210
I/ arhiv:,kili fondov iit zhirk
ARHIVI XX 1997
Ugota\ljanje preteklosti porekla Foersterjevc dediščine
IGOR KORŠIČ
Gospod Ivan Ncmanie i/. Arhiva Slovenija nam je 10. 3. in 10. 6 1997 poka/al ncnaslovljcn film. imenujmo pa FILMSKA TEHNIKA V NEMČIJI, ki ga je našel v zapuščini Mana F^crslcrja. 10. 6. nam jc poka/al še nekaj ostalih filmov iz Focrslerjcve zapuščine: BERLINSKA REPORTAŽA. 1936, ^lLMSKl KONGRES
1935.	OTVORITEV AVTOCESTE FRANK FORF M DARMSTADT. 1935. Želel jc naše mnenic o tem, ali gre pri FILMSKI TEHNIKI V NEMČIJI za film. ki gaje posnel Mario Foerster.
Film smo si ogledali ob dveh priložnostih na montažni mizi. Pr: anal;z. sta sodelovala '.r profesor Karpo Grdina in monlažerka Z ve/.da na Sabolič. ki nta pristojna za vse ugoloi itvc v z.ve/.i s filmskim trakom ir. drugimi tehničnim; detajli.
Film jc sestavljen dveh tematsko različnih delov Prikazuje brMa Sklndanowsky, zagotovo Maxa morda, verjetno tudi Emila, in njun projektor "bioseop*" ter snemanje dveh filmov, verjet no v študijih LFE Ta slednji del filma o snemanju filma se osredoloea predvsem na tehnične pri pcmoeke: premično leseno poševno dvigalo s stolom za kamero, mikrofon z bumom napravo ali del naprave za snemanje zvoka, svetila
Film jc na formatu 16 mm. črno-bel. dolg 393 slicie Fdm i na dve aceton ski zlepki, in sicer med delom, ki prikazuje brata Skladanowsky in li uno napravo (ta del. sekvenea, se pojavlja na začetku in na koncu filma), in delom, ki je posnet v studiu.
Kadri pndstavitve Skladantnvskih pred in po posnetkih (reportaže) iz. študijev so :dcntični.
Oba dela filma sta označena z. vrezi, ki so znaki za laboratorijsko uravnavanje osvetljenosti, kar pomeni, da gre za obračalni film, izvirnik, za ničelno kopijo.
Na filmu jc napis Agfa sieherheits film safety film,, gre torej za nčgofljiMj film. SF di montažnih zlepk med ostalimi kadri ni videti. Če bi bil film mon iran na 16 mm traku, hi bile i*idne V.dcti pa jc prcsvctljcne začetne sličice To pomeni, da jc b'l vsaj tisti del filma montirrn v kameri Ta postopek je viden tudi pj nckai ostal h Foer sterjevib filmih, denimo v Berlinski reportaži,
1936.	Otvoritev avtoccrtc Frankfurt M Darmstadt, 1935 Berlinske razstave. 1935 in Filmski kongres, 1935.
Da je film kopiran z nekega drugega izvirnika, potrjujejo tudi napisi Ajjfa safety film. Agfa sicherkbcits film. ki so vidne na robu traku, ki niso v isti vrsti in so manjše kol običajne omenjene oznake.
Če gledamo sliko (napis) z cmulz.ijskc strani m jc prav obrnjena, gre za kopijo i/.virvika. Ce gledamo sliko i/ lakirane strani in je slika pravilno obrnjena, gre za izvirnik. Začetek z aparaturo in
obema Skladarowskjma jc kopija. Sredina, posneta v filmskih studiiih, jc (udi kopija. Zadnu del, ponovljena sekvenea z bratoma Skladanow sky, identična kol na začetku, pa jc izvirnik, saj ima moški na rcvcrju gumb na desni stram in cmul/.ipa jc obrnjena drugače kot v prvem delil,
Kopij? ■/, duh negativa je obrnjena enako kol original.
Max Skladanowsky hi lahko bil na posnelki: star okoli šestdeset let. Oba dela filma sta po sneta repartažno. improvizirano, včarih improvizirano komponirana. včasih slabo osvetljena in sta osredotočena na tehnične detajle. Za tehnične aparature v študijih se (udi zdi. da so nekako za sredino tridesetih let novosti, na primer kon-denzalorski mikrofon, ki visi z burna
Gospod Ncmanič vprašuje, ali jc mogoče, da h film posnel 'm /.montiral gospod Mano Foerster. ki se jc leta 1935 mudil v Berlinu na spccirazaeij'
Maks Skladanow.ky je umrl leta 193X, torej pozneje Reportažno snemanje kaže na to, da jc bito snemanje improvizirano. Tehnične novosti spadajo v obdobji sredine tridesetih let in bi lo gično zanimale nekoga, ki ic na filmski speci al:zaciji.
Film jc precej spretno /montiran, upoštevaje gibanje kamere, gibanje v sliki in ritem
Predstavlja tudi smiselno eclolo, nekako de monstraeijo napredka v filmski tehniki od nem škili pionirjev filma SklaJanowsky in njunega bioseopa. do takrat verjetno najsodobnejšega nemškega filmskega študija. Lahko b« bil tudi namenjen informiranju filmskih kolegov v Liu-blian-
Načelom? je mogoče, da jc Fncr ;tcr gradivo, uporabljene posnetke, ki so lahko bili tudi na 35 milimetrskem filmu, dobil pri LF1 (ali kje drugje) in jih jc sam /montiral.
Proti temu govori i/bor /golj tehničnih motivov n? posnetkih in omenjena reportažna kvaliteta posnetkov, poscbci kar sc tiče osvetljave in kompozicije, /lasti v posnetkrh s snemanja. Tisti del jc snemal nekdo, ki jc moral biti neopazen med snemanji v študijih, in torej ni namenski, informativni ali industriiski film, ki bi prikazoval tehniko in opremo studiev.
V prid hipotezi, da je film narejen iz dob Ijenih posnetkov, pa govori dejstvo, da jc Focr ster sicer tudi uporabljal gradiva, ki jih očitno ni sam snemal, Dcrimo sckvcncc o privatnem življenju filmskih zvezd družbe UFA v reportaži Filmski kongres 19,35. so verjetno del propagandnega gradiva podjetja UFV
Mogoča in najbolj verjetna pa jc "kombi nirana" hipoteza, namreč, da jc del filma s sne
AR Hl Vi XX 1997
I/. arhivskih fondov in z.m'rk
211
manj v študijih incd Icli >935 in 1938 posnel na 16 mm Focrslcr sam Žc omenjeno ir/iprovizijami osvetljevanje in mlercr, za tehnične detajle, ki zagotovo niso del kakšnega namenskega lil ■ua, bi to mogli potrjevali. Sek venca z. bra loma Skladanowsky pa bi lahko bila del propagand nega gradiva podjetja UFA, h kateremu so spr. dale ludi ž.e omenjene pripovedi o privatnih živilenjill tamkajšnjih zvezd
Opis kadrov
1.	detajl roke vlaganje filma
2.	detajl roke. napenjanje filma
3.	detail, nagib navzgor od napisa Sklada-nowsky's hioseop, spodaj do vrha proiektorja
4.	veliki plan: portret Mirxa S. 5 b;iž.rrji nI an: portret Emil it
6.	dctnlj; zobniki na koleščkih zgoraj (do tu 330 sličic ca 14T)
7.	bližjij plan: kamera, igralce, sedež. z. dvigalom za snemniea
5.	male bližje, isto: snemalec na sedež«
9. bližnji plan: bum z mikrofonom, zasuk n.t igralec
0. bližnji plan začetek vožnje dvigala nazar II ameriški plan: režiser daje napotke skupna igralcev
12.	enak kol prejšnji
13.	nagib navzgor z. igralcev na reflektorje
14.	srednji p!an, zgornji rakurz: masker popravlja masko škofu
15.	srednji plmt odhod maskerja iz. prcjšrjcga k;:dra
16: bližnji plan: spust na dvigalu
17.	b"?.nii plan: dvig kamere
18.	bliž.nir plan: nadaljnji dvig kamere
19.	b'ižjiji plan: kamera stoji
20.	bližj i plan: vožnja kamere nazaj
21.	splo li plan: asistent kamere s ccntimcnlroni (merilnim trakom)
22.	splošni plan: navodila igralcem 2.3. splošni nI an navodila 'gralccm 14 kitali studio z dvigalom od zadaj
25. bližnji plan: popravljanje maske gralca v fraku
26 veliki plan igralec z roko maskerja. ki ]q le ta odsirani
srednji plan udari klapci
28,	srednji plan, za širnkoin, igralka si popravlja šminko
29.	detajl plan: roka prižge aparaturo za snemanje z.voka
"O. splošni plan: igralci vstanejo i/za nuze. 31. splošni plan: igralci ple.ičjo, ucl z studiia,
759 sličic 32 v;liki plan- Max Skladanowsky 33! bližnji plan. Emil Skladanowsky M. detajl: roka vlaga film .35. detajl- roka napenja film 36 veliki plan nagib navzgor- prikaz, aparata od napisa "hiosknp" navzgor do Maxa.
Pomen bratov Sklíidanmvsky pri odkritju filma
Oče Carl Skladanowsky (včasih Skladanov sky, Skladanovsky. na aparatu, ki ga kažeta brala, p;. Skladanowsky) je bil priKazovalet predstav z lantcrno mágico. Max je bil priučen fotografiranja in slikanja na sleklo in izdelovanja naprav za gledališko osvclljavo 1970 je naredil plošče in napravo za preliv z. uporabo dveh ianlern magic za potrebe svojega očeta Bil je na turneji po Nemčiji s svojim očetom in brr.tom Eimlom. 1889-92 ic skonstruiral Mehanično gledališče in potem bil na lurneji /. njirn po Nemčiji pod imenom Hamilton Brothers Od leta 189(J do 1897 je napravjl načrt in izdelal kamero, projektor -n drugo opremo za rezanje, perfo-riranjc, kopiranje in razvijanje fihna. leta 1892 je po:;ncl šcstsekurdcn film brala Emila, ki hodi po strehi, in izdelal prvo knjižieo-filrr. o tem. 1895. je dokonča! svoj prvi hieseop projektor, imel javne projekcije v berlinskem Wintergarten gledališču, dva mcseca pred Lumicrovo prvo projekcijo. Z izboljšano kamero jc po inel več filmov, s katerimi je b'l na turneji pc Evropi. Filme so sestavljal tako dejanski kot izmišljeni prizori. Med njim so bili naslednji: predstava varíele, Tivoli, berlinske ulice, Napoleona na sveti Heleni, Devica Orleanska in kratke komične situacije na primer lov na muho.
Od leta i997 jc ustanovil družbo PFA (projckeija za vsakogar), ki jc izdelovala filme knjige in filmske kamere v berlinski tovarni ka mer. Od leta 1935 jt imel častne predstavitve v Nemčiji in na Japonskem. Sin Erich Skladanowsky je zg[)do/inar filma
Brala Skladanowsky sla odkrivala filrr hkrati z. braloma Lumierc, Edisonom in drugimi pionirji fihna. Filme sla morda snemala ze pred Lumien Toda kol rojstni datum filma se šlejc dan prve javne, komercialne projekcije. Čeprav sla S klada no wska im:la javne projekcijc pred Lum.cri, je bila pri odločanju o prvenstvu Lurricrov pri i zu m n i i lina odločilna kakovost tehnične rešitve njunega Cinematographa, saj jc le-ta vseboval vse bistvene lehpiene rešitve uodobne kamere in projektorja. Bic^eop bratov Skladanowsky je tehnično precej bolj pomar kl ji va naprava z dvema objekti mi, k sla vsaka z. devet sličic r.a sekundo hkr;.ii prodirala sliEcj ki je tako dosegla frekvenco šestnajst sličic na sekundo. Gre torej za bolj zapleteno ir manj učinkovito napravo od cinema tographa
BERLINSKA REPORTAŽA. 1936
(Naslov v slovenščini m nemščini)
Dolžina 1 [3,15 m, nemi
Film jc izjemno kvaliiclna dokumentarna pripoved o velemestnem ulnpu Berlina. Gre zagotovo /2 estetsko najkvalitetnejši, najbolj vešče pripovedovani slovenski film svojega časa, ki je,
E3
Iz arhivskih fondov i» y.hirk
Ali H t VI XX 1947
kar so filmske pripovedne tehniki tiče, p>nr.crJjiv z. najboljšimi dokumentarnimi filmi t istega časa, ki ,so nastajali denimo v Veliki Britaniji in Amerik"
V	večjem delu gre za izvirnik obračilnega 16 milimetrskega Agla "varnostnega filma". Film je bil montiran dvakrat, na dva različna načina, Najprej neposredne v kameri, o čemer pričajo pres vetij ene prve sliciec v vsakem kadru. Da so bile verjetno te montažne rešitve poboljšane pa pričajo ncctonske 'z.lcpke. Te zlepke so tudi na tistih mestih, kjerr.o bili naknadno dodani naslov in mednapisi
V	filmu se uporahljajo različ-u objektivi, med diugimi tudi na treh ineslih zoem. Zoom so prav let? 1936 dali na trg tako v ZDA kot v Nemčiji, zalo je šlo za veliko tehnično novost, k! se je ni uporabljalo veliko dc konca petdesetih, začetka šestdesetih let,
Kombinacija zoomiranja naprej in nrvaj v katedrali je sploh presenetljivo dohro izpeljal) postopek
Vprašanje je, ali je vse gradivo po.;ncl gospod Focrster sam nli je kaj dobil v študijih družbe UFA. Denimo gradivo o preizkušanju zoom objektivov Morda je sam preizkušal te objektive za podjetje UFA. Glede na to, da omenjen posnetki nikakor nc izstopajo iz pripovednega koncepta Berlinske reportaže, pa je popolnoma mogoče da je Iu'ji le posnetke posnel gospod Focrster sam.
Za BERLINSKO REPORTAŽO nc moremo z. gotovostjo ugotoviti ali gre za kopijo ah original Napis AGFA na začetku jc original, (Z lakirane sirarn se pravilno čila ) Modri napis AGFA jc kopija Nci»ški napis sc čita z. emulzije iij jc prva kopija originala. Slovenski napis sc pravilno cilj z lakirane strani ii) jc lahko original (posnel v laboratoriju za trike ali kot projekcij;! na platno), Preli" jc kopija, obrnjena kot original. Ostali beli vmesni napisi na črni podlagi so ne /.itiv kopije. Obrnjeni so kol original iz. tub negativa, Položaj napisov tovarniškii) oznak med perforacijo m merilo za ugotavljanje, ali jc matei.al original aL kopija, prva, druga i Id, saj ;c dvojno pcrlonran trak lahko ¡opira ali od za čelka ali rnJ konca. Zoom narejen z objektivom, v kamen. V prostoru med perforacijami viti i no nadaljevanje slike, ki jc posnela. Ponekod je slika razširjena v celoten mcdpcrforaeiiski prostor in daje enak vlis, kot čc bi gledali današriii super 16 miri format Ni možno ugotovili ali jc to posneto s kamero ali gre za posledico kopiranji. Material, za katerega predvidevamo, da jc izvirnik, ima tovarniške oznake spadaj. Nekateri posnetki v filmu, med ostalimi tudi posnetki ilebov, imajo le napise zgorrj. Mogoče jC, da ja h I trak pri snemanju vslavjen v kair"'To od leve proti desni. Dvakrat jc kader podaljšal) s koščkom kopije istega kadra. Kadi z. jadrnicami so enaki kol vmesr? napisi1, torej pozilivi.
Marjan Focrster, Berlinski policist pelje skupino otrok pieko ceste, Berlinska reportaža ¡-.leta 1936 Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije