih goric, fara Brezovica pri Ljubljani. Kapelica ima na zunanjih stenah lepe slike in sicer sliko Angela varuha, Srce Jezusovo in sv. Družino. Te slike je pa prav lepo napravil osmošoloc iz škof. zavodov in naš domačin Ivan Škrjanec. Na Vel. Šmaren se je vršla slovesna blagoslovitev kapelice. V podružni cerkvi — bogato okrašeni z zelenjem in cvetjem — so blagoslovili naš g. župnik kip Brezmadežne. Pred in med blagoslovitvijo je prepeval Marijine pesmi moški zbor z Iga pod spretnim vodstvom g. Zabavnika. Naio je šel sprevod iz cerkve k novi kapelici. V sprevodu je bila vsa Marijina družba iz celo fare z zastavo, podružnično bandero in velika množica ljudstva. V sredi sprevoda so pa nosile belo oblečena dekleta Marijin kip. Med sprevodom so bile pete litanije. Ko smo prišli do kapelice, so isto g. župnik blagoslovili, na kar so postavili kip Marijin v kapelico. Nato so g. župnik imeli slav-nosti primeren govor, v katerem so nam v prelepih in jakih besedah razložil nar men te kapelice in na kaj naj nas spominjajo slike na kapelici. — Kapelica je gotovo najlepša v naši fari, in dela čast družini Modic z Matene, ki jo je dala napraviti1. V prvi vrsti pa dela ta lepa kapelica čast Mariji in oeli far i! d Tatovi v župnišču na Krki Pred nekaj dnevi so na Krki v cerkvi nekoga zapazili, kako je ogledoval okna po cerkvi in tudi tabernakeij. Po vasi je spraševal, v kateri sobi je župnik čez noč in če je tudi kaplan v župnišču. V ponedeljek zvečer so vlomili v župnišče skoz klet, premetali so vse predale po obednici, kuhinji in hišterni. Vzeli so 400 K denarja, prazno posodo z jedili so pustili na pragu zupnišča, kjer so si privoščili pošteno večerjo. Nato so šli k župniku v prvo nadstropje. Ko so odklepali vrata, skoči župnik s postelje, zavpije in steče za njimi na hodnik, pa so že zbežali po stopnjicah bosi. V zvoniku je ura odbila ravno polnoči, v bližnji gostilni pri Borštniku so imeli še luč. Šli so še h kovaču Grebencu po orodje, da so vlomili še v gostilno pri Magavcu, kjer so pobrali nekaj denarja in obleke. d Sleparski nabiralcc milodarov za pojiorelca. Orožništvo v Domžalah jc ustavilo nekega Markota Mešiča, doma iz Ka-meniee pri Jezeranih v okraju Brinje. Spremljal ga je še en tovariš, ki pa se je pravočasno umaknil. Pri Mešiču so našli objayo, ki jo je iztala občina Jezerane in jo potrdil okrajni glavar v Brinju. V tej izjavi je uradno potrjeno, da je Mcšičevo posestvo pogorelo in sta pri tem poginila tudi dva vola in pet svinj. Žandarmerija je Mešiča in njegovega tovariša prijela in jima vzela to objavo in pa 439 Din gotovine. Naročili so jima, naj se vrneta drugi dan po objavo in denar. Medtem je žan-darmerija ugotovila, da sta obe listini ponarejeni. Nabiralca pa sta izginila in se seveda nista več vrnila na žandarmerijo, ker sta vedela, kaj ju čaka. Mešič je srednje velik, podolgastega, temnega obraza, oblečen v žametno rjavo obleko in nosi pod suknjičem čez ramo belo torbico. Ljudstvo se opozarja pred takimi brez- vestnimi sleparji, da vsakega sumljivega takoj prijavi orožnikom. Strašen samoumor, Dne 21. t. m. ob i. uri ponoči je vlak na progi južne železnice v Rožni dolini povozil Ivana Podobnika, ki je bil rojen v Šiški, pristojen v Cerkno in je stanoval v Rožni dolini pri Ljubljani. Truplo je ležalo na progi v veliki mlakuži krvi popolnoma razmesarjen. Truplo je bilo bres glave in brez desne noge. Glavo so našli ob petih zjutraj skoraj 2 km proč od trupla, noge niso dobili. ,V samomorilčevem suknjiču so našli med drugim tudi pismo na neko žensko iz Rožne doline, kateri sporoča fant, da gre v smrt radi nesrečne ljubezni, d Samoumor. Dne 20. t. m. je našla ob 8. uri zjutraj Terezija Zaje v Vevčah pri Ljubljani svojo 17letno hčerko Štefko v mlaki krvi in v zadnjih zdihljajih. Dekle je umrlo vpričo matere, Orožništvo je spočetka sumilo, da gre za umor in aretiralo nekega fanta. Toda preiskava je dognala, da je umor skoro izključen in da se je mlada deklica sama ustrelila. d Utoni] je v Krki pri Dobrovi Janez Rnčimer iz Čistega brega 9. Na mestu, kjer je izginil v vodi. se je zgodilo že več nesreč. Zato se ne kopajte na tem nevarnem kraju! d Zanimiva strela. Na Visokem nad Kranjem je v petek 14. avgusta udarila strela v hišo Jožefa Studena, vulgo Urbanč-ka. Bilo je okrog poldne, ko je potresel vso vas silen pok. Ljudem, ki so oddaleč videli strelo, se je zdelo, da je vsa vas v ognju. Strela je namreč padla v obliki velike ognjene krogle v vežo Urbančkove hiše, se tam razletela na več ognjenih žarkov, ki so so v trenutku razkropili na vse strani. Nekaj strel je prebilo cementni tlak, vdrlo v klet in si z veliko močjo naredilo pot zopet ven, tako da je bila v hipu vsa veža kup razvalin. V veži je stala ob mizi domača hči Marija in likala. Njo je potisnilo k zidu, gospodinjo, ki je stala v kuhinji pred ognjiščem, je pa vso osmodilo. Izpod ognjišča je udarila strela mimo nje in pustila za seboj strašno sled. Čudež je bil, da se nobeni ni hujšega zgodilo, ko je bilo v veži in kuhinji polno švigajočega električnega ognja. Vsa vrala v hiši je s silo odprlo in vsa okna rezbilo. Nekaj strel je švignilo na vrt in cialje ns polje, vsekrižem se vidijo sledi v otmojeni travi. Domači fant Peter je na dvorišču sekal drva. Pravi, da je po poku videl v trenutku ves vrt v ognju in da ga je tako silno udarilo, da mu je vrglo sekiro iz rok. Dve smeri strele vodita k dvema kozolcema, strela se je sukala tik ob njiju, pa ju ni ožgala, dasi sta oba napoljnena z žitom. Kam so vse te številne strele izginile, je težko dognati, prst Je na mnogih krajih močno razkopana. Ta redek pojav strele je vzbudil v vsej okolici veliko zanimanja, od v6eh strani so hiteli ! Jud je gledat in izpraševat. Urbančkovi pa hvalijo Boga, da jih je tako čudežno varoval. d Strela pri Fari pri Kostelu. Na praznik, dne 15. avgusta je med šesto in sedmo uro zvečer naenkrat nastala nevihta. Med |em Je udarila strela V Vasi štev. 4 v vežna Srata in prag ter ubila na pragu sedečo ©Me Nežo Briški. Par minut prej jih je p Škoija Loka, Dne 6. septembra t. L, ob 9. uri dopoldne bo v Škofji Loki v Društvenem domu shod, na katerem boila poročala poslanca gg. Brodar in Smodcj. Vse somišljenike vabi na ta shod krajevni odbor SLS v Škofji Loki. p Zagorje ob Savi, V nedeljo. 30. avgusta 1926, ob 7, uri bo pri nas shod volivcev, na katerem poroča eden od gg. poslancev o političnem položaju. Govorili bomo pa tudi o občinskih volitvah. Kmečka »ve/a za sodni okraj Kranj ima svoj redni letni občni zbor v pondeljek 31. avgusta ob pol 11. uri v Ljudskem domu v Kranju z običajnim dnevnim redom. Ob pol 11. uri je potem shod somišljenikov SLS, na katerem poročata poslanca Brodar in Smo-dej. K obilni udeležbi vabi načelstvo. p Samostanska učiteljišča. Kakor smo že zadnjič kratko poročali, je g. minister prosvete odredil, da se morajo zapreti vsa samostanska učiteljišča in da že s prihodnjim šolskim letom prenehajo prvi letniki na teh učiteljiščih. Ker gre tu za tri najboljše zavode: v Škofji Loki, v Ljubljani in v Mariboru je seveda vest o tej ukinitvi razburila vso slovensko javnost. »Sloven-ska krščanska ženska zveza" in 'Krekova prosveta« sta sklicali protesten shod in po katoliškem časopisju so se dvignili krepki protesti. Dasi je še vedno nekaj upanja, da se bo ta usodna napaka popravila in da bodo navedena učiteljišča nemoteno lahko nadaljevala pouk, vendar je ta odlok silno značilen za miselnost gotovih svetovalcev sedanje vlade. Tem ljudem je prva in največja skrb, kako v naši državi zatreti verski pouk in versko vzgojo in kjerkoli vi-dljo kako prosvetno napravo, ki se jim Dobro in poceni se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni tri 10. sedelo tam še šest dragih, ki so se pa maio pred strelo odstranili. Neža Briški je bila članica tukajšnje Marijine družbe. Ker je bil omenjeni dan glavni praznik dražbe, je bila zjutraj še pri spovedi in pri skupnem sv. obhajilu, popoldne pa še pri družbeni pridigi. Gotovo ji je Marija pripravila lepo vnebovzetje. Pokojnica je bila stara 41 let. Družba jo je z zastavo spremila na njenem zadnjem potu. Naj počiva v miru! d Divje svinje požrle človeka. V bližini vasi Andrijevci pri Brodu na Savi so se pojavile močne črede divjih svinj, ki provzročajo kmetom silno škodo na polju. Te dni pa so našli v nekem blizu vasi ležečem gozdu več kosov mesa in razgrize-nih kosti. Preiskava je ugotovila, da so kosti in kosi mesa ostanki človeka, ki so ga napadle in požrle divje svinje, d Med pastirji. V Šapcih pri Gačinu je 131etni pastir Pero Klobučar na paši v prepiru zaklal svojega tovariša Jova Ve-lečkega, zdi »sumljiva«, lopnejo po nji, pa Če jc sicer še tako dobra in za državo in ljudstvo koristna. Svobodomiselci hočejo iztrgati iz src naših otrok krščanstvo, zato zapirajo krščansko šolo. še bodo morali krščanski stariši stopiti na plan in povdariti svojo zahtevo po krščanski vzgoji in krščanski šoli. Tiskovni smkon. Naši somišljeniki nam morajo sedaj oprostiti, če _ marsikatere bridke resnice iz naših javnih razmer ne moremo priobčiti. Tiskovni zakon zabra-njuje povedati napake, ki se gode, in po-učiti ljudstvo o razmerah, ki nastajajo. Prebili smo že marsikaj, pa bomo tudi to. Saj vedo naši somišljeniki na deželi, kako stvari stoje, še bolj pa bodo zvedeli po naših shodih in zaupnih sestankih. Pripominjamo, da »Kmetski list"? hvali posledice tega tiskovnega zakona »Kmetski poslanci v SLS*. Kmetski list« v zadnji številki napada vodstvo naše stranke in si izmišljuje, da naši kmetski poslanci pri vodstvu SLS nič ne po menijo. Ta list se je imenoval poprej Kmetijski list'. Ko so se pa združili pristaši gospoda Prepeluha in gospoda Puclja, se je prekrstil v »Kmetski list«- in nosi napisano, da je glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva^. Naši somišljeniki bodo vedeli, da nimamo oc! te strani pričakovati, da pišejo nam prijazno. Nikogar torej napad na vodstvo SLS ne bo motil, čc pomisli odkod izvira, vendar moramo ugotoviti par stvari, da naši somišljeniki vidijo, kako nasprotni listi o naših stvareh narobe poročajo. Pravilnik naše stranke pozna vodstvo, načelstvo in izvršilni odbor stranke. V vsakem izmed teli so kmetski zastopniki in vendar si upa trditi »Kmetski list«, da ni nobenega kmeta v vodstvu stranke razen poslanccv. To je čisto navadna neresnica. V vodstvu naše stranke je do 50 kmetskih posestnikov! Isti list trdi dalje, da se vodstvo naše stranke za kmete nič ne briga. »Kmetski list« dobro ve, da imamo mi danes centralistično ustavo in da zato glas naših poslancev v Belgradu ne more veliko od-leči. Prav za to zahtevamo na Slovenskem široko samoupravo. Kdo pa je kriv, »la je taka ustava v naSi državi, ve na Slovenskem vsak otrok. Noben članek v »Kmet-skem listu« ne bo izbrisal grehov, ki so jih gotovi gospodje napravili nad slovenskim narodom. — Naša stranka dobro ve, da tvori veliko večino našega naroda kmetski stan, za to je zanj delala, ko ni bilo se nikakega »Kmetskega lrsta« in bo delala, ko »Kmetskega lista« že davno ne bo vec. To si naj zapomnijo naši nasprotniki in bodo prepričani, da so spet enkrat zadeli na napačno struno. Zastonj. Debelo je tiskan v »Kme(; skem listu« poziv, naj bi se naši kmetsKi poslanci pridružili gospodu Puclju m lemini in s tem Radičevcem. Odgovor na tak poziv je le posmeh veliki modrosti onega, ki je ta članek napisal. .. Vstop v vlado. »Narodni dnevnih, list, ki stoji blizu sedanjim vladnim krogom, neprestano piše, da mora tudi stopiti v vlado. Mi na to odgovarjamo sa mo tole: Vsaka stranka želi biti v viafli, ker hoče vsaka svoj del svojega program« tudi izpeljat!. Zato se Slovenska ljudska stranka ne bo branila vstopa v vlado, ki lioče delati za pameten sporazum med tremi jugoslovanskimi narodi in s tem Izvrševati del našega programa, toda nikdar ne boste doživeli, da bi naša stranka v javni izjavi zatajila svoj program, da bi potem mogla stopiti v vlado. Zgledi samo takrat mičejo in vlečejo, če so taki, da se poštenjaku ne studijo. p Grde napade na dr. Korošca priob-čujejo te dni belgrajski listi. Zmerjajo ga in mu groze z vsem mogočim. Velesrbske kroge namreč jezi, da dr. Korošec ni sledil Kadiču in da je SLS ostala zvesta svojim načelom, čeprav je Radič tako sramotno zapustil opozicionalni blok in odšel v vlado. Belgrajski centralisti ne morejo razumeti, kako da je slovenski narod tako odločen še sedaj, ko so ga Radičevi hrvatski poslanci zapustili. To zmerjanje in grožnje na načelnika SLS so za nas ponoven dokaz, da hodi SLS po pravi poti obenem pa nam kažejo koliko je vredno hinavsko »vabilo« »Kmetskega lista«. p Radič v Belgradn. Pretekli teden se je Štefan Radič zopet pojavil v Belgradu. Obiskal je ministre, ki so njegovi pristaši in nekatere radikalsko prvake. Govoril je zopet silno veliko in dajal izjave na desno in levo. Pripeljal je s seboj tudi svojo ženo Maženko, ki je dala daljšo politično izjavo uredniku belgrajskega lista »Pravda«. V tej izjavi poudarja, da je tud ona velika političarka. Belgrajska javnost se je Radiču deloma smejala, deloma ga napadala in mož jo je proti pričakovanju nitro odkuril nazaj v Zagreb. p Državni podtajniki. Kralj je 16. i. m. podpisal ukaz o imenovanju sedmih novih državnih podtajnikov. Od HSS so imenovani : dr. Josip P a s a r 1 č v ministrstvu pro-svete, dr. Juraj K r n j e v i č v ministrstvu za socialno politiko in Mirko N e u d o r -i e r v ministrstvu za finance. Od radikalno stranke pa so imenovani sledeči: dr. Bo-goslav Kujundži6 v ministrstvu za gozdove in rudnike, dr. Vlado Andrič v ministrstvu za agrarno reformo za Bosno ln Hercegovino, dr. Š u v a k o v i 6 za Vojvodino In Bora Milovanovic za Južno Srbijo. — Pravili in pisali so da so se tudi mnogi Slovenci Pucelj-Prepeluhove »Zveze« potegovali za podtajniška mesta, pa Iz te moke ni bilo kruha. Tako v vladi, ki šteje okrog 80 ministrov in tajnikov ni nobenega Slovenca. — Kaj ste dosegli gg. Pucelj & Prepeluh? p Delovanje vlade. Ministrski predsednik N. Pašič je v Karlovih Varih na Češkem; pri njem je tudi minister notranjih del Maksimovič, 'namestnik ministrskega predsednika g. M. Gjuričič te v Rimskih Toplicah; minister pošto dr. Superina je V Kranjski gori, minister Radič v Zagrebu. Z eno besedo, vlada je na počitnicah. FnlhflVP 111 druSe kože kupul« skozi celo leto UIIIUVC a ZdraTi8, Ljubljana, Florjanska 9. Vedno najnovejše volneno blago nt fcenak« obleke In bluze ■L! B. SKABERNE « Ljubljana, Mestni trg 10. iRon ZAGORJE OB SAVL (Občinske volitve.) 6. septembra bomo imeli pri nas občinske volitve. Sest skrinjic bo lovilo naše glasove, a za kmete obločitev ne bo težka. Kako bomo toref volili? Gotovo tako, da bomo izvolili čimveč kmetov. Samo SLS pa {e postavila kmetske gospodarje na prva mesta, tako da morejo biti iztoljeni. G. Hrastelj iz Sela, Kovač iz Leskovce, Snoj iz Toplic bodo gotovo izvoljeni, če bomo dobro agitirali, pa Se kdo drugi od kmetov. Naravnost smešno je pa to, da agitirajo za kmetske glasove komunisti. To so sami razrednobojni prenapeteži, ki hočejo, da bi se stan bojeval zoper stanf na svojo listo niso ujeli niti enega kmeta, hočejo pa, da bi jih tudi kmetje volili. Drugo, kar nas kmete sili, da bomo volili SLS, pa je to, ker se bodo njeni zastopniki v občinskem odboru borili zoper zidavo norega šolskega poslopja, ki bo stalo 30 milijonov kron. Če bo občina to Solo zidala, bi spravila nas davkoplačevalce na beraško palico. Vseh 30 milijonov bo namreč treba vzeti na posodo. Ce bodo obresti samo po 10 odstotkov, jih bomo morali plačati vsako leto skoro 2 % milijona, treba pa bo tudi dolg odplačevati; vsaj 1 milijon vsako leto, tako da nas bo šola sama stala 3 % milijona letno brez učiteljskih stanovanj in drugih rednih šolskih izdatkov. To se pravi z novo Solo občino gospodarsko uničiti. Najbolj silijo za novo šolo liberalci mi pa Cobalov ata. Res je to Šolsko poslopje v marsičem potrebno popravila, popraviti se bo dalo z malimi stroški in potem bo zadostovala za naše razmere. Če pa se liberalcem zdi ta šola preslaba za Zagorje, jih pa vprašajmo, zakaj niso zidali Sole med ali po vojski, ko bi se dalo s maiim denarjem to narediti. Šola je bila že >edaj premajhna, sai je danes manj otrok kot takrat. Zakaj so pa liberalci na sto-tisoče občinskega denarja razmetali za vojna posojila, Ata Čobal so pa za novo šolo zato, ker so se največ trudili, da je občina kupila WeintJutru< perejo in skušajo postaviti našega dopisnika na laž. Gospodje, vsi vaši dopisi in zavijanja resnice ne bodo spremenili. Naši žepi to čutijo. Za leto 1924. so legitimacije ta dvolastnike pri nas stale 60.000 K več, kakor bi stalo na Rakeku ali v Planini. Letošnje so ia 30 tisoč kron dražje. Tudi po Vaiem pranju v >Jutru« nam je ta todeva še vedno nerazumljiva. — Še nekaj je pogruntal gospod dopisnik. Poneverb pri občinskem uradu je kriv klerikalec. On je dolžaa paziti na vse, kar se pri občini godi, ne pa g. župan, katerega so m to iivoliii. — Ker smo žigosali klobasarije i občinsko hiralnieo, nam dopisnik očita, kakšna je klerikalna ljubezen do bližnjega. S tem hoče menda povedati, da je nora hiralnica zidana t liberalnim denarjem, ne pa i denarjem naših davkoplačevalcev, ki so obremenjeni z občinskimi dokladami do skrajne mere. Gospodje, poglejte vi svojo ljubezen do bližnejgal Kdo je vrgel na cesto gospoda notarja, vašega somišljenika; kdo je dal sredi zime deložirati nbogo družino državnega upokojenca; kdo je revici brez sredstev, boiehni in stari povišal najemnino ca tisož procentov in jo tako vrgel ii stanovanja, katero sedaj prazno stoji? Ali so biU to klerikalci oni, ki v svojih društvenih poslopjih brezplačno vzdržujejo osebo, ki imajo milijonsko premoženje, Čeprav udrihajo po nas ob vsaki priliki. Prihodnjič dalje. Za danes samo še prosimo gospoda dopisnika v JJutru«, da nam kmalu pokloni obljubljeni dišeči žopek, Dobro naj nas ožigosa. Pokaže naj vse na- šo napake pri osebah, organizacijah, politiki, glede poštenja, znnčajnosti itd. Mu bomo zelo hvaležni. JEŽKA. Te dni se je ustanovila električna zadruga, ki ho tudi .težieo, Malo vas in Stožiee preskrbela z elektriko. Predpripravo so dovršene in v kratkem sc bo sklenila i elektrarno Česen na Brodil pogodba *a dobavljiuijo električnega toka in razpisala se bodo dela za napravo mreže. Olani so vpisnino že vplačali, deleži sc bodo pa vplačevali prihodnji mesec. Zadružna pravila so pri županstvu članom na vpogled. Priporočam", .ia si jih pred občnim zborom vsakdo ogleda, da bo mogel na občnem zboru predlagati eventuelne spremembe. — V pokoj je odšel šolski vodja g. Ivan Per-ko, ki se jo preselil v Stožiee. Na njegovo mesto jo prišel g. Germek iz Krošnje, Ob tej priliki se je šolsko poslopje zunaj in znotraj povsem prenovilo. —> Občinski odbor je prav zadovoljen, ker pogosto dežuje. S tem je namreč ustreženo okrajnemu glavarju, ki zahteva škropljenje cest. D. M. V POLJU. (Naša šola) V nedeljo dne 33. t. m. se je vršil v dvorani našega Društvenega doma protestni shod proti popravi in dozidavi stare šole. Občani so dali na ogorčen način izraza proti tako lahkomiselnemu raisipavanju ljudskega denarja. Nazorno in objektivno sliko občinskega gospodarstva je podal bivši odbornik .S 1.8 Rupret. V kratkih besedah je. pojasnil stališče razpuščenega občinskega odbora glede Šole. Natančno je razložil nevarnost in nesmiselnost prezidavanja stare šolo po načrtu sedanjih liberalnih občinskih gospodarjev. Občina ima pri razmeroma visokih dokladab okoli 1 milijon kron letnih dohodkov. Doklade na direktne davke so bile sprejete nu 250% izrecno za napeljavo elektrike po občini in naj bi se tekom 2 let ukinile. Sedaj pride obremenitev za okroglo 10 milijonov in vsak si lahko sani izračuna, kaj (o pomeni za davkoplačevalce. K besedi se je nato »glasil tudi naš priljubljeni nar. poslanec g. Smodej, Ljudje šo ga večkrat prekinili z burnim ploskanjem. Naslikal je politično delo demokratske gospode, ki je z malimi izjemami povsod enaka, tako v občinah ko v državi. Opisoval je boje, ki ho jih imeli naši poslanci z Žerjavom i. dr. v parlamentu, ter poudarjal, da jc krivično, da ljudstvo o svojem denarja, ki ga itak s težavo plačuje, nc sme pn svojih izvoljenih zastopnikih odločati. Zber je nato sprejel soglasno resoluriie in protest, ki je poslal g. telike-mu županu. METLIKA. V nedeljo, dne 16. avgusta se je vršila pri nas ob priliki blagoslovitve orlovskega prapoija sijajna prireditev. Prvikrat je cadonela v staro-slavni Metliki mogočna orlovska himna in njen odmev je za ta dan pridobil vse in upamo, da marsikaj tudi za bodočnost. Priprave za prireditev so zaposlile vso župnijo. Sicer je popoldansko skrajno slabo vreme prekrižalo še marsikaj lepe. ga, a sodba vseh je: lepše prireditve v Metliki ?.o davno ni bilo. Mestna občina in mestni gospodarski odbor sta brez obotavljanja dovolila trg med cerkvijo in komendo. Spremenile so ga pridne ro. ke fantov in deklet v pravi gaj. Krasilo ga jo 14 vitkih mlajev in preprežen je bil tako z venci, da je vzbujal splošno pohvalo in priznanje. Tu bi se imela vršiti po prihoda vlakov sv. maša, cerkveni govor in blagoslovitev praporja in popoldne telovadni nastop. Pa mnogi so mislili, da bo ves trud vsled slabega vremena zaman. Naši tantje so se £a neustrašeno pričeli že v jutranjih urah zbirat) ■ i metliško mestno godbo na čelu so odkorakali med dežjem na kolodvor po goste. Lepa vrsta jih ie bila. Za njimi so se peljali v okusno okraženi ročiji tudi botriea prapora gospa Korenova iz Metlike, boter g. Lovšin iz Križevske vasi ter pokrovitelj odseka g. kaplan Anton Vovk. Z vlakom je prišlo do 60 gostov b Karlovca, veliko jih je pa pripeljal tudi ljubljanski vlak. Komaj je bil zopet urejen veličastni sprevod in razvita črnomaljski in viniški prapor pa prične zopet na vso moč de. ževati. Kljub temu Je sprevod korakal v mesto. Bil je res nekaj pestrega in veličastnega. Pred hišo Hranilnice in posojilnice se je sprevod toliko »stavil, da sta šla iskat dva lanta prapor, katerega sta nesla zavitega in poloŽAega za kočijo. Cerkveni obredi so se morali vršiti v nabito polni eerkvi. Najprej je blagoslovil prapor g. dekan J, Pavlovžič, potem pa je imel krasen in navdušen cerkveni govor goreči in požrtvovalni g, |(aD|. Anton Vovk. Po govoru _ Bog, vera, dom - j! bil« sv. maš«. ' Prapor jo domačo delo. vezen v priprostih narodnih barvah, obešen je na drog z verigo no vzorcu starih rimskih praporjev. Na eni struni iniu uvezen križ z napisom: Bog, vera, doni iu or. lovski grb, na drugi strani pa grb mesta Metlike š primernimi inipisi. Načrt je napravil domači . kaplan Vinko Lovšin. Po sv. maši je lilo kot ii škafa. Prostor za goste je bil pa pripravljen zunaj na dvorišču komendo. A zadrega je kmalu minila. O. prošt Gr. Cerar jo v svoji naklonjenosti odstopil vse prvo nadstropje in pritliijo pro-štije, kamor so prenesli fantje urno mizo in ^ kratkem času je bilo vse v redil. Okrog pete aro se je toliko razvedrilo, da se je izvršil cel0 telo-vadni nastop, ki je žel obilo pohvale in priznanj«. Nato smo pa prenesli mize zopet na dvorišče ko. liiende, kjer so je razvila nad vse prisrčna in poštena lubava. V čast meščanom Metlike mora priznati sleherni, da so nam bili vsi naklonjeni ia tudi upamo, da so se ined nami dobro počutili. Manifestacija orlovstva je bila ta dan sijajna. Naj le zbira prapor vedno več fantov okrog sebe, ki bodo spoštovali svetinje, na praporu z lic-itlo označene. češki katoličani in Husova proslava. Čehi so letos proslavljali s posebnim narodnim praznikom verskega odpadnika Jana Husa. Ta mož ima sicer nekaj zaslug za češki narod, vendar je pa svojemu ljudstvu neizmerno škodoval s tem, da je šo pred Martinom Lutrom velik del češkega ljudstva zapeljal v krivoverstvo. Bil je verski odpadnik in se torej češki katoličani zanj ne morejo navduševati. Češki svobo-domiselci ga seveda ravno zato tako proslavljajo, ker jo bil proti Cerkvi in kakor rečeno verski odpadnik. Pri letošnji proslavi so je tudi češka država po svojem predsedniku udeležila slavnosti in s Hrart-čan, kjer stanuje predsednik republiko Ma>:aryk, je visela husitska zastava. Papežev odposlanec v Pragi, nuncij Marmagsi, je radi tega odpotoval, da pokaže svojo ne-voljo, da češka država verskega odpadnika na ta način proslavlja. Ker je papežev nuncij odpotoval, so začeli češki svobodomi-selci silno gonjo proti katoličanom. Pozivajo na odpad od katoličanstva in na po; polno ločitev Cerkve od države. Toda češki katoličani ne drže rok križem, ampak krepko odgovarjajo. Na velikem protestnem shodu se jih je zbralo v Pardubicah čez 50.000. — češki Škofje so izdali odločen škofijski list, kjer so obsodili postopanje države in pozivajo katoličane, da vztrajajo v boju za pravice Cerkve proti svobodomi; selcem. Vsak tak boj navadno dvigne tudi zaspance, da vidijo, da gre res za obrambo svetinj vsakega naroda, za verski teme 1 vsega življenja. Tudi mi se bomo mora" učiti odločnosti od čeških katoličanov. _ Varno naložite svoj denar v ^ Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela .Union. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. fw--w "m pos^CTU m_^ Zasedanje »Društva narodov«. Kakor vsako loto, bo tudi letos pričela skupščina ; Društva narodov« prvi pondeljek septembra s svojimi sejami. Kakor je našim čita-teljem gotovo že znano, se je to društvo ustanovilo po svetovni vojni in je danes včlanjena že velika večina držav. To društvo ima predvsem tri glavne naloge. Prva : naloga je, da s skupnimi močmi varuje ozemlje in politično neodvisnost svojih članov (držav) zoper napade od zunaj. S tem so zlasti male države zavarovane pred ne-uadnimi napadi s strani velikih, ker bi v slučaju napada morale vse v društvu včlanjene države nastopiti proti napadalcem. Di-uga naloga društva pa je, da poravnava .spore, ki bi nastali med državami in tako preprečuje vojne. Tudi ta naloga je važna za vse narode, ker je državam zabranjeno, da bi se za vsako malenkost vojskovale. Če države ne morejo medsebojnih sporov same poravnati, morajo zadevo predložili mednarodnemu sodišču. Ta skuša spor najprej mirnim potem poravnati. Šele če se spor po šestih mesecih ne da mirnim potem poravnati, se pusti državam proste roke. Na ta način ee gotovo prepreči marsikatera vojska, ker v 6 mesecih se tudi prevroča kri bojevitih diplomatov že precej ohladi. Tretja naloga pa je, da društvo dela na to, da se pravočasno odstranijo vse nevarnosti v političnem in gospodarskem življenju, ki so navadno vzroki vojnih spopadov. Ta naloga je zelo obširna in pride tu v poštev zlasti zaščita narodnih in verskih manjšin, omejitev oboroževanja in sploh vse, kar je potrebno v korist vsega Človeštva. — Za našo državo se bo udeležil letošnjega zasedanja med drugim tudi Štefan Radič. Napredovanje Francozov in Špancev v Maroku. Po zadnjih poročilih so Francozi in Španci pričeli v Maroku z veliko ofenzivo, kii dobro napreduje. Baje se je mnogo domačih rodov, ki so sprva od Francozov odpadli, zopet vdalo. Francozi so naložili odpadnikom po 400 frankov kazni na osebo. Francoske čete so zaplenile velike zaloge živeža In municije. Pot so francoskim in španskim četam napravili letalci, ki so dva dni neprestano obstreljevali in vznemirjali marokanske postojanke. Poštni Štrajk na Kitajskem. Na Kitajskem je nad 2000 poštnih uradnikov pričelo štrajkati. Zahtevajo zvišanje plač in priznanje svoje organizacije. Sprva so zahtevali tudi, da se morajo do konca leta 1925. vsi uradniki, ki niso Kitajci, odpustiti. Iknia in 2«vlfe ter čevljarske potrebščine nudi UMIje tvrdka JAKOB PLAN1NŠEK v Kandiji po najnižji dnevni ceni in dobro blago. Največja izbira vsakovrstnega 6*kna in hlačevine za moSke obleke & E, SKABERNE n Ljubljana, Mestni trg 10. Polži in strune v krompirju. Letos tožijo kmetovalci na Kranjskem, da napadajo krompirjevo gomolje njivski polži in strune, ki ga precej ob-grizejo. Struna je ličinka poljske pokalice. Krompirjevo gomolje je v notranjosti izdolbeno od teh dveh škodljivcev, vsled česar začne še gnjiti. Tam, kjer sta se pojavila ta dva škodljivca, je najbolje, če krompir čimprej izorjemo ali izkopljemo in čimprej spravimo iz njive pod kak skedenj. Ko polži in strune izlezejo iz njega, jih uničimo s tem, da jih potrosimo s pepelom ali živim apnom. Paziti moramo, da čim več takih škodljivcev uničimo, drugače se nam močno zaplodijo in škodujejo poznejšim rastlinam, ki jih nameravamo posejati po krompirju. Njivske polže zelo pridno pobirajo tudi krt, jež, rovke in razne ptice, kakor večina ptic-pevk, škorci, vrane. Te uničijo precej teh škodljivcev posebno med oranjem. Tudi kokoši in race pobirajo ta mrčes, če jih pustimo na njivo tedaj, ko kopljemo krompir ali or-jemo. Ko smo krompir spravili in malo osušili, ga moramo prebrati. Tisto gomolje, ki je najbolj oškodovano, porabimo čimprej v gospodinjstvu za krmljenje prašičev in v druge svrhe. Za zimo in za setev spravimo le popolnoma nepoškodovano gomolje, drugače nam obgrizeno začne gniti. Domače seme najboljše seme. Marsikateri kmetovalci kupujejo seme od različnih trgovcev, potem pa večkrat tožijo, da jim to slabo kali ali pa, da rastline niso take, kakor so si jih želeli. Kar se kupi, to je navadno vse ne- fiotovo, tako rekoč: kupi se mačka v žak-ju, in naj bo to tudi za drag denar. Najcenejše in najzanesljivejše jc pač domače seme. Zato bi moralo obveljati načelo, da si vsak kmet pridobi potrebno seme doma, kajti potem bo lahko vedel, kaj je posejal. Če si hočemo torej pridelati dobro domače seme, moramo ga pač tudi primerno odbirati, kajti najboljše seme je komaj zadostno dobro za setev« Pri žitih velja načelo, da odbiramo najdebelejše in najtežje zrnje. Tega dobimo, če otepamo snopje in tisto seme, ki odpade, še dobro očistimo in gotovi smo, da bodemo imeli zdravo in dobro seme brez plevela. Razen tega odbiramo žitno seme tudi s čistilniki »paj-telni«, predvsem pa 8 trierji Pri koruzi odbiramo tiste stroke, ki jih dobimo na njivi od najkrepkejših koruzni^ rastlin, ki imajo po več strokov. Če hočemo imeti koruzo, ki naj nam hitro zori, bodemo odbirali storže od tistih rastlin, ki imajo storže najnižje v zemlji. Za setev koruze odberemo samo tisto zrnje na storžih, ki se nahaja v sredini, torej bodemo izločili zrnje na obeh koncih storža. Priporočati je tudi, vzgojiti si doma seme krmske pese. Pri krmski pesi, repi, korenju, odbiramo za seme tisto korenje, ki je najdebelejše, zdravo in normalno razvito. Pri krompirju izberemo že na njivi tiste raztline, ki imajo najlepšo in najbolj zdravo raščo in seveda tudi v zemlji največ gomoljev. Ne iščimo torej zboljšanja naših pridelkov samo v nakupu tujega semena, ampak predvsem v skrbnem odbiranju in skrbnem vzgajanju semena doma. Priporočljivo bi bilo, da se napredni kmetovalci v ugodnih legah poprimejo pridelovanja dobrega domačega semena, če mogoče tudi v večji meri, da bo ne samo za domačo potrebo, ampak tudi za oddajo sosedom in morebiti tudi za prodajo. Pridelke v našem kmetijstvu ne bodemo preje povečali in zboljšali, dokler se z vso vnemo ne oprimemo pridelovanja semena na domači zemlji. RAZNO. g Gospodarska zveza, Ljubljana, ima sledeče cene: Gnojila: superfosfat rudninski 16% 100 Din (pri odjemu celega vagona 95 Din), superfosfat kostni 18—20%! 150 Din, razklejena, bela kostna moka 140 Din, Tomaževa žlindra 17—18% 160 Din, kalijeva sol 40—42% 160 Din, kajnit 12—14% 100 Din. Krmila: klajno apno 4.50 Din za kg, pri manjšem odjemu 6 Din za kg, lanene tropine 4.25 Din za kg. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: žveplo dvojno rafinirano 3 Din za kg, trijerji (čistilniki) znamke žHeid« MIA 2400 Din komad, trijerji znamke »Heid« MIB 2300 Din komad, gepelji na 36 obratov 2700 Din' komad, gepelji na 24 obratov 2700 Din komad, mlatilnice na ročni in gepeljni pogon 2200 do 3000 Din komad, okopalniki 1000 Din komad, bencin 725—730 pri odjemu celega barela 12 Din za kg. Nadalje imamo na razpolago vsakovrstne stroje: čistilnike (pajtelne), slamoreznice, sadna mline, pluge, travniške brane, poljske! brane, kose in bruse, vodne žage, brzopa-rilnike, kovane žeblje, gnojnlčne sesalke, tehtnice, separatorje za mleko, zidarske žlice, kladiva, bakrene kotle, lopate za štihati, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice, brizgalnice, sejalne stroje, predležja itd. g Legitimacije Jja letošnji velesejemi veljajo Din 50— in opravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vstopa na sejmišče. Poleg tega pa upravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vinski prosto« po 6 uri zvečer, tako, da se vsakemu obiskovalcu izplača nakup legitimacije, ki nm velja za ves čas trajanja sejma in nudi ID dni poučne zabave in užitka. Tudi kupec ne more ogledati izdelke, ki ga zanimajo, naenkrat, marveč se jih mora ogledati vefl* krat. ' ij-['' Slamoreznica Vzgoja. Prepirljivost. Gnjev in maščevalnost se vzbudita včasih že v čisto majhnem otroku, zlasti če mu kdo venomer nagaja, ga izziva, se prepira z njim ali če ga navaja, naj tega ali onega udari. Zelo težko je odpraviti iz otroka prikrito jezo, ki ji ozkosrčno in malenkostno vzgojeni otroci lahko zapadejo, ker je zaradi boječnosti ne upajo pokazati na zunaj, toliko moči pa tudi nimajo, da bi se ji odpovedali. Taka prikrita jeza se kaj lahko usede v otrokovo srce, če ga kdo užali, a se otrok res ne čuti krivega- To lahko vodi celo do nezaupnosti. Za take zaprte in zakrknjene otroke je treba poiskali primerne in dobre otroške družbe. Odkriti, preprosti, ravnodušni in velikopotezni tovariši jih kmalu ozdravijo. Kadar mora niati med otroci poravnali kak prepir, naj gleda, da ne bo enostranska. Ni vselej prav, da se spravi le na onega, ki je s prepirom pričel. Prepriča naj se, če je sploh kaj vzroka za prepir in če morebiti ni le prevelika občutljivost na tej ali oni strani. Vpošteva naj zagovore ene in druge stranke in se ozira na vse posebnosti enega in drugega. Pravična naj bo, a uči naj tudi z besedo in dajanjem, kako je treba prenašati napake drug drugega in jih tudi odpuščati. Praktični migljaji. Mastni baržunasti ovratniki na suknjah so posebna skrb gospodinje, ker jim z nobenim izpiranjem ne sme blizu. Osna-žiti se dado na ta-le način; Mastni ovratnik dobro napni in maži s prerezano čebulo proti vlaknu. Čebula vzame maščobo iz baržunastih kosmatih nitk, ki se sicer, dokler so mokre, drže skupaj, a se suhe zopet rade zravnajo z mehko krtačo. Likati na pravi strani žameta nikoli ne smemo, še če ga narobe likamo, ostanejo odtisi od podlage na njem, ki jih moramo z dolgotrajnim gladenjem z mehko krtačo šele opraviti. Tudi z amonijakom se taki mastni ovratniki čedno osnažijo. Mastni madeži na klobukih se osnažijo na sledeči način; Napraviti je treba mešanico iz pet žlic amonijaka, pet žlic špirita in eno žlico in pol kuhinjske soli, V to mešanico pomočimo potem cunjico, ki naj bo volnena ali suknena, brišemo madeže toliko časa, dokler ne izginejo. Da ne uide solata v cvet, jo je treba, dokler še ni zdivjala, nekoliko zmotiti v rasti. To napravimo tako, da prst okoli nje stresemo, da se loči od korenin, a ne toliko, da bi začela veneti. V ta namen dvignemo celo rastlino nekoliko z lopato in jo spustimo nazaj; potem zastavimo lopato še enkrat nekoliko bliže rastline. Tako smo korenine privzdignili iz prejšnje lege in morajo vnovič iskati primernega mesta, da arkajo hrano iz zemlje, izgub« »a času ln rastlina ne zdivja s SVftti 5* Pogoji za zdravje In dolgo življenje. Pa kako priti do take starosti brez nadlog? Edino z mirno in trezno mladostjo. Poprej imenovani stari ljudje niso poskusili do mladeniških let vina, niso poznali do vojakov tobaka, niso poznali drugih strasti. Dasi so preživeli dosti hudega, se niso vdajali nikdar obupu, trdna vera jim je bila temelj življenja. Zmernost, čistost, hladnokrvnost in blagodušnost, so lastnosti, ki popeljejo človeka do visokih let ne da bi občutil njih teže. Starost dočaka dosti takih, ki so bolehni in živijo zmerno, med tem ko umrejo krepki ljudje vsled svoje nezmernesti v najlepši moški dobi. Tako je postal Močavar v Novem mestu, ki je bljuval vsako pomlad kri, 91 let star, ravno ker se ni smel udeleževati nobenih norčij. Italijanski plemič Cornaro je živel jako burno do svojega 40 leta. Videl je, da mu stoji že smrt za petami, začel je živeti jako trezno in zmerno in je dočakal krepak 104. let. Kdor sovraži vodo bodisi v telesu ali na telesu ne more slediti Metuzalemu. Snaga je glavni pogoj zdravja starih ljudi. Anketa, ki so jo naredili italijanski zdravniki pri velikem številu starih ljudi jo dognala, da pije večina njih po noči vodo in in da se ne branijo tudi čroz dan požirka mrzle vode. Dr. Lorand ugotavlja v svoji knjigi »Starange«, da žive stari ljudje večinoma o mleku. Strastnh kadilcev navadno ni med zelo starimi ljudmi, menihi in puščavniki, Metuzalem in stari očaki sploh niso kadili, ako pa kadi kak osem-desetletnik, vleče navadno pipo in so zdravniki, ki mu ne branijo in drugi, ki mu branijo. Mnogo starih mož si je ze zastrupilo kri s tobakom, soj še mladini ne koristi. Oni Turek, 147 let star, le rekel, da se ni rad razburjal ln se ni vtikal v zadeve svojih sosedov. Ta recept za starost je res dober. Samo kako naj ga izpelje moderen človek, ki se mora vtikati povsod in v vse? Lepa reč je visoka starost, če ostaneš za tekom dogodkov, če moreš razumeti novi svet in če imaš okrog sebe svojce, vnuke in pravnuke. Ali večina starih ljudi toži o osamelosti. Kdor je dočakal petdeset let že našteva koliko sorodnikov, znancev in prijateljev je šlo pred njim v grob In dlje ko živi, večje postaja število odhajajočih — nazadnje se čuti med novim svetom kakor egiptovska mumija. Pa tudi sedanji svet nima usmiljenja ne potrpljenja s starim človekom, grdo ga gledajo, in če ima kaj ali nič, radi vidijo, da se umakne. Kako sitno bi šele bilo, če bi prišli umrli stari ljudje v ta izpremenjen svet je uganil navihanec, ki je poklical v neki vasi ljudi k sebi in jim napovedal, da bo zbudil drug dan vse njihove mrtve iz grobov, naj le pridejo ob šestih na pokopališče. Mož le jw-av računi!, Drug sa drugim so prihajali vaščanl k njemu in so ga prosili, du bi no prebudil tega in onega: >Kaj bi rekel moj oče, ko sem prodal njivo, ki jo jo kupil on?« — >Kaj bi rekla žena, ko imam Ve drugo?« In obsipali so ga z denarjem, «ja no bil obudil mrtve, za katero so poprej žalovali. Kdor pa ima starega človeka v hiši naj gleda, da mu dela veselje, star Človek' je posebno potreben lepe besede, majhnega daru. Kadar peša mu preskrbi hitro kaj, je neverjetno, piše zdravnik Tetan, kako malo je treba, da se podpro moč starega človeka. Žlico vina z medom, jajce, malo žganja, kak oblizek, pa so spet vrnejo moči. Od zelenjavo je za stare najboljša špinača, dasi jedo večinoma raje solato, ki je pa ne morejo dobro prežvečiti. Močna prava kava krepi srce starih. Ovsena moka je bolja od pšenične, ako vtepeš žlico ovseno moke v mleko ali v čokolado ali v ju-ho je to nnsitno in krepčilno. Drugo dobro krepčilo: Dva rumenjaka speni s trem žlicami sladkorja, primešaj 5 žlic konjaka in dajaj vsak četrt ure po žlički. Močna čokolada: zavri četrt litra smetane, na mrzlem mleku raztopi žlico ovsene moke in vlij v smetano kadar vre, potem primešaj dve žlici čokolade, iu ko je dobro prevrela še rumenjak. Varčna gospodinja pere samo z ntilom »Gazela«! Za jesensko sezijo nudi tvrdka F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 veliko Izbiro novega blaga, kakor: sukno za rao!k« obleke ln površnike, velour in plil za damsk« plašče, volneno za kostume, razne barhente T krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko< temno že od 10 Din naprej. Ravnokar došle svile ne rute in Serpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih jopic za moSke, ženske in otroke. Izgoton ljeno moiko in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike in otroike (pri nas vedno najlepH narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pui na na5 naslovi SV. PETRA CESTA 29, ker le hi se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer " prodaja ra)ie K manjilm pa gostejšim doblčkoa 29. avgust — 8. saptemb. 1925 Pod pokroviteljstvom NJ. Vel. Kralj« V. LJUBLJANSKI N A JSTAliE J S & IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV. Na Ljubljanskem velesejinu raastavljo saino prvorstna podjetja. — Kvaliteta blaga prtznauo najboljša, oone brez konkurenčno. Obiskovale imajo 50®/o pop. na želoznloah. legitimacija K stan o 110 Din, so Vaa bo popolnoma zadovoljil! i-i Stanovanja ^^r«•k^^»,^,,»a• ¥ Ljubljani etipri 31. julija t. !. jo naš presvetli škoi dr. Anion Jeglič blagoslovil »Doni duhovnih vaj* poleg cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Glavno je sedaj, da bodo res prišli moški vseh stanov (za ženske se bo po možnosti pozneje zidal tak dom) v ta dom ilelat duhovne vaje. Začetkom bo šlo težko, kakor vsaka dobre, nova reč. Zato moramo zdaj vsi duhovniki in ljudstvo z besedo in peresom vsepovsod udomačiti idejo ali zamisel duhovnih vaj. Ta dom bo odprt samo za moške, j/i vič zato, ker jc zidan poleg cerkve sv. ,Jožefa in kolegija oo. jezuitov v vrtu, kjer je klavzura, t. j. ženskam prepovedan vhod; drugič, ker smo dozdaj za moške morda premalo storili in so moški v vojni v verskem in moralnem oziru več trpeli ko ženske doma; dalje če pridobimo noske za lepo, krščansko življenje, bo po-inagano s tem tudi ženskam. Dom bo odprt vsem moškim: duhovnikom, profesorjem, uradnikom, dijakom, politikom, učiteljem, induetrijcem, obrtnikom, rokodelcem, delavcem vseh vrst, kmetskim fantom in možem. Teden za tednom ali vsaj na 14 dni bodo skozi celo leto tečaji duhovnih vaj za posamezne stanove, ker ima vsak stan svoje dolžnosti. Poleti bodo tečaji bolj dijake, duhovnike, akademike, orga-uiste, učitelje, industrijalce, pozimi in ob praznikih pa bolj za delavce, kmetske može in mladeniče. Sploh pa si bo izbral vsak za duhovne vaje oni čas, ki bo zanj najbolj ugoden. Delavci naj bi dobili letni dopust in ga porabili za telesni od-iih, a se bolj za duševni v duhovnih vajah. Duhovne vaje trajajo navadno samo Iii dni, n. pr. pondeljek popoldne ali vsaj svečer do 6. ure se vsi zbero v »Domu«, tla se vsakemu udeležencu odkaže sobica, kjer bo tri dni stanoval, ogledajo si obed-nico, dvorano za govore in kapelico. Torek, sredo, četrtek bodo potem dnevno po 3 do 4 govori. Dnevni red jim določa čas za posamezna opravila: za sv. mašo, premišljevanja, duhovno branje, molitev rožnega venca i. t. d. Četrtek je (navadno) spoved pri patrih v sobah. Petek zjutraj je sklep duhovnih vaj s slovesnim, skupnim sv. obhajilom. Dolgčas bo morda komu prvi dan, potem ne več, ker bo vsak dobro zaposlen. Vsak bo imel svojo sobico, majhno, a lepo belo in svetlo z vso potrebno sobno opravo. Pozimi se bo tudi v vsaki sobi kurilo. Kmalu se bo vsak udomačil, ker bo prihajal tudi dober zrak z vrta, grada in Gotove«. Dnevi bodo le prehitro minuli v ubranosti, tihoti in molčanju. Vsi se bodo srečni, zadovoljni vračali domov. Naj navedemo tu nekaj izjav takih, ki imeli drugod priložnost delati duhovne VaJe v takih domovih. Nek sprevodnik, ki se je udeležil v 1 unnu duhovnih vaj, piše: >25 let sem že sprevodnik, vedno zadovoljen s svojim poklicem, ali tako srečnih dni, kot so bili oni trije v duhovnih vajah, še nisem doživel.« Taki, ki so se preje najtežje odločili za duhovne vaje, so bili pozneje najsrečnejši in zelo hvaležni. Že marsikdo je rekel: »Nerad sem prišel, pa Se bolj nerad grem odtod.« Nek drugi, ki se je v duhovnih vajah naučil premagovati svojo jezo, pravi, da duhovnih vaj ne da »za ve« denar na svetu.« Nekateri pravijo: »Lepšega, vzviše-nejšega ni mogoče doživeti kot take tri dni. Eden, ki nikjer v svetu ni mogel najti noiranjega miru in zadovoljnosti, pravi: »Tu sem našel za moje dušne rane, tu (v duh. vajah) sem dobil tolažbo, mir in veselje.« švicarski časnikar Baumberger piše: »To je najbolj usodepolno v naših časih, da moramo poznati tisoč tujih reči, pri tem pa nimamo časa spoznati samega sebe. Zato so pa ravno duhovne vaje tiste, ki človeka zopet zberejo in mu odkrijejo sebe in so zato velika dobrota za človeštvo.« Celo zdravniki pozdravljajo blagodejni vpliv duhovnih vaj. Berlinski kirurg dr. Schleich pravi: »Mirno lahko trdim, s temi duli, vajami bi lahko danes reformirali vso naše norišnice, in vsaj pri dveh tretjinah tja obsojenih zabranili, da bi jim ne bilo treba prestopiti praga te hišo... Duhovno vaje so najboljše navodilo v umetnosti, kako človek lahko obvlada svoja čuvstva in postane gospodar nad samim seboj, nc pa suženj...« Tako je večkrat tudi veliko veselje domačih. V Gozzani (Ialija) je delal nek zagrizen socijalist, ki je večkrat grdo ravnal z ženo, duhovne vaje. Po njih ni nikdar več žoni rekel žal besedo in je vsak večer z družino molil rožni venec. Žena in otroci so bili zelo srečni. Zato je škol Ketteler smatral duhovne vaje za največjo milost. Pravi: »Treba jih je le večkrat delati, da človek popolnoma prodre v njihovega duha. Zato jih delam vedno z največjim veseljem. (Glej »Glasnik presv. Srca Jezus.« 1925, št. 8. str. 125). Kako bo pa s prehrano, ali bo to dosti stalo? Seveda brez stroškov ne bo, ker bodo dobivali udeleženci vaj štirikrat na dan hrano: zajtrk, kosilo (obed), malico in večerjo. Saj nas vse dosti stane, kar potrebujemo za hrano, obleko, stanovanje, knjige, vožnje itd. To so pa le minljive, posvetne reči in vendar damo radi zanje denar. Za dušne potrebe pa moramo še več in rajši darovati; zakaj če dušo zveličamo, vse pridobimo, Boga in nebesa; če pa dušo po-gubimo, vse zgubimo. Treba bo torej za duhovne vaje nekaj gmotnih stroškov, katere bo pa odtehtal velik duhovni dobiček. Koliko pa moški po nepotrebnem mečejo denarja za kajenje, ali pa za opojne pijače, saj izdajo Slovenci za pijačo vsako leto 300 milijonov!! Odreči se bo treba malo kajenju in pijači in bo vsak lahko prihranil denar za vožnjo po železnici in za tridnevno prehrano. Vsak naj prinese seboj nekaj poguma, denarja, dobre volje in rožni venec, po možnosti tudi kaj živil (moke, masti mesa itd.). Ženske pa naj molijo zato, da bo vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni »Dom« poln udeležencev (25 naenkrat); naj pridno agitirajo in nagovarjajo svojo može, očete, brate, ženine, da bodo šli v Ljubljano delat duh. vaje v samoto, ker s tem bodo imele tudi ženske dobiček. Iz duhovnih vaj se bodo vračali njihovi možje, očetje, bratje poživljeni, bolj navdušeni za svojo dušo in sv. vero, kot značajni z dobrimi trdnimi sklepi za bodočnost. Dozdaj je določenih 5 tečajev in sicer: Od 24. avgusta zvečer do 28. zjutraj za duhovnike, od 31. avgusta zvečer do 4. septembra zjutraj za organiste, od 5. septembra zvečer do 9. sept. zjutraj za može, od 21. sept. zvečer do 25. septembra zjutraj za duhovnike, od 10. oktobra zvečer do 14. okobra zjutraj za akademike. Naslednji tečaji za duhovne vaje se bodo pravočasno naznanjali po naših časopisih, v »Glasniku presv. Srca Jez.«, v »Bogoljubu« in »Domoljubu««, »Slovencu« itd-. Ko izveste za ta načrt tečajev duh. vaj, s« povsod, zlasti moški, o tem razgovarjajte, drug drugega navdušujte za obilno ude* ležbo. Pri tem naj zlasti prednjaCi naša; katoliška avantgarda: mladeniči Marijinih družb, tretjeredniki, Orli, člani kat. prosvetnih, delavskih društev in vseh drugiti kat. organizacij. V vsaki župniji naj bi se. iz teh društev osnoval odbor, ki bi skrbel, da se po vseh župnijah napravijo skupine po 25 mož ali mladeničev, v malih župnijah en, v večjih lahko po več takih skupin, ki bi prišle potem v jeseni in pozimi v ta »Dom« v Ljubljano delat duh. vaje. Zato bo pa moral vsak sam ali eden celo skupino ali več priglasiti po navadni dopisnici »Rektoratu jezuitskega kolegija« v Ljubljani, Zrinjskega c, 9. s pristavkom koliko oseb in kdaj hočejo delati duh. vaje, O. rektor jim potem pismeno sporoči, kdaj naj pridejo. Duh. vaje lahko dela naenkrat 25 moških. Ker za 5 prvih tečajev še ni zadosti priglašenih, se hitro priglasite na zgornji naslov. Na »Domu« je še 800.000 Din dolga, zato prosimo vse, da sami dalo ali zbirajo po polah »Kamne za dom« in jih kmalu pošljejo po poštnih položnicah (čekih), ki se dobe na vsaki pošti, na naslov: »Jezu. itski kolegij, Ljubljana«. Na položnici zapišite tudi razločno štev. 12.475. V srednji del, zgoraj ob robu, pa namen pošlijatve: »Kamni za Dom«. Za darovalce se bo bra1-lo 365 sv. maš (od 1. oktobra 1925—1. okt, 1926) vsak dan po ena v cerkvi sv. Jožefa" v Ljubljani, tudi za Vaše ranjke (padle vojake). Vsi z združenimi močmi v svetem leg tu za veliko dobro delo: »Dom duhovnih vaj v Ljubljani«. "fr Ta- Amerika se Imenuje ilna rajava kotenina, izdelana fa najj boljšega ameriškega bombaža, -j Po trikratne«« pranju postane sneino bela. V zalogi pri A. & E, SKABERNE « Ljubljana, Mwtal *r| i* Dr. Ivan Pregelj. Božji mlini. »V bolnišnici, v našem mestu vendar,« je odvrnil živo direktor. »Poročila so točna,« je odgovoril; »tega seveda ne vem, ali on sam že to ve. Mislite pa si lahko, kako mu bo, ko bo izvedel vso strašno resnico.« »Moj Bog, moj Bog,« je zaklical tedaj oče Romuald z neskončnim usmiljenjem in strahom. Roke Je potegnil iz rokavov in jih krčevito stisnil kakor za molitev. Nato je vzkliknil proseče: »Gospod direktor I Prijatelj, obiščite ga. Njemu bo treba močne tolažbe, da ne obupa v drugič. Izgubil je oči, moj Bog, ali naj zapravi še neumrjočo dušo? Obiščite ga!:: »Poskušal bom priti k njemu še danes,« je obljubil direktor. Oče Romuald se je oddahnil. Nekaj mirneje je dejal: »Da poskušajte! Pa še nečesa Vas prosim. Glejte, ko mu bo bolje in se morda vsaj malo znajde v svoj strašni položaj, oh, prosite ga, ali bi ga smel obiskati tudi jaz. Morda bo dovolil, dasi sem le reven samostanec. Povejte mu, kako zelo ga pomilujcm.: »Povedal bom vse in še več,« je dejal direktor, »zakaj, glejte nesrečni je vendar umetnik in še velik, najsi je drugačnih misli o Bogu kot pa ste Vi in jaz; smili pa se mi in žal mi ga je tudi kot človeka, ki ga še ne poznam, ne le kot umetnika, kakor sem rekel, ki ga je škoda, škoda.« Oče Romuald je skromno prikimal, direktor se je dvignil. Iskal je z očmi. Redovnik je dejal: »Zdi se mi, da ste prišli brez dežnika, gospod direktor.« »In brez suknje,« je odvrnil vedreje direktor. >Zdaj vidite, kako mi je ta reč segla v živce.« -Dober človek sle, hvala Vam,; je dejal oče Romuald, »pojdiva k našemu ekonomu, posodil Vam bo dežnik. Jaz ga žal ne morem, ker ga nimam. Pa saj ga tudi rabim ne.: Vedel je gosta iz celice, mu preskrbel dežnik in ga osebno pospremil do porte. Tam se je še enkrat priporočil: »Sporočite, kaj boste opravili. Bog z Vami!:'. Žalosten in truden ie lezel nato po hodniku in zavil nato v molilnico. Stopil je k zamreženemu oknu in pogledal v cerkev na altar, kjer je visela njegova Klika o Kristusovem čudežu. Zavedel se je vremena, ki je zunaj. Sivi oblaki leže pod nebom, megla se pase v polju, cvetje se je usulo. Ni veselo očesu. A vendar, kolika sreča, videti vsaj to sivo nebo in meglo, ki jo odplaknila vse cvetje. In nato se je zagledal oče Romuald v svojo sliko, v Izveličarja, ki ozdravlja. Iz vsega srca se mu je vzela čudna molitev na ustnice: »Čudodelec božji, ki si vedel Svojega Očeta voljo. Komur ne bi bilo v pogubljenje, si dal videti, komur pa bi bile v pogubljenje oči, mu jih nisi dal Tudi to veš, čemu si jih vzel temu in onemu. O, glej moj lzveličar, česa Te prosim. Daj, da bo s tem zadnjim nesrečnikom vsaj tako, da naj nima oči, a vsaj dušo naj reši. Tako mu daj videti. In Ti, Mati, Marija! Pridruži se moji prošnji 1 Naj vidi, nesrečni človek, naj spozna, kje je Luč, Lepota in Resnica. Amen.« In glej! Zgodilo se jo čudo. Težek oblak pod nebom se je bil razredčil, pretrgal. Skozi je posijalo solnce in odelo vso sliko v medlo zarjo. Oče Romuald je potolažen dvignil in prekrižal... V bolniški sobi prvega razreda se je burno dvignil iz kratkega sna slepi umetnik, zastrmel okoli sebe in ee z globokim vzdihom zavedel, da je slep in da jc videl le v sanjah. Majhen deček, ki jo Je - .v resničnega varihn ga je delala njegova neskončna otroška vedrost. Zdaj se je okrenil k bolnemu na postelji, kakor da vidi- in stopil bliže. »Kdo jc tu?« je vprašal slepi umetnik. »Jaz, ljubi gospod,« jo odgovoril deček. »Kdo?« je vprašal znova oni. Mali Edvard, ljubi gospod/ »Ti si?« se je začudil umotnik. »Pa te nisem spoznal. Kako si spremenil glas. Ves luipav si. Ali si bolan?« »Nisem, ljubi gospod.« »Pridi bliže.« Otrok je stopil k postelji in d 'i: - »Tu sem, ljubi gospod.t »Daj mi roko!« »Tu je, ljubi gospod.« »Zares si hripav,« je dejal umotnik, ljubeče stisnivši dečkovo roko.« »A prehlajen nisi, kot čutim. Šel je otroku z roko čez čelo in lice. »Lo zakaj si tako glas spremenil.:: >Morda zato, ker sem se jokal,, je odgovoril deček. »Pa čemu si jokal? Ali so te karali? Ali si padel, se zadel v vrata? Ali pa so pozabili nate, pa ti niso dali jesti?« »Ne zato,« je odgovoril deček. »No, pa povej, čemu si jokal; Edvard.: »Povem, če ne boste hudi, ljubi gospod.« »Nate hud, Edvard? Nikoli! Kar povej!« »Zaradi Vas sem jokal,: je odgovoril deček. »Zaradi mene?« se je začudil toplo umetnik. Defek je glasno zaihtel. Umetnik ga je pobožal in dejal: »Zaradi mene se ti ni treba jokati, otrok. Ne maram tega. z »Saj se moram,:: je reke! bridko deček, »nočem, pa se moram.« »Kako pa to, moj mali?« je vpraša! umetnik. »Ker ste taki, ker nočete živeti.. s je ihtel mali. •Ne morem, tako reci, Edvard, ne morem. Kako morem slep živeti, to pomisli,:: jo tožil umetnik. Deček je živo odgovoril: »Ah, kaj! Ali jaz ne živim, pa sem vendar tudi slep? Kako bi Vi ne ftiogii? Saj ste velik, jaz pa sem se tako majhen.- »Po otroško govoriš,« je vzdihnil umetnik. »A mene ne moreš umeti.:: >Vse vem,« je ugovarjal mali. »Kako ne bi vedel, da je hudo biti slep. Saj sem nekoč tudi sam videl. Hudo je ne videti. Pa saj se privadi. Jaz že vidim brez oči. Še lepše je vse. Zato ker vidim samo tisto, kar hočem. Kaj takega, česar nočem, pa kar nič ne vidim. Pa še to si mislim, da bo tako z menoj le do smrti. Potem boni spet dobil svoje prave oči. To bo veseda veselo. Težko že čakam.« »Česa pa čakaš, Edvard '■<« je vprašal umetnik, ki ga je bila otrokova preprosta, a vendar tako resnična beseda pretresla. Saj je sam občutil resnico. On sam je tudi videl, a kar je on videl, tega ni hotel gledati. Po sili je vstajalo predenj plašilo, tesnilo, stiskalo za srce in možgane. Truplo mrtve žene ... »Česa pa čakaš, Edvard?« »Da bom videl pač, ali nisem rekel?« »Meniš-li, da boš res še kdaj videl? »I seveda bom, v nebesih. Prvo, kar bom zagledal, bo moja uboga rajna mamica.« Umetnik je vzdihnil. Spomnil se je svoje matere. »Vaša mama, ljubi gospod je tudi najbrže že umrla,« je vprašal deček. »Umrla,« je jeknil umetnik. Srce so mu je stisnilo. Zakaj so ga zaprli. Neka rodovina v Sle-ziji je imela malopridnega sina. Večkrat j« bil zaprl. Slednjič sc je spametoval in je živel tako kakor vsa družina. Zato so se zelo začudili, ko je izvršil spet veliko goljufijo, Sam sc je sodišči! javil. Še bolj so sc pa začudili, ko se je izvedelo, da je goljufija sv mo izmišljena. Mladeniču sc je redno življenje v jetnišnici tako dopadlo, da ga jc hotel spet poskusiti. In jc les dobil 18 inesc-cev,_ pa nc zaradi goljufije, temveč zato, ker je v preiskovalnem zaporu državo oškodoval z izrabljanjem stanovanja, luči in hrane. Posledico prepovedi alkohola. V Ameriki jc od leta 1020. naprej prodajanje alkoholi prepovedano. Tistefi leta so v Ncwyor*n oddali v norišnice 12! ljudi, ki so zboleli za alkoholom, lani pa 313 Zakaj? Zato, ker si ljudje alkoholne pijače sami delajo, ket bogvekaj kupijo in ker takrat čez mero pijejo, ko do alkohola pridejo. Dragi udarci. Neki bogat Amerikancc je svojo ženo tepe! in ie jc dala ločiti 0'1 njejSa. Za odškodnino ji je sodišče prisodilo 200.013 angl. funtov, to jc 55 milijonov dinarjev, W več je dobila žena so-1'atega hotelirja Lo.U v Cnicago. Trikrat i« je mož udaril, za v«« udarec je dobila Mg funtov, skupai 220.0W funtov ali 60,500,000 dinarjev. Za tak dcj»r bi sc dala roarsikakSa' žena pošteno preW-sti. A kaj, ko |c ta"? malo tako bogatili ao'- Hčerko umoril, ker je molila. Ruski bollic-vik Vasilij Putjatin I-umoril svojo devetletno hčerko in |o ict« sel na komunistih pokopališče naj«, nekega komunistične voditelja. Pri sod. 1 je izjavil, da |o 1® roval komunistični ° žavi. Umoril jo ic ««» ker jc hodila v cerk in je milila. . Ko o ob nedeljah in P™* kih zaorl, da. ne b. je in»ll;i >odobo, »' v cerkev, pred sveto P"-/-,,.,;, jo e mela pod no skrito. . Zdrav«'J pravijo, da ie oče. ševno popolnoma zdra Ali ni tak človek b« št kot najbol, krvoloi na zverina? Ivam ' zaslepljenost ltudt zv« tilal mzmrm C:'."/—. n Ribnica, V nedeljo, dne 30. avgusta 1925, imamo pri nas nenavadno slovesnost. Naš Orel praznuje svoj 15letni rojstni dan in ga hoče proslavili kar mogoče veličastno. Slovesnost se bo vršila s celodnevno prireditvijo. Dopoldne ob prihodu vlaka, t. j, ob tri četrt na devet, sprejem gostov na kolodvoru in od tam sprevod po trgu. Ob desetih sveta maša s slavnostnim govorom. Ob pol dneh pete litanije v cerkvi z zahvalno pesmijo; takoj nato odhod na telovadišče, kjer se vršijo proste vaje članov, članic, naraščaja, orodna telovadba in skupine. Po telovadbi prosta zabava. Bratje iz okoliških odsekov in vsi prijatelji orlovske misli od blizu in od daleč iskreno vabljeni. Slovesnost se vrši ob vsakem vremenu, n Šentpeterska orlovska srenja v Ljubljani priredi dne 6. septembra 1925. javno telovadbo v D. M. v Polju. Že danes priporočamo bližnjim in daljnim gostom, da ta dan pohitijo na to prirediteev. Narodne noše so nam dobro došle. Bog živi! n Zveza slovenskih vojakov iz svetovno vojne. Samo še par dni nas loči od sestanka na Brezjah. Vabimo ponovno vse, ki ste prestali gorje in bridkosti svetovne vojne brez razlike strank in mišljenja, da pohitite ta dan na Brezje, kjer si bomo po dolgem času spet stisnili roke in se bratsko pogovorili. Za tovariše iz bivše Štajerske bo vozil posebni vlak v soboto, 29. t. m. ob 2. popoldne lz Maribora, bo prišel v Ljub-Ijard ob pol 7., na Otoče' pa ob 9. Vsi, ki ste doma ob tej progi, se poslužite tega vlaka. V nedeljo ob pol 8. zjutraj bo vozil posebni vlak iz Ljubljane do Otoč. Tovariši lz Ljubljane ln okolice poslužite se v nedeljo raje tega vlaka kot rednega ob pol 7., kier bo velik naval drugega potujočega občinstva. Izkaznice za polovično vožnjo boste dobili na Brezjah. Spravite dobro vozni listek, ki ga kupite na Vaši domači postaji, ne oddajte ga nikjer nikomur, ker velja tudi za vožnjo nazaj. Na veselo svidenje 80. avgusta na Brezjah! n Romanje na Sv. Kum. Vsem častilcem sv. Neže in sv. Jošta sporočamo, da bo letos na Sv. Kumu glavni shod 28., 29. in 30. avgusta t. j. Jernejevo nedeljo. To pot pridejo tudi Kostanjevičani z darovi za sv. Nežo. Spremljala jih bo domača godba. — Kdor hoče preživeti par veselih dni — brez dolinskih muh in skrbi — naj pohiti angelski teden na Sv. Kum. Kesal se De bo! Za romarje, ki prihajajo z vlakom, je najkrasnejša pot od postaje Hrastnik ali pa Trbovlje. Nazaj pa preko Št. Jurja po dolini Sklendrovca v Zagorje, ali pa ob Sopoti v Radeče. n Na Ovsišah pri Podnartu Ho vsakoletno »žegnanje« ali »semenj« ne v nedeljo, 80. avgusta 1925, ampak v nedeljo, 6. septembra 1925, ko bomo blagoslovili dva nova bronasta zvonova iz mariborske livarne Biihl. 6. septembra 1925 torej bo ob 6- zjutraj pridiga, darovanje ter ena sveta »asa; ob 9. pa blagoslov ter dviganje no-«n zvonov, zvonenje z novima zvonovoma, pridiga in darovanje, nato druga sv. maša. Castivci in častivke sv. Valentina, pridite v obilnem številu k blagoslovu in dviganju novih zvonov ter na ovsiški »bok, zlasti pa sezite globoko v svoje žepe pri obeh cerkvenih darovanjih, dč poravnamo dolg pri novih zvonovihl n Duhovne vaje za može bodo v novem »Domu duhovnih vaj« pri cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani od sobote 5. do 9. septembra. Začetek točno 5. septembra ob 8. zvečer. Ker je še malo mož priglašenih, naj se hitro priglase, zlasti možje iz ljubljanske okolice do 2. septembra po dopisnici na naslov: »Rektoratu jezuitskega kolegija v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9, da se lahko v slučaju, da bi se prekoračilo Število 25, zadnjim pismeno odgovori. n Znana božjopotna cerkvica na Vi-sejcu je dobila nov, ličen kri?ev pot. Blagoslovi sle na drugo nedeljo septembra. Častilci viške Matere božje, prihitite! Izgubljena je bila večja vsota denarja 20. t. m. na sejmišču v Stični. Najditelj naj bi prinesel denar v Stično v samostan ali ga poslal Francu Kastelicu, Poljane 2, p. Stična. Dobi visoko nagrado. Lepo nagrada dobi, kdor kaj izve ali poda zanesljive podatke, kje bi so dobili predmeti, ki so bili ukradeni dne 19. avgusta pri Francetu Obcr-siar, Zapuže, p. d. Scljan pri Ribnici, Dolenjsko. Perilo, 88 kosov, popolnoma novo, nosi monogram K. K., med ukradeno zlatnino in srebrntno (prstani, uhani, verižice, ure) se pa nahaja tudi srebrna ura z najpisom Ignac: Oberstar 7. gimn. Zapuže 4, obč. Ribnica. Skupna vrednost znaša okoli 80.000 K. SentpetrčanI gremo vsi kupovat ostanke oblačilnega Mana V novo otvorjeni Šenipetrski bazar na Martinovi cesti 8 Prodam posestvo na katerem se redi dvoje govedi. Gospodarsko poslopje v dobrem stanju. Zraven hišo obširen sadonosni vrt, dve njivi in gozd. Cena nizka. Kje, pove Iran Pintar, Mošnje št. 83, p. Radovljico. IIA Pil n na OBČNI ZBOR »Živinorejske za-W«D ILII druge« v Velikih Laščah, r. z. z orne), por,, ki se bo vršil dne 6. septembra 1925 ob pol 3 popoldne v dvorani Zadružnega doma Y Vel, Laščah. — Dnevni redi 1. Poročilo načelstva in nadzorstva) 2, odobritev računskega zaključka za leto 1924,| 3. sprememba pravilj 4, slučajnosti. TJ O N O Od danes naprej znatno znižane cene za vse blago kakor i ševijot, cajg, koto-nino, gradi, obleke, hlače, rute, nogavice, kravate, itd,, samo pH F. Češnovar, Stari trg St. 16, Ljubljana Novorojenček! ffiATVte malega otroka, naj pošlje ponudbo nai K. Gaspari, Marmontora ulica 18, na Mlrfu v Ljubljani. 5561 tonmalctra 2 večletno prakso, speoiall-£.eSne-ti(t«rtw Din, močna ro/.aste ll!l Din, fine angli-(Slu- karo l»i> Din. kram-,,lne